Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431, Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 30 lir,—
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250 — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione. in abb. postale I. gr.
ŠT. 289
TRST, ČETRTEK 11. FEBRUARJA 1960, GORICA
LET. IX.
PO GRONCHIJEVEM OBISKU V SOVJETSKI RUSIJI
NAMESTO VOJNE Z OROŽJEM MIRKA TEKMA IDEJ
Bistvene spremembe v odnosih moči v svetu - Edino razorožitev druži vzhod in zapad
Vsem je še v spominu, s kolikimi težavami je bilo združeno potovanje, ki ga je predsednik Italijanske republike bil sklenil opraviti v Sovjetski zvezi. Proti obisku so se izjavili desničarji v sami Kršč. demokraciji in različna so bila mnenja tudi v cerkvenih krogih.
Ko je vlada že bila sklenila, da odpotuje Giovanni Gronchi z ženo in sinom v Moskvo, in je o tem govorila že vsa mednarodna javnost, se je iznenada vzdignil kardinal Ottaviani ter obsodil tiste voditelje, ki »se smatrajo za kristjane«, a hite stiskat roke in se klanjat »morilcem« krščanskih narodov in ljudi.
»Kako moremo pozivati ljudstvo na boj proti komunizmu«, so si rekli nasprotniki potovanja, »ako se istočasno katoliški državni poglavar Italije nekako brati s Hru-ščevom in tovariši, čeprav so zatrli v krvi vstajo na Madžarskem in preganjajo, kjer le morejo, vsako vero in Cerkev?«
In strah pred komunizmom je bil zares glavni nagib, da so milijonske množice v Italiji glasovale za Kršč. demokracijo, čeprav niso bile vpisane v stranko in večkrat niso bile niti katoliškega mišljenja. Če zdaj možje, kot so Gronchi, Segni in Pella, sklepajo z boljševiki prijateljstvo, je to znak, da je komunistična nevarnost minula. Zakaj naj bi zdaj navadni ljudje v Italiji ravnali drugače kot demokrščanski voditelji? Če je treba, lahko iz tega ali drugega vzroka glasujejo namesto za demokristjane za — komuniste, čeprav se tudi z njihovim življenjskim nazorom ne strinjajo.
ZAKAJ JE SEL GRONCHI NA OBISK?
V tem umovanju je vsekakor precej resnice. Nova politika bi utegnila res odvzeti Kršč. demokraciji precej volivcev in Gronchi se kot bister človek tega prav gotovo zaveda. Zakaj se je navzlic temu odločil sprejeti vabilo Nikite Hruščeva in iti na obisk v- Moskvo?
Zato, ker so se zadnje čase razmere v svetu temeljito predrugačile in ker so zastran tega tudi do malega vse druge za-padne države, zlasti Velika Britanija in Amerika, korenito sprcm.enile svojo zunanjo politiko, česar Italija ni smela in ni mogla prezreti.
Eisenho\ver je prišel, kot znano, na oblast s prav ostrim protikomunističnim programom. Njegov zunanji minister Foster Dulles je trdil, da je dolžnost Amerike ne le zajeziti nadaiinie širienie sovietske oblasti v svetu, temveč delati z vsemi silami tudi na to, da se polagoma osvobode tisti narodi, ki ječe onkraj železne zavese v komuni-
stičnem suženjstvu. Mislil je med drugim tudi na Madžarsko. Prvi korak naj bi bilo združenje obeh Nemčij v enotno državo, ki naj bi se izvršilo s svobodnim, demokratičnim ljudskim glasovanjem.
ODNOS MOČI SE JE SPREMENIL
Na kaj sta Eisenhower in Dulles oslanja-la to svojo politiko in katerih sredstev sta se posluževala? Izhodišče je bilo, da je tedaj Amerika bila, kot so vsi priznavali, najbogatejša država na svetu in da je povrhu edino ona imela na razpolago jedrsko orožje, s katerim bi bila lahko zdrobila v prah Sovjetsko zvezo, obdano od vseh strani z vencem ameriških vojaških oporišč.
Churchill je tedaj izjavil, da sloni vsa varnost zapadnega sveta na, atomski bombi. Napovedal pa je, da bo v par. letih tudi Rusija imela isto strašno orožje. Amerika bi bila lahko izkoristila svojo premoč s tem, da napove Sovjetski zvezi vojno, a tega ni mogla storiti, ker so bila vsa ljudstva na svetu, in tudi ameriško, odločno nasprotna novemu svetovnemu klanju.
Medtem je pa Rusija res prišla do svojih jedrskih bomb, ki so postale v kratkem enakovredne ameriškim, in njeni znanstveniki so izumili zatem strašne prekomorske
vodljive izstrelke, katere bi Rusi lahko s pritiskom na gumb zagnali iz Moskve čez ocean ter spremenili v prah in pepel ameriška velemesta in industrijska središča.
POSLEDICA IZUMOV
Da to niso bile le baharije, so Rusi dokazali z dejanji. Njihovi znanstveniki so pognali v vesoljstvo razne sputnike in iunike, ki so izzvali velikansko začudenje in občudovanje po vsem svetu ter izpričali, kako je Rusija na važnih področjih fizike in tehnike posekala Ameriko. To so priznali sami ameriški učenjaki pred vso mednarodno javnostjo.
Vsakega človeka z ulice je pa v Ameriki stvar obenem pretresla do duše: od širnih oceanov obdane Združene države so imele namreč v vsej svoji zgodovini občutek, da jih nihče ne more od zunaj napasti. Ruski izumi so naredili tej zavesti varnosti za vselej konec. Strašen udarec za ameriški narodni in državni ponos!
Poleg tega so prihajale v Ameriko čedalje prepričljivejše vesti, da se Rusija tudi gospodarsko krepi. Saj je prvič v svoji zgodovini prodrla v petrolejsko področje Srednjega vzhoda, se začela gospodarsko uveljavljati v Južni Ameriki ter dajati posojila zaostalim afriškim in azijskim narodom.
Na novih potih
Vse to je seveda močno vplivalo tudi na politiko zapadnega sveta. Najprej je sam Dulles, najnačelnejši nasprotnik komunizma, uvidel, da s silo ni mogoče v novem položaju izvesti programa, ki si ga je bil postavil. Tako je ob ogrski ljudski vstaji 1. 1956 sicer proti sovjetskemu nasilju svečano protestiral, a v ostalem prepustil Madžare njihovi usodi-
Da bi jim pomagal s silo, mu niti na misel ni prišlo, ker bi to izzvalo svetovno vojno, ki bi pomenila za človeštvo pravi samomor. Tik pred smrtjo je Dulles prišel do prepričanja, da je treba politiko do Sovjetske Rusije sploh spremeniti: ker je uporaba sile nemogoča, se je treba pač z Rusi pogajati.
In nato je v Ameriko šel na obisk Hru-ščev, Eisenhotver je pa sklenil obiskati Sovjetsko Rusijo. Isto se bo v doglednem času zgodilo v Franciji:
Hruščev pride v kratkem na razgovore k De Gaullu, ki bo nato prav gotovo obiskal Rusijo. Kaj je hotel Gronchi v danem položaju storiti? Ni mogel ravnati drugače kot drugi zapadni državniki.
OBA NAČELNO NEPOPUSTLJIVA
S svojim potovanjem v Rusijo Gronchi ni škodoval Italiji, ampak ji samo koristil. Ce bi bil ostal doma, bi bila Italija v očeh svetovne javnosti zunanjepolitično brezpomembna država, ki le sprejema na znanje sklepe velesil, ne da bi pri tem imela kaj odločati. Tako pa je bila te dni obrnjena na Italijo pozornost vsega sveta.
Hruščev je v razgovorih in izjavah čvrsto vztrajal pri svojih idejah. Gronchiju in Pel-li je odkrito rekel, kar misli: Nemčija mora ostati razdeljena v dve državi. To je posledica njenega poraza v zadnji vojni- Nemci so spočetka prodrli do Leningrada in Stalingrada, a na kraju so Rusi zasedli Berlin. Sedaj naj Nemci vzamejo na znanje posledice svoje napadalnosti.
Gronchi in Pella sta te nazore Hruščeva brez pridržkov odklonila, čeprav je tudi njima jasno, da je združitev obeh Nemčij za sedaj neizvedljiva. Tako sta ravnala, ker sta hotela biti zvesta zapadnim zaveznikom. Takisto sta odločno branila stališče zapada v vprašanju Berlina.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Muhe Nikite Hrusceva
RADIO TRST A
Nedelja, 14. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.C0 Vera in naš čas; 15.20 Slovenska zborovska glasba; 17.00 »Stolp nad kokošnjakom«, igra v 3 dej., (Vittorio Calvino - Franc Jeza). Igrajo člani SG v Trstu. 21.00 Pesniki in njih stvaritve: Aleksej Koljcov (Vinko Beličič); 21.25 Pojejo »Fantje na vasi«.
Ponedeljek, 15. februarja, ob: 18.00 Oddaja za najmlajše: »Male dame«, četrta slika (Luiza May Al-cott - Nives Gechet - Franc Gašperlin). Igrajo člani RO; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Giancarlo Me-notti: »Medium«, opera v dveh dejanjih. Orkester Italijanske Radiotelevizije. Približno ob 21. uri: »Opera, avtor in njegova doba«; 22.00 Mala literarna oddaja.
Torek, 16. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza: Janko Košir: »Osnove sodobnega kmetijstva«: Ocena rodovitnosti tal; 18.10 Peter Iljič Čajkovski: Labodje jezero, op. 20 — suita iz baleta; 19.00 Sola in vzgoja: Milica Bregant: »Kako razvijemo otrokovo čustveno življenje«; 2100 Ilustrirano predavanje: Mirko Javornik: Tuje jadro na obzorju: prigode morskih razbojnikov od praveka do danes: »Prstan Polikrata, somosilnika grških voda«; 22.00 Umetnost in življenje: Dušan Pertot: »Švicarsko kulturno pismo«; 22.15 Jugoslovanski skladatelji: Pavel Sivic (Pavle Merku).
Sreda, 17. februarja, ob: 18.00 Z začarane police: Edvard Martinuzzi: »Otroci sreče«; 18.45 Kvintet Avsenik; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 19.20 Pestra glasba; 21.00 »Koriolan«, drama v 5 dej. (VVilliam Shakespeare - Oton Zupančič). Igrajo člani RO.
Četrtek, 18. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza : Franc Orožen: Življenje Babiloncev in Asircev: »Vsakdanji dan«; 18.10 Koncert harfistke Graziette Trost — Schubert: Momento musicale št. 3; Tour-nier: Tema na variacije; J. de la Prešle: Le jardin Mouille; Prokofieff: Preludij v C-duru; 18.30 Slovenske narodne pesmi; 19.00 Širimo obzorja: Drago Petkovšek: Vzori mladini: »Fred Banting, borec proti sladkorni bolezni«; 21.00 Obletnica tedna: Miran Pavlin: »215-letnica rojstva Alessandra Volte«. Približno ob 21.50: Iz sodobne književnosti: Josip Tavčar: Renzo Rosso in njegova knjiga »Zapeljevanje«.
Petek, 19. februarja, ob: 18.00 Lovski spomini Ivana Rudolfa: »Potegavščine«; 18.40 Ljubljanski vokalni kvartet; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika: Aljoša Vesel: »Kako nastane avto«; 22.15 Koncert pianista Marjana Lipovška — Peričič: So-natina; Milojevič: Štiri skladbe, op. 23.
Sobota, 20. februarja, ob: 15.00 Koncert operne glasbe orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Turina; 16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija — Vice ,14. spev, pripravil Boris Tomažič, prevod Alojzij Gradnik; 18.00 Radijska univerza: Miran Pavlin: Kemija razkriva zlorabe živil: »Živalske maščobe«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.40 Zborovske skladbe tržaških avtorjev; 21.00 Obisk za Danijela, radijska drama (Alfio Vaklarini -Saša Martelanc). Igrajo člani RO.
TEDENSKI KOLEDARČEK
14. februarja, nedelja: Valentin
15. februarja, ponedeljek: Jordan
16. februarja, torek: Danilo
17. februarja, sreda: Silvin
18. februarja, četrtek: Smiljan
19. februarja, petek: Miro
20. februarja, sobota: Leon
JEZUITI IN KOMUNISTI
Urednik jezuitskega obzornika La Civilta Cattolica oče Antonio Messineo je bil, kot poroča angleški tednik Observer, povabljen na obisk v Sovjetsko Rusijo in nekatere druge države onkraj železne zavese. V Moskvo, Varšavo, Prago in Bukarešto bo odpotoval takoj po povratku Gronchija iz Rusije. Spremljal ga bo dr. Dario Spallone, ki je pripadnik Ital. komunistične stranke, član sovjetske Akademije znanosti, zdravnik rimskega ruskega veleposlaništva in obenem ondotnih očetov jezuitov.
Gronchi je s spremstvom doživel v Moskvi stvari, kot jih ni še nikoli. Rusi, znani po svoji slovanski gostoljubnosti, so ga najprej sprejeli s toliko prisrčnostjo, da se je čutil kot doma. Kako sta se državnika človeško zbližala, je vidno že na sliki, kjer se drže pod pazduho v eni vrsti: Hruščev, Gronchijeva soproga, žena Hruščeva in Gronchi. Kot da so sorodniki ali stari prijatelji, a videli so se v resnici pred enim dnevom prvič v življenju.
Tak topel način občevanja spada tudi v politično taktiko, toda ko je Gronchi isti večer šel v gledališče gledat Čajkovskega balet: Labodje jezero z dovršenimi plesalkami, ga je tudi navadno občinstvo pozdravilo enako prisrčno. Stoje mu je nad 10 minut burno ploskalo. Časnikarji so napisali, da je bil Gronchi vidno presunjen, šale v Kremlju
Drugo jutro so se predstavniki obeh držav zbrali v Kremlju, kjer je stanoval Gronchi s spremstvom v nekdanjih carskih sobanah.
»Ali so gostje dobro spali?« je vprašal Hruščev. »Da!« je odvrnil Gronchi- »Ali ste imeli lepe sanje?« se je šalil Nikita. »Jaz nikoli ne sanjam.« — »Jaz pa sem mislil, da ste sanjali o lepih labodih.«
Pella je pripomnil, da je spal odlično, četudi je sinoči pil vodko. »Nasprotno, dragi minister, vodka je izvrstno uspavalno sredstvo!« — je odvrnil Hruščev.
Tako so letele šale sem in tja kot uvod v posvetovanja. Zares dovršena diplomatska
Umrl je kardinal Stepinac
Ob zaključku lista nas je dosegla nepričakovana vest, da je iznenada umrl zagrebški nadškof kardinal Alojzij Stepinac. Pokojnik je postal znan po svetu ob kazenski obravnavi, ki se je 1. 1946 vodila proti njemu, češ da je med vojno sodeloval s Pave-iičem in se izneveril prisegi zvestobe do Jugoslavije. Obsojen je bil na 16 let ječe, a ker je zbolel, so ga oblastva 1- 1951 izpustila iz ječe ter mu kot bivališče nakazala rojstno vas Krašič, kjer je stanoval v župnišču.
Stepinac je bil bolan na policitemiji (imel je preveč rdečih krvnih telesc), v grob pa ga je spravila pljučnica. Njegovo smrt so žalobno oznanjali vernikom zvonovi vseh zagrebških cerkva. Naj mirno počiva v rodni zemlji!
(Nadaljevanje s I. strani)
RAZOROŽITEV JE »PROBLEM VSEH PROBLEMOV«
Kljub temu so pa Italijani in njihovi za-padni zavezniki, je poudaril Gronchi, v nekaterih stvareh popolnoma edini z Rusi; tako na priliko v vprašanju razorožitve: »Mi smo naklonjeni sleherni obliki razorožitve, samo da ima vse lastnosti in nudi vsa jamstva, da bo zares ražorožitev. Rekel bi pa še rad, da je treba, če hočemo ta cilj doseči, utrditi v nas in širiti v vseh prepričanje, da raba orožja nima več smisla na na-
taktika! V takem nekako družinskem ozračju postanejo vsi veseli, politični razgovori tečejo gladko in sporazum je laže dosegljiv. Tako je bilo razpoloženje izpočetka.
Neprijetne strelice
Povsem drugačno je pa postalo vzdušje, ko je drugi dan Hruščev pričel med sprejemom na italijanskem veleposlaništvu zbadati gostitelje! »Kdo je več dosegel, Italija ali Sovjetska zveza?« je na primer vprašal nevljudno Gronchija- »čigava zastava je na luni: italijanska ali ruska?«
Hruščev je nadalje javno vabil Gronchija in Pello naj se vpišeta v komunistično stranko: »Premislite dobro! Ne odlagajte, ne čakajte predolgo!« Na to dvomljivo duhovitost je Gronchi odgovoril, da ravno tako on Hruščeva vabi v svojo stranko, upajoč, da se ga bo dotaknila božja milost in spreobrnila.
Te Hruščeve strelice, ki jih je metal na Gronchija pred 700 gosti, bi bile lahko vse skvarile, da ni Italijanski državni poglavar ohranil hladne krvi. Nikita Hruščev se k sreči pozneje ni sramoval prositi Gronchija za oproščenje!
De Gaullova metla
Zdaj, ko se je državnemu poglavarju po-1 srečilo zadušiti vstajo nacionalističnih skrajnežev v Alžiriji in mu je parlament izglasoval za eno leto izredna pooblastila, je začelo na Francoskem veliko čiščenje. Najprej je De Gaulle spremenil vlado, iz katere je izločil vse nezanesljive ministre, med njimi tudi vojnega in notranjega. Odstranjen je bil takisto minister Soustelle, znani desničarski nacionalist, ki je igral veliko vlogo pri prvi alžirski vstaji 13. maja 1958, katera je spravila De Gaulla na oblast.
Tri člane nove vlade je predsednik republike poslal v Alžirijo, da preuče položaj in mu sporoče imena oseb, ki so sc mu uprle. Precej ljudi je že zaprtih, a ne še vsi krivci. Obenem je De Gaulle sklenil narediti red v vojski. Nazaj v Francijo so iz Alžirije odpoklicali 3 generale in 11 polkovnikov.
Cilj, ki ga zasleduje De Gaulle, je jasen: vojska se pod nobenim pogojem ne sme več mešati v politiko- Pokorna mora biti vladi in izvrševati njene ukaze. Le to je njena naloga in dolžnost. Položaj je danes tak, da bo De Gaulle v tem gotovo uspel.
ši zemlji, razen če nočemo z zemljo pognali v zrak obenem vse človeštvo«.
»Mi nimamo namena«, je rekel še Gronchi, »druge preobračati k našim nazorom, živeti hočemo drug poleg drugega, čeprav ostanemo ideološko oddaljeni:	tako kot
moreta dva moža hoditi vštric, lasi sta različnega mišljenja glede osnovnih življenjskih vprašanj«.
Italijanski in boljševiški državniki so se med razgovori v Moskvi večkrat prav krep-, ko prijeli, a se naposled v izredni prisrčnosti poslovili. Hruščev je prosil, naj mu opro-ste, če je bil kdaj grob, in naj zastran tega ne bodo nanj hudi-
Minister Kreisky na potovanju
Medtem ko to pišemo, se nahaja avstrijski zunanji minister Bruno Kreisky v Londonu. Z njim je prišel podminister Gschnitzer, strokovnjak za Južno Tirolsko. Iz Londona bosta potovala v Pariz, nekoliko pozneje pa obiskala Varšavo, Bonn .in — Beograd. Kaj je namen tega potovanja, je Kreisky pred odhodom javno razložil.
Svoj obisk v Londonu, Parizu in Bonnu, je dejal, namerava izkoristiti, da pouči državnike tudi o južnotirolskem vprašanju. To pomeni z drugimi besedami, da sta odposlanca dunajske vlade šla na pot z namenom, da pridobita v svoji borbi za nemško manjšino čimveč zaveznikov proti rimski vladi. Zunanja ministra Velike Britanije in Francije se najbrž ne bosta hotela zameriti Italiji in bosta zato le pazljivo poslušala, medtem ko je povsem drugačen položaj Zapadne Nemčije.
Kri ni voda
Adenauer je zaveden Nemec in zastran tega misli o južnotirolskem vprašanju ravno tako kot vsi Avstrijci in pripadniki same manjšine. Kadar mu bodo politične razmere dovoljevale, bo nemara še odločneje kot dunajska vlada nastopil proti italijanski politiki v Južnem Tirolu. šele tedaj bodo nastale za Italijo prave težave.
Kako nepopustljivi so Avstrijci, se vidi že pt> tem, kaj je odgovoril Kreisky na vprašanje, ali ne misli zaradi Južnega Tirola potovati tudi v Rim. Ne, je dejal. Rad bi šel tja le k zaključnim pogajanjem o avtono-miji bocenske pokrajine, ne pa iz drugega
povoda.
Osnovni pogoj za sporazum med Italijo in Avstrijo je potemtakem, da se pokrajina Bočen upravno oddvoji od italijanskega Trenta. Posebna avtonomija bi vrh tega morala biti tako urejena, da bi z njo bili zadovoljni tudi prizadeti Južni Tirolci.
Pogajanja v Beogradu
Ko prideta Kreiskv in Gschnitzer v Beograd, je jasno, da bo govora tudi o koroških Slovencih in gradiščanskih Hrvatih. Jugoslavija bo zahtevala, naj tudi Avstrija izpolni obveznosti do narodnih manjšin, ki jih je vzela nase v mirovni pogodbi. Kar se namreč danes godi zlasti na Koroškem,
Beograjski nadškof Ujčič odlikovan
Maršal Tito je podelil msgr. Ujčiču, ki je te dni obhajal 80-letnico rojstva, red za zasluge za narod prve stopnje. Odlikovanje je izročil nadškofu v imenu predsednika republike minister Dobrivoje Radosavljevič. V svojem govoru je naglasil, da si je msgr. Ujčič zlasti prizadeval, da bi se zboljšali odnosi med Cerkvijo in državo. Izrazil je željo, da bi se s sodelovanjem domačih škofov uredila še vsa nerešena vprašanja.
Msgr. Ujčič je odgovoril, da je z veseljem pomagal. »Kot duhovnik«, je dejal, »molim za napredek naše države«, želja tisočev in tisočev katoličanov pa je, da bi se med sv-stolico in Jugoslavijo obnovila pogajanja in uredili odnosi. Nov dokaz, kako gre zadnji čas politika maršala Tita za tem, da bi normaliziral razmerje do katoliške Cerkve.
je očitno gaženje najvažnejših določil mednarodne pogodbe, ki jo je Avstrija podpisala.
V Avstriji razsaja danes proti manjšinam divji nemški nacionalizem, ki prav nič ne zaostaja za hitlerizmom in je prava sramota za omikano državo, kot je Avstrija. Le sredstva so se tu pa tam spremenila. Duh pa je isti kot pod Hitlerjem!
Kako more dunajska vlada opravičiti, da ni do danes izvedla najvažnejših manjšinskih določb? Raznarodovanje se nasprotno z vsemi mogočimi zvijačami in neverjetnim socialnim pritiskom nadaljuje. Za to so odgovorni voditelji države, med njimi tudi Raab, Kreisky in Gschnitzer. Najprej naj narede red v svoji državi, potem šele lahko z uspehom nastopijo proti krivicam v drugih deželah.
Ljubljanski škof pri papežu
Naslednik msgr. Gregorja Rožmana škof Anton Vovk se nahaja v Rimu, kjer je bil 1- februarja sprejet od Janeza XXIII. Kot čujemo, bo pred povratkom v Ljubljano še enkrat govoril z vrhovnim poglavarjem Cerkve. Slovenskemu škofu, ki deluje v izredno težkih razmerah in je bil svoj čas, kot znano, pri Novem mestu dejansko napaden, želimo mnogo uspeha-
Ko je pred božičem postal ljubljanski škof, mu je zastopnik slovenske vlade k imenovanju čestital. Iz tega svet sklepa, da se odnosi med Cerkvijo in državo počasi boljšajo, kar mora vsak Slovenec le želeti.
OBMEJNI PROMET
Januarja meseca je prekoračilo državno mejo na Tržaškem s prepustnicami 366 tisoč oseb. Od teh 167 tisoč živi v Trstu, 199 tisoč jih je pa prišlo k nam iz Jugoslavije-
Največji jez na svetn
Reka Nil je bila v večtisočletni zgodovini Egipta zmerom življenjskega pomena za njegovo prebivalstvo. Blato, ki ga Nil vsako leto ob naraščanju svojih voda vrže čez bregove na polja, je bilo od nekdaj dragoceno gnojilo za poljedelstvo Egipta. Od Nila je vselej bila odvisna prehrana prebivalstva.
To velja še posebno dandanašnji, ko šteje Egipt že več ko 20 milijonov duš, ki se nezadržno in zelo hitro množe. V zadnjem stoletju se je števijo prebivalcev početvo-rilo- Ker hrane v deželi primanjkuje, je Egipt prisiljen širiti obdelovalno zemljo tudi na doslej puščavske predele države, ki tvorijo približno dve tretjini vsega egiptovskega ozemlja. To je pa izvedljivo le z gradnjo jezov, ki kopičijo vodo v umetna jezera ter jo nato spuščajo po prekopih v neplodne pustinjske kraje.
»Mož je nor«
Nič čudnega ni zato, da se je že v nemirnih dneh leta 1952 tudi Naser zelo zanimal za jezove. Sprejel je nekega strokovnjaka, ki mu je predložil silno drzen načrt. Pri Asuanu naj bi se preko Nila sezidal 5 kilometrov dolg in 110 m visok jez, ki bi na-gromadil toliko vode, da bi se Nil spremenil na dolžini 600 km v ogromno jezero, segajoče v gorovje sosednega Sudana.
S tem vodovjem bi Egipt povečal svojo obdelovalno zemljo skoro za eno tretjino in lahko pridobil osemkrat več električne struje, kot je ima danes. To bi pomenilo pravo revolucijo v njegovem gospodarstvu. Ko so ljudje to slišali, so rekli: »Mož je nor!« Toda poseben odbor strokovnjakov je ugotovil, da je načrt izvedljiv, a da bi stal ogromnega denarja.
Politični pomen
Jez in stroji bi stali 576 milijard lir, vrh tega je potrebnih še 480 milijard za namakanje puščavske zemlje, za odškodnino prebivalcem, katerih vasi in mesta bi prišla pod vodo, in za zgradbo velike tovarne gnojil. Odškodnino bi Egipt moral plačati tudi Sudanu, ker bi umetno jezero segalo tudi na njegovo ozemlje.
Pri tem nismo vzeli v poštev številnih zgodovinskih umetnin, izvečine krasnih templjev, ki so jih faraoni že od 17. stoletja pred Kristusom začeli zidati ob obalah Nila in bi zdaj zginili pod vodo. če bi ! te dragocene spomenike hoteli prenesti dru-, gam, bi to stalo težke milijarde, ki jih Egipt I ne zmore-
I Denar je sploh najtežje vprašanje, ki muči Naserja. Glavni vzrok, da se je pred leti sprl z zapadom, je bil ravno v tem, da so mu zapadnjaki bili obljubili za jez posojilo, a nato besedo snedli. Sovjetska Rusija je priložnost seveda politično izkoristila. Namesto od zapada je Naser dobil posojilo od Moskve, čeprav je v Egiptu komunistična stranka prepovedana in preganjana.
Ker je zadnje čase postajala tudi zunanja politika Naserja protikomunistična, so v Moskvi bili že na tem, da Egiptu ne dajo novih posojil. Toda Hruščev se je naposled premislil in v posebnem pismu Naserju obljubil poleg prvega tudi drugo posojilo, le da zmanjša vpliv zapadnjakov v Združeni arabski republiki.
Tako nastaja v Egiptu največji jez na svetu. Primerjati se da le z ogromnim umetnim jezerom, katero so Rusi sklenili ustvariti onkraj Urala v Sibiriji.
BRUNO ČERNE
V tržaški bolnišnici je zadet od srčne kapi umrl časnikar Bruno Černe. Pokojnik je sodeloval pri dnevniku Corriere di Trieste do njegove ukinitve in zanj pisal zlasti gospodarske članke. Kot Tržačana ga je zanimalo zlasti gospodarstvo rodnega mesta, ki ga je obravnaval v neštetih člankih, v katerih sta prišli do izraza bistrost -pišče-vega uma in trdno poznanje obravnavane snovi.
Dolgo je tudi vneto sodeloval v Fronti za neodvisnost, od katere se je pa skoraj povsem odmaknil, ko je leta 1958 med neod-visneži nastal globok razkol. Do Slovencev je bil povsem pravičen in zato ga bomo ohranili v dobrem spominu.
Družini in sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
if T'tztib I tvtj n
Izredno hud mraz
Od konca prejšnjega tedna do torka je Trst in okolico zajel hud val mraza, ki ga toliko bolj občutimo, ker se mu je pridružila močna burja. Ta je pet dni pihala s povprečno hitrostjo okrog 60 km na uro, a posamezni sunki so dosegli tudi hitrost 120 km na uro. Po mestnih ulicah je precej razbitih strešnikov in zidnega ometa, ki jih je veter strgal s streh in z zidov. Polno dela so imeli zlasti Rdeči križ in gasilci, saj so jih n. pr. v ponedeljek nad 90-krat poklicali na pomoč.
Najhujši mraz je bil v noči med nedeljo in ponedeljkom, ko je toplomer v mestu kazal 4 stopinje pod ničlo, v Nabrežini 10, v Šempolaju 11 in na Repentabru kar 13 stopinj pod ničlo.
Morje je zelo razburkano; pomole in valolome je pokrivala debela ledena skorja. Burja je tudi močno ovirala delo v tržaškem pristanišču.
Nabrežina:
PREDLOG ZA GOSPODARSKI NAČRT
Na petkovi seji občinskega sveta so svetovalci odobrili pravilnik o poslovanju občinske knjižnice v Nabrežini ter pravilnik, ki določa pravice in dolžnosti varuhov občinskih poslopij- Zatem je bil sprejet predlog za novi gospodarski načrt, ki predvideva naslednja dela: gradnjo novih otroških vrtcev v šempolaju in Devinu (30 milijonov), ureditev in asfaltiranje občinskih cest (40 milijonov), ureditev pomola v sesljan-skem pristanišču (35 milijonov), razširitev vodovodnega omrežja (12 milijonov), ureditev prostorov za pristajanje motornih vozil (5 milijonov). Predlog novega gospodarskega načrta, ki bo veljal za leto 1960-61, predvideva torej dela za skupno vsoto 176 milijonov lir.
Sredstva za izvedbo načrta daje, kot znano, država in zato ni mogoče danes vedeti, koliko postavk bodo oblastva odobrila. Kot smo poročali, je bilo z zadnjim gospodarskim načrtom nakazanih občini 42 milijonov.
Ker je generalni komisariat pred dnevi nakazal Ustanovi za gradnjo ljudskih hiš denarna sredstva za dve novi poslopji z 12 stanovanji, je svet sklenil brezplačno odstopiti gradbeni zemljišči. Eno poslopje se bo zgradilo pri Sesljanu, drugo pa v šempolaju.
Repentabor:
OBČINSKI PRORAČUN ODOBREN
V soboto se sestal repentaborski občinski svet ter razpravljal o proračunu za leto 1960. Ta predvideva nekaj nad 7 in pol milijona lir rednih in izrednih dohodkov ter okrog 12 in pol milijona skupnih izdatkov, tako da znaša primanjkljaj približno 5 milijonov.
Največ dohodkov ima občina od trošarine, saj znaša skupno z dodatnim davkom nad 3 milijone in 300 tisoč lir. Največ izdatkov pa pojde za uslužbence. Na splošno lahko rečemo, da se letošnji proračun ne .razlikuje od lanskega. Od izrednih stroškov
omenimo postavko 150 tisoč lir za nove dvojezične krajevne napise. Nekateri svetovalci so se upravičeno pritožili, ker je pokrajinska uprava svoj čas postavila samo italijanske deske na cestnih središčih in ob vhodih v vasi, čeprav so tam že bile dvojezične, ki jih je bila postavila občina.
Svet je zato sklenil postaviti nove in primernejše napise povsod, kjer so potrebni.
Gospodarski načrt
Svetovalci so zatem vzeli na znanje poročilo, iz katerega izhaja, da je bilo občini z zadnjim gospodarskim načrtom nakazanih 8 milijonov lir. S temi sredstvi bodo izvedli naslednje: 4 milijone bodo potrošili za ceste, 500 tisoč za popravila občinskih poslopij, en milijon 700 tisoč za ojačanje javne razsvetljave in 1 milijon 800 tisoč za namestitev javne telefonske govorilnice na Fernetičih.
Od teh del se nam zdi zelo važna zlasti napeljava telefona na Fernetičih in zato je prav, da svet čimprej določi, v kateri stavbi naj se namesti javna telefonska govorilnica.
Slivno:
RAZŠIRILI BODO POT PROTI NABREŽINI
Na eni zadnjih sej je občinski odbor sklenil, naj se večji del denarja, ki je bil v zadnjem gospodarskem načrtu določen za urejevanje občinskih poti, potroši za razširitev ceste iz naše vasi proti Nabrežini. Pot nameravajo najprej na novo tlakovati, prihodnje leto pa bi jo asfaltirali. Ce bi namreč hoteli izvesti vsa dela hkrati, bi porabili ves denar, ki je na razpolago.
Tržaški mestni svet:
ŠE O OBČINSKI POTROŠNI USTANOVI
V ponedeljek je tržaški mestni svet nadaljeval razpravo o Občinski potrošni ustanovi (Enco). O tem vprašanju je sicer govorilo že mnogo svetovalcev, a ni bil doslej sprejet še noben sklep. Ustanovo zagovarja večina svetovalcev in proti njeni ustanovitvi so le liberalci in fašisti. Zato lahko pričakujemo, da bo predlog o njeni ustanovitvi prodrl. Ustanova bo imela 100 milijonov kapitala, od katerega bo za polovico jamčila občina. Njena naloga bo, da prepreči naraščanje cen živilom široke potrošnje, kar naj bi dosegla s tem, da bi ob vsakokratnem porastu cen vrgla na trg velike količine živil po nižjih cenah in s tem prisilila trgovce, da svoje blago spet pocenijo.
Namen je vsekakor dober, le da se je treba vprašati, kako bo ustanova dejansko poslovala in zlasti, kdo bo odločal, kdaj je najprimernejši trenutek, ko je treba blago po nižji ceni dati v prodajo. Zato je pri tej zadevi zlasti važno, katere osebe bodo ustanovo vodile. Zaradi izkustev, ki jih imamo v Trstu z raznimi javnimi ustanovami je upravičen dvom, ali bo Občinska potrošna ustanova res služila svojemu namenu. Bojimo se, da bo v njej našlo lahko službo le določeno število oseb, a skupnost ne bo od ustanove imela nobene koristi.
Na seji so svetovalci še odobrili sporazum, po katerem je ustanova INA-Casa od-
stopila občini okrog 12 tisoč kv. m zemljišča na Kjadinu, kjer se gradi 345 novih stanovanj. INA-Casa zida samo hiše, medtem ko je za ceste, greznice in druge usluge dolžna poskrbeti mestna uprava.
Z AVTOM V MORJE
V zgodnjih torkovih urah, ko je zlasti vzdolž tržaškega pomola pri Velikem trgu silovito pihala burja, so nekateri delavci, ki so odhajali v službo, videli, kako je neki avto z veliko brzino privozil iz Starega mesta, prečkal glavno ulico pri hotelu Excel-sior-Palace in zavozil čez pomol naravnost v morje.
Ko so prišli gasilci in policisti, o vozilu ni bilo ne duha ne sluha, šele potapljaču se je po napornem delu posrečilo najti 10 m pod vodo prevrnjen avto in v njem 37-letnega vozača Avrelija Hrevatina iz Trsta. Mož je bil seveda mrtev.
Oblastva so uvedla periskavo, da ugotove, kako je prišlo do tako zagonetne nesreče. Hrevatin je bil v službi pri ameriškem konzulatu v Trstu, kjer so ga vsi poznali kot moža izredno veselega značaja.
Globlje ozadje
Približno pred enim mesecem smo v Novem listu poročali o pretresljivem zločinu, ki se je dogodil v Mažerolah v občini Tavor-jani.
Zločin je odkril majhen deček, ki je našel 49-letno domačinko Pierino Cassino, drugo ženo Avguština Cencigha, obešeno na vejah nekega drevesa v legi, kakor da bi bila križana.
O strahotnem dejanju smo poročali samo zato, ker smo ga hoteli ostro obsoditi. Tedaj so bile okolnosti zločina še neznane. Danes nam pa silita v roke pero najprej grd način poročanja italijanskega tiska in drugič, ker imamo medtem na razpolago uradne ugotovitve sodišča.
Kar se tiče časopisja, moramo omeniti temeljit članek glasila Beneških Slovencev Matajurja: »Krik iz groba.«
V njem uredništvo ugotavlja, da v zvezi z zločinom tako žalostnih psovk proti vsem Beneškim Slovencem naše ljudstvo še ni doživelo.
Nemogoče razmere
O zločinu je spregovoril tudi pokrajinski predsednik dr. Candolini, čigar izjavo na neki seji je treba deloma zavrniti, deloma odobriti. Zgrešeno je, če mož misli, da se bo poskrbelo za »socialno ozdravljenje« Maže-rol zlasti z otroškim vrtcem. Povedati mu moramo namreč, da je prav otroški vrtec poleg raznarodovanja v cerkvi glavni krivec demoralizacije naših otrok in družin. Naše ljudstvo v Zaffonatovi škofiji je res, kot je pisal Novi list, »edina narodna manjšina v Evropi, med katero približno dve tretjini duhovnikov ne poznata jezika vernikov ter jim pridigata v jeziku vladajočega naroda«.
Prav tako podpišemo iz polnega prepričanja vsi Beneški Slovenci drugo trditev lista, da je v Beneški Sloveniji Slovencem vzeta vsaka možnost, da se njihovi otroci poučujejo v lastnem jeziku. Namen je jasen: Be-
Is
 _____________________________i
Pevma:
O BIVŠEM FOGARJEVEM POSESTVU
Naši bralci se še gotovo spominjajo dopisov, v katerih smo poročali o pravdi, ki so jo vodili pevmski in oslavski najemniki proti na pol državni Ustanovi treh Benečij, lastnici bivšega Fogarjevega posestva med desnim bregom Soče in Pevmo. To posestvo je zelo obsežno, saj meri 75 ha; od teh je 20 ha gozda, 19 pašnikov, ostalo je pa orna zemlja.
Najemniki so hoteli, kot znano, zemljo kupiti, toda Ustanova treh Benečij se je uprla, češ da bo obsežno posestvo obdelovala in na njem izvedla izboljševalna dela, nasadila trte in tako zaposlila nove delovne moči. V dopisih smo pa že tedaj zatrjevali, da so to le prazni izgovori in da ima Ustanova povsem druge namene, ki nimajo nič skupnega s koristmi domačih kmetovalcev.
Danes pa je gotovo, da namerava Ustanova treh Benečij posestvo v najkrajšem času, najbrž že v enem letu razkosati, s,e pravi posamezne kose prodati zasebnikom, ki so se že pričeli zanimati za prodajo.
Na obsežnem polju bo uprava zgradila šest
strašnega zločina
neški Slovenci naj se čimprej raznarode in postanejo Italijani. Toliko, g. Candolini, v kolikor se tiče Vaše prve trditve.
Z drugo Vašo trditvijo, da je treba iskati socialne korenike zločinov v revščini, analfabetizmu prebivalstva in nemožnosti izseljevanja, se strinjamo, dostavlja Matajur, a kdo je tega kriv?!
Naše ljudstvo je bogato obdarjeno s pri-rodno bistrino, katera se pa v naraščaju iz dneva v dan manjša. Kriv je protinaravni šolski sistem, ki naravnost bohotno proizvaja analfabetizem.
žaljivo poročanje
Ogabnost pisanja italijanskega tiska ob bridkem dogodku v Mažerolah je prav v tem, da prikazuje Mažerole in vse slovenske vasi kot kulturno zaostale, vdane pijančevanju in menda celo krvoskrunstvu. Tako pisanje je vplivalo celo na tisk v tujini.
Saj je razširjeni pariški dnevnik »France-Soir« napisal o umoru članek in pristavil, »da živi v Furlaniji, zlasti okoli jugoslovansko - italijanske meje trdo in divje ljudstvo; živina in ljudje prebivajo skupaj v majhnih preobljudenih hišah; zimske noči jih silijo v alkohol, prešuštvo in nihče se tam nobeni obliki krvoskrunstva več ne čudi!«
Beda v teh krajih je pa velika, zato ker nas državna, pokrajinska, občinska oblastva že skoro sto let gospodarsko popolnoma zanemarjajo in z raznarodovanjem kulturno zatirajo. Pri tem jih v našo največjo žalost zadnja tri desetletja vsestransko podpira tudi videmska cerkvena oblast. Stud nas grabi, ko mislimo na to, da nas povrhu pred vsem svetom še blatijo. To delajo tisti »pa-triotični« krogi, ki so za prebridko stvarnost v naši domačiji najbolj odgovorni.
Naj nam italijanski tisk odgovori na to vprašanje: Kako bi sodil o našem slovenskem časopisju, če bi trdilo, da so n. pr. vsi Rimljani barabe in z njimi vsi Italijani, ker se je v Rimu zgodil tak in tak zločin!?
hiš ali morda tudi več s_ potrebnimi gospodarskimi poslopji; vsak kos posestva bo obsegal okoli 7 ha orne zemlje in gozda ter bo dovolj obsežen za preživljanje ene družine. Prednost pri nakupu bodo imele mlade družine, katerih člani bodo sposobni obdelovati zemljo. V tem vidi Ustanova jamstvo, da bo kupec odplačal dolg, ki bo nastal ob prevzemu posesti.
Novi lastniki bodo morali ustanoviti konzorcij za vzdrževanje namakalne naprave, za katero je Ustanova potrošila nad 9 milijonov lir. Na posestvu bodo pridelovali zlasti povrtnino za novo naselje ob cesti v Podgoro in Grojno ter povečali morda tudi nasade sadnega drevja.
Vse bi bilo v redu, če bi današnji lastnik poskrbel, da bi ogromno zemljišče pokupili domači kmetovalci. Če se pa to ne zgodi, bo jasno dokazano, da se je Ustanova svoj čas upirala prodaji iz političnih vzrokov in da bo razdelitev posestva služila raznarodovalnim namenom.
števerjan:
SMRT UGLEDNEGA DOMAČINA
V sredo prejšnjega tedna je umrl domači gostilničar Anton Koršič. Pokojnik je bil dobro znan po vseh Brdih, zato so se pogreba, ki je bil v četrtek, udeležili poleg vaščanov ter prijateljev iz Gorice tudi mnogi znanci iz jugoslovanskih Brd, zlasti iz Cerovega.
Naj pokojniku sveti večna luč, njegovim hčerkam in sinovom pa naj gre naše globoko sožalje.
Ministrstvo za javna dela je za gradnjo in ureditev raznih šol v goriški pokrajini odo brilo nad 500 milijonov lir; pri tem pridejo v poštev zlasti osnovne in srednje šole v Furlaniji ter otroški vrtci. V tej vsoti je vključen tudi prispevek 1 milijona in pol za opremo otroškega vrtca v Števerjanu. Goriška pokrajina je za šole prejela lani od države eno milijardo in 815 milijonov lir.
Sovodnje:
SPREMEMBE NA AVTOBUSNI PROGI
V sredo prejšnjega tedna je naš občinski odbor razpravljal o posojilu 8 milijonov lir, ki ga občina prejme od države za popravilo občinskih cest. Spočetka so to vsoto nameravali potrošiti za asfaltiranje poti od gradu pri Rubijah do državne ceste Gorica - Trst. To delo so pa naposled odložili, ker se bo verjetno v kratkem začel graditi vodovod, ki bo delno speljan tudi pod tem cestiščem. Škoda bi pa bila podirati že asfaltirano cesto. Župan češčut je še obvestil odbornike, da je prefektura odobrila lestvico trošarin-skega davka za sovodenjsko občino.
Od ponedeljka dalje avtobus št. 5 ne vozi več od pevmskega mostu do Sovodenj preko Rupe in Rubij, marveč le s Travnika do pokopališča in letališča ter nazaj na Travnik.
Za Sovodnje so pa uvedli novo progo. Avtobus vozi skozi Rubije, Sovodnje, Travnik, ulici Orzoni, Don Bosco do novega naselja v ulici Ponte del Torrione ob cesti v Grojno. Vrača se skozi Katerinijev trg, Travnik, ulico Oberdan, po obeh korzih in po ulicah Aquileia ter Sv. Mihaela, skozi Štandrež v Rubije.
Vozni red je naslednji:
Ob delavnikih: odhod iz ulice Ponte del Torrione ob 7.15, 8.15, 11.10, 13.10 in 19.10; iz Rubij odpelje ob 7.45, 8.50, 11.35, 13.35 in 19.45. Vožnji od ulice Ponte del Torrione ob 13.10 in ob 7.45 iz Rubij peljeta preko Sv. Roka.
Ob praznikih: odhod iz ulice Ponte del Torrione: 13.10, 14.10, 16.30, 18-, 19. in 21.; odhod iz Rubij pa je ob 13.45, 14.40, 17., 18.30, 19.50 in 21.30. Cene so tele: Gorica - Sovodnje in obratno stane 60 lir; Gorica - Rubije in obratno pa 65 lir.
Zaradi nove proge Sovodnje - ulica Ponte del Torriore je na progi št. 5 nastala tale sprememba: odslej sta odhodna in prihod-na postaja le Travnik in letališče.
IZ JAMELJ
Na sedežu Ustanove za gradnjo ljudskih hiš v Gorici je bila v torek prejšnjega tedna javna dražba, na kateri so oddali gradnjo štirih novih ljudskih hiš, po šest stanovanj vsaka.
Eno hišo bodo sezidali tudi v naši vasi.
Prejšnji teden so v naši novi šoli namestili napravo za ogrevanje vseh prostorov. Upajo, da bodo vsa potrebna dela v notranjosti poslopja dokončana v drugi polovici tega meseca in da bodo tedaj naši šolarji končno lahko pričeli s poukom v novi šoli.
OBVESTILO KMETOVALCEM
Kmetijsko nadzorništvo obvešča kmetovalce, da je ministrstvo za poljedelstvo vsaki pokrajini nakazalo določeno količino fižolovega semena, ki naj ga brezplačno razdeli med kmetovalce.
Prošnjo mora kmetovalec vložiti pri Kmetijskem nadzorništvu do 15. februarja. Semenskega fižola dobi prosilec lahko do vrednosti 5.000 lir.
RODITELJSKI SESTANEK
V nedeljo je bil na strokovni šoli v ulici Randaccio prvi letošnji roditeljski sestanek, ki ga je vodil podravnatelj dr. Štefan Bukovec.
Starši so dobili od profesorjev zaželena pojasnila na splošna vprašanja, ki zanimajo vse starše.
Največ časa pa je zahteval razgovor staršev in profesorjev o učnem uspehu posameznih dijakov. Udeležba staršev je bila vzorna.
OBMEJNI PROMET
Čeprav je bilo v januarju mrzlo vreme in je sneg za nekaj dni celo skoraj onemogočil vsak promet, je bilo v obojno smer vendar 76.000 prehodov; v Gorico je prišlo z običajno prepustnico 56.000 Jugoslovanov, v Jugoslavijo pa je odlšlo 19.898 italijanskih državljanov.
NOV KANONIK
Goriški nadškof msgr. Ambrosi je prejšnji teden imenoval za novega kanonika goriške-ga kapitlja dr. Rudolfa Klinca, nadškofijskega kanclerja. Novemu kanoniku, naslednika pokojnega dr. Kjačiča, s katerim ga je vezalo veliko prijateljstvo in dolgoletno skupno delo, čestitamo!
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Prešeren, simbol naše volje do življenja
Te dni je obhajal slovenski narod svoj kulturni praznik, obletnico Prešernove smrti. Ni nam znano, zakaj so izbrali za ta praznik obletnico njegove smrti, ker je. to, kot vsaka smrtna obletnica, žalosten dan in za slovensko kulturno zgodovino še posebno žalosten. Zakaj ne bi praznovali obletnice njegovega rojstva? Toda v bistvu je to vseeno, ker ne častimo obletnice, ampak njega in tisto, za kai nam je simbol.
Vsaj starejšim rodovom je Prešeren simbol naše kulturne ustvarjalnosti, pa tudi življenjske sile in odpornosti slovenskega naroda. Pred dnevi sem namreč bral v nekem slovenskem dnevniku anketo, pri kateri so slovenski dijaki odgovarjali, kaj jim Prešeren pomeni; in večina v njem ni videla drugega kot pesnika, enega, čeprav največjega, med mnogimi. Imel sem vtis, da je njihov odnos do njega nekam hladen, neživljenjski, kot da se trga tista živa organska vez, ki je povezovala slovenska poko-lenja skozi celo stoletje v znamenju vrednot, katere nam je odkril Prešeren ter nas prisilil, da smo se jih kot narod zavedli. Toda morda se jih bodo ti mladi ljudje še zavedli, saj so še na pol otroci.
Odraslo pokolenje pa vidi v njem najvišji vrh slovenske kulturne ustvarjalnosti, naj^opolnejši iz-
Leon Uris: £xodus
Pred kratkim je. izšel pri založbi Kindler - Miin-chen nemški prevod romana ameriškega pisatelja Leona Urisa z naslovom »Exodus«.
Leon Uris se je rodil leta 1924 v Baltimoru. S 17 leti je izstopil iz šole in se preselil za en mesec v Pearl Harbour, kjer je vstopil v znane bojne edi-nice ameriške vojne mornarice. Nj hove. boje je opisal v romanu »Urlaub bis zum Wecken« (Dopust do predramljenja), ki je bil preveden že v 14 jezikov in je v Ameriki sami dosegel več kot poldrugi milijon izvodov. Sedaj se uči nemščine, ker misli v bližnji bodočnosti napisati roman o Berlinu.
»Pri zbiranju gradiva za Exodus,« pravi Uris, »sem prehodil najmanj 50.000 milj. V dveh letih pripravljanja mi je na stotine ljudi posvetilo svoj čas svoje sile in zaupanje.« Pozorišče romana je: Koln in Berlin, Kopenhagen in Varšava, razkošni Dom-hotel in internacijska taborišča na Cipru, »Exoduc«, parnik s 300 otroki, Palestina in Jordanija, konferenčna dvorana UNO in Jeruzalem.
O tej knjigi, ki je pravzaprav dokument, ki nam odpira oči, dokument, ki nam zgane srce in o kateri govori ves svet, se je kritika izrazila takole:
Morate čitati roman »Exodus«. Napisal ga je Američan Leon Uris. To je roman o nastajajoči Izraelski državi; poetično pripovedovanje zgodovinske resnice — obenem pa je knjiga polna napetosti, lju bežni, krutosti, romantike, pustolovščine, ustanka, bojev, osvoboditve. Otto Preminger namerava posneti celo film. Sam pravi, da ne verjame, da bi kdajkoli imel kak režiser težje naloge — četudi pomislimo pri tem na »Ben-Hurja« ali na »Deset božjih zapovedi«. — (Mando, BZ., Berlin).
Neprizanesljivost, s katero podaja Uris položaj Izraela in njegovega boja, močna strast in požrtvovalnost judovskih novonaseljencev, njihova vera v čudežno izoblikovanje novega ljudstva, ki se poraja v tej deželi bojev in pomanjkanja, podeljujejo romanu patos modernega eposa, ki ga beremo z napetostjo in ganjenostjo. — (DPA, Hamburg).
ifunftodu tibliit, a ne za pornografijo
Na Nizozemskem bodo postavili pred sodišče pisatelja in založnika Johannesa van Keulena pod obtožbo, da je njegov obsežni roman Ljubezen Boba in Daphne pornografski. Van Keulen piše pod psevdonimom Han B. Aalberese. Roman je izšel dozdaj v danskem, norveškem in nemškem prevodu, ali bolje rečeno, prevedli so doslej samo prva dva dela, ker je tretji izšel na Nizozemskem šele pred nedavnim. Ravno zaradi njega bo prišel pisatelj pred sodišče. V romanu opisuje Van Keulen ljubezen m’a-doletnikov. Med preiskavo so pisatelja za teden dni tudi zaprli. Dozdaj je obljubljal še četrti del romana.
raz, ki ga je dozdaj dosegel slovenski pesniški genij, pa tudi nejplemenitejši izraz humanizma, kar ga je kdaj izoblikoval slovenski duh. >2ive naj vsi narodi ...« Svetovna književnost nam nudi mnogo primerov, da so pesniki vroče ljubih svojo domovino in žrtvovali zanjo tudi življenje; nudi nam tudi primere, da so žrtvovali življenje za svobodo kak -ga drugega naroda, kot n. pr. By;on. Malo pa je bilo takih, ki bi bili imeli tak odnos do vseh narodov, kot ga je izrazil Prešeren v svoji nesmrtni Zdravici.
SVETLO JAMSTVO
Kadar človek omahuje, ker ga zmaguje pesimizem nad slabokrvnostjo naše današnje slovenske kulture, zlasti še književnosti, naj gre brat Prešernove pcezije, pa bo začutil, kako prehaja vanj tista preprosta, pa trdna Prešernova vera v bodočnost slovenskega ljudstva: »Vremena bodo Kranjcem se zjasnila ...«. V Prešernovem času je bilo še mnogo slabše in vendar naš veliki pesnik ni obupaval nad slovensko kulturo, temveč se ji je ves posvetil, ne da bi se spraševal, kaj bo z njo in če ni morda obsojena na smrt. Veroval je v moč slovenskega duha, v kulturno ustvarjalnost svojega ljudstva, ve roval s srcem in z razumom.
Slovstveni zgodovinarji se že sto let spravljajo nanj s svojimi merili, a nobenemu se še ni posrečilo, da bi bil dojel in nam podal to Prešernovo vere v moč slovenske kulture. Od kod jo je črpal, zakaj jo je tako brezpogojno sprejel v času Kopitarja Vraza in drugih, ki bi mu jo bili lahko s svojo nevero omajali in so tudi vse storili, da bi mu jo zastrupili?
Bil je genij, toda njegova genijalnost je zrastla in se hranila od zaupanja v lastne in narodove spo sobnosti. Brez tega zaupanja bi bil njegov genij lahko tudi zamrl.
V dejstvu pa, da se je pojavil Prešeren kot čudovito utelešenje slovenskega duha in kulturne volje v gluhem času, ko ga ni nič napovedovalo in ga ni nihče pričakoval, vidimo danes — in posebno še danes — pomenljivo znamenje, da božja previdnost bdi nad slovenskim narodom in nad njegovo usodo. Ce bi ne bilo Prešerna, bi bilo naslednjim rodovom morda zmanjkalo zaupanja v moč slovenske kultu re in v njeno bodočnost. Prešeren pa jim je bil vedno velik vzgled, ki jih je opogumljal in jim vlival zaupanja. In pri njem lahko najdemo tudi mi novega poguma in nove vere, da se v slovenski zgodovini ne kaže samo trudapolno gazenje naprej, ampak tudi veličastni, revolucionarni zagoni, ki pospešijo tok zgodovine ter z enim samim korakom, z eno samo gesto premostijo desetletja gluhih dob in nas spravijo v korak z velikimi naprednimi narodi kulturnega kroga.
Zato nam je Prešeren svetlo jamstvo. Mi tak6 razumemo njegov praznik.
E. Z.
Spacapanova razstava
V zadnji številki tednika Incom posveča umetnostni kritik Luciano Rudigna v zvezi z Osmo kva-drienalo tristolpni članek retrospektivni razstavi pokojnega slovenskega slikarja našega rojaka Lojzeta Špacapana. Na kvadrienali je razstavljenih okoli 40 Spacapanovih del. Članek vsebuje obširen življenjepis Špacapana, rojenega v Gradiški. Omenja njegov študij matematike na Dunaju, njegovo življenje v Miinchenu, njegov beg v Italijo v prvi svetovni vojni, Pariz in končno Turin, kjer je nato živel do smrti. Budigna meni, da je Špacapan bil do sedaj vse premalo znan in ga imenuje enega najbolj »evropskih« umetnikov Italije v našem stoletju. Med besedilom članka sta objavljeni tudi reprodukciji dveh Spacapanovih slik, portret Ginie s čajno ročko in Konji.
Na kvadrienali je Spacapanova razstava v oddelku, ki je posvečen v preteklem četrtletju umrlim umetnikom. Razen Spacapanove so v tem oddelku še retrospektivne slike Ralfaela De Grade, Osvalda Licinija, Enrica Prampolinija in Giacoma Balle.
Iz športnika pisatelj
Jorn Vosmar je bil svoj čas danski mladinski prvak v tenisu. Odlikoval se je tudi v nekaterih drugih športnih panogah. Po poklicu je bil trgovcc. Zdaj, ko je star 31 let, pa je presenetil javnost z odlično napisano knjigo o sodobnem danskem pisatelju Brannerju, katero kritiki soglasno hvalijo. Sam pripoveduje, da se je odločil za študij slovstva in jezika, ko ga je nekoč zaneslo V družbo mladih literatov, ki so vneto debatirali o književnosti, sam pa si ni upal odpreti ust, ker se je čut'1 nevednega. Kmalu nato se je vpisal na univerzo in zdaj je predložil javnosti svojo prvo knjigo.
Iiiilušnji Prešernovi nagrajcnci
V ponedeljek so v Ljubljani slovesno razdelili letošnje Prešernove nagrade. Nagrajeni so bili naslednji slovenski kulturniki: Fran Albreht za življenjsko literarno delo, Riko Debenjak za grafične stvaritve v letu 1958, Stojan Batič za kiparski cik u > Rudarji in dr. Sre.iiko Brodar za delo Črni Kal — nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju.
Knjižni načrt
Državna založba Slovenije obhaja letos 15-letnico obstoja. Ob svojem jubileju bo izdala več domačih prvencev. Najobširnejša bo tetralogija Miška Kranjca »Pripeti smo na zemljo«. Delo naj bi bila nekaka panorama osvobodilnih bojev od italijanske okupacije dalje.
Dva romana z isto snovjo bo izdala Mimi Malenšek, in sicer »Temna stran meseca« ter »Kdo bo tebe ljubil«.
Iz sodobnega življenja zajemata snov Ivo Potrč (Onstran zarje) in ajdovski rojak Danilo Lokar (Hudomušni Eros). Od pesniških zbirk je v načrtu samo ena. To so satirični stihi Janeza Menarta z naslovom »Časopisni stihi«, ki bo izšla v novi zbirki Tokovi časa.
Prevajalec Franceta Bet/ha
V eni zadnjih številk je Novi list pisal o Bevkovih novelah Pestema in Tovariša, ki sta izšli v italijanskem prevodu.
Prevajalec dr. Ezio Martin je odlično pogodil Bevkov jezik in ga je prelil, ne samo prestavil, v italijanščino.
Pozanimali smo se, kdo je Martin, ki kaže, da bo postal eden najboljših prevajalcev. Da je Ezio Martin vzljubil slovenščino, ga je privedla ljubezen do njegove žene Slovenke.
Pisatelj je doma iz Turina. V vojni je prehodil kot italijanski častnik vso Rusijo do Stalingrada. Privadil se je tudi ruskemu jeziku. Z ruske, fronte so ga poslali v naše kraje, na Tolminsko in v Baško grapo. Tu je prisluhnil naši govorici, podobni ruščini. Rad je občeval z domačini in je spoznal, koliko laži so nagrmadili fašitični časopisi proti Slovencem. Vzljubil je govorico in domačine. Zaroči' se je s preprostim, a brihtnim kmečkim dekletom Marijo Kuštrin iz Bače. Z njeno pomočjo se je slovenščine popolnoma naučil. Ob polomu je odšel v partizanske oddelke na Gorenjsko, nato v domovino med garibaldince.
Po vojni je dokončal študije jezikov v Franciji. Leta 1951 se je vrnil na Tolminsko po izvoljenko. Danes živi kot profesor romanskih in slovanskih jezikov v Lyonu. V družini govore vsi slovensko, tudi obe hčerki in berejo slovenske knjige ter komaj čakajo počitnic, da pobite v Bačo, to je materine rodne kraje.
Profesor Martin ima v načrtu še druge prevode iz slovenščine. Zlasti ga mikajo opisovalci naših gora, katere tudi sam prav dobro pozna.
Prosveta v Makedoniji
Iz poročila o II. kongresu makedonske Narodn' prosvete, ki je trajal dva dni v Skopju, je razvidno, da vsklaja ta organizacija delo več kot tri tisoč ustanov, organizacij in folklornih skupin. V makedonskih vaseh je danes okoli 360 knjižnic s 137 tisoč knjigami in 35 tisoč vpisanimi bralci, okoli 110 ljudskih vseučiliških in nad 1900 dramskih odsekov, pevskih zborov, orkestrov, folklornih društev, šahovskih združenj, zabavnih organizacij z okoli 19 tisoč člani.
GOSPODARSTVO
Vinogradništvo v treh Benečijah
V Coneglianu je bil sestanek vidnejših vinarskih strokovnjakov, predstavnikov vinarskih zadrug in odličnejših vinogradnikov. Glavno besedo je imel prof. Cosmo, ki je trenutno eden glavnih italijanskih izvedencev za vinarstvo.
Na ozemlju treh Benečij je okoli 100 vinarskih zadrug, največ (20) v pokrajini Trento, 16 v pokrajini Treviso, 11 v pokrajini Verona, 9 v pokrajini Benetke, 8 v pokrajini Videm itd. Vse te zadruge so prejšnjo jesen zbrale 2,250.000 hi vina in s tem postale najvažnejši krajevni činitelj za pripravo in prodajo vin.
Na vsem ozemlju pa ni niti enega vina, ki bi bilo uradno priznano, da spada med italijanska tipična vina. Zdi se, da bo preteklo še precej let, preden bo katero teh vin tako odlikovano.
Nedavno je bila v Londonu razstava vin iz treh Benečij. Angleži so bili nad vini navdušeni; škoda je le, da so razstavili preveč vrst vin. Zato je potrebno omejiti število tipov, če hočemo svoja vina, posebno v inozemstvu uveljaviti.
V Coneglianu so razpravljali tudi o izrabi vinskih odpadkov, to je predvsem tropin, a tudi vinskega kamna (drožij). Upajo, da bo neka zadružna organizacija za izrabo tropin v Modeni ustanovila na področju treh Benečij podružnico.
Kobilje mleko v Rusiji
V azijskih predelih Rusije, posebno kjer živijo Mongoli, je uživanje kobiljega mleka tako udomačeno kot pri nas uživanje kravjega. Iz kobiljega mleka delajo tudi sir (kumis), poleg tega pripravljajo zelo poživljajoče kislo mleko.
Navadno niso kobile posebno mlečne, saj dajo le redko več kot 6 litrov mleka na dan. V Kirgiziji urejujejo v zadnjih letih posestva za pridobivanje kobiljega mleka in s primernim izborom se jim je posrečilo vzgojiti kobile, ki dajo letno do 2500 litrov mleka, toliko kot pri nas srednja krava.
Kobilje mleko vsebuje manj maščobe kot kravje in zato ni primerno za pridobivanje masla. Vsebuje pa več mlečnega sladkorja in tudi več beljakovin.
Jajčne lupine preprečujejo bolezni in tudi zdravijo, kot je ugotovil neki madžarski zdravnik na univerzi v Budimpešti. Do tega spoznanja je prišel med vojno, ko je mnogo otrok zbolelo zaradi rahitisa in ni bilo pri roki vitaminskih preparatov in ribjega olja. Ko je premišljeval, kako bi pomagal otrokom, se je spomnil, da mešajo kmetje kokošim in mladi živini med hrano jajčne lupine, s katerimi jih zavarujejo pred rahitisom. Že. prvi poskusi zdravljenja otrok z lupinami so pokazali tak uspeh, da je zdravnik poslal eden glavnih zagovornikov tega novega in preprostega načina zdravljenja rahitisa.
Pozneje so ugotovili, da je v jajčnih lupinah poleg apna še kopica drugih prvin, kot so mangan, železo, fluor, natrij, kalij, vitamin D 3, rdeče barvilo porfirin in še skupina snovi, ki jih lahko, čeprav niso vitamini v ožjem smislu, prištevamo k njim. Jajčne lupine ne pospešujejo le rasti kosti, temveč krepijo in pomnožujejo tudi kostni mozeg. Nadalje pospešujejo rast rdečih krvnih telesc in vplivajo na njihovo kakovost. Jajčne lupine so torej obenem zdravilo za slabokrvne ljudi.
„ Zeleni načrt
Kot smo pisali, je vlada odobrila »zeleni načrt« za kmetijstvo in je v ta namen za prvih 5 let določila strošek 550 milijard lir. Kaj je pravzaprav »zeleni načrt«?
S kmetijstvom se v Italiji bavi 32 do 34% vsega prebivalstva, a kmetovalec ima komaj polovico toliko dohodka, kot ga ima, kdor je zaposlen v drugih gospodarskih panogah (industrija, trgovina, promet itcl.). Predvsem sili ta nizki dohodek mlade delovne moči, da zapuščajo kmetijstva in iščejo zaslužka drugod. če pa bi se dohodek iz poljedelstva dvignil na raven ostalih gospodarskih panog, bi v glavnem prenehal beg z dežele in tudi ostale gospodarske panoge bi se s tem okoristile. Višji kmetijski dohodek bi namreč dvignil kupno moč kmečkega življa, ki bi potreboval mnogo več industrijskih izdelkov kot danes. Naravna posledica bi bila, da bi tudi ostale gospodarske panoge bolje uspevale, nastala bi nova delovna mesta in zmanjšala bi se brezposelnost. Zato ne smemo misliti, da je »zeleni načrt« samo sredstvo za preporod kmetijstva, marveč je obenem zelo važen ukrep v korist vsega gospodarstva, ki naj se postavi na pravičnejšo socialno osnovo.
Dvig kmetijske proizvodnje
Del določenega zneska (550 milijard) bodo potrošili za dvig kmetijske proizvodnje. Tako bodo izdali 1.500 milijonov za prilagoditev kmetijske proizvodnje zahtevam tržišča, 10 milijard za modernizacijo kmetijskega preizkuševanja in 10 milijard za strokovne tečaje. Za razvoj in modernizacijo kmetijskih obratov bodo potrošili 90 milijard, 7,5 milijarde pa za različna tekmovanja. Od zneska 90 milijard bo večina izdana za modernizacijo kmetijskih obratov v brdovitih legah in v korist malih kmečkih posestnikov, katerim bodo vrnili polovico stroškov za modernizacijo. Nadaljnjih 30 milijard je določenih za gradnjo kmečkih poslopij, za kate-
Kako ravnati z lupinami, da bodo koristile našemu zdravju? Jajca morajo biti sveža, ker izgubijo z ležanjem ves svoj učinek. Nato jih očistimo z mrzlo vodo. Preden lupine zdrobimo, jih posušimo, toda pri tem bodimo previdni. Temperatura nad 60 stopinj namreč zmanjšuje njihovo vrednost. Zaradi tega so lupine kuhanega jajca povsem neučinkovite. Posušene lupine zmeljemo v prah. Dnevno naj otrok zaužije približno 3 g prahu, kar ustreza polovici lupine enega jajca. Za dojenčke prah ni priporočljiv, ker je njihovo črevesje še preveč občutljivo.
NAŠ RECEPT
KONJAKOVE KROGLICE. 10 dkg masla, 10 dkg čokolade, 1 rumenjak, 1 žlica kakaa, 30 dkg moke, 1 žlica konjaka; glazura: 10 dkg čokolade, 2 žlici vode, košček masla.
Maslo (penasto) umešamo in počasi pristavimo vse dodatke in pognetemo v gladko testo. Testo naj počiva na hladnem, da postane, trdno in da lahko oblikujemo kroglice, ki jih povaljamo v glazuri.
” za kmetijstvo
ra bo država tudi poravnala polovico stroškov. Za ureditev namakalnih jezerc pa je določenih 20 milijard.
Zaščita pridelkov
Za obrate, ki nabirajo, hranijo, predelujejo in prodajajo kmetijske pridelke, je določenih 25 milijard, ena milijarda gre pa za zadružne ustanove, ki bi take obrate organizirale. Nadaljnjih 35 milijard je predvidenih za zgradbo različnih skladišč, ki naj uravnavajo prodajo kmetijskih pridelkov, tako da ne bo treba kmetu prodati po vsaki ceni svojih pridelkov, če ne bo imel na razpolago lastnega skladišča.
Izboljševanja, namakanje in kolonizacija
Italijansko ozemlje ima mnogo hribovitih področij in je zato revno. Potrebno je torej dvigniti donosnost ravninskih in brdatih leg z namakanjem. Poleg že omenjenega prispevka za namakalna jezerca je določenih še 35 milijard za namakalne naprave, ki jih bodo izgotovili zasebniki, in 12 milijard za druga javna dela. Za razna izboljševalna dela v hribovitih krajih bodo potrošili 25 milijard. Za razvoj in okrepitev male kmečke posesti bo potrošenih nadaljnjih 13,5 milijarde; del tega zneska pojde za podpore, del pa za plačevanje obresti. V krajih, kjer izvajajo a-grarno preosnovo, bo potrošenih 54 milijard za dvig proizvodnje. Nadaljnji prispevki so predvideni za notranjo kolonizacijo. Blagajna za gospodarski dvig juga (Cassa per il Mezzogiorno) bo dobila poleg dosedanjega rednega prispevka še 30 milijard.
Zaključek
Tako bodo v glavnem razdelili znesek 550 milijard, ki jih predvideva »zeleni načrt«. Ker bo precejšen del te vsote uporabljen za plačevanje obresti na dolgove, ki jih bodo naredili zasebniki, ko bodo modernizirali svoje kmetijske obrate, je umljivo, da bo za izvedbo »zelenega načrta« potrebno tudi mnogo zasebnega kapitala. Predvidevajo, da bodo zasebniki v ta namen potrošili v petih letih nad 1.100 milijard ali dvakrat toliko kot država.
Bo »zeleni načrt« uspel? Odgovor na to vprašanje ni lahek. Gotovo je, da bodo mnogo naredili, a odmerjena sredstva ne bodo zadostovala za dosego zaželenega cilja. Najbrž bo potrebno sredstva še pomnožiti in nadaljevati z izvajanjem načrta tudi potem, ko bo pretekla 5-letna doba.
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 10. februarja sl dobil oz. dal za:	
ameriški dolar	618—620 lir
avstrijski šiling	23,70-24,20 lir
100 dinarjev	73-83 lir
100 francoskih frankov	122-125 lir
funt šterling	1725—1750 lir
nemško marko	148—149 lir
švicarski frank	142,50—144 lir
pesos	7—8 lir
zlato	702—704 lir
ŽEHA IN DOM
Jajčne lupine so zdravilo
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Ob 6. uri popoldne se je avtomobil vračal in šel spet skozi Črni kal. Ob istem časuje s koprske strani slučajno prišlo mimo še drugo vozilo fašistov in obe sta se ustavili v bližini Andrijašičeve hiše. En črnuh je izstopil in hotel v poslopje, a našel vrata zaklenjena. Tedaj je zgrabil puško, jo pristavil na nalašč zato pripravljeno granato ter jo izstrelil na streho, kjer se je razpočila, ne da bi k sreči povzročila večjo škodo, ker je padla le na rob zidu.
SIN KOPRSKEGA NOTARJA PETRICHA
Neprimerno hujše stvari je pa doživel An-drijašičev dom tri dni kasneje 17. maja, ko se je okoli 4. ure zjutraj pripeljal predenj
75.
Dr. E. BESEDNJAK
avtomobil z dvanajstorico oboroženih črnu-hov. Med njimi je bil tudi član italijanskih »boljših« družin iz Kopra, in sicer sin ondoti nega notarja gospoda Petricha (Petriča).
Hiša je bila prazna, čeprav so se volitve že pred dvema dnevoma končale. Člani kot divjad preganjane družine si navzlic temu niso še upali domov, ker so vedeli, da so fašisti v svojem besnem sovraštvu do Slovanov sposobni se znesti nad njimi tudi po volitvah. In dogodki so dokazali, da so Andrijašičevi ravnali prav.
Ko so fašisti ugotovili, da je hiša še zmerom neobljudena, se jim je najbrž zdelo, da so prevarani ter se kruto maščevali. Razsekali so zaklenjena vrata in vdrli v stanovanje. Pode so polili s bencinom in hišo zažgali. Poslopje je popolnoma zgorelo. Orožniki, kateri so bili klicani na pomoč, so prišli, kakor je tedaj bila navada, na kraj šele tedaj, ko je bil zločin že izvršen in se ni dalo nič več narediti.
Tako je Andrijašičeva družina prišla ob svoj dom in bila čez noč na cesti. Ali je no-
tarjev sin Petrich, ki je pri tem zločinu sodeloval, še živ in kaj je z njim, ne vemo. Požig v Črnem kalu vsekakor ne spada med svetla in častna poglavja njegovega življenja.
ČEŽARJI In SV. LOVREC
Kdor danes sliši, kako je potekala v Istri volilna borba spomladi I. 1921, skoro ne more verjeti, da se je to godilo v omikani evropski državi, kot je Italija. Tako je Edinost tedaj poročala, da so tisti fašistovski nasilniki, katere so slovenski kmetje bili prepodili iz Marezig, naskočili vas Čežarje. Tam so se na ta način maščevali, da so četvorici nedolžnih kmetov zažgali hiše in enega moža ubili ^ strelom iz samokresa. Njegovo ženo je smrt, družinskega glavarja tako presunila, da je zbolela na živcih.
Prava žaloigra, kateri je Edinost posvetila vsega šest vrstic! Toliko je bilo namreč število zločinov, ki so padali v tistih dneh po nai šem ljudstvu in o katerih so prihajala v naše uredništvo čestokrat le zelo kratka, a po vsebini grozotna poročila. Kdo je tedaj utegnil sredi boja oditi v Istro obiskat prizadete kraje in ljudi, da zve za vse žalostne nadrobnosti?
Silno zbit je bil tudi dopis, ki smo ga prejeli o surovih dogodkih v vasi Pojar, ležeči pri Sv. Lovreču Pazenatičkem. Na kratko so nam le javili, da je dne 14. maja, to je dan pred volitvami, prihrumela zjutraj v kraj skupina fašistov iz Poreča in zanetila ogenj na vseh koncih vasi. Tri hiše so zgorele do tal, ker jih ni bilo mogoče gasiti.
NOVI POŽIGI
Požigi so bili tedaj med istrskimi črnuhi sploh skoro udomačeno bojno sredstvo proti našemu ljudstvu. Saj so se za javni red odgovorni orožniki prav malo brigali za take »malenkosti«. Da bi požigalce zgrabili in zaprli, ni bilo nikoli kaj slišati. Ker so fašisti že
| vnaprej vedeli, da se jim ne bo nič zgodilo, j so seve postajali zmerom bolj nesramni in ' drzni.
Tako so 14. maja težko oboroženi pridrveli kar na osmih tovornih avtomobilih v vasi Škofi in Sorgi na oprtaljskem Krasu in obe vasi zažgali. Odtod so krenili v selo Cekine pri Zrenju in vdrli v hišo zaupnika naše stranke g. Tončiča - Cekina, o katerem sem že pisal. Opustošili so mu vdrugič dom, da so ostali le goli zidovi in gol pod Lar mu v kleti zlili na tla vse vino, kar ga je še ostalo po prvem napadu na njegovo hišo. Ker ni bilo gospodarja doma, so krvavo pretepli njegovega brata.
ŽUPNIK ARTUR LUXA
Po' divjanju na domu gospoda Tončiča so na tovornikih prihrumeli v Zrenj, kjer je bil župnik Sime Červar, bivši poslanec v istrskem deželnem zboru. Vklenili so ga in s silo odvedli. O tem, kaj so z njim medpotoma in zlasti v Oprtalju počenjali, sem že nekaj napi-| sal. Opljuvali so ga, surovo tepli in prisilili, 'da je nosil po cestah italijansko trobojnico ter vpil : »Živela Italija I«
Tako so ga privlekli do Motovuna, da ga tam zaprejo v sodnijski zapor. Tudi to je bilo protizakonito, zakaj v ječo bi morali fašistovski nasilniki in ne Sime Červar. Toda v Motovunu se je našel sodnik, ki je želji fašistov ugodil: duhovnika, kateremu so bili izbili tri zobe, so slekli in nato spravili V temnico. Od udarcev, ki jih je prejel po glavi, mu je bil obraz ves spačen in začelo se mu je blesti. Zdravnik si ni upal ga prenesti v bolnišnico, ampak ga je lečil v zaporu.
Vtem so se pred sodnijskim poslopjem zbrali številni verniki in zahtevali, naj se dušni pastir izpusti, toda sodnik je prošnjo odbil. Istotako ni dovolil njegovi materi, da ga obišče. Ljudstvo je postajalo besno in nasta-j la je nevarnost, da napade s silo uradna po-j slopja, katera so zato zaščitili z vrsto strojnic.
(Dalje)
Toda bombardiranja so nudila obenem priložnost za pobeg, čeprav je bila verjetnost, da bi se posrečil, prav majhna. Misel na pobeg pa mi že dalj časa ni dala več miru in v upan ju, da se mi bo zunaj morda le posrečilo uiti, sem se ob koncu oktobra tudi jaz javil za neki tak transport. Nekateri znanci in prijatelji so mc svarili, češ ostani rajši v Dachauu, kjer so nam razmere vsaj znane in ni nevarnosti bombardiranja. Drugi pa so mi dali prav, češ bolje je vse poizkusiti, kot preživeti še eno zimo v Dachauu. Tako sem mislil tudi sam in se dal vnesti v seznam.
Še isto popoldne smo morali na zdravniški pregled, ki je bil v tem, da smo se morali postaviti v vrsto in si sleči srajco. Nato smo morali skoro v diru mimo SS-ovskega zdravnika v uniformi, ki ni gledal na drugo kot na mišice. Izločil je z migom roke le tiste, ki so se mu zdeli prešibki- Vse skupaj je bilo končano v desetih minutah.
Med tistimi, ki so bili spoznani za sposobne za transport, sem bil tudi jaz.
Drugi dan mi ni bilo treba iti na plantažo, ker so me izbrisali iz plantažne »komande«. Moral sem čakati na bloku, da me pokličejo in da odrinemo na pot. Spraševal sem razne »starejše« internirance, če jim je kaj več znano o Aussenkomandi Uber-lingen, kamor smo bili namenjeni, a kaj določenega nisem mogel zvedeti. Nekateri so jo hvalili, češ da je tam dobro podnebje in da bomo morali najbrž obirati sadje, ker je kraj znamenit ne le kot letovišče, ampak tudi po svojem velikem sadnem bogastvu.
Drugim se je zdelo, da so slišali govoriti o »podružnici« Ober-lingen hude stvari, ne da bi se mogli spomniti kaj, ali pa so se bali govoriti. Namigovali so le nekaj o kopanju nekakih podzemeljskih rovov za tovarne, ki naj bi bile tam varne pred letalskimi napadi. Tudi nekateri drugi Slovenci, moji prijatelji, so
V DACHAUSKIH BLOKIH
HO	1-------
slišali take govorice in so me svarili, naj nikar ne odidem s tistim transportom. Nekateri so se ponudili, da me bodo dali preko svojih zvez s pisarji v »delovnem uradu« izbrisati iz seznama transporta in vnesti namesto moje številke številko koga drugega X, ki se mu ni o transportu v Oberlingen niti sanjalo.
Njihovo govorjenje je nekoliko omajalo mojo odločnost in postalo mi je res skoro žal, da sem se prijavil. Vendar se mi je zdelo nemoško, da bi zadnji hip spreminjal svoj sklep, poleg tega pa me je zadrževala tudi misel, da bom spravil koga drugega v nesrečo, če ga bodo vrinili na moje mesto, če bomo v resnici slabo naleteli. Zdelo se mi je, da bi me v tem primeru preveč pekla vest. Pa tudi moji v bistvu nekoliko pustolovsko razpoloženi naravi je še vedno prijala misel na novo pustolovščino, v katero sem se spustil, in na vse neznano, ki me je čakalo v tistem Uberlingenu, pa naj bo že dobro ali slabo. Tako se nisem dal pregovoriti.
Čez dva dni so nas zvečer po večerji poklicali in nas zaprli v kopalnico. Tam so nas neštetokrat prešteli in izklicali naše številke, včasih kak »kapo«, včasih SS-ovci. Razdelili so nam tudi popotne obroke, ki so obstajali iz približno dvodnevnega obroka kruha in iz nekoliko večjega koščka margarine in mortadele. Bili srn) najrazličnejših narodnosti; Slovencev nas je bilo soraz-meroma malo. Skupno nas je bilo okrog 400.
(Dalje)
Š 1P O 1» T N I	1£	E	G	L	1EC	1IJ>
Jlogomet	v	Italiji
JUVENTUS KONČNI ZMAGI NASPROTI . ..
Juventus, čvrsto moštvo iz Torina, je tudi v nedeljo doseglo v Vicenzi popolno zmago. Enajstorica je v najboljši moči in zato zmaguje tako na domačem kot na tujih igriščih. Ni obrambe, ki bi zaustavila vigrano petorico Nicole - Boniperti - Charles - Sivori in Staechini. V osemnajstih tekmah so ti igralci odšli kar 14-krat z igrišča kot zmagovalci.
Na drugem mestu lestvice je Milan, ki skuša ovirati zmagoslavno pot vodeči ekipi. Dosedanji državni prvaki so tudi v nedeljo zmagali (3:1) nad Ales-sandrijo.
V ospredju so še Fiorentina in Inter, ki nista še položili orožja pred nasprotniki, ter mladostni enaj-storici Spal in Padova. Fiorentina je premagala UtL-nese, Inter pa je bila v Padovi odločno poražena (0:3). Spal pa se je tokrat morala zadovoljili z n;-odločenim izidom (2:2) z Napolijem.
V zlati sredini najdemo Bologno, ki je v nedeljo dosegla pomembno zmago (3:1) na tujem igrišču (v Rimu z Laziom). Za Bologno stoje Roma,
ITALIJANSKA LESTVICA PO		18.	KOLU	
1. JUVENTUS	30	14	2	2
1 2. MILAN	26	11	4	3 |
3. FIORENTINA	24	10	4	4
4. INTER	23	8	7 '	3
5. SPAL	22	7	8	3
6. PADOVA	21	9	3	6 1
7. BOLOGNA	19	8	3	7
8. ROMA	17	6	5	7
9. ATALANTA	17	5	7	6
10. L. R. VICENZA	16	6	4	8
11. LAZIO	16	4	8	6 :
12. UDINESE	15	3	9	6
13. SAMPDORIA	15	5	5	8
14. NAPOLI	14	4	6	8
15. PALERMO	13	2	9	7
16. BARI	13	4	5	9
17. ALF.SSANDRIA	12	1	10	7
18. GENOA	11	3	5	10 :
Atalanta, L. R. Vicenza, Lazio, Udinese in Sampdo-ria, katerih igra je precej nestalna. Na koncu lestvice so Napoli, Palermo, Bari, Alessandria in Genoa.
. . . MEDNARODNA SREČANJA JUGOSLOVANOV
Člani Nogometne zveze so sklenili, da ne bodo nastopili v državni reprezentanci igralci, ki so bili kaznovani med tekmami za državno prvenstvo. Na seji so odobrili tudi letošnja mednarodna srečanja. Državna reprezentanca Jugoslavije bo odigrala naslednje tekme: 10. aprila v Beogradu z Izraelom,
17.	aprila v Atenah z Grčijo, 8. maja v Lizboni s Portugalsko, 11. maja v Londonu z Anglijo in 22. maja v Beogradu s Portugalsko. Ce bo jugoslovansko predstavništvo izločilo Portugalsko v tekmovanju za Pokal narodov, bo sodelovalo še na finalnem turnirju od 6. do 10. julija v Španiji ali Franciji.
Ugotovili so tudi, da je nogomet lani zelo napredoval. V letu 1959 je bilo namreč ustanovljenih 109 novih nogometnih klubov, tako da je sedaj njihovo število naraslo na 1930. Največja ovira je še vedno v majhnem številu nogometnih igrišč, saj jih je v Jugoslaviji samo 1670, kar je glede na zanimanje vse premalo.
Upravni odbor NZJ je sprejel predlog madžarske nogometne zveze, da bi olimpijski ekipi Jugoslavije in Madžarske odigrali dve tekmi, in sicer 9. marca v Budimpešti in 16. marca v Beogradu.
Evropska enajstorica brez Jugoslovanov
Ruski nogometni strokovnjaki so se lotili precej nehvaležne naloge: sestaviti enajstorico najboljših evropskih nogometašev po igrah, ki so jih pokazali v letu 1959. Odločili so se za naslednjo postavo: Ja-šin (SZ); Howe (VB), Novak (CSR); Vojnov (SZ), Bundzsak (Madž.), Szvmaniak (Nem.); Rahn (Nem.). Kopa (Fr.), Di Stefano (Šp.), Tichy (Madž.) in Gen-to (Sp.).
ZLATA MEDALJA ZA MONTIJA
V Cortini je bilo v nedeljo tekmovanje za svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu. Italijanska posadka Monti - Alvera je še enkrat potrdila svojo veliko premoč in zasedla prvo mesto.
LORGER IN MASPES NAJBOLJŠA ŠPORTNIKA
Zagrebški list Narodni šport je tudi letos razpisal anketo o najboljšem športniku Jugoslavije. Kot je bilo pričakovati, je bil za najboljšega športnika leta 1959 že drugič zaporedoma proglašen slovenski atlet Stanko Lorger. Tuch med ženskami je prvo I mesto pripadlo Slovenki Stamejčičevi. Pred leti so to častno odlikovanje prejeli: Mihalič (trikrat), Dolinar, Vukas, Šegedin, Vlasič in Otenheimer.
Po anketi, ki jo je izvedel največji italijanski športni dnevnik La,Gazzctta dello Šport, so proglasili dirkališčnega kolesarja Maspesa za najboljšega italijanskega športnika leta 1959. Na drugem, oziroma tretjem mestu sta Ubbiali (motociklizem) in Berruti (atletika).
Za bistre glave
KRIŽANKA NAROBE
Vstavite spodaj navedene besede ta-, ko, da se bodo križale.
2 zloga: Al — IV
— NE — OL; 3 zloge: ŽIV — JEN — VIS SAT; 4 zloge: LIMA — SASA
— IBAR — KDAJ _ SARA — IMAN; 5 zlogov: KOŠIR — LLA-NOS — LOIRE — EBOLI — RODIN — NANDE; 6 zlogov: TRINKO; 7 zlogov: ČATEŠKE
MIKLAVŽ; 9 zlogov: MESTROVIČ.
REŠITVE IZ ZADNJE ŠTEVILKE
VRINKI — Stranica,- starina, Koralde, porednost, slamnik, trudnost, prodajanje, poldne, statistika, bakterija = Rado Murnik. UGANKI — 1. Vsaka,- nobena ga ne pusti pred lovom doma. 2. Ne; ker je njegova mati. POSETNICI — 1. Vinogradnik, 2. Jezikoslovec. TEŽAK RAČUN — Tri mačke.
Že na pogrebu njegovega prednika so dunajske množice kazale na Karla I. in se spraševale, ali bo morda on tisti cesar, ki bo odložil habsburški ponos in dinastično politiko ter sklenil mir v korist državljanov.
Ne, tudi zadnji na prestolu ni slišal, ko je ura zgodovine bila dvanajsto!
Poslednji cesar
Karl, zadnji cesar avstrijski, kralj Ogrske in Češke in tako dalje, se je rodil leta 1887 kot prvorojenec nadvojvode Otona in Marije Jožefe, saške princesinje. V njem se je pretakala kri Habsburžanov, pomešana s tujimi ženitvami. Vendar pa je nadvojvoda že v zgodnjih letih krenil po svojih potih. Ni imel ne vojaških ne političnih darov, pač pa je že za mladosti kazal globok verski čut.
Sluh njegovega pobožnega življenja je tako globoko prodrl med avstrijske legitimi-stične kroge, da so ustanovili posebno zvezo, ki si prizadeva, da bi bil Karl I. proglašen za blaženega in svetnika. Zveza ima svoj odsek tudi v Gorici.
Mladi nadvojvoda ni niti od daleč slutil, da bo moral nekoč nositi krono avstrijskih cesarjev. Sprejel jo je v senci in jo je nosil do zadnjega v senci, čeprav so vanj polagali vse upanje tisti krogi, ki so v podonavski monarhiji videli edino rešitev Srednje Evrope.
118	•	RADO BEDNARIK •
V	s o im c ta m (Usoda Habsburžanov)	senci
Po dokončanem šolanju na škotski gimnaziji na Dunaju je vstopil v kadetnico. Ob izbruhu svetovne vojne je že dosegel, po navadi avstrijskih nadvojvod, generalski čin-Leta 1911 se je poročil s Cito Burbon -Parmsko. Poroka z italijansko princesinjo naj bi okrepila že zrahljane politične vezi med Avstrijo in Italijo. Pa tudi cerkveni krogi so si veliko obetali od te zveze. Nasprotovali so ji Velenemci in prostozidarske tajne organizacije, kar je na poznejše Karlovo vladanje silno kvarno vplivalo. V zakonu se je rodilo sedem otrok. Prvi je Oton, ki nosi danes prazni naslov avstrijskega cesarja.
V drugem letu vojne je cesar izročil prestolonasledniku poveljstvo tirolskega armadnega zbora Edelweiss. Prestolonaslednik je hotel popraviti napake svojih pred-I nikov in se je osebno zanimal za vojake na ! fronti. Vojne grozote in beda ljudi v zaledju so Karla res tako ganile, da si je pri-. zadeval priti ljudstvu na pomoč. Tudi dvor-
ne in politične spletke ga niso ujele v svoje zanke.
Bilo pa je že prepozno, da bi še tako dober in pogumen značaj popravil tisočletne krivice Habsburžanov.
Zavedel se jih je, ko je 21. novembra 1916 klečal ob truplu mrtvega Franca Jožefa- Že naslednji dan je izdal proglas, v katerem slovesno obljublja svojim narodom, da jim bo dober oče, in izjavlja, da bo deloval za mir. Zadnji dan leta 1916 ga je budimpeštanski primas slovesno okronal za apostolskega kralja Ogrske. Na Dunaju so kronanje še odložili, ker nemška vlada ni več popolnoma zaupala novemu cesarju.
V Berlinu so vznemirjeni opazovali njegove težnje za mir. V. januarju je spet izdal mirovne obljube in je iskal zveze s papežem Benediktom XV. Odslovil je celo generala Konrada von Hoetzendorfa, ki se je upiral slehernemu poskusu za premirje.
(Dalje)
GUSAR3* ojrj PR|6EH MRZLIČNO ODVEZOVATI VOZEL,,,
POD UGEPUlMI UDARCI VESEL SE 'JE ČOLN HITRO PRIBLIŽEVAL OTOUU
IN ŽOLN SE TE USTAVIL
2DA3 PA LC
VL3UNITE V BOU.E, FANT3E . U LA03I !
STOJTE'. ^ PREPOZNI SMO! LADIA SE ŽE ODDAL3U3E 1	,
UA55?1 ?>AM NE VEM .... S TO LUPINO NE PRIP1U3EMO DO UOPNEGA... NAIA3 MORAMO NA OTOR. 2AULAD 5E SE TAM ! NISO GA ODPELJALI,
MEDTEM
POGLE3, VRAČAJO SE! ,
HEJ, FANTA, VEČER3A "3E NA MIZI' y
TAU.03,
SAMO
URMILO
PRIVEŽEM
UA3 ?! MORSUEMU PSU GO NAS. M PRIVEZALI ZA TŽEP?! UH !,.. M, PRE6EUA3TE VRV!
Q ČIM?'
~~ NA&£ SABLJE
<3^35^'V 1 SO NA DNU V MOR3A! .
POTEM rlO PREGRIZNITE! ZVERINA NAS BO POTEGNILA k V GLOBINO! BRŽ.! >
MEDTEM SO Sl GUSAP3I OPOMO GL1 OD PRESENEČENJA,,,
TAMLE!
MORSRI
PES!
^ HE3, BEBCI. POGLEJTE VENDAR, UAZ NAS VLEČE !!
m|rtWR;s^
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 14. februarja, ob 15.30 v prosvetni dvorani A. Sirk v Sv. Križu, v sredo, 17. februarja, ob 18. uri v prosvetni dvorani na Opčinah DANILO GORINŠEK SILNI BIČ
mladinska igra v treh dejanjih
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU vljudno vabi na
V. GLEDALIŠKI PLES,
ki bo v soboto, 13. februarja, ob 21. uri v prostorih Doma na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7
Prodaja vstopnic in prednaročilo miz v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20, tel. 61-792, in eno uro ..pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Iz Gorice
ZLATA POROKA
V ponedeljek sta praznovala zlato poroko skladatelj Emil Komel in njegova gospa Helena, rojena Cej. V 50 letih skupnega življenja sta doživela dve strahotni svetovni vojni; v prvi je. bil slavljenec poznan pod orožje, slavljenka pa je vojna leta morala
kot domala vsi Goričani preživeti s hčerkama Heleno in Pavlo v begunstvu.
Kljub življenjskim težavam sta si oba tudi v pozni starosti ohranila življenjski optimizem, ki ga ni strla niti huda usoda obeh hčera, ko so ju nacisti odpeljali v proslula nemška taborišča.
Življenjsko silo sta črpala iz dolgoletnega požrtvovalnega kulturnega dela za svoj narod in iz globoke vere. Saj ni bil g. Komel zaman skozi skoraj 60 let tudi organist v travniški cerkvi.
K lepemu slavju iskreno čestitamo vsi prijatelji in znanci. Naše prisrčne čestitke naj veljajo tudi za 85-letnico rojstva, ki jo bo slavljenec praznoval v nedeljo. Čestitkam se pridružuje uredništvo Novega lista.
ZAHVALA Ob izgubi naše drage tete in sestre
Josipine Cerkvenik
se najtopleje zahvaljuje č. duhovščini in vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti ali kakorkoli z nami sočustvovali
družina CERKVENIK
Trst, 10. febr. 1960.
KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na sestanek, ki bo v petek, 19. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje dr. Stojana Brajše o temi:
PRISTOJNOST IN UREDITEV POSAMEZNIH REPUBLIK V JUGOSLAVIJI
TEČAJI ZA STROKOVNE TOLMAČE
KSI vabi prijavljence tečaja za strokovne prevajalce in tolmače, ter tečaja nemščine, da se udeležijo sestanka, ki bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sestanku bodo prijavljenel določili urnik predavanj, ki se bodo začela naslednji teden.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-ATI