Izhaja vsak. četrtek in velja • poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na doro na cel« leto 32 D, pol leta II D, četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 64 D. Naročnina «e pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« t Maribora, Koroška cesta it. 5. — List se dopošilja do odpovedi Naročnina se plačuje ▼ naprej. TeL interurban 113.
42. Številka.
Posamezna številka stane 1-50 ciin.
Poülinina plačana v gjoic v3i«I«
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Ured..-Štvo je v Mi-iboru, Koroška cesta it 6. Rokopisi se ne vračajo. Upravništv» sprejema naročnino, inserata
in reklamacije. Gene inseratom po dogovora* Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacija so poštnine proste. Čekovni račun poštnega nrada Ljubljana 10.603. Telefon interi urban 113.
Maribor, dne 21. oktobra 1926.
60. letnik.
Vlada v krizi.
Pretekli teden je bil politično precej razburljiv. Po daljšem odmoru smo imeli zopet vladno kriz», ki je nastala vsled dolgotrajnega spora med obema vladnima skupinama, radikali in radičevci.
Kriza je izbruhnila, ko je bila sklicana narodna skupščina. Mesto da bi poslanci sprejeli najvažnejše zakone, ki so tako nujno potrebni, so morali zopet domov ter čakati, da se ministri med seboj pomirijo.
Prepiri v vladi so že dolgo na dnevnem redu. Vzrokov je bilo dovolj, eden glavnih pa je bila jeza Radiča, ker so radikali držali v vladi njegovega odpadnika dr. Nikiča. On je radičevcem obrnil hrbet ter osnoval lasten klub, kateremu se je pridružilo še več radičevskih poslancev. Radič se je na svojih shodih hvalil, koliko premore on v vladi, imel pa ni v resnici toliko moči, da bi izrinil iz vlade svojega osovraženega protivnika. Od svojega programa ni uresničil niti najmanjše malenkosti. Niti za Hrvaško, niti za Slovenijo ni dosegel ničesar; te kraje so obiskale pretekle tedne strašne povodnji in druge naravne nesreče, a vlada, v kateri so sedeli tudi radičevski ministri, ni niti z mezincem ganila, da bi pomogla bednemu ljudstvu. Seve so radi teh neuspehov pričeli Radiča njegovi pristaši zapuščati. To je bil vzrok, da je začel Radič svoje zaveznike radikale javno napadati. Da ga ostrašijo, so hoteli pokazati, da si znajo pomagati tudi brez njega. Porabili so mučen dogodek, katerega je Radič povzročil v Zagrebu ob priliki obiska čeških poslancev, kot dobrodošlo priliko, da izzovejo vladno krizo.
Ministrski predsednik Uzunovič se je podal dne 12. t. m. h kralju v Topolo ter mu predložil ostavko vlade. Kralj ostavke ni sprejel. Vendar so radikali pričeli takoj s tajnimi pogajanji z drugimi strankami, ki bi naj prišle v po-štev Ba sestavo nove vlade. Radikale je tudi nekoliko plašila govorica, da se Pašič povrne nazaj z odmora ter bode sam zopet prevzel vodstvo stranke v svoje roke. To bi pomenilo za radikalno skupino, ki je bila na vladi, veliko nevarnost. V vladi so namreč sedeli sami Pašičevi nasprot niki, ki ga hočejo popolnoma izriniti iz političnega življenja ter prevzeti vodstvo stranke v svoje roke. Zato je Uzu novič hitel, da bi hitro sestavil novo vlado, ki bi kolikor toliko ugajala tudi Pašiču, ob enem bi pa imela tako močno večino v parlamentu, da se ji ne bi trebalo bati za svoj obstoj.
Med strankami, s katerimi so se radikali pogajali, je bila tudi SLS. Govorilo se je po Beogradu že čisto sigurno, da vstopi v vlado tudi Slovenska Ljudska Stranka. A vendar SLS ni hotela napraviti tega koraka kar na slepo, kot svoječasno radičevci. Izjavila je, da bo podpirala vsako vlado, ki bo v resnici delala ter bo skušala urediti pred vsem najvažnejše vprašanje, zavoženo državno gospodarst vo. Samo za navadno deklo SLS ni hotela biti, ker je dolžna skrbeti za dobrobit ljudstva, ne pa samo zato, koliko 'svojih poslancev bo spravila na ministrske stolčke, kjer pa •ne bodo smeli spregovoriti niti besede.
Pogajanja radikalov s SLS in drugimi strankami niso rodila uspehov, pač pa niso zgrešila glavnega namena pri radičevoih. Ti so uvideli, da jih hočejo radikali pustiti in so zato pričeli zopet s prošnjami pri svojih dosedanjih zaveznikih. Radič sam je brzojavil Uzunoviču ter ga zakli-njal, naj ne uniči »sporazuma«, on je pripravljen žrtvovati vse, samo če pusti njegovo žlahto v vladi.
Radikali so stavili nato radičevcem naravnost nesram ne zahteve. Brezpogojno so zahtevali popolno pokorščino, Radičeva stranka se mora popolnoma podrediti radikalne-
mu vodstvu, najhujša pa je bila zahteva, da se mora Radič odreči vodstvu svoje stranke ter odpotovati v inozemstvo.
Radič je napel vse sile, da le pogoje nekoliko omili. Prispel je osebno v Beograd, šel h kralju v avdijenco ter se posvetoval s svojimi poslanci. Končno je odklonil nekatere preostre pogoje, Radikali so ostali trdovratni in poga janja so se v četrtek, dne 14. oktobra, razbila.
V petek, dne 15. t. m., so se pogajanja zopet nadaljevala. Trdovratnost radikalov zopet ni izgrešila namena. Radič je uvidel, da se ni za šaliti ter se je udal na milost in nemilost. Radikali so sicer končno svoje najstrožje pogoje nekoliko omilili, toda dosegli so, kar so nameravali. Postali so neomejeni gospodarji v vladi, po njihovi godbi morajo plesati radičevski ministri, Radič sam pa je dobil tak nagobčnik, da si ne bo upal niti ust odpreti. Ker so si radikali s popolno predajo radičevcev zasigurali mir in moč v vladi, je ministrski predsednik Uzunovič umaknil o stavko. Tako imamo zopet staro vlado z izjemo, da je dr. Nikič izpadel. Njegovo mesto pa je ostalo nezasedeno, da-siravno ga je Radič že davno obljubil svojemu zaupniku Pernarju.
Vendar kažejo vsi znaki, da je ta rešitev krize samo začasna. Vlada ni zmožna resnega dela. Nagromadilo se je sedaj toliko nujnih predlogov in potrebnih zakonov, da bi morala vlada delati noč in dan, med tem pa se samo prepira in posvetuje. Dasiravno bo imela v parlamentu večino, ji ne bo dosti pomagala, ker jo bo zrušilo lastno brezdelje!
Radikalno mnenje o Radiču.
Značilno je, kako malo rešpekta imajo radikali pred Radičem. To svedoči najlepše mučen dogodek, katerega je Radič doživel v petek, ko se je pogajal z ministrskim pred sednikom. Ko je Štefan Radič odhajal iz sobe predsednLšt-va, se mu je v predsobi dogodil značilen incident. Tam je čakalo kakih 15 radikalnih poslancev, da bi videli, kakšen bo izhod krize. Radič je po svoji stari navadi tudi nje pozdravil: »Zdravo, kolegi! Živeli! Kako ste?« in jim je začel podajati roko. Kot prvemu je hotel podati roko radikalnemu poslancu iz Bosne Kosti Majkiču. Ta pa je njegovo laskanje odločno odklonil in mu zabrusil v obraz: »Idite, niste dostojni, da pražite raku poštenom čovjeku! Vi lopov! Lažov! Petljanče! Politički majmun! Gubite se odavle!« (Niste vredni, da podaste roko poštenemu človeku! Vi lopov! Lažnjivec! Politična opica! Zgubite se proč! Štefan Radič je ves presenečen nad takšnim prijateljskim odzdravom prebledel in trenutno obstal. Nato je hitro odšel s svojim večnim spremljevalcem Pavlom Radičem. Bil je skrajno redkobeseden in nikakor ni hotel dati nobenih izjav. Radikali so mu dovolj jasno povedali, kaj mislijo o njem. Pa se še upa potem hvaliti s svojo bistroumnostjo in svojim vplivom!
Za sirotišnico v Slov. Bistrici.
i
Pred šestimi leti se je ustanovila v Slov. Bistrici cerk ' vena stavbena dražba z namenom, nabirati milodare za zgradbo sitrotišnice na Slov. Štajerskem. Razen državnega Dečjega doma v Mariboru, ki pa pride v prvi vrsti v poš-tev za mariborsko mesto, nima slovenski del na Štajers-
kem a Mežiško dolino in Prekmurjem vred nobene sirotišnice. Dandanes se zidajo domovi za invalide, vojne vdove in sirote, za otroke, ki nimajo več staršev, pa se le premalo skrbi. Invalidi bodo izumrli, enako vojne vdove, sirote pa ne bodo nikdar prenehale. Domovi za sirote imajo trajno veljavo. Prepotrebni so taki zavodi, kjer najdejo Ei rote svojo streho, vzgojo za svoj poklic, kjer se izučijo kakega rokodelstva, da sd morejo pozneje same služiti svoj kruh.
Taka sirotišnica bo v Slov. Bistrici. Dečki brea sta*-šev se bodo sprejemali v ta zavod, izučili se raznih rokodelstev, do katerih bodo imeli veselje. Čez 4 leta nekako bodo zapustili zavod, ko bodo zmožni sami si služiti vsakdanji kruh in za temi bodo prišle v zavod drage sirote. Ta sirotišnica bo velika dobrota za sirote, ker se jim bode pomagalo do kruha, pa tudi za občine, ker jim bo odvzeta skrb za sirote in se jim bodo vrnili iz nekdanjih sirot pošteni rokodelci in obrtniki. { Seveda, da za vse slovenskoštajerske sirote, katerih je na tisoče, ne bo zadostovala sirotišnica v Slov. Bistrici, j treba jih bo še več za odraslo mladino, kakor tudi za male osirotele otročdče obojega spola. Na Kranjskem imajo poleg drž. Dečjega doma v Ljubljani še 6 sirotišnic in vendar je Kranjcev polovico manj nego nas. Pri nas na Slovenskem Štajerskem smo zelo zaostali glede oskrbe sirot. Treba bo večje požrtvovalnosti za naše največje revčke v človeški dražbi. Stavbena družba v Slov. Bistrici se je obrnila do tisočerih in tisočerih slovenskih src s prošnjo za prispevanje milodarov v prilog našim sirotam. Ta klic na usmiljena srca je rodil uspeh in 40.000 oseb, večinoma is revnejših slojev, je že prispevalo okroglo dva milijona kron za sirotišnico v Slov. BistricL
StaVbeni odbor se je obrnil v zadnjem času do našib Občin, kojih dolžnost je skrbeti za reveže. Ravno občinam bo posebno dobrodošla slovenjebistriška sirotišnica, ker jim bo odvzela precej skrbi za reveže. Nekaj občin je že poslalo lepe svote, zopet drage so obljubile, da se bodo v letošnjem proračunu ozirale na zidavo te sirotišnice. Ako se bodo vse občine izkazale velikodušnim, se bode začeS kmalu zidati sirotišnični dom. Prosimo torej tiste, ki imajo besedo pri občinah, da pokažejo tudi usmiljeno srce do sirot. Spomnijo se naj v letošnjem proračunu s primernimi zneski sirotišnice v Slov. BistricL
Stavbeni odbor že nekoliko pripravlja za eidaro zavoda. Kupil je že obširno stavbišče tik mesta. Na to stav-bišče se bo vozilo to zimo kamenje, pesek itd. Načrti za stavbo bodo gotovi še letos. Z zidavo se bo počakalo tak« dolgo, dokler ne bo na razpolago zadostnih denarnih sredstev. Kedaj se bo začelo zidati, je v božjih rokah in na dobrih srcih prijateljev sirot.
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Vlada odstopila. Dosedanja vlada z Uzunovičem na čelu je vladala dobrega pol leta. Podpirali so jo radikali in pa radičevci. Ministri so bili radikali, hrvaški radičevci in Slovenec Pucelj. Vlada je bila popolnoma dela nezmožna. Ministri so bili večjidel na počitnicah. Kako nezmožna je bila vlada, se pokaže poseibno v tem, kako je bila r zadregi ob grozovitih poplavah v Bački in Baranji. Pripravila ni nobenega zakona, pokazala nobenega zanimanja za rešitev težkih gospodarskih vprašanj. Poleg tega pa je bila vedno odvisna od dobre volje g. Radiča, ki je govoril danes za njo, jutri proti njej. Tik pred rednim sklicanjem
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
T«i J. F. Cooper-ju predelal Al. Benkovič.
»Še bolj čudno bi bilo, če bi bil govoril«, je odgovoril lovec. »Naša bela mladina, ki ima vse svoje znanje iz knjig, si domišljuje, da svoje očete lahko prehiteva s svojo razumnostjo, kakor s svojimi nogami. Kjer pa je učenik izkušnja, tam ve učenec ceniti leta in spoštuje starost.«
»Glejte!« je rekel Unkas in pokazal sledi, ki so peljale proti severa. »Črnolaska je šla proti mrazu.«
»Noben pes še ni imel lepše sledi«, je rekel Sokol in pohitel za sledmi. »Božja previdnost je z nami, zdaj gremo lahko za sledmi z nosom pokonci. Človek bi mislil, da je Magva znorel. Le glej, Kača, nazadnje naletimo še na ko-lesnice. Prav nič bi se ne čudil, če bi norec potoval s konji In vozom, čeprav ga zasledujejo trije pari najboljših oči.
Lovčeva dobra volja in vspeh, ki so ga slednjič videli pred sabo, je tudi Munra in Heywarda navdal z novim upom. Stopali so dalje z varnostjo popotnikov, ki imajo pred sabo izvoženo cesto. Ako je kak potok, nenavadno trda tla ali skala pretrgala sled, jo je lovec hitro zopet našel, tako da se niso kar nič zamudili. Sicer pa je tudi Magva uporabljal zvijačo Indijanca, ki se umika pred sovražnikom, kajti večkrat so naleteli na napačne, navlašč narejene sledi. Zasledovalci pa so se malokdaj dali premotiti. Vsakokrat so opazili svojo zmoto, predno so potra-tili preveč časa.
Ko je solnce pričelo eahajati, so prišli do ozke doline, Id jo je namakal majhen potok. Tn se je bil Zviti lisjak
očividno ustavil. Dogorele veje so ležale blizu studenca, prav zraven pa ostanki divjačine. Drevesa in tla so kazala, da so bili pred kratkim tu privezani konji. Malo v strani je Heyward ginjen opazil zapuščeno ležišče pod grmom. Vse je kazalo, da sta tu počivali sestri. Kljub temu, da so bila tu tla očividno razhojena od ljudi in živali, so vendar hipoma ponehale človeške sledi. Vidno pa je bilo, da so konji brez vodnika šli naprej, bržkone iščoč si hrane. Unkas je sledil odtiskom njihovih nog ter se kmalu spet vrnil vodeč s sabo konja, ki sta imela raztrgana in umazana sedla in plahte, kakor bi se bila že nekaj dni sama klatila po gozdu.
»Kaj naj to pomenja?« je ves bled vprašal Heyward ter gledal okrog sebe, kakor bi se bal, da je v grmovju skrita grozna skrivnost.
»To pomenja, da smo prišli v sovražnikovo deželo«, je odgovoril lovec. »Odtod naprej Huronci konj niso več potrebovali. Zdaj je naša naloga, da najdemo pot, po kateri so odšli.«
Sokol in Mohikanca so šli takoj na delo. Določili so si velik krog, vsak izmed njih je moral natanko preiskati njega tretji del, a vse prizadevanje je bilo brezuspešno.
»Opraviti imamo s peklensko zvijačo«, je rekel lovec. »Treba jo bo razvozlati. Huroncu ne pustimo, da bi se ba-hal med svojim rodom, da ima nogo, ki ne napravlja sledi.«
Zdaj so pričeli znova preiskovati. Preobračali so ove-nelo listje, odstranjevali suho vejevje, prestavljali kamenje, ker je bila znana indijanska zvijača, da s kameni pokrivajo svoje sledi in delajo to z največjo skrbnostjo in potrpežljivostjo. Slednjič je Unkasu šinila v glavo srečna misel, da je vodo malega potoka s tem napeljal v stran, da ga je zajezil s kamenjem in prstjo. Ko je bila ozka struga pod nasipom suha, se je priklonil in natančno pre-
iskal peščena tla. Vesel krik je naznanil vspeh mladega vojščaka. Vsi so se zbrali okrog njega, Unkas pa jim je v mokrih tleh pokazal odtisek mokasina.
»Mladec postane sčasoma ponos svojega rodu!« je vzkliknil Sokol in strmeč opazoval sled. »A to ni indijanska sled. Teža je preveč na peti in prsti so preveč narazen.«
Sklonil se je še niže k sledi in jo spoznal nazadnje za stopinjo Davida, ki je moral škornje zamenjati za mokasine.
»Zdaj je vse jasno«, je rekel Sokol. *Ker je peveo človek, ki se odlikuje s svojim grlom in nogami, je moral hoditi spredaj, drugi pa so stopali v njegove odtiske.«
»Kaj pa deklici?« je vprašal Heyward.
»Nosili so jih, dokler niso bili prepričani, da so premotili zasledovalce. Stavim, da zopet najdemo odtise malih nog, predno bomo sto vatlov daleč.«
Zopet so se pričeli pomikati naprej, na obeh straneh sledeč teku potoka, ker je bilo v čisti vodi jasno videti sledi. Z največjo pazljivostjo so pregledovali bregova, da ne izgreše kraja, kjer bi bil Magva stopil na suho.
Prehodivši pol milje so prišli do kraja, kjer se je vil potok okrog velike, gole skale. Tu so se ustavili, da preiščejo, če niso tu Huronci zapustili struge. In res je bistroumni Unkas kmalu našel sled na mehkem mahu, na katerega je bil po nerodnosti stopil Indijanec. Sledeč označeni smeri je nekoliko dalje zopet našel izgubljeno sled tako lepo in svežo, kakor je bila prej, predno so prišli do potoka.
»Sled že imamo«, je rekel Sokol, »a vse moramo še natanko preiskati. Poglejte, tu imamo tri pare mokasinov in dva para majhnih nog. To je res čudo, da more ilovek popotovati po takih mičkenih nogah!«
narodne skupščine je pa prišlo med Radičem in vlado do novega nastopa, ki je bil povod, da je Uzunovič sporočil kralju da vlada odstopa. Kralj odstopa ni vzel takoj na znanje, pač pa so se vršila še pogajanja z radičevci, ki so skupno z Radičem pripravljeni storiti vse, kar radikali zahtevajo. Pogajanja so se vršila nekaj dni. V tem času pa so se začele razširjati govorice, da pojde SLS v vlado, ker je krivično, da bi Slovenci ne bili udeleženi pri vodstvu države. Podrobnejše o tem pa poročamo na 3 strani današnje številke.
Pašič ne pride do besede! Takoj, ko se je izvedelo da je vlada odstopila, je poslal železniški minister poseben vlak, ki naj takoj pripelje Pašiča v Beograd. V Beograd je prišel tudi Aca Stanojevič, svetovalec radikalne stranke, kadar je v težkem položaju. In zdaj je. Razne skupine so na delu, da se uveljavijo. Jovanovičeva, Maksimovičeva Ninčičeva, Pašičeva in Uzunovičeva skupina bi rada pri tem dobila vodstvo celotne stranke. Možno je, da se te sku pine združijo na enoten nastop, drugače je nevarnost za celo radikalno stranko.
Pribičevič-Žerjav sta seveda tudi na delu, da se zopet pnkopljeta do ministrskih stolčkov. Zdaj bi seveda samostojnim demokratom prišlo prav, če bi bili na vladi. Ena .njihovih bank, Slavenska banka, je namreč propadla in je okrog 150 milijonov dinarjev izgube. To bi se pa dalo z državnim denarjem lepo »ozdraviti«.
Rade Pašič se je pred odborom, ki preiskuje njegove afere, zagovarjal in izjavil, da sploh nima ničesar, da je še zadolžen. No, potem pa je res slabo gospodaril. Odbor ima pri tem seveda prav težko delo. Upati pa je, da bo odbor le našel prave krivce, ki so povzročili državi milijonsko škodo.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Na Češkem je nova vlada, češka republika je, kar zadeva prebivalstvo, precej raznobarvna. Čehi so odločnejši, a Slovaki se po ogromni večini čutijo kot poseben narod, pa bratski narod Čehom. Nemcev je pa v državi tudi preko 3 milijone. Do zdaj so ves čas po preobratu vladali le Čehi. Sedaj pa se je sestavila vlada, v kateri so prvokrat tudi Slovaki-avtonomisti in Nemci. Ob stran pa so potisnjeni sodjalisti in komunisti. Ta vlada bo gotovo delovala vso državo prav uspešno. Je pa to tudi lep zgled za •druge države, za našo recimo, kako je treba složnosti nas vseh.
Avstrijska vlada odstopila. V Avstriji so državni nastavi jenci zahtevali povišanje plače, ki ga pa vlada ni mogla sprejeti. Uslužbenci so sklenili, da ne gredo več na delo, vlada pa je odstopila. Prelat dr. Seipl bo prevzel sestavo nove vlade, ki bo izvedla nove volitve.
Madžarska vlada odstopila. Poročali smo že, kako so na Madžarskem »uradno« ponarejevali francoski denar. Zdaj je preiskava o tem končana in kraljevska uprava je hila obsojena. Vlada je seveda morala odstopiti. Zdaj sestavljajo novo vlado. Na Madžarskem imajo še vedno glavno besedo grofje in baroni, ki še vsi želijo nazaj nekdanje zlate čase, katere upajo dočakati, ko bodo Otona, sina zadnjega avstrijskega cesarja, smeli oklicati za svojega kralja.
Grška proti nam? Poročala smo zadnjič, da Italija pripravlja skupno z Grčijo napad na Turčijo. Sedanja grška vlada se resno kaže veliko prijateljico Italije in to tudi v tem, da je začela delati proti dosedanjim prijateljskim od-nošajem z našo državo. Prejšnji gospodar Grčije je z našo državo sklenil dogovor glede pristanišča v Solunu, sedaj pa je zaradi tega obdolžen veleizdaje. Kakor je mogoče videti, se bo vršilo v Grčiji enako kot do zdaj v Albaniji. Plačanci vladajo. Katera sosednja država bo več plačala, tisti bodo pa služili. In Italija ne štedi v takem slučaju.
Italija je znova šla dalje v svoji »pripravljenosti za veliko bodočnost«. Zdaj je namreč Mussolini odredil, da ®e vsi fašisti pritegnejo kot vojaški oddelki. Imajo torej Bed a j dvojno Oboroženo silo, redno vojsko in še fašiste. To pa seveda vse v znak miroljubnosti, o kateri Mussolini tu intam rad kaj pove. — Vedno bolj nesramna postajajo nasilja Italijanov napram drugim narodom v državi. Ne le, da so jim vzeli vse šole, sedaj so začeli celo zahtevati, da morajo Slovenci in Nemci izpremeniti svoja slovenska, oz. nemška rodbinska imena v italijanska. Toda tudi s tem ne bo mogoče zatreti našega naroda, le da bo čas obračuna za
tako nasilje Italijo zadel preje, kot si misli in pričakuje. Ne le Slovenci in Nemci, tudi zmerni Italijani so že siti fa-šistovskega nasilja, le da se danes še nihče prav ne upa nastopiti.
Rumunija. Kraljica Marija se je pobotala s sinom — princom Karlom, ki se vrača domov. Ona sama pa je odpotovala v Ameriko, kjer bo nastopila kot igralka za film in kinopredstave.
Angleškim rudarjem gre vedno težje. Upati je, da se bo službeno razmerje, ki bi zopet vodilo ljudi na delo, s pomočjo vlade v kratkem uredilo.
Konec svetovne vojne je bil šele zdaj, ko je Nemčija bila sprejeta v Društvo narodov. Tako je izjavil angleški lord Cecdl. So pa seveda še marsikje razmere, ki se še niso dovolj polegle in uredile, da bo treba še desetletja, da se to popravi, kar je svetovna vojna škode naredila.
»Moji hčerki gotovo ne preneseta teh naporov«, je stokal Munro in z očetovsko ljubeznijo opazoval male stopinje. »Gotovo jih mrtve najdemo v gozdu.«
»Bodite brez skrbi«, je odgovoril Sokol. »Nič ne kaže, da bi bili utrujeni, njiju korak je lahen in varen. Pevca pa so pričele noge boleti, to se vidi iz sledi. Tukaj je iz-podrsnil in tu, malo dalje, zopet.«
Trdno zaupanje in dobra volja je vso družbo opogumila, da so sklenili kratek čas počiti in se okrepčati. Potem pa je lovec nadaljeval pot s tako naglico, da sta morala Munro in Heyward napeti vse sile, ako sta ga hotela dohajati. Že čez eno uro pa je pričel stopati počasneje ter se je nezaupno oziral.
»Huronci morajo biti blizu, vse kaže na to«, je rekel Mohikancema. »Boljše bo, da se ločimo, ako bi utegnili kje prežati iz zasede. Čingagok, ti pojdi naprej ob gričih na desni strani, Unkas, ti pa ob levem bregu, jaz pa poj-dem za sledjo. Ako se kaj zgodi, naj bo naše znamenje trikraten krokarjev krik. Pravkar sem videl enega. Tudi to je znamenje, da tabor ni daleč.«
Nestrpljlvo je Heyward pohitel naprej na bližnjo višino, odkoder se je videlo daleč naokoli, ter obstrmel nad pogledom, ki se je odprl pred njim.
Drevje je bilo daleč naokoli posekano. Nedaleč od Heywardovega stališča je delal potok majhno jezero, ki je napolnovalo skoro ves prostor v ozki dolini. Iz te kotline je odtekala voda s tako rahlim in enakomernim padcem, da je kazalo, kakor bi bile to napravile človeške roke. Na robu ¡¿zera je stalo kakih sto majhnih, iz prsti zgrajenih koč. Nekatere so stale celo napol v vodi, kakor bi bilo jezerce stopilo čez bregove. Strehe, ki so bile enakomerno okrogle, so kazale več pridnosti in skrbi, nego je fcilo videti pri navadnih indijanskih kočah.
Kaj je novega?
Odkritje spomenika f monsig. dr. Antonu Medvedu
se vrši v nedeljo, dne 24. t. m., ob treh popoldne na cerkvenem pokopališču na Pobrežju pri Mariboru. Prijatelji in učenci pokojnega počastimo ob tej priliki na skromen način svojega prijatelja in dobrotnika. Uvažujoč ljubezen in spoštovanje, ki ga je užival f dr. Anton Medved pri tolikih znancih, prijateljih in učencih, odbor ne bo na otvoritev nikogar vabil posebej, ampak prosi tem potom, da se prihodnjo nedeljo zberejo vsi častilci pokojnega dr. Medveda ob njegovem grobu. Spomenik je izklesal iz kamna znani mariborski umetnik in kipar g. Ivan Sojč. Na spomeniku je zgoraj podoba pokojnega doktorja, spodaj pa sejalec, ki koraka po razorani njivi in seje seme. Spomenik je mojstrsko delo in so se o njegovi izpeljavi zelo pohvalno izjavili vsi strokovnjaki, ki so ga videli. G. Sojč bo postavil spomenik v sredo, dne 20. t. m.
Težka avtomobilska nesreča. V noči od petka na soboto se je zgodila ob prevozu okrajne ceste preko železniške proge pri Št. Ilju v Slov. gor. težka avtomobilska ne sreča. Trgovec Alojzij Neudauer iz Gornje Radgone se je peljal v noči od petka na soboto proti Mariboru. Ravno na prevozu preko železnice pri Št. Ilju je zadel avtomobil v železniške zatvornice. Sunek je bil tako silen, da so popadali potniki iz avtomobila in sta bili obe dami, ki sta se vozili z g. Neudauerjem, težko poškodovani. Obe ponesre-čenki so v noči pripeljali v mariborsko bolnico in bo ena izgubila oko. Ravno pri zgoraj omenjeni zatvornici se je že zgodilo več težjih nesreč in je že čas, da bi gorela v temnih nočeh pred zatvornico luč in opominjala voznike in avtomobiliste na nevarnost.
Razna popravila pri falski elektrarni. Falska elektrar na bo to jesen in zimo do spomladi temeljito popravila in razširila spustilnik za splave, ki je bil doslej kamen prepira med splavarji in falsikim podjetjem. Predvsem bodo betonirali spustilnik pri izhodu 40 m na dolgo, da ne bodo pritiskali močni dravski valovi splave ob skalovje takoj pri izhodu iz spustilnika. Spustilnik bo zaprt za splave od 15. novembra do spomladi, dokler ne bo delo gotovo. Temeljita poprava sptustilnika je mogoča le ob najnižjem sta nju vode in to je ravno na pozno jesen in zimo. Na dejstvo zaprtja spustilnika je falska elektrarna že opozorila spla-varje in lesne trgovce, ki sedaj pridno pošiljajo splave proti jugu, ker bo ta najbolj cenen promet počival precej časa. Voda, ki prihrumi od pogona šestih turbin na falski elektrarni, ne more dovolj naglo odtekati, ker je pri izhodu iz turbin v Dravi nagromadenega vse polno skalovja. Te skale, od katerih so nekatere zelo velike in težke, odstranjujejo sedaj s pomočjo bagerja, ki je na električni po gon in primeroma majhen aparat, ki dela pri prelaganju in dviganju težkih skal prave čudeže. Vsakega, ki obišče ob delavnikih Falo, bo zanimalo to čiščenje skal z malenkostnimi delovnimi močmi.
K nesreči na Dravi. 0 nesreči pri Sv. Marku niže Ptuja, kjer je splav razbil pontonski most, je »Slovenski Gospodar« poročal v zadnji številki, vendar je potrebno to poročilo nekoliko izpopolniti. Po trčenju so se polomila ra zen enega vsa vesla na splavu, ki je drčal navzdol po Dravi proti Ormožu. Ravno pri Ormožu in Središču je na Dravi vse polno plavajočih mlinov in to ravno tamkaj, kjer je reka najbolj deroča in koder plavajo tudi splavi. Spla-
Heyward je mislil najprej, da je vasica zapuščena. Kmalu pa je opazil, da med kočami lazi po vseh štirih več postav, kakor bi vlačile nekaj težkega. Takoj nato so se iz vseh bivališč pokazale temne glave. Zdajci so ves kraj oživila bitja, ki pa so se tako hitro premikala od enega kraja do drugega, da ni mogel natanko razločiti, kakšne so in kaj delajo.
Ta nenavadni prizor ga je vznemiril. Že je hotel za-kričati kot krokar, da bi priklical Sokola, šum iz bližnjega grmovja pa ga je primoral, da je obrnil pozornost v tisto stran.
Mladec je obstrmel. Komaj sto korakov od njega je stal čuden Indijanec. Kakor Heyward, je tudi on opazoval čudna vaška prebivališča in nerazumljivo kretanje njih prebivalcev. Njegov obraz je bil pobarvan tako na debelo, da ni bilo mogoče razločiti njegovih potez, vendar je bil videti bolj otožen kot divji. Njegova glava je bila kakor po navadi gladko obrita do temena, kjer so bila v redke lase vtaknjena tri sokolja peresa ter štrlela neredno vsaksebi. Gornji del telesa je pokrivala raztrgana koteninasta jopa, namesto hlač pa je nosil navadno srajco z rokavi namesto hlačnic. Noge so bile gole in od trnja opraskane, stopala pa so mu pokrivali mokasini od jelenje kože.
Ko je bil Heyward še ves zamaknjen v čudno prikazen, se je bil lovec tiho priplazil na njegovo stran.
»Prav ste rekli«, je izpregovoril Heyward, »tu doli je huronska vas in tam-le stoji celo eden izmed njih.«
Sokol se je zdrznil, dvignil puško in pogledal tja, kamor je bil pokazal Heyward. Pazno si je ogledal Indijanca in zopet povesil puško.
»To ni Huronec«, je rekel, »in tudi iz kanadskega rodu ni. Obleka pa vendar kaže, da je oropal belokožea. Orožja menda tudi nima.«
varji na splavu z enim veslom so prestali nepopisen strah ko so morali uporabiti vse telesne sile, da so se izognili mlinom, ker bi bil sunek ob kak mlin smrtonosen za vseh sest moz. Pomilovanja vredni veslarji so se oddahnili šele blizu Varazdma, kjer je struga Drave prosta. Vsakdo bi pričakoval, da bo ta nesreča opomnila vojaško oblast, da vselej pravočasno obvesti splavarje, kedaj lahko vozijo in ke_daj ne. Zadnjo sredo so pionirji zopet zgradili pontonski most preko Drave in sicer bolj proti Varaždinu, a obvestila o tem delu ni prejelo ne ptujsko okrajno glavarstvo, ne splavarji. Tokrat je šlo slučajno brez nesreče ker si splavarji sploh niso upali voziti. Povdarjamo da jesvo-jecasno vojaška oblast v slučaju vojaških vaj na' Dravi pod Ptujem brzojavno obvestila o tem ptujsko okrajno glavarstvo, to pa mariborski mestni magistrat. Mariborski magistrat vzdržuje ob Pristanu posebnega čuvaja, ki opozarja splavarje na morebitne in ž e javljene nevarnosti. V Mariboru ob Pristanu mora pristati vsak splav, ki pride iz Dravske doline, in bi ga bilo torej prav lahko opozoriti, kdaj sme in kdaj ne sme od Ptuja naprej po Dravi. Splavarji iz Dravske doline nas naprošajo, da opomnimo vojaško oblast, da bo za bodoče pravočasno obveščala splavarje potom mariborskega magistrata, sicer se bo gotovo pripetila nesreča, ki ne bo zahtevala samo materijalno škodo, ampak tudi človeških žrtev.
Vinska trta s 4000 (štiri tisoč) grozdi. V Mariboru v Vojašniški ulici ob Dravi ima mizarski mojster Kolarič J. starodavno hišo, koje deli so gotovo iz časov, ko je bil Maribor obdan z obzidjem kot obrambo pred sovražnikom. Nekako na sredini hiše v pritličju je še danes globok studenec, ki je pa zaprt s kamenito ploščo- ker ima hiša vodovod. Od zadej za to hišo se vidijo danes zazidani sledovi podzemeljskega hodnika, ki je vodil svojčas proti cerkvi sv. Alojzija in Glavnemu trgu. Pred to starodavno in zgodovinsko znamenito hišo je bogzna koliko let stara vinska trta, ki rodi črnino. Letos, ko je splošno ena najbolj slabih vinskih letin, kar jo pomnijo, je na tej Kolaričevi trti 4000 lepo razvitih in popolnoma dozorelih grozdov. Mariborčani hodijo gledat to trtno izvanrednost in znamenitost.
Roparski napad. Minuli pondeljek se je vračal z raj-heniburškega sejma posestnik iz Razteza Janez Slivšek o-krog 7. ure zvečer domov. Malo pred vasjo Raztez je ob robu gozda skočil neznan ropar s samokresom v roki proti Slivšku ter zaklical: »Denar sem!« in ga ob enem že ustre lil v prsa. Še enkrat je ustrelil s samokresom, končno pa je začel tolči Slivška s samokresom po glavi. Spravil ga Je deloma v nezavest in mu med tem odvzel listnico. V listnici je imel Slivšek okrog 5000 dinarjev, katere je dobil tisti dan na sejmu za vole. Strele iz samokresa bo slišali ljudje v bližnji vasi ter so hitro stekli na kraj nesreče. Našli so Slivška vsega krvavega in prestrašenega, da niti ni mogel spregovoriti. Spravili so ga na voz in ga odpeljali na njegov dom. Pozneje je prišel zopet k sebi, začel govoriti in povedal je svoj doživljaj. Še V isti noči je bil previden s sv. zakramenti, vendar pa se je njegovo stanje sedaj izboljšalo in je upati, da ostane pri življenju. Orož-ništvo pridno zasleduje zločinca, a še do danes ni o njem pravega sledu.
Roka mu je «gorela. Znani mladi športnik Strahinja-Sarajič v Mostaru je dne 16. oktobra iz radovednosti stopil v prostor za stroje tamkajšnje tobačne tovarne. Začel je pregledovati naprave. Pri tem je prišel v stik s 6000 voltov močnim električnim tokom. Zvrnil se je, a roka mu je ostala na aparatu in je gorela s plamenom. Na njegov krik so prihiteli delavci, toda nihče se ga ni upal dotakniti. Tako je ostal nesrečni mladenič v najstrašnejših bolečinah celih 20 minut, dokler roka ni popolnoma zgorela in so ostanki padli na tla. Šele tedaj so ga prijeli in prenesli v bolnišnico, kjer ga je ▼ par urah smrt rešila nrestrašnih bolečin.
Splav obtičal v sredini Drave. Ker je Drava sedaj iz-vanredno plitva, je obtičal na skali v sredini Drave pri Kamnioi v nedeljo popoldne splav kapelske--» posestnika g. Vralberja. Splav je bil velik ter težak in naložen e drva-mi. Splavarji so se mučili z dviganjem celo nedeljo popoldne, celo noc in v pondeljek predpoldne. Nesreče sicer ni bilo nobene, a vendar trpi posestnik precejšnjo škodo.
Nesreča v Mariboru. V noči zadnjo soboto je padla z Ruške ceste v Mariboru v kakih 20 m globok jarek proti Dravi gospa Wolf, ki si je pri padcu popolnoma zlomila roko in se močno potolkla na glavi. Na njene obupne klice
»Potem se nam ni bati drugega, kakor da nmemiri vas, ako naju opazi.«
»Dolge noge ima, ni mu zaupati. Imejte pripravljeno puško, jaz pa se mu ?plazim za hrbet in poskusim, da ga ujamem živega.«
Takoj nato je lovec izginil v grmovju, nekaj minut pozneje pa je videl Heyward, kako se je kot kača plazil po tleh proti Indijancu. Ko je bil le še nekaj korakov oddaljen od njega, je počasi in previdno vstal. Ta hip se je oglasilo od vode sem glasno pluskanje. Heyward je videl, kako je kakih sto čudnih postav planilo v vodo. Tudi Indijanec je iztegoval vrat in z bedasto radovednostjo gledal ta prizor. Zdaj je Sokol dvignil roko nad njim, a jo je takoj zopet umaknil ter se spustil v prisrčen, tih smeh. Svojo žrtve pa ni zgrabil za grlo, ampak jo je potrkal po rami in zaklical:
»Hej, prijatelj, ali bi radi bobre naučili peti?«
»Zakaj ne?« je odgovoril dozdevni Indijanec. »Bog, ki jim je dal razum in take zmožnosti, bi jim morda ludi dal glas, da bi Ga poveličevali.«
Xni. Čingagok slika.
Heyward se ni mogel načuditi. Sovražni Indijanci so se naenkrat izpremenili v štirinogate živali, jezero v bobrov tolmun, slap v jez, ki so ga zgradili pridni in umni štirinožcri, divjak, ki se mu je zdel tako grozen, pa ▼ njegovega prijatelja Davida Gamuta. Novi upi zaradi pogrešanih sester so se vzbudili v Heywardu, ko je pevca ugledal na tem kraju. Skočil je i« skrivališča in pohitel proti onima dvema.
Sokol pa je smejoc se obračal pevca na vse Strani, češ, da so se Huronci prav posebno postavili, k» so ga tako imenitno oblekli in našemili.

_
ji je prihitel na pomoč rešilni oddelek, ki jo je po dolgem ter mučnem iskanju našel in prepeljal v bolnico.
Proti takemu postopanju bo moral nastopiti Jugoslovanski klub! Do pred dnevi so se vršile vojaške vaje po celem Dravskem in Ptujskem polju. Kar se še doslej ni zgodilo, se je letos, da so te vaje ovirale v lepih in solnč-nih dnevih delo na polju in da je bilo več hiš krog Ptujske gore in tudi po drugod izpraznjenimi. Prebivalstvo je ogorčeno radi takega postopanja in se obrača na Jugoslovanski klub, naj spravi to zadevo pred narodno skupščino, da se kakor letos v prihodnje ne bo več postopalo tako s civilnim prebivalstvom ob priliki vojaških vaj.
Korist od nove ceste. Prebivalci Dravskega polja krog Podove so zelo pogrešali dobro cesto do svojih senožeti. Z največjo težavo so vozili seno, otavo pa so čestokrat kar na travnikih pustili. Seveda je s tem trpela živinoreja. Zasluga podovskega župana, odbornikov in občanov je, da je sedaj drugače. Vrli možje so zopet spravili v dobro stanje cesto za Grajevnikom, za kar jim bodo trajno hvaležni vsi okoličani.
Novice od Sv. Jakoba v Slov. gor. Trgatev je po večini končana. Pridelek je za dobri dve tretjini manjši od lanskega leta, je pa zato dve do tri stopinje boljši. Žalostno je pa to, da kupci ponujajo iste cene, kakor v lanskem letu. Ne dobijo sicer veliko, a tuintam le ljudje morajo dati, ker so v sili za denar. Tisto malo vina, kar ga ljudje letos dobijo, na vsak način mora imeti boljše cene, sicer nas bode obdelovanje vinogradov samo spravilo v še hujšo gospodarsko stisko. — V kolikor toliko veselih dneh trgatve se je zgodil žalosten smrtni slučaj. Znani prenašalec kruha na Sladki vrh iz tukajšnje pekarije Fluoher je dne 12. t. m. ponoči utonil v nekem tukajšnjem ribniku. Našli so ga šele šest dni pozneje. Njegov koš in obuvalo je ležalo poleg ribnika. Slučaj je precej zamotan. Samomor je popolnoma izključen. Sedaj se ne more vedeti, ali je zločin ali nesreča. Vtopljenec zapušča ženo in nepreskrbljene otroke.
Smrt vzgledne žene pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Pretočeni pondeljek smo ob številni udeležbi župljanov zagrebli Jero Kamer, posestnico v Krembergu. Bila je nad 20 let vdova, edinega otroka je pokopala v nežni mladosti. Obširno posestvo je testamentarično zapustila svojim sorodnikom, kateri so ji do^ga leta zvesto služili, prepričana, da je tudi v večnosti ne bodo pozabili. Znatni zne sek je izročila za slikanje domače cerkve; pomagala je.denarno in naturalno ob zidavi Društvenega doma. Oče luči naj bo dobri rajni materi dobrotljiv plačnik. Žalostnim sorodnikom pa naše odkrito sožalje!
Podsulo ga je. Grof Attemis ima v gozdu v Gornjem Jogu, občina Cigonca pri Slov. Bistrici, tri zelo velike ribnike. Tretji ribnik so zadnje dni snažili in popravljali. Pred vsem so izkopali pod zemljo prehod iz tretjega ribnika v drugega in so pri tem delu premalo podprli izkopano in kot človek visoko izdolbino. Pri izkopavanju predora je bil zaposlen zadnji petek 301etni delavec Hribernik Viktor iz Križnega vrha in oče dveh nepreskrbljenih otrok. Hribernik je zapustil zadnji petek zvečer ikot zadnji delo in ko je že bil iz predora zunaj, je še skočil nazaj po motiko, katero je bil pozabil pri delu. Ko je bil v izdollbini, se je nenadoma sesula preslabo podprta zemlja v taki množini na ubogega Hribernika, da mu je zlomilo pri priči hrbtenico in je obležal takoj mrtev. Preteklo je precej časa, predno so prihiteli njegovi sotovariši in ga izkopali popolnoma zmečkanega ter mrtvega.	1
Pritožbe pekov iz ljutomerskega okraja. Podeželska pekarija je danes najbolj nehvaležna obrt. Nese komaj to- ; liko, da se lastnik skromno preživi, zato pa mu grozi od najrazličnejših strani nevarnost: konkurenca in uradne ši-kane ga čestokrat primorajo, da svojo obrt opusti. Gospod Z. je v »Obrtnem vestniku« napravil račun, koliko podeželski pek v enem dnevu zasluži. Iz 50 kg moke, katero povprečno dnevno porabi za pecivo, mu ostane po odbitku vseh režijskih stroškov 17 dinarjev za življenje. S tem pa mora vzdrževati rodbino in svoje gospodarstvo. Vsakdor bo uvidel, da se da ob tej svoti komaj životariti, ne pa pošteno živeti. In vendar se najdejo oblasti, ki z najstrožjo kontrolo in težko kaznijo skušajo peke naravnost uničiti. Tako strogo je zlasti v ljutomerskem okraju. Za vsak najmanjši orestopek je kazen. Če so žemlje slučajno za nekaj gramov lažje, kot predpisanih 6—dkg, že sledi zaporna kazen. Temu se mora na vsak način odpomoči, drugače bo ia obrt zatrta.
Zelo nevaren požar pri Ljutomeru. V soboto zvečer je Izbruhnil požar v škednju posestnika Murkoviča v Cezan-jevcih pri Ljutomeru. Na pomoč je prihitelo sedem požarnih bramb, katerim se je posrečilo rešiti vso živino in o-hraniti stanovanjsko hišo ter sosedna poslopja. Uničeni pa
so vsi gospodarski pridelki in ima lastnik velikansko škodo. Tekom dveh tednov je v tej vasi že tretjič gorelo in je torej utemeljen sum, da je ta ogenj podtaknila zlobna roka. V nevarnosti je 'bila vsa vas, ker je gorelo sredi vasi.
Nasilen zet. Iz Ključarovec pri Ormožu nam poročajo o nezasluženi usodi, katere žrtev je postal ugleden posestnik, občinski odbornik in katoliško misleč mož g. Anton Kosi. Znani demokratski agitator Alojz Stanjko, ki se je pred par leti priženil v Ključarovce, je svojega hišnega gospodarja Kosija nevarno pretepel ter tako težko poškodoval, da je moral starček iskati zdravniško pomoč. Ta nasilnost je posledica našega sovražnika alkohola.
Pogreb posestnika Franca Arliča na Dobrni. Na Dobrni je umrl v starosti 72 let oibče spoštovani posestnik Franc Arlič. Rajni je bil prvi ognjegasec pri dobrnški požarni brambi, ki je bila ustanovljena leta 1876 in je bil tudi svoj čas uslužbenec toplic na Dobrni. Svoj čas se je udeležil pohoda avstrijske vojske v Bosno ter Hercegovino. Doma na Dobrni je bil dolgo let občinski odbornik in eden najboljših lovcev. Rajni je bil goreč kristjan in je obiskal v svojem življenju 43krat božjo pot Matere božje v Puščavi. Njegovo priljubljenost ter spoštovanje je dokazal sijajni pogreb, katerega se je udeležila poleg občinstva tudi požarna bramiba v uniformi in lovci. Krsto so nosili og njegasci in ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika ravnatelj toplic in v zadnjo slovo so mu oddali lovski tovariši strel. Rajnemu bo ohranjen na Dobrini ter v okolici časten spomin, njegovi žalujoči družini naše sožalje!
Iz laškega okraja. Zadnji čas nas obiskujejo in nadlegujejo večkrat cele trume ciganov, kakor tudi drugih beračev in prosilcev iz južnih delov naše države, letošnje leto so prišli beračit Turki iz Bosne. Naše ljudstvo je večinoma samo ubogo in še posebno letos, ko je letina bolj slaba. Za poplavljence itak naši po možnosti radi darujejo, vendar vsakemu pa ne moremo darovati. Med prosilci je tudi več takih, ki nimajo nobenih pismenih dokumentov pri sebi, vendar ljudje rajši hitro kaj malega darujejo, da se iznebijo nadležnosti, posebno če so pri hiši otroci in stari ljudje sami doma. Okrajno poglavarstvo in orožniki pa naj skrbijo, da ne bodo beračili ljudje, ki niso i potrebni.
Vse potrebščine za jesen in zimo si nakupite najbolje in naj- ; ceneje v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira raznih štofov. Zaloga vseh čevljarskih potrebščin. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov vedno po naj-bojših dnevnih cenah. Prepričajte se! Oglejte si zalogo! 1399
Še enkrat prebivalstvu ob severni mej I
V »Gospodarju« z dne 14. oktobra sem pod gornjim naslovom objavil članek, v katerem sem navedel par slučajev, kake krivice delajo posamezni cariniki našemu prebivalstvu na meji. V članku sem jasno povdaril, da »poštene uradnike spoštujemo', ker vemo, da red mora biti. A proti krivičnemu postopanju pa se ima pravico in se mora vsak človek braniti.« Opisal sem, kako so hoteli nekateri cariniki zabraniti kmetom vožnjo na mline v Avstrijo, kako so brez zakonite podlage, ampak kar po svoje, pobirali od ljudstva na meji nek nov 4odstotni davek, — protizakonito visoke pristojbine v obmejnem prometu, — kako so račune pri carinanju pisali na svoj način. Ob koncu sem pozval ljudi brez ozira na strankarsko pripadnost, naj mi poročajo o takih nerodnostih. Vse to sem napisal, ker so vsak dan prihajali k meni kmetje, viničarji in tudi drugi (vseh strank) ter se pritoževali, kako po nepotrebnem šikanirajo nekateri nastavljenoi carine in finančne kontrole prebivalstvo ob meji. V rokah imam iz obmejnih krajev čez 50 pisem (ne samo iz vrst pristašev SLS), kjer ljudje opisujejo mnogovrstne neTednosti v obmejnih krajih. Zadeva za mene ni strankarska, ampak strogo gospodarskega značaja za celokupno obmejno prebivalstvo. S tem, da sem se zavzel za potrebe in pravice ljudstva, sem se strašno zameril cariniku Milosavljeviču, ki je bil pred kratkim nenadoma uradno prestavljen iz Gornje Sv. Kun-gote, in zameril sem se tudi svečinskemu nadučitelju g. i Mohorju.
Oba gospoda sta napisala neko izjavo, katera strašno hvali carinika Milosavljeviča. Dobila sta nekatere podpise, a druge sta sama podpisala. Izjavo sta objavila v »Taboru« in »Jutru«. Pišeta, da je bil carinik premeščen le ; iz strankarskih razlogov in to na mojo zahtevo. »Jutro« je še zapisalo debelo laž, da se je nek tihotapec-»klerikalec« pritožil pri meni, ker je Milosavljevič pri njem našel neko blago. Ta trditev je iz trte izvita. Takega slučaja jaz ne poznam. Pač pa ugotavljam sledeče:
Carinski prrpravnik Milosavljevič je bil na uradni predlog nenadoma premeščen, ker so prišle na dan razne nerednosti. Jaz sem bil še le prve dni oktobra v glavni carinarnici v Mariboru, kjer sem se pritožil poslovodeeemu uradniku, kako je g. Milosavljevič »uradoval«. Predložil sem celo kopico kričečih slučajev, kako se je na meji po nepotrebnem šikaniralo prebivalstvo. Pokazal sem tudi ra čune, oziroma računske liste, ki jih je pisal Milosavljevič in še nekdo drugi. Na zadnji strani teh listov so k računu pripisane ponekod svote, ki niso kopirane. Prepovedan je bilo delavcem nekaterih dvolastnikov in posestnikov oO meji prehod čez mejo na tamošnje njive, čeravno zakonita pogodba z Avstrijo to jasno dovoljuje. Naj propadejo pridelki na njivi, travniku, sadonosniku! Kaj to mar cariniku in drugim! če so se prizadeti pritožili, ali pa samo vprašali, zakaj se tako postopa, so dobili odgovor, da je to »predrznost« in »da bodo že izkusili posledice«. Obmejne izkaznice in prelaznice so po zakonu o obmejnem prometu pristojbin proste, a posamezniki so za časa, ko je bil omenjeni carinik v Gornji Sv. Kungoti, morali plačati po 46 in 25 in 21 dinarejv, t. j. skupno 91 dinarjev, za pravico prehoda čez mejo! Za 300 komadov opeke, ki jo je pripeljal posestnik preko meje, je moral plačati 340 din. kot carino in takse. Kmet je vprašal poprej finančno kontrolo, ali je opeka carine prosta. Dobil je odgovor, da ni treba plačati nobene carine. Ko je pripeljal opeko, pa je carina znašala skoro dvakrat toliko kot je stala opeka. Odličen vinogradnik je dobil iz Avstrije kupce za vino. A carini v mu ni dovolil, da bi po carinski poti prepeljal vino na a\ -strijsko stran, čeravno je hotel zadostiti vsem zakonitim predpisom. Nekega dne se je občanom občine Vrtiče prepovedalo voziti žito v mline ob meji. G. župan Žunko me je osebno prosil pomoči. Z g. županom sva morala prosi i celo g. srezkega poglavarja za pomoč. Nato je carinik uvidel, da je postopal protizakonito. — To je samo nekaj slučajev. Vseh ne morem in nočem navesti, ker jih bom uporabil o pravem času drugod.
Ali ti krivični slučaji ne govorijo dovolj jasno? Še do danes ne vem, kateri stranki pripada g. Milosavljevič, ki ga Mohor, »Tabor« in »Jutro« tako omilujejo in hvalijo. Ali za mene kot narodnega poslanca in zastopnika obmejnega okraja je jasno, da proti takim krivicam moram nastopiti, ali je to potem kakemu samostojno-demokratskc-mu učitelju prav ali ne. V zbirki pritožb proti cariniku in nekaterim finanoarjem pa je tudi nekaj takih, ki so mi jih sporočili pristaši SDS in SKS. Naj se torej Mohor in Milosavljevič pomirita s »Taborom« in »Jutrom« vred. To je moj odgovor.
Franjo Žebot, narodni poslanec v Mariboru.
Pisma iz domaČih In
3v. Križ pri Mariboru. Nepričakovana nesreča je udarila Si-karjevo hišo. V nedeljo, 10. oktobra je vsa župnija spremljala od hiše žalosti na pokopališče nadebudnega sina, dobrega mladeniča Matijčeka Hauptmana, ki se je bil ranil v nogo pri «bsekovanju smreke, ter dobil v neprevidnosti v rano trose tetanusa, nakar si je iskal pomoč v mariborski bolnici, pa je že bilo prepozno. V strašnih bolečinah je moral izdihniti, ločen od svojih dragih — pa je bil spreviden in pripravljen na težko smrt. Se par trenutkov pred smrtjo je glasno molil Očenaš — tako so bili vsi navzori presunjeni in ginjeni. — Počivaj v miru, dobri mladenič — tvoja nesreča nas iznova opominja: bodite pripravljeni vedno, ker ne veste ne dneva ne ure . . .
Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Slavnost blagoslovljenja nove zastave za tukajšnjo Marijino družbo se je na nedeljo cerkvenega žegnanja, dne 17. oktobra t. 1. prav slovesno izvršila. Dekleta «o župnijsko cerkev prav okusno okinčale, zlasti so omislile okrog podobe družbinega oltarja dragocen venec iz umetnih vrtnic. V slovesnem sprevodu so članice prenesle novo zastavo iz mežna-rije v cerkev. Pred odhodom procesije je zastavonoška, Pušniko\ i Mina v navdušenih besedah pozdravila č. g. duhovnega svetnika in župnika Ivana Jurko v Staremtrgu pri Slovenjgradcu, ki je prihitel novo zastavo blagoslovit. Nova naša družbina zastava, pov-darjala je govornica, pomenja boj in zmago, boj pod vodstvom Brezmadežne Device zoper greh do zadnjega izdiha, zmaga pa je nam zagotovljena, ako me stanovitno vztrajamo pod Marijino zastavo, ker Mati božja je strla glavo peklenski kači. To zvestobo me dekleta ob današnji slovesni priliki obljubljamo. V cerkvi je imel gospod svetnik Jurko krasen govor. Pohvalil je najprej živahno delovanje naše Marijine družbe in izredno požrtvovalnost njenih članic. Zakaj danes obhaja družba že drugo slovesnost blagoslovljenja v tem letu, po veliki noči se je blagoslovil novi kip Matere božje, ki je stal 8000 kron, danes se pa blagoslavlja nova družbina zastava, ki je stala 4752 kron. Obe ti veliki vsoti so družbine članice tekom enega leta nabrale. Nato je gospod svetnik razlagal pomen nove zastave. Bela je družbina zastava, bela barva je Marijina barva, barva nedolžnosti, bela je barva sv. hostije, barva presv. Bešnjega Telesa, naj tedaj dekleta posnemajo Marijino čisto življenje in rabijo v ta namen najuspešnejše sredstvo, pogostno sv. obhajilo. Na zastavi sta dve podobi, na eni strani je podoba brezmadeža spočete Device Marije, ki stoji peklenski kači na glavi, tedaj v neprestanem boju zoper vsak greh; žarki iz Marijinih rok pa pomenijo številne milosti, ki jih Mati božja svojim častilcem izposluje. Na nasprotni strani se nahaja podoba sv. Miklavža, našega farnega patrona, ki je ob enem tudi patron nedolžnosti, ker je trem deklicam ščitil nedolžnost, ker jim je s po-daritvijo dote omogočil stopiti v zakonski stan, patron zdržnosti, ker se je toliko postil, in mogočen pomočnik v viharjih skušnjav. Pomenljive so tri zlate jabolke, ki jih sv. Miklavž na knjigi v rokah drži. Prvo jabolko pomenja ponižnost, drugo čuječnost, tretje pa gorečo molitev; te tri čednosti naj dekleta posebno gojijo. Tako globoko zamišljen govor je napravil na verno ljudstvo zmagovit vtis. Konono je gospod svetnik zastavo blagoslovil. Botra novi zastavi je bila čednostna in ugledna žena Helena Globočnik, kmetica pd. Pajenca v Šmiklavžu, ki ima štiri hčere v Marijini družbi. Iskreno hvalo izrekamo č. g. svetniku Ivanu Jurko za njegov krasen govor in ves trudk srčna hvala pa tudi našim druž-binim članicam za njihovo veliko požrtvovalnost in našim vrlim faranom in drugim dobrotnikom, ki so naša dekleta s svojimi darovi podprli.
Kamenščak pri Ljutomeru. Tu je bil 4. t. m. pokopan gospod Anton Slavič, gostilničar in posestnik. Umrl je na posledicah svetovne vojne, kajti prinesel si je kal bolezni s fronte. Bil je v najlepši moški dobi, star komaj 38 let. Priljubljen je bil povsod, ker je bil prijazen in vnet delavec pri vsakem domačem podjetju; posebno na se je udejstvoval kot član v krajnem šolskem svetu in pri gasilnem društvu. Dokaz priljubljenosti je pokazalo mnogo-brojno spremstvo na njegovi zadnji poti: šolska mladina z učitelj-stvom, gasilno društvo z ljutomersko godbo, telovadno društvo, trgov«ko in obrtno društvo in mnogobrojno ljudstvo znancev, so-
Naša društva.
Katoliško prosvetno društvo v Jarcnini vabi svoje člane na občni zbor dne 24. oktobra po jutranji službi božji v Čitalnici. Na dnevnem redu je: Citar.je zapisnika, poročila odbornikov, poročila zastopnikov Mladeniške in Dekliške zveze; volitev odbora in slučajnosti. Udeležba obvezna za vse člane. Vabi odbor!
Sv. Lenart v Slov. gor. Katoilško bralno in gospodarsko društvo priredi v nedeljo, dne 24. oktobra 1926 po večernicah burko: »Vse naše« in vinsko trgatev. Potem sledi prosta zabava z godbo. K mnogoštevilni udeležbi vabimo vse prijatelje katoliških društev. Zavedajte se, da se udeležite vedrega, poštenega razvedrila, ter da s tem mnogo pripomorete našemu društvu. Na veselo svidenje. Bog živi! Odbor.
Katoliško bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 24. oktobra 1926 dekliško igro »Junaške Blejke«. Po predstavi bo srečolov z bogatimi dobitki. Srečke se bodo prodajale šele na kraju veselice.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo, 31. oktobra po večernicah se vrši redni letni občni zbor tukajšnjega Slov. kat. izobraževalnega društva S prav obilno udeležbo pokažimo, da nam je na srcu procvit našega društva ter da znamo ceniti pravo izobrazbo in vzgojo. Vsak član dobre krščanske hiše naj bo tudi član izobraževalnega društva!
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru prične svojo letošnjo sezono z vprizoritvijo iger >Roka božja« in »Fernando, strah Asturije«. Uprizoritev se vrši v nedeljo, dne 24. oktobra, ob 3. uri popoldne v Katoliškem domu. — Ker sta igri zelo lepi in
je prva vzgojne vsebine posebno za mladino, vabimo vse prijatelje lepe igre, da se jih udeležijo v obilnem številu!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Tukajšnje bralno društvo uprizori v nedeljo, dne 24. oktobra t. 1. v Slomškovi dvorani 5 dejansko ljudsko igro »Požigalka« in enodejansko burko »Zamorec«. Sosedje in domačini, pridite v obilnem številu.
Potovalni kino Ferdo Kosi, Mala Nedelja. V nedeljo, 31. okt. se v Društvenem domu pri Mali Nedelji predvaja znameniti film »Kraljica sužnjev«, prekrasna drama v šestih dejanjih, katera se je odigravala pred Kristusovim rojstvom. Vsebina: Egiptovsko kraljestvo Faraona Menapta, krutega vladarja napram Judom. Življenje Izraelcev za časa Mojzesa ter kazen božja za egiptovsko ljudstvo in veličasten odhod Izraelcev z Mojzesom preko Rdečega morja. Strahovite vojske med Faraonom in Izraelci, Faraonova vojska potopljena. Sežiganje velikega duhovna na grmadi ter mnogo drugih, pretresljivih prizorov iz starega veka, ki se sploh ne dajo popisali. Da bo vsakemu omogočene? si to znamenitost ogledati, se vršijo v nedeljo, 31. oktobra tri predstave: Prva predstava po rani sv. maši, ob pol 8. uri zjutraj. Druga takoj po večernicah, ob pol 4. uri popoldne. Zadnja, ob pol 7. uri zvečer. Vkljub velikim stroškom vstopnina navadna. Veličastne dogodke ¿z starega veka, ki ste jih dozdaj poznali samo iz knjig, si lahko sedaj ogledate kot žive pred seboj. Ne zamudite! Obiščite vsi, od blizu in daleč to izredno kinopredstavo. .
Šoštanj. Naš Orel priredi v nedeljo, 24. oktobra, ob 3. uri pop. v dvorani hotela Union veliko akademijo z zelo pestrim sporedom. Poleg pevskih točk, deklamacij in govorov bodo se izvajale krasne nove simbolične vaje s petjem: »Gor čez izaro«, »Lepa naša domovina«, »Le enkrat bi videl« in pa otroško igric»: »Trnulj-i čica.« — Vstopnina znižana. Pridite! Bog živil
j-odnikor in prijateljer. Naj t miru počiva, žalujoči rodbini naše .sožalje!
št. Jurij ob juž. žel. Kam gremo 24. oktobra popoldne? V St. Jurij, kjer uprizori dekliška Marijina družba po večernicah v dvorani Katoliškega doma lepi igri »Lurška pastirica«. Dne 17. okt. popoldne je blagoslovil veleč, gospod dekan Mikuš novozgrajeno Cernovšekovo kapelico. Slovesnost je posebno povečalo krasno vreme. Pred blagoslovitvijo je imel gospod dekan krasen nagovor o Mariji, ki naj kraljuje v naši fari, kraljuje v srcu vsakega dobrega kristjana. Po blagoslovitvi je zapel cerkveni zbor še nekaj prav lepih pesmi Mariji na čast. Kapelica je prav lepa, a zato tudi draga. Kip sam stane 2000 D. Blagi gospej Cernovšek želimo, da bi se še mnogo let veselila svoje kapelice.
Drešinjavas pri Petrovcah. Poročila se je tajnica in blagajni-čarka našega orliškega krožka, sestra Fanči Osetova z g. Franjo Golavšekom. V novem stanu ji želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Želimo, naj tudi v bodoče ne pozabi toliko ji priljubljene orliške organizacije. — Z veseljem je sodelovala pri vseh prireditvah. Za vse naj ji bo izrečena prisrčna zahvala. Bog živi!
Šmarje pri Jelšah. Predzadnji petek smo imeli pri nas pogreb, kakoršnega še t Šmarju ni bilo. Umrla je mladenka v 25. letu svojega vzornega življenja, Trezika Bupnikova iz Stranj. Preč. g. kaplan Strmšek, kot voditelj Marijinih družb je prišel z Marijino družbo in družbenim praporom v Stranje na dom rajne Trezike. Tam je vzel slovo v prekrasnih besedah. V dolgem sprevodu smo potem spremljali dobro Treziko proti Šmarju, kjer j« zopet čakalo veliko ljudi, pomenkujoč se, da je bila Trezika v resnici ena najbolj odkrito dobrih, pobožnih in za vse dobro vnetih deklet. Bila je dolgo vrsto let cerkvena pevka in tudi prav dobra gospodinja na očetovem posestvu, ker jo je dobra mamica prehitro zapustila. Odločila se je tudi bila za samostan, v katerega je tudi šla, ali bila je božja volja in radi neozdravljive bolezni se je morala vrniti zopet na svoj dom, kjer je z nepopisno potrpežljivostjo v hudih bolečinah čakala, kedaj jo dobri Bog pokliče po plačilo in ji da večnega Ženina in mater Marijo, ki jo je tako ljubila, za plačilo. Skozi trg je vodil pogreb monsgr. prof. Vreže s tremi domačimi gg. duhovniki. Sv. mašo s skupnim sv. obhajilom družbenic je daroval gospod Strmšek. Pri odprtem grobu je govoril monsgr. Vreže in g. Strmšek.
Šmarje pri Jelšah. Proslava obletnice koroškega plebiscita. Zakasnili smo se nekoliko in smo obhajali spomin žalostnega 10. oktobra šele 17. t. m. Proslava se je vršila v Katoliškem domu, po skupnem načrtu Prosvetnega društva in podružnice Jugoslov. Matice. Bil je lep popoldan v Katoliškem domu, ko se je zbralo številno občinstvo, da vzbudi spomin na lepo Koroško, sedaj odtrgano od svoje domovine. Lepa deklamacija — Gospa sveta — združena z živo sliko, je otvorila proslavo. Nato je navdušeno in pesniško lepo govoril slavnostni govor šmarski domačin, monsgr. Vreže. Opisal je z lepimi, le njemu lastnimi besedami, prepletenimi s citati naših starih narodnih romantikov, krasoto slovenske zemlje in prav posebno zibel in raj našega naroda — lepo Koroško. Opisal je Korošca-trpina, Korošča-nezmagljivega, v glavnih potezah zgodovino njegovo, ter njegovo usodo pred šestimi leti. Povdarjal je prav umestno, da ne bodimo malodušni, ampak zaupajmo v končno zmago pravice. Po krasnem govoru monsgr. je sledila simbolična vaja — Gor čez izaro — s spremljevanjem klavirja in pevskega zbora. S svojo simbolijo je vaja zelo ugajala. Nato je bila uprizoritev Miklove Zale, ki so jo igrali tudi pred 14 dnevi. Priznati treba: igralcem vsa čast, igrali so v resnici dovršeno. Tako je minla proslava v najboljšem razpoloženju. Opazili smo pa eno: prebivalstvo trga je prireditev skoraj popolnoma bojkotiralo. Kje je tu narodna zavednost? To bi prešli, ko bi vsaj sami priredili proslavo, a tudi tega ni bilo. Na ta način se diskreditira vso idealno delo Jugoslovanske matice in se slabijo moči.
Ložno pri Sv. Florjanu. Za veliki zvon so darovali sledeči dobrotniki: Gobec Florjan iz Zabnika 100 D, Jager Matija, uradnik v Zagrebu 100 D, Sket Gregor iz Kostrivnice, 100 D, Skrabl Feliks, trgovec v Mariboru 70 D, mladenič Tramšek Jožef je nabral pri raznih dobrotnikih 200 D. Ljubi Bog naj obudi še mnogo takih dobrih src, ki bodo pomagala Ložni Materi Božji velik dolg za lanski zvon plačevati. Za vse blage dobrotnike, ki so dosedaj kaj več darovali v isti namen, se bo še novembra meseca ena sv. maša darovala. Letošnjo zahvalno nedeljo, dne 31. oktobra (pred Vsemi svetniki) bomo na Ložnem prav slovesno obhajali v čast Kristusu Kralju ter pričakujemo obilno število pobožnih romarjev, ki se bodo za to leto poslovili ob ljube Gospe na Ložnem. Torej, na veselo svidenje.
Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah. Most črez Savinjo, katerega je narasla voda dne 9. avgusta zjutraj odnesla na desni breg Savinje, se zopet popravlja, in imamo upanje, da bo v kratkem dovršen in izročen prometu.
Kozje. 60 žrtvam svetovne vojne iz občin Kozje, Veternik. Zdole. Bliža se nam praznik Vseh svetih in vernih duš dan. Vsi vojni tovariši, ki smo prišli domov pohabljeni, potrti in bolani, se Vas tovariši, kateri ste v tujini na visokih gorah, prostranih poljanah in v zapuščenih grobovih pokopani, z žalostjo spominjamo. Vdove in siiote, ki jih je zadela bridka usoda, se Vas spominjajo, ker jih muči skrb, beda in trpljenje. V mukah in trpljenju smo bili z Vami, videli Vaše trpljenje, Vaše muke in bili tudi nekaterim , priča Vaše zadnje ure. Zato nas tembolj boli Vaša usoda. Ako j mislimo na Vaše grobove po vsej naši poti nazaj, kjer smo z Vami j trpeli, ie to za nas najstrašnejša misel. Samotno ob robovih pokopališč, po skalovju in prepadih počivajo Vaši izmučeni zemeljski ostanki. Nihče Vas ne najde, nihče ne pride k Vam in nihče Vam ne bode mogel prižgati luči na dan Vseh svetih in vernih duš, ko bode pel glas zvona za vse rajne farane. Predaleč ste od svojih staršev, žen, otrok in sorodnikov. Ne bodo mogli priti na dan vernih duš k Vam na grobove, da bi jih rosili s sol- | zami. Da se mi odslužimo naši tovariški dolžnosti, izkažemo do Vas spoštovanje in ljubezen, zato bodemo v duhu stali pri Vaših grobovih tam daleč v tujini in na mesto na njih, bode plapolala večna luč doma, luč ljubezni na spomeniku, ki je postavljen Vam v spomin, Vam v čast. Da se bode mogel spomenik dostojno razsvetliti na praznik Vseh svetih in vernih duš dan, zato že danes trkamo na vsa dobra srca občanov vseh treh občin, da blagovolijo priskočiti na pomč s prostovoljnimi prispevki za razsvetljavo spomenika. Se tako mali dar, če ne eden ali dva, pa tri, in lučka lahko gori! Prispevki se naj izročijo pri županstvu v Kozjem. Podružnica Zveze slov. vojakov iz svetovne vojne v Kozjem.
Kozje. Dne 7. novembra t. 1. ob 1. uri popoldne bode žrebanje loterije Prostovoljnega gasilnega društva v Kozjem. Vsem, ki imajo srečke v vednost, ker na posamezna vprašanja se ne more odgovarjati. Srečke se še lahko dobijo do drie 31. oktobra pri društvu. Pozneje se ne bodo razpošiljale. Vsi oni, kateri so srečke naročili, a jih še niso plačali, se resno opozarjajo, da iste takoj plačajo. Vsaka srečka, ki bi do dne 7. novembra dopoldne ne bila plačana, je neveljavna. Vsi (M, ki imajo srečke v razprodaji, naj pošljejo obračun z morebitnimi preostalimi srečkami društvu do dne 6. novembra 1926 nazaj. Odbor.
„Martinišče".
Pred par mesci smo tu v »Gospodarju« že pisali o tem, da se v Murski Soboti snuje — v gotovi meri se je že osnoval — slovenski katoliški dijaški dom, ki se bo imenoval — Martinišče. Pisali smo, pišemo ponovno in bomo še pisali, ker je zadeva tako važna, da moramo o njej govoriti pred širšo slovensko javnostjo
in da moramo na njo opozoriti še posebej naše slovenske brate veselih Slovenskih goric, sploh brate zelenega, slovenskega Sta-jerja.
V Murski Soboti imamo — hvala Bogu — gimnazijo, a imeti moramo tudi Dijaški dom, in sicer hočemo imeti, ker smo verni kristjani, še več, katoličani, katoliški Dijaški dom, ki naj podaja našim sinovom telesno in duševno hrano na podlagi večno-veljavnih krščanskih načel in ki naj na ta način nadomesti, ozir. doda, kar zanemari, odnosno opusti sedanja srednješolska izobrazba in vzgoja. Dijaški dom pa je potreben tudi radi tega, ker Murska Sobota ne more nuditi vsemu dijaštvu primernih stanovanj in zadostne oskrbe.
Dejansko »Martinišče« že obstoja. Razmere so nas prisilile, da smo ga pred tremi leti otvorili v poslopju rimsko-katoliške šole in smo tam dajali preskrbo tolikim dijakom, kolikor smo jih sploh mogli vzeli pod streho. To je bila le začasna rešitev vprašanja »Martinišča«. Mogoče bi še nadalje ostali v šoli, a ne bo mogoče, ker so nam šolo odpovedali in jo bomo morali po zaključku šolskega leta izprazniti.
Zidati bo treba, a naš prekmurski narod je prereven, skoraj premajhen, da bi mogel nositi vse stroške, s katerimi je dograditev in oprema »Martinišča« združena. Ker si torej sami ne moremo pomagati, se moramo obrniti do svojih najbližjih bratov. Kar naše moči prenesejo, radi žrtvujemo, kar pa bo potrebno še razen tega, moramo prositi drugod.
Začeli smo z loterijo. Na ta način pridemo najprej do svote, ki nam je za prvi slučaj potrebna. Bazprodajanje srečk se po Prekmurju že vrši. Kakor pa izgleda, doma niti polovico srečk ne bomo mogli razpečati, ker nas je pač — premalo in smo revni. Prihajamo tudi k vam. Razposlali smo in razpošiljamo srečke na župnišča. Sezite po njih! Društva, ki so ob vsaki priliki, ko gre za kako dobro stvar, tako požrtvovalna, naj tudi sedaj pokažejo " svojo vnemo za dobro stvar.
V združenih silah je moč! V tem slučaju gre sicer le za naš dijaški dom »Martinišče«, a povdarjamo, da ta Dom ne bo le naš in ne bo le nam v ponos, temveč bo služil kot spomenik skupne požrtvovalnosti slovenskih bratov na obeh straneh Drave.
Gospodarstvo.
LETOŠNJA TRGATEV IN CENE MOŠTU.
Glavna trgatev po štajerskih vinskih goricah je pričela prejšnji teden. Zadnje večdnevno deževje je vplivalo zelo neugodno na razvoj grozdja, ki je začelo vsled preobilne mokrote pokati ter gniti. Že itak slabi izgledi na trgatev so se vsled deževja poslabšali v zadnjem času za dobrih 20—30%. Vinogradniki so bili od vremenske sile primorani, (začeti s trgatvijo, ker 'bi sicer ostali čisto praznih rok. Mnogo je še takih, ki imajo polovico zdravega grozdja, ti pa izjavljajo, da bodo počakali s trgatvijo. Omeniti je treba, da so južna vetrovi zadnjih dni zelo ugodno vplivali na zrelost grozdja. Dočim so kazali prve dni brani mošti komaj 13—14%, so kazali zadnji teden brani 15 do 17%. Pozno hrana vina tudi letos ne bodo slaba, a bodo seveda zelo redka. V splošnem bo uspeh letošnje trgatve ostal daleč za lanskim pridelkom. Naša prerokovanja več mesecev pred trgatvijo so se žalibog uresničila. Posestniki, ki so pridelali lani 10 polovnjakov, imajo letos povprečno po 2—3. Zelo redki so slučaji, da je dobil letos kateri vinogradnik le polovico lanskega pridelka. Glede cen moštu vlada v vinski trgovini to glavno načelo, da se plačuje po gradih sladkorja klosterneulburške tehtnice. Do 10 " stane vsaki grad 1 krono, 15odstotni mošt se plačuje navadno po 16 kron, 16odstotni po 18 kron, 17odstotni pa po 20 kron. Sortirani in višjeprocentni mošti pa se plačujejo in prodajajo po dogovoru. Ne glede na splošni malenkostni letošnji vinski pridelek v Jugoslaviji so zgoraj navedene cene razmeroma nizke za naša štajerska vina, ker moramo vpoštevati, da živimo pod preplavljenjem z drugimi cenejšimi in manj vrednimi vini. Ravno radi preplav-ljanja z drugimi slabejšimi vini bi morali naši vinogradniki odločno zahtevati postavo, ki bi določala, da se smo vino tržiti samo pod tistim imenom, kjer je rastlo in se pridelalo. Pekrčan se naj toči po celi državi res pristen. Imena: Haložanec, Ljutomerčan itd. naj bodo postavno zaščitena kot posebne vrste Slovenskih goric. Sedaj se prodaja Ljutomerčan ali Jerazalemec po celi državi, akoravno je bil pridelan po največ v Banatu. Postavno zasiguran pridelek štajerskih vin bi koristil vinski trgovini in vinogradnikom. Kakor kažejo poročila iz drugh držav, je letos povsod slaba vinska letina in 'bodo vinske cene v stalnem porastu.
Iz Ljutomerskih goric. Proti koncu zadnjega tedna brani mošti so kazali gradacijo dobrih let. Mešani mošti so imeli povprečno po 17—19% sladkorja, sortirano blago pa: traminec 20—22%, muiskatni silvanec 19—21%, bur-gundec 20—23%, rulandec 22—24%, rizling 19—21%. Kup čija je radi tega izredno živahna in cene so šle sunkoma kvišku. Blaga je malo na razpolago. Večji posestniki ne kažejo volje do prodaje, ampak čakajo na cene po pretoku. Ta teden bo trgatev povsod končana.
Sromlje pri Brežicah. Trgatev po vinogradih je končana. Vse je razočarano, ker tako slabe trgatve se nihče ni nadejal. Pričakovali smo, da bomo dobili polovico lanskega pridelka, dobili smo pa večinoma le eno tretjino, nekateri eno četrtino, ali še manj. Polovica vsakega grozda je bila suha, kar se pred trgatvijo ni opazilo. Pridelek bo menda nekoliko slajši, kakor lani. Ce bi ne bilo ugodnega vremena v septembru, bi grozdje sploh ne dozorelo. Trgatev se je vršila v krasnih dneh, toda brez običajnega petja, streljanja in ukanja. Nekaj starega vina je še na prodaj. Nekaj partij se je ta teden prodalo po 7 D liter.
Oddaja vinskih trt in sadnih dreves iz drž. trtnic in drevesnic mariborske oblasti. Prihodnjo spomlad se bode oddajalo iz drž. trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtne in drevesne sadike najbolj upeljanih vrst, kakor: laške graševine, muškatnega silvanca, belega burgundca, rumenega šipona (posipa), zelenega silvanca, žlahtnine in druge, cepljenih na rip. portalis, rupestris št. 9, solonis in rip. 1916; nadalje od jablan: štajerske mošancike, renskega bobovca in druge po sledečih znižanih cenah in sicer: cepljenke Ia po 1500 din. 1000 komadov, korenjaki Ia po 250 din., Ila po 75 din., ključi Ia po 100 din., Ha po 35 din. 1000 komadov, drevesa (visokodebelna) Ia po din. in Ila po 10 din. komad. To blago se razdeli med manj dmovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Eventualni preostanek se dodeli imovi-tejšim posestnikom, katerim se pa računajo trte in drevesa po dnevnih cenah. Nadalje veljajo te cene le na oddaj-
nem mestu v dotični trtnici ali drevesnici. Za omot in dovoz po železnici se zaračuna lastne stroške. Pri dodelitvi se bo v prvi vrsti upoštevalo vinogradnike in sadjarje mariborske oblasti, potem šele ostale. Naročila morajo biti kolekovana (5 din. na vlogo) in se imajo vložiti najkasneje do 25. novembra t. 1. in sicer: 1. Na trte iz območja srezkih poglavarstev Ljutomer, Ptuj, Doljna Lendava, M. Sobota, Čakovec in Prelog pri: Upravniku drž. loznega ia ovočnega nasada v Kapeli, pošta Slatina Radenci; 2. iz območja srezkega poglavarstva Celje pri: Upravniku drž. loznega nasada v Sv. Uršuli, pošta Dramlje pri Celju; 3. iz območja vseh ostalih srezkih poglavarstev pri: Upravniku drž. lozmega in ovočnega nasada v Pekrah, pošta Lim bus pri Mariboru; 4. naročila na drevesa pa iz območja vseh srezkih poglavarstev mariborske oblasti pri: Upravniku drž. ovočnega nasada v Ptuju. Enemu naročniku se zamore dodeliti za enkrat po največ le do 1000 komadov cepljenk, 2000 komadov korenjakov, 5000 komadov ključev in do 100 dreves. Za slučaj neizčrpanja zalog pri te} razdelitvi se bo razdelitev vršila tudi po navedenem roku. Naročila so obvezna in mora vsak naročnik naročeno blago v slučaju dodelitve prevzeti, oziroma plačati.
KMETOVALCI, GOJITE CISTO PLEME!
Obračam se do Vas s tem pozivom, s prošnjo in željo, pred vsem iz praktičnih razlogov, s stališča dobičkainosno-sti in bodočnosti naše živinoreje.
Obračam še do Vas s to prošnjo in željo, ker so ml jesenska potovanja v mojem službenem okolišu prinesla veliko razočaranje. Domneval sem na podlagi površne sod be-in na podlagi ogledov hlevov in čred — osobito ob priliki razstav in licencovanj, da se nahajam v plemensko najčistejšem rejskem okolišu marijadvorske pasme. Jesenska potovanja po naših vaseh, pašnikih in senožetih pa so to-mojo domnevo kruto varala in povsem ovrgla. Kar strmel sem in nisem mogel verjeti mojim očem. Oziram se na levo in desno po travnikih, na katerih se sedaj v jeseni povsod pasejo lepe črede mlade in dorasle živine. Le tu in tam vidim še kako lepo, zarodno žival čistega, belo-rume-nega marijadvorskega tipa. Ostale živali po večini niso vež čiste. In zvečer srečujem v naših idiličnih in zasanjanih gornjesavinjskih vaseh, na povratku s paše, marsikatero čredo, v kateri ni niti ene živali čistega plemena. Vse je zmešano. Rdečelisasti pincgavci, črnorujavi montafonci in celo sive hrvaške buše.
Ali naj bi ob taki sliki ne bil razočaran vsled tolike nezavednosti živinorejcev? Ali naj bi vsled tega ne zabolelo pravega živinorejca, vsako le količkaj čuteče srce?
Kako lepo je pogledati v jesenski dobi enotno čredo čistega plemena, ki se marljivo in skrbno pase po zelenih,, solnčnih pašnikih naših tihih slovenskih logov in dolinf Kako odvratna, odbijajoča in 'kvarna pa je slika mešane črede, v kateri so zastopane vse mogoče, bele, črtne, sive,, mršave in kuštrave živali! Kajti čistost in izenačenost črede v barvi ne vpliva samo ugodno na naše oko, ampak nam navadno tudi pove, da je posestnik teli živali dober živinorejec, da ljubi svoje živali ne samo z ozirom na zunanjo lepoto, ampak pred vsem tudi z ozirom na užitke, mlečnost, razvoj telesnosti itd. In vsak kupec bo nehote raje kupoval pri posestniku s čisto živino, ker je vtis čis-tote in izenačenosti plemena čisto drugi. Napram vsestransko mešani čredi bo tudi največji &ušmar-kupec povsem nezaupljiv.
Pa to ni glavni razlog, da Vam kličem: gojito čisto-pleme! Glavni razlog je mnogo tehtnejši.
Pri nas v Sloveniji vendar v mnogih okrajih hočemo pred vsem vzrejati plemensko živino za naše zaostale j še kraje na jugu države. Naravno, da je za vzrejo take kvalitativno prvovrstne živine osnovni pogoj: čisto pleme! In ako imamo enkrat čisto, izenačeno blago, potem šele moremo misliti na vsestransko zboljšanje plemena. V hlevu z mešanim blagom — pa če je to kvalitativno še tako dobro — ne bode nikdo kupoval v večjem obsegu živine za pleme. Osobito na kupce iz drugih okrajev in pokrajin pri tako mešani in križani živini ni računati.
To naj uvažujejo pred vsem vsi oni zavedni kmetovalci, ki si prizadevajo, da se živinoreja povzdigne, da se-z/boljša vir dohodkov in naj grejo v prvi vrsti sami z dobrim vzgledom naprej ter naj držijo le plemensko čiste živali v svojem hlevu.
Glavni razlog vsestranskemu mešanju govejih pasera vendar menda po večini že odpadel. Tudi na jugu dr'<»-ve, na Hrvatskem in v Srbiji ni živina toliko cenejša, da bi se jo splačalo uvažati v svrho nadalnje reje pri nas. Mnogi posestniki pa, ki so prva leta po vojni uvažali pinegavc» in simentalce iz južnih krajev, so se pozneje bridko kesali, ker so zanesli v svoje hleve s to živino le jetiko in bolezen, ki je okužila še ostalo zdravo domače pleme.
V pasemsko obmejnih krajih pa vidimo še zdaj vsled nezavednosti in nevednosti ljudstva stalno mešanje in križanje živine. Iz gole nevednosti in neumestne dobičkaželj-nosti vam gre siromašen planinski kmet v bogve kako oddaljen kraj, kjer si kupi na sejmu kako mešano, zaostalo živinče, ki je čisto tujega plemena in ki je bilo mogoče za par dinarjev cenejše kot dobra žival v domačem plemenskem okolišu. Imel je mogoče ta kmet navidezno trenu ni dobiček, ne ve pa, koliko je s tem ravnanjem škodoval bodočnosti svoje reje in reje njegovih sosedov. Taka tuja. zaostala žival, iz katere se v večini slučajev ne da vzgojiti kaj prida potomstvo, kvari s svojim slabim in mešanim potomstvom pleme celega okoliša.
Na meji marijadvorsko-pinegavskega plemenskega o-koliša sem ob priliki gorenjih izvajanj in tozadevnih po|x> vorov od enega bolj izobraženega moža slišal zagovarjati križanje bele in rudeče-lisaste živine s tem navadnim ru> logom, da je n. pr. telica-potomka čisto bele krave in rude čega plemenjaka boljša molznica kot predniki njenih roli-teljev. Poučil pa sem kmetovalca, da je ta domneva ]>o vsem napačna, da glasom Mendelovih podedovalnih zakonov zarod v splošnem more biti samo onih lastnosti in ene kakovosti, kot njega starši. Kar nimajo roditelji, tega tudi ne moremo pričakovati potom krvnega prenosa od zarota, navzlic najpestrejšemu mešanju in križanju. Lastnosti in užitki kakega rodu se ziboljšujejo samo potom wnotrene
rzreje in oskrbovanja živali ter potom medsebojnega ple-menjenja dveh živali, od katerih je ena sposobnejša in kvalitativno boljša od druge.
Tudi mnenje, da bi bilo rdečelisasto pincgavsko govedo v enem ali drugem oziru znatno boljše od belorumene-ga marijadvorskega goveda, je povsem napačno in je prak tično in znanstveno ovrženo. Kar se tiče mlečnosti, masiv-nosti razvoja in razsežnosti oblik bi mogli trditi ravno obratno, da so namreč marijadvorci znatno boljši od pinc-gavcev. Križanje in mešanje plemena v čistih marijadvor-. skih pasemskih Okoliših je torej brez vsega pomena in je za te okoliše posamezno kakor splošno kvarno in škodljivo. Isto velja tudi za križanje marijadvorcev z montafonci in simentaloi, ki nam prinesejo samo bolezni v naše zdrave črede in kojih potomci-križanci so v naših razmerah z ozirom na vse lastnosti in užitke navadno slabši kot naše domače, čisto pleme.
Nevarnost za naše preizkušeno dobro marijadvorsko pleme je vsled njega manjše individualne potence-premoči podedovanja veliko ter vam vsled tega še enkrat kličem in polagam toplo na srce; gojite in vzrejajte samo čisto pleme!
Ta poziv pa bo veljal tudi za druge pasemske okoliše naše domovine, kjer gojijo krasne ciste črede pinogavcev, pomurcev in simentalcev. Zavedajmo se, da v današnji dobi nimamo časa za razne preizkuse s križanjem in izmenjavo pasem, da je potrebni hitri napredek in zboljšanje živine mogoče samo na podlagi domačega čistega plemena, ki je določeno od okraja in dežele — in da bi kaka event. sprememba pasme bila mogoča samo z velikimi denarnimi žrtvami in le splošno v enem zaokroženem plemenskem okolišu!
Fr. Wernig, Goriijigrad.
Mariborski trg dne 16. oktobra 1936. Ta trg je bil zelo dobro obiskan in založen, kupčija pa živahna. Slaninarji so pripeljali 45 vozov z 119 zaklanimi svinjami, kmetje pa 46 z zeljem in čebulo, 42 s krompirjem in 10 s sadjem naloženih vozov na trg. Razven zeljnatih glav, katero so radi velike množine cenejše postale, so bile cene pri drugih poljskih pridelkih iste kakor pretečeni teden. Tudi pri mesu so ostale cene nespremenjene. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem 10 do 37.50 D, kokošem in racam 30 do 45, gosem pa 35 do 85 D komad. Domačim zajcem 5 do 25, angora 30 do 100, domačim golobom 25 do 30 D komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene krompirju 1.25 do 2 D, čebuli 2.25 do 4, vencu 10 do 15, kislemu zelju in kisli repi 3 do 4, paradižnikom 2.50 do 4 D kg, karfiiolu 2 do 6, ohrovtu 0.25 do 2, buči 1 do 2, endiviji
1	do 1.50, zeljnatim glavam 0.75 do 1 D komad. Medu 25 do 30 D kg, Mleku 2 do 2.50, smetani 12 do 14, oljčnemu olju 26 do 40, bučnemu olju 18 do 26 D liter, surovemu maslu 36 do 40, kuhanemu 44 do 48, čajnemu 50 do 65 D kg. Jajcam 1.50 do 1.75 D komad. Fižolu, staremu 2 do 2.50 D liter. Sadju: jabolkam in hruškam 3 do 6, češpljam 4 do 5, breskvam 5 do 6, grozdju 6 do 12 D kg. Kostanju, surovemu 2.50 do 3.50, pečenemu 6 do 7 D liter, limonam 0.75 do 1.50 D komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 D komad, brezove metle 2.25 do 5 D komad, leseni ročni vozički 100 do 260 D lomad. Koruzna slama 25 do 30 D vreča.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, IS. t. m. so kmetje pripeljali 12 vozov sena, 4 otave in 6 slame; v soboto, 16. t. mi. pa 7 voz sena, 1 voz otave in 5 vozov slame. Cene so bilo senu 80 do 100, otavi 75 do 80, slami pa 40 do 50 D za 100 kg ozir.
2	D za snop. Radi pičlega dovoza kmetje nikakor nočejo pojenjati s cenami in bržkone bodo cene v kratkem še porastle, ne pa padle.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 8 konj, 11 bikov, 219 volov, 290 krav in 4 leleta, skupaj 532 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrsto na sejmu 12. oktobra 1926 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7 do 8.50 D, poldebeli voli 6 do 6.50, plemenski voli 5 do 6, biki za klanje 5 do 7.25, klavne krave, debele 6 do 7, plemenske krave 5 do 6, krave za klo-basarje 3.25 do 4.50, molzne krave 5 do 6, breje krave 5 do 6, mlada živina 6 do 8. Prodalo se je 356 komadov (od teh v Avstrijo 66). — Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 10 do 18 D, meso od bikov, krav, telic 10 do 18 D, telečje meso 12.50 do 19, svinjsko meso, sveže 10.50 do 27.
Mariborsko semjsko poročilo. Na svinjski sejem dne 15. okt. se je pripeljalo 366 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 60 do 100 D, 7—9 tednov stari 125 do 150, 3—4 mesece stari 250 do 300, 5—7 mescev stari 420 do 450, 8—10 mescev stari 525 do 550, 1 leto stari 1000 do 1200, 1 kg živo težo 9.50 do 10, mrtve teže 15 do 17 D.
Hmeljarjem! Žalec, 18. X. 1926. Dne 15. t. m. me je naprosil g. K. — zastopnik inozemske tvrdke, ki nakupuje vsako leto prav mnogo hmelja pri nas — v tukajšnjo Hme-ljarno ter mi pokazal mali košek hmeljskih pecljev, vejic in listov ter mi rekel: »Vse to so nabrale tri ženske v dveh dnev iz dveh bal hmelja, M sem ga kupil po vzorcu od hmeljarja M. iz P. vasi. Srečen sem še bil, da sem bil navzoč v Hmeljarni ravno ob času, ko so hoteli delavci vsebino izprazniti v sušilnico v svrho žveplan ja. V sušilnici je takrat že ležalo čez 40 bal hmelja in bi skrajno zanikrno obrani hmelj zelo pačil hmelj cele sušilnice. Takoj sem ukazal, da se mora hmelj prebrati in potem šele žvepljati. Kako bi bila moja tvrdka nevoljna in koliko stroškov bi ji povzročilo prebiranje približno 50 centov po 100 kg hmelja! Ko sem navedeni bali prevzel, ste tehtali 111 kg, po prebiranju in basanju pa le 100 kg. Torej sem imel 11 kg zgube. Plačal sem hmelj po 110 din., t. j. 1210 din. Za prebiranje in zopetno basanje sem plačal 300 din. — je torej moja dejanska škoda pri dveh balah hmelja 1510 din. Kdo mi jo povrne? Recite Vašim hmeljarjem, da jim zamore le 6krbno obiranje hmelja in poštenost pri prodaji hmelja o-hraniti hmeljarstvo kot stanoviten vir blagostanja. Tako je govoril g. K. šestinštirideset let že uči Hmeljarsko društvo hmeljarje Savinjske doline, kako se mora hmelj pravilno obirati, sušiti, basati in prodajati — a vse je bilo kot »bob v steno«. To se pravi: veliki, lepi in dobri kos belega kruha, ki nam ga hmeljarstvo nudi, z nogami teptati! Prav se nam bo zgodilo, ako se nam bo krušna košara višje in sčasoma prav visoko potegnila, zakaj pa trpimo zanikrneže v naši sredi, zakaj jih ne ožigosamo javno?! Ugled celega okoliša trpi zaradi nekaterih zanikernežev, katere hočemo v bodoče imenoma navesti po časopisih, tako da se jih bodo vedeli hmeljski prekupci izogibati.
X. poročilo Hmeljarskega društva ra Slovenijo, SHS. Žalec v Savinjski dolini, 19. 10. 1926. Naš hmelj se je letos vsled lepe barve in prav dobre kakovosti prav hitro prodal in je sedaj že približno sedem osmink vsega pridelka prešlo v druge roke. Da je naš hmelj res na dobrem glasu, dokazuje dejstvo, da so letos velike pivovarne v Nemčiji, Belgiji in Švici deloma krile potrebno množino hmelja pri
naših hmeljarjih. Že pred svetovno vojno ustanovljena Oznamenovalnica za hmelj, ki se nahaja v najmodernejše opremljeni Hmeljarni, se od leta do leta bolj uporablja. Letos se je več sto bal hmelja signiralo z oznamenilom: »Savinjska dolina, Južnoštajersko, SHS«, in razposlalo. — Društveno vodstvo.
Za razvedrilo..
Opeharjeni Žid. Cigan prižene na sejem zelo lepega konja, ki se takoj dopade Židu. Takoj se začne z njim pogajati za ceno. Slednjič ga tudi vpraša, če ima konj kako napako. Cigan hvali konja na vse pretege in pravi, da nima druge napake, kakor da noče železa grizti in na drevje iti. Žid, misleč, da to ni nobena napaka ter da se cigan le šali, ga prav dobro plača. A glej ga, spaka! Ko ga doma hoče napreči, spozna, da se ne pusti obrzdati in da noče iti na most. Zdaj je spoznal, da je opeharjen, da se mu cigan ni zlagal, ko mu je rekel, da konj ne je železa in ne gre na drevje.
Dober lovec. Gospod iz mesta je prišel vsako nedeljo na lov, kjer mu je pomagal in priganjal žival njegov znanec, neki kmet. Zgodilo se je, da ga je ta gospod obstrelil, zato se je upravičil: »Oprosti, kmetic, meril sem na zajca, a sem žal tebe zadel!« — Kmetic pa mu je odgovoril: »V drugič pa raje merite na mene, pa zajca zadenite!«
Brez prijateljstva. Sodnik obsojencu: »No, midva sva pa že stara znanca!« — Obsojenec: »Pa žal se še zdaj nisva pobratila, da bi sd bila boljša prijatelja!«
Usodna zmota. Odvetnik je prišel v jetnišnico k svojemu obsojencu, pa je zašel v napačno celico. Tu je našel precej potrtega človeka, pa mu je rekel: »Nič se ne bojte, gospod, jutri bo vse dobro, saj sem jaz vaš namestnik!« — Obsojeni se razveseli: »A res? Jaz sem namreč obsojen, da bom jutri Obešen!« — Odvetnik je 'brez besede zbežal iz sobice.
E. Rakovec:
Nevenljivi spomini na
Rim.
(Konec.)
Pa čudno! Te rimske cerkve so nekatere ena drugi prav blizu, druge pa zopet zelo oddaljene, da se mora po dve uri hoditi do njih in sicer po pustih, trdih, prašnih cestah, ven v rimsko Kampanjo, kjer te obdaja le pust svet. Peljejo zdaj tramvaji do njih, pa ne do vseh; do sv. Seba-stijana in do katakomb sv. Kalista smo skoraj dve uri hodili, ker avto je bil predrag. Da, katakombe! Trapasti so zgoraj čakali na romarje, ker je njim izročeno varstvo katakomb v tem kraju. Plačali smo vstopnino dali so nam vsakemu po eno svečico, in eden nas je kot vodnik peljal dol , globoko dol pod zemljo po stopnicah. Tema, samota, hladen zrak nas je obdal. Samo ozki rovi, ki se na vse kraje vijejo, da človek ne sme za drugimi zaostati, izgubil bi se takoj, ker je vse zvito. V stenah so pa same dolbine, nekdanje grobne niše, zdaj prazne, ker so v srednjem veku, ko je bila cerkev prosta in so zidali nadzemne cerkve, prenesli polagoma vse ostanke teh večinoma muoeniške smrti umrlih gor v njihove lepe cerkve. Tukaj ni nič lepega, vse je golo, črno, pusto, strašno, prazno. Le spomin na prve čase naše vere, na molitve in božjo službo, ki se je tukaj opravljala, oživlja te prostore. Veliko starih, primitivnih napisov in slik se vidi po stenah. Bil je že večerni mrak, ko smo iz njih gor prišli. Hitri avtobus nas je v pol ure v mesto nazaj pripeljal, potem pa še navadni tramvaj do našega skupnega taborišča, kjer smo obedovali in večerjali.
Hitro so potekali dnevi v Rimu. V torek zgodaj zjutraj ob štirih nas je dolg vlak tramvajev potegnil na kolodvor; 6b petih smo oddrdrali iz večnega mesta. Skoraj težak je nam bil razstanek, privadili smo se že na sv. Petra veličastni dom, katerega smo bili večkrat obiskali. Saj razprostira ono velikansko stebrovje, kolonade, kakor dve roki v povabilo in objem ter vabi k sebi! — Naš posebni vlak je dirjal v Assisi, kamor smo prispeli ob pol enajstih, v torek dopoldne. Blizu kolodvora je velika cerkev: porci-unkula, v nji ona starodavna cerkvica, v kateri je sv. Frančišek najrajše molil. Maševal sem še, kakor tudi več drugih gospodov, ministriral je nek boljši italijanski gospod, ki je bil sam romar. Potem smo obiskali, ne enkrat, ampak večkrat, porciunkulsko kapelico; bilo je polno drugih romarjev poleg nas. Po zajutrku ob 12. uri smo se napotili v Assisi, gor v mesto, kake tri četrt ure v hrib po vroči cesti, ki je bila polna avtomobilov. Tam smo si ogledali trojno cerkev nad grobom sv. Frančiška, natrgali nekaj vejic oljke, lovorja, limon in pomaranč, in prišli nazaj k Porciunkuli na obed okrog 3. ure popoldan. Ob petih smo že zopet sedeli v vlaku, ki je hitel v Padovo, kamor smo prišli drugo jutro ob petih zjutraj. Bil je Mali šmaren. Tu smo morali skozi celo mesto na drugo stran, ker je sv. Anton tam. Velikanska cerkev! V zakristiji smo čakali, da smo na vrsto prišli s sv. mašami. Časa je bilo malo, ker je ob pol devetih vlak že zopet odhajal in sicer v Benetke. Ob pol desetih smo se že peljali čez laguno. Večina naših romarjev je prvič videlo to morsko mesto. Parniki so nas peljali na trg sv. Marka, potem na Lido k obedu in zopet nazaj v mesto. Tudi smo se v morju kopali, ker je vodstvo romanja kupilo za vse karte. Popoldan smo po mestu si ogledovali znamenitosti in kupovali to in ono, dokler se nismo zvečer zopet znašli na vlaku, ki je ob tri četrt na devet odpeljal trudne in obnemogle Slovence in Hrvate v temno noč čez Piavo, Tagliamento in Sočo v naše znane kraške hribe. Zgodaj zjutraj ob treh smo se ustavili v Postojni, kjer je carina in druge velike ceremonije; ravno-tako v Rakeku, prvi postaji v naši državi. Nekaj ur v beli Ljubljani do prvega vlaka in kmalu so nas pozdravili domači hribi, domači ljudje in domače skrbi. Toda z nami je prišlo novo obzorje, nove misli, slovesno razpoloženje. Kakor so nam po glavah rojile vse lepe slike in spomini, kakor so naša srca plavala v svetih, plemenitih, vzvišenih čustvih, tako so vse naše besede prve dni odsevale ta ne-
beška duh, to prekipevajočo zadovoljnost naših duš; živeli smo par dni, kakor da bi bili še tam pri svetnikih in apostolih rimskih. Počasi še le smo se privadili domačemu življenju.
Mene je poleg verskih motivov gnalo še v Rim, ker sem želel spoznati stari klasični svet; Cicero, Horac, Ovid, klasiki, katere sem podučeval na gimnazijah, so me mikali; hotel sem enkrat stati tam, kjer so ti velikani duha stali in govorili. Hotel sem videti tisti Rim, ki je svoj čas gospodoval celemu svetu, hotel sem videti tisti imperator-ski značaj Rimljana. Hotel sem pa tudi videti katoliško cerkev v njenem srcu, rimske navade, rimski cerkveni duh. Hodili so vedno veliki duhovi v večno mesto, toda gnala jih je večkrat samo umetnost, kakor Goetheja, ki se je navduševal ob staropoganskih idealih in je pri njih obtičal, ni pa spoznal njih nezadosten, pomanjkljiv značaj, ni spoznal temo, ki tiči v poganstvu in ni prodrl do luči, do edine luči vere!
Ali naj še pokrajino opišem, Italijo? Ne vem, kaj bi rekel. Ali je vedno taka, ali samo te dini, ko je bila suša? Videli smo samo oljkine gozdove, polne pomaranč, limon, fig. Toda zelenja zelo malo, trave skoraj nič, tako da smo rekli: to ni zelena Štajerska. Sive oljke ne narede prav prijaznega vtisa; trta je po njivah rasla ob brestih, kakor že Horac opeva; toda med oljkami in trtami sama gola zemlja rujave barve. Skoraj dolgčas mi je bilo. Kmečke hiše so italijanskega sloga: visoke kot odrezane; niso mi-še prijazne, s širokimi strehami pokrite bajtice, ki se mi mnogo bolj ljubke zdijo. Vozovi so vsi, tudi na kmetih, na dveh kolesih, ki so ogromna, visoka. Oslov je veliko; goveja živina siva, nelepa. Slamo od žita imajo stlačeno v visokostogih ali kopih. Sicer pa povsod elektrika, ki smo jo cele noči, ko smo se vozili, gledali povsod.
Nekaj bledih obrisov, spominov sem Vam tukaj podel. Zdaj razumem jaz in razumete tudi Vi, zakaj je Rim pn > mesto na svetu, katerega v slavi in veličastvu nobeno dr i -go ne doseže. Ni mogoče, da bi katero drugo mesto a:.i svetu ga doseglo. Sijaj starega svetovnega rimskega imperija, in še večji sijaj mogočne krščanske cerkve jo obdaj . Ta združuje ravno v Rimu nam kristjanom najljubše spomine, pa tudi svete ostanke naših najidealnejših junako : svetnikov in mučencev. V Rimu je kakor večna ona kra ljeva gostija, ženitnina, o kateri sveto pismo govori; e i zunaj na deželi, v daljnih, pustih provincah, živimo le r ) drobtinicah, ki padajo od te polne mize angelskega veselja, rajske utehe. Jaz bi obrnil znani pregovor: Vedei o Roma e poi morire, to je: Da le Rim vidim, potem lahJ > umrem!
Ako pa zdaj časopisi, kakor »Jutro«, blebetajo o papeževi politiki, katero da smo šli romarji poslušati, na bi jaz rekel z Horacijem: Odi profanum vulgus et arce to se pravi: Gabi mi se nizko ljudstvo, zato ga proč od Bobe odbijam.
Javimo Vam, da so našli zlatnike r »Gazela« miln sledeči: g.
Al. Badnjevič, Bos. Krupa, kupil milo pri tvrdki Ilija V. Studen, Bos. Krupa, g. Ivanka Gröbner, Planina pri Rakeku, kupila milo pri tvrdki A. Mildavec, Planina pri Rakeku, g. Matilda Martinšriv. Zagorje, kupila milo pri tvrdki Olga Čuk, Kisovec pri Zagorju, g. Henke, Laško, kupila milo pri tvrdki Ed. Vale, Laško, g. Lovro Mlinarič, Zagreb, kupil milo pri tvrdki Izidor Weiser, Zagreb, z. Ivanka Požek, Črnomelj, kupila milo pri tvrdki Karol Ahacu'. Črnomelj, g. Jožefa Drnikovič, Vič-Glince, kupila milo pri tvrdki Prvo delavsko konzumno društvo, Vič-Glince, g. Jožefa Intihar. Nadlesk št. 36, kupila milo pri tvrdki Ludvik Kržič, Nadlesk pri Rakeku, g. Frančiška Kotnik, Doplice pri Kamniku, kupila milo pri tvrdki Jos. Klemenčič, Kamnik, g. Terezija Tavčar, Polzela, Kupila milo pri tvrdki Josip Tiršek, Polzela pri Celju, g. Marija Javornik, Luče pri Višnjigori, kupila milo pri tvrdki F. Terdina, Ljubljana,g. Dora Vulakorič, Vulakoviči, pošta Netretič, kupila milo pri tvrdki Jožef Brožič, Metlika, g. Fran jo Miko, Sračinac 61, kupil milo pri tvrdki Gustav Moses i sin, Varaždin, g. Ivan Iva-niševič, Split, kupil milo pri tvrdki P. & M. Bonačič, Split, Si-benska ulica 2, g. Jelka Dobraš, Virovitiea, kupila milo pri tvrdi i Antun Igali ml., Virovitiea.	1455
Mala oznanila.
T »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka (2 D) za odgovor.
Safer, 40 let »tar, išče stalno službo pri veleposestvu; dolgoletno prakso tuai v lesu, z jako dobrimi spričevali. Naslov pove uredništvo lista.	1440
Sprejmem enega učenca za čevljarsko obrt. Ciril Lovec, čevljarski mojster, Maribor, Glavni trg 4.	1475
Državni nameščenec z večletno pisarniško prakso, vešč vseh pisarniških del, išče mesto kot odč. tajnik v kateremsibodi mestu ali trgu v Sloveniji. Tozadevne ponudbe je vposlati na uredništvo lista pod »državni nameičenec«.
1454
Sodarske pomočnike sprejme pri
prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar v Ljubljani, Kolizejska cesta 18. — Va-jcnec, ki je že nekoliko ve$č tega dela, se istotam sprejme. 1451 _4-1
Sprejme se v službo eden bolj prileten (starejši) hlapec pri M. Kovačiču, gostilna Sv. Peter pri Mariboru.	1470
Učenca iz poštene hiše sprejme Albin Sagadin, trgovec mefi. blaga, Beltinci, Prekmurje. 1448
Pridno in zdravo kmečko dekle
se sprejme k mali družini v Mariboru. Naslov v upravi. 1473
Iščem mlinarja za kmečki mlin, samskega stanu, kateri bi razumel delo v mlinu in je dober iz-delovatelj, ima prednost. Janko Zupane, mlinar in posestnik, Brodinci št. 15, p. Sv. Miklavž, Laška	1453
Hišni hlapec, brezmadežne preteklosti, pošten in trezen, opremljen z dobrimi spričevali, išče službe. Več pove uprava »Slov. Gospodarja« v Mariboru. 1464
Kdor želi priti v dobro vfničari-
jo, mora imeti 4 dobre delavske moči, naj se oglasi do 8 dni pri Martinu Golej, Pernica, Sv. Marjeta ob Pesnici.	1462
Službo pri kaki samski ženski,
kateri bi bila v pomoč pri gospodinjstvu, išče Ana Stumpf, Slov. Konjice.	1450
Sprejmem pridnega, zdravega in poštenega vajenca za čevljarsko obrt. Jakob Vertačnik, čevljarski mojster, Loka pri Zidanem mostu.	1457
Absolvent državne dvoletne vi-, Barske in sadjarske šole v Mariboru, želi mesto oskrbnika ali
Borova debla
kaj primernega; vstop takoj, pla- ^film^v^ ča po dogovoru. Naslov na upra- . 1, iH™ x,JO vo Usta iod »Absolvente. 1463 zunsko dobaT°- ^

- .»nif—fnifc-
TO	_
Za svoj vinograd v Slovenski Bistrici iščem razumnega, poštenega in delavnega viniearja. 3—4 delavci. Nastop 31. oktobra. Pi-fiite na: Vladimir Vošnjak, Ptuj. _1397 3-1
Čevljarskega vajenca sprejme R. Leskošek, Celje, Ljubljanska cesta 8.	1420
Proda se posestvo, 5 oralov v Selnici ob Muri št. 5, St. Ilj v Slov. gor.	1461
Posestvo v Gornji Ložnici št. 40 pri Slov. Bistrici, približno 8K oralov travnikov in polja, se da sa več let v najem ali se tudi proda. Vpraša se pri Viljemu Abt, eksport, Maribor.	1444
Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič, sodarsko podjetje v Ljubljani, Trnovo. Cene konk
8 m dolga, od 16 do 24 cm pre-množino za aslov v upravi. 1223 10—1
konkurenčno ločna.
nizke.
Postrežba 1032 16—1
»Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, pošlje vsakemu naročniku Slov. Gospodarja zanimiv cenik brez-
E lačno. Zahtevajte ga takoj; ne o vam žal!	863
Pozor! Župnijski uradi! Vsa dela pri cerkvan ter kritje in barvanje stolpov napravi z lastnimi pripravami, brezhibno, po najnižjih cenah. G. Guček, podjetje za stavbeno in umetno klepar-stvo, Muta ob Dravi.	1472
Šivalni stroj »Singer«, Central-bobbin, brezhiben, se po nizki ceni proda. Kračun, Poljčane. 1447
Trsje za vinograde! Prodajam trse na podlagah Gothe in Ri-
Earia portalis cepljeno, rizling, eli burgundec, gutedel, silva-nec, peček, mosler in več vrst črnine. Kovač Franc, drevesnica in trsnica, Maledole Vojnik. 1456
Rabljene sode za vino in mošt dobite najceneje pri tvrdki Pugel in Rosman, veletrgovina z vinom Maribor, Trg Svobode 3; 1467
Mlinarji! Na prodaj so stroji za valjčni mlin. Naslov
ELEGANTNA OBlEKA
iz modnega še-vijota D 560.— fina športna 720.—, zimska trpežna suknja 400.—, močne delavske hlače 60.—, suk-nene hlače 120, močne štajerske hlače 45.— ter vso konfekcijsko robo prodaja po zelo znižanih cenah industrija konfekcije
R.Stermecki
Celje, št. 14. Vožnja se nakupu primerno povrne. Cenik z čez 1000 slikami zastonj. Trgovci engros cene.
za delo na domu in v tovarni se sprejmejo pri tvrdki Dur-java, Maribor, Gregorčičeva ulica 24. Delo na doam se da tudi šiviljam iz mariborske okolice. 1477
«anali
i Basing!
I. ŠTAJERSKA IZDELOVALNICA HARMONIK
ROBERT %ßCiIIVESt Ss Co.,
GRAZ, STEIRERGASSE 136
priporoča prvovrstne
harm «ti* i t*
BS;
z helikonbasom, 3- in 4vrstne, z 3letno garancijo, katere ima vedno v zalogi. 1459 Dnevna pošiljater v tu- in inozemstvo.
velika zaloga od priprostega do
najfinejšega lastnega izuelka. Popolne (kompletne) opreme in tudi posamezni komadi. Prevzame vsa stavbena in druga mizarska dela po brezkonkurenčnih cenah. Cenike gratis.
Zaloga pohištva združenih mizarskih mojstrov, Maribor —1 Gosposka ulica 20. 1433
sta.
v upravi 11-1458
Pozor! Kdor si želi zobobol v kratkem času odpraviti — zdrave in obstoječe zobe obdržati, naj se obrne za nasvet na J. Kokot v Račjem pri Mariboru. 1435
Nove sode proda ali zamenja za iabolčnik sodar Pavel Ledinek, Maribor, Gozdna ulica 6, pri Novi vasi.	1436
Najceneje se kupi manufakturno in špecerijsko blago, železnina, Alfe, cement in vse stavbene potrebščine pri Karlu Sima v Polj-Eanah. Tam se tudi kupuje po naj ▼išjih cenaa kosti, cunje, staro ielezo in vse poljske pridelke. _1283
Badno drevje naročujemo v popolno zadovoljstvo pri I. slov. drevesnici I. Dolinšek, St. Pavel ▼ Savinjski dolini. Zahtevajte cenik!	1357
Tlnske sode različne velikosti, proda F. Gnilšek, trgovec z vinom v Mariboru, Razlagova ul. St. 25.	1404
Knpujem stalno borov, smrekov in jelkin les za rudokope. Plačilo zajamčeno. Ponudbe na Dragotin Korošec, Rečica ob Paki. 1401
Hrastov okrogel les, kakor tudi cele hrastove gozdove kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica. Istotam se išče tudi en večji smrekov in bukov gozd za kupiti.	1400
Vabilo na redni občni zbor Zadružne elektrarne v Spodnji Selnici ob Dravi, r. z. z o z., ki se vrši dne 24. oktobra 1926, ob 9. uri v Spodnji Selnici v gostilni g. Jakoba Golob. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1925. 3. Volitev načelstva.
4.	čitanje revizijskega poročila.
5.	Slučajnosti. Ako ob napovedani uri občni zbor vsled pre-male udeležbe ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno skle pa ob vsakem številu navzočih zadružnikov.	1460
Vašim otrokom kupite vse šolske potrebščine najceneje v knjigarni
„PANONIJA"
A. Pinter-ja naslednik
Fran j« Kac, Slov. Bistrica
pri farni cerkvi
priporoča za zimsko sezono vsakovrstno manufakturo za moške in ženske obleke, kakor: sukno, volneno blago, par hent, hlačevino, tiskovino, platno, odeje, perilo, robce, kakor tudi vse drugo, v to stroko spadajoče blago, vse najboljše kakovosti in po zelo znižanih cenah. — Nadalje nudi vedno sveže špecerijsko blago in vseh vrst železnino po najnižjih konkurenčnih cenah.	1471
Priporočam svoje lastne izdelke vseh trst. Kotle za žganje in za vodo, za perilo. Posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate ter izvršujem točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po dnevni ceni. ______... isssm
Izjava. Podpisana izjavlja, da je bila Jančič Marjeta iz Gačnika št. 19, popolnoma nedolžna ker ni bila z dotično osebo znana. — Alojz in Marija Majcen. 1476
Kmetje
najboljše camenjate in preiat» »
tovarni bučnega olja J. HOCHMtiLLER v M A RIBO RT pri »tarem mostu luž. breg Drave Pa nizki ceni oebite
•trobe in prgo.
najbolj»» 1028 12—1
□□□□□□□□□
□mDnDDGu^iCLjjDananmutJLKJLiuLii ». 1 oc
Oglasi v ¡Slov* Gospodarju
imajo najboljši uspeh !

POSPRAVLJANJE ŽETVE
je najložje s pomočjo našega neprekosljivega Fordson-Tracfora. Fordson-Tractor uporabljate lahko kot vprežno silo pri prevozu žita iz polja v shrambe in ga vporabite potem kakor stalno napravo za pogon Vaših poljedelskih strojev, mlatilnih in mlinskih naprav. Prihranek na delu in času je tako velik, da Vam se že po sebi nizki nabavni stroški za Fordson-Tractor isplaČajo v najkrajšem Času. Obiščite takoj našega najbližjega zastopnika za Fordson-izdelkc, da Vara raztolmači in praktično pokaže vse vrste dela, katere lahko opravlja naš Fordson-Tractor
Cena traktorju Din. 37.500*—
franko Rakek, Cena neobvezno
Izdelek od Ford Motor Company
Obiščite še danes jednega izmed naših brezštevilnih zastopnikov
v državi.
H»=M|3||llgHna)|tl=|{||=ltil5llllsllllŠlllt5llHgltllgl|.>gtlligll''
Velika 1-hM	Nahižie lene!
Zimsko perilo, copate, rokavice, sviterje, klobuke, delne plašče, čevlje, čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošno znana tvrdka	146$
J»kol» ftj<*!>, llaribor
samo Glavni trg 2.
Kristjanske eene in dobro blago
se dobi pri	1631
I. TRPIN V MARIBORU, GLAVNI TRG 17.
Kos ani@«a d «*a xa ta * ¡ti
neobeljena, do 1.20 m dolga, od 10—45 cm, neklana, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, event. proti akreditvu: Ernest Marine, Celje, Zrinskega Hlica 4» Posredovalci dobijo provizijo.	146®
Izjava.
Podpisani Jožef Goričan, posestnik in župan v Gaber-niku, obžalujem žalitev krajnega šolskega »veta v Zgornji Polskavi, izrečeno na javnem prostoru v navzočnosti približno 50 ljudi. Obenem se zahavljujem krajnemu šolskemu svetu, da je opustil nadaljne korake proti meni.
Gabernik, dne 13. oktobra 1926. 1452	Jože! Goričan.
Če pridete v Maribor, potrudite se v ma.n"o.fa,lst"a.rzio trgavino
Fran j o Majer
na Glavnem trgu št. 9
dobite razno zimsko ' la&o, n. pr. odeje, kocs, barhen-te, snoiko In žensko sukno, plalno, zimsko perilo itd. Itd. po zelo nizkih cenah.
m
Prodaja konkiirznega blaga.
Dne 3. novembra 1926 in po potrebi naslednje dnev® se bode v Gornji Radgoni vršila prodaja vsega blaga in inventarja iz konkurzne mase Ivana Braeka, bivšega trgovca v Gornji Radgoni, v hiši gostilničarja Kaufmana.
Prodaja se začne ob 9. uri dopoldne in traja, dokler se vsa zaloga ne proda.
Zaloga obstoji ij manufakturnega, večinoma zimskega blaga, klobukov, robcev, dežnikov itd. ter je cenjena na 85.000 dinarjev.
Prodala se bode vsa zaloga ali enemu najvišjemu ponudniku, ali v večjih partijah več ponudnkom. Kupnino je treba takoj plačati in blago proč spraviti.
Blago se more ogledati vsak delavnik predpoldne. — Vsa pojasnila daje konkurzni upravitelj:
1465
Notar Požun v Gornji Radgoni.
Najbolj ugoden nakup
vsakovrstnega zimskega blaga za moške in renske, kakor tudi veliko izbiro gotove obleke za dečke od 75 din. naprej, gotove zimske suknje in obleke za moške nudi
Anton Macun 375
v Mariboru, Gosposka ulica 10, in v podružnici v Ptuju.,
Dobro in poceni zimsko blago, obleke, platna itd.
se dobi pri
L TRPIN V MARIBORU, GLAVNI TRG 17.
linoleum, posteljni vložki, tridelne žimnice 320 din., oto-mani 750 din., blago za pohištvo 60 din., gradi za žimnice 32 din., šiione 10 din., molino 8 din., rjuhe 26 din. meter, zavese, posteljne garniture,, posteljne in namizne odeje, perje žima, morska' trava, vsakovrstne blazine, pernice kot blago za posteljna in tapetniška dela po izpod konkurenčnih cenah kri	1434 KARL PREIS, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 20.
Pošiljatve s pošto in železnico. — Cenike gratis.
rzszzrnzzz	i'^zz
■ 1» "-i
Zalivala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob pre-rani smrti svojega soproga, sina, brata itd., g.
Antona SInviča
gostilničarja, posestnika itd. izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, gasilnemu društvu, šolski mladini z učiteljstvom, telovadnemu društvu, obrtno-trgovskemu društvu, težki godbi, govornikom in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki^ so blagopokojnika pospremili k večnemu počitku. Bog plačaj!
Kamenščak pri Ljutomeru, 12. X. 1926.
Žalujoča žena in rodbina.
m

■
r

TISKARNA SY; CIRILA t Mariboru, Koroška cesta štev. 5
in njena
PODRUŽNICA ¥ Maribora, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo
«<ej!»syiW—.---
ima na razpolago:
X. vse šolske knjige
za gimnazijo, realko, učiteljišče, trgovsko šolo, za meščansko in ocnovno loie.
2. vse druge šolske potrebščine
kakor: risalne sklade, risalne deske, risala, risanke, risalni papir, zvezke, radirke, svinčnike, peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd. — Cene zmerne. — Postrežba toč»».
Za obilen obisk se priporoča eenj. dijaštvu In staršem:
PODRUŽNICA CIRILOVE TISKARNE,	TISKARNA SV. CIRILA,
Aleksandrova cesta 6.	Koroška cesta 5.
Brezplačno
pošljemo vsakemu" kupcu na željo manufak-tume vzorce pravkar prispelih novosti, kakor:
sukna za ogrtače
modna sukna
sukna za obleke
sukna za gosposke obleke
sukna za gosposke suknje
modne parhente
modne flanele
Sifone
tlanele za perilo klot za odeje gradi za madraee posteljnino itd. itd. itd.
Vse blago oddajamo po zelo ugodnih cenah. MANUFAKTURNA TRGOVINA
DOL€£H MIRIH
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 27. Razpošilja se na vse strani.
M	®	m		:®>	®	(®)	®					(®>	®>	®	(®X®)	(®>	®	<®x®>
																		
Sveža morska riba
se dnevno peče in toči pristni Dalmatinec samo v že dobro anani prvi dalmatinski kleti v Mariboru, Mesarska ul. 5.
Povod nik.
Cujte!	Glejte!
MARTIN SOMER, KONJICE
Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam ▼ trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi — Za prav obilen obisk se uljudno priporočam!
V trgovini
Franc Kolerič, Apače
morate kupovati, ker
tam dobite dobro blag» r nizki ceni.
Velika iizlbira blaga vseh vrst. 1098
e, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tls-lovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajee n drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini pri Franc Lenartu naslednik 1ERGANT BENJAMIN, PTUJ, SRBSKI TRG ŠTEV. 8 poleg glavarstva.	1290
VOZUI RED
veljaven od 1. oktobra 1926, se dobi v tiskarni er. Cirila % Mariboru. — Cena Din 1.50.
Emrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomestcU
oltusen i cenen.
Dobiva se v ose$
dobro asortiraniO
kolontjalnif} trgovinafr.
H 0 H E E E E E E E
gBBBBBBBEEBBBBBBSEBEBBBBBEBE
!!!Yarčujte z denarjem!!!
tx*upi Celj
Vam priporoča svojo bogato tak»go steklene ter porcelanaste posode, avetUjk ogledal, raznovrstnih Sip, lepih okvirov itd itd — Prevzema vsakršna steklar ska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.
pri nakupu manufakturnega blaga. Predno kupite, si oglejte velikansko zaloge
in čudovito nizke cene v
manufakturni In modni trgovini
FRANC DOBOVIČMK
Celje, Gosposka ulica 15
Stranke iz dežele dobe popust! — Krojači in šivilje posebne cene'!
Na debelo
□ Na drobno!
B	__ _ _
Na drobno in na debele.
Na dobro ta na 4eb*r
P»
■	m
■	m
■	E
B IZ
m m
■	m
m m
CD
Južno-štajertska hranilnica Oelje
v lastni hiši Cankarjev* nlica it 11, nasproti poŠte. — Ustanovljena leta 1880
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago.
^jSfbJUiSSffilSJI
Edino najboljši
Tako kresno so pore odlao !o;
milom
_____*€
T« ree pravo gospodinjsko učinkuj o temeljito I« Isto (ta« blagodejno no vsako, HtH MjflaejSe perilo. Uporab (Ki** saato to milo, kajti i ajh* prall j« pr«T<# Igrače.
da m v vHhem ■ shaja Blatnik.
mi t» m V* dvoj»« v«/*!
1	d M .-■M
1	; H
	■"•H
A	■•H
	
	
"¿4	■-•p«
—	
M	—
•J	—
lig	H
1	<
H	—
šivalni stroji in koles« so 16
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA (bliža Prešernovega spomenika «b redf)
= znamke Gritzaer, Adler ia Phonii :
felefoa »11
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. — Istotam najboljš švicarski pletilni stroji znamke »Dubied*. — Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago.
stane pri meni ena dobra budilka z triletnim
nim jamstvom; tudi dobite že: 1 dobro nikel. anker-uro (31etno jamstvo) n M D 1 dobro sreb. žepno uro (51etno jamstvo) sa 177 D 1 orig. nik. yDoxa«-uro (lOletno jamstvo) ul 840 D 1 orig. nik. »Omega«-uro (lOletno jamstvo) n SfB D Zahtevajte brezplačno najnovejši ilustrovani eeaflI od eksportne tvrdke švicarskih ur
„Jupiter", F.KNESEE, Maribor
Aleksandrova eest* Si. 27g.	J
^ Jiah®r§
Pravim Francko
Kuhala ie svoj o Kavo samo s
Ta je danes še vedno Tako fin kakor izvrsten pridatek k zrnaTi in žilni kavi ter bo ro rudi zmeraj ostal.
I ■ H» » H H 1 1 1 B « I II 1 TTTTl
Najdaljša in zelo trpežno igo
te In tenske obleke, sukno, hlačevino, volneno bla-harhent, eefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke In perilo kupite najcenejše le v trgovini
J. I Mmi Maribor
ALEKSANDROVA CESTA. Miiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiir
Je, da Kipite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tis-fcvvteo, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce, Sovije ta dmfo različno blago najboljše kakovosti po zni-lanlh cenah samo v manufakturni trgovini
M prlparaCai	7
■K9F1NIK, C MUH, GLAVNI TRG I.
«m
t
f
•".«V
Dober glas gre v mesta in dežele
Ter tadi k nam so novice te prispele,
Da kupiš dobro manufakturno blago in po ceni,
[V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi.
'Ako nisi bil tam še osebno,
Glej, da zapomniš si za vedno,
Da y Celju je mnogo raznih trgoivn,
A najcenejše kupiš vedno le pri
Valentin Hladin, Celje


Priporoča te
TISKARNA SV. CIRILU
imuni mtiniiiimniwmitiiuiii
Za poljske kriie
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila T Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 560 D, 80 cm veliki p« 700 in 800 D, 90 cm veliki po 80 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D.
Stenski križi
z leseno
podobo (korpusom) stanejo Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm
100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po Stenski križi
o 77 in D.
s kevinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječi križi
s kovina sto podobo stanejo v raznih velikostih is izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D.
Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo [priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi ▼ TIskarni sv. Cirila v Mariboru.

DL—JL=J[=JÍSG
¿5


. . . .... .*=.>' ■i . ■ j M T -
Prešernova ulica. Samo zraven nemške cerkve!
1246
aa p 5 a
is 5» 9
® B
«K
K* 9
®
B«iak A Inkret, O« j*
mova ulic» 3
Vodovodne Instalacija
naprava modernih higijenllni5> kopelnih sob, klosetov. TnpU vodne naprave, centralne kar-ave, popravila centralnih kttt av,
Električne Inštalacije telefonske, rtantne in »ignalnn naprave. Radio-antene. Popravila transformatorjev, genn-caterjev, motorjev, raznih aparatov itd.
I ■ •	■ • ■
■ ' ■ ■ ■ ■ ■
¡m ■ T» ■ i». ?
lave, popi
jav, kotlov, armatur, MMlk ItS
kakor tndl vsa v to stroko spadajoča popravila se isvrilj« točno in solidno, t večletno garancijo. Cene konkurenta«. Informacije, proračanl, načrti vedno na razpolaga.
Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici y Celjn
: neomejena mat
Cankarjeva ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »Becua vola«), Iger je najbolj varno naložea in se aajogodaej« obrestuje.	50
Reatai in invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.

£dir 0 „Slov, Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
nhbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb S Zadružna gospodarska banka d. d.
iiiiiiiiiii
..........................
Podružnica Maribor«
lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta B, prei frančiškani
cerkvijo.
«sa
* C—'
Vsi hočejo zlatnik,
ki se nahaja v
ZLATOROG TERPENTINOVEM MILU.
Poskusite tudi Vašo srečo in prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila !

HHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIV*RBBBBBBBBaB
lavriaje vse bančne posle najkulantnejšel — Najvišje obrestovanje vlog ia knjižice ia v tekočem računa.
aoo blateni prodajalec srečk drž. razr. loterije.
M 1 i
«PiiaammiiHnHHaHiinafigiiPicviHiRiHMiimv
lodblte

najboljše in najvarnejše
pri
Spodnještijerskiljudski posojilnici?Mariboru
Stolna ulica št. 6	r. 1.1 n. z.	Stolna ulica št, 6
Hranilne vloge brex odpovedi po Na trimesečno odpoved po 8%
i
9nHBiSBISi»»HHH«Hai8lll81«fflaBlttHHBaBRBa
Somišljeniki, širite naš list!
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konaoroij »Stav. Gospodarja«, predstavnik: Janš Goleč, novinar v novinar v Mariboru.