LIST ŠTUDENTOV  LJUBLJANSKE  UNIVERZE
ST.   19—20
LJUBLJANA,  27.   DECEMBRA   1955
LETO V
V   V
POST SCRIPTUM S SKUPŠČINE ZŠJ
Na redni letni skupščini ZŠJ univerze v Ljubljani je bilo govora tudi o kultur-nih vprašanjih. Diskusija tov. Janeza Vrhunca in delo komisije za kulturno-polftlčna vprašanja, nam dajo osnovo, da se nad vsemi temi, doslej po kri-vici zapostavljenimi vprašanji, temeljito zamislimo. V nečem si moramo biti edini: ni več časa, da bi lahko kulturno ideološka vprcšanja odlašali na poznejši čas, ne smemo jih več in ne moremo v bodoče zanemarjati.
Nlkiabor nam ne sme vn. ne Biore biifci vseeno, kakšen j« odsraos po»ameznika, prav poseb-ao pa še inteflektualca, do kul-ture v inajišiirišeim pomenu bese-de, pa bodd v njegovem privait-n«m, bodi v jfavnem družbenem iivljienju. Dasleg ]e bila zainte-resiranost za kultuma vpraša-nja med študemiti zek> majhna. Kje i!isk»ti vzrokov za to? De-loena so za to kriva na eni etna-ni vodistva k»ub©v zdraže.n.j.a UO, na drugi sfoani pa precejiš-nja brezbriižnost štuiden<t.ov, ki koreniiii pri posameznikifo prav gotovo žie v letih gimnazij&kega študija. Vsa kul-tuma dejavnost btud>enitov, kolikor jo je doslsj že bilo, pa je dosiej visela v znatku, bila je plod neorganiizi-naraosti — bila je brez določe-ni.h načrtav, ki bi posegli rmalo dlje, kat pa samno za prst pried nosom. S tem je v temi zvezi naged ziastoj kuiturnega udej-stvavanja na eni strani, na dru-gi stirani pa pad«c splošne kul-turne navni študerntov.
Kriivično bi bi.o te ugotovi*ve paspioeevartii na vse dosedanje delo. Ni mogoče trdfcti, da bi posameana študentska kulitunno ume-tniška druMva ne delovaia; vendar pa je slehernemu po-tamalzniku jasno, da je bi:la njd-hova di9ja"n<isft doslej zaprta v ozek kroig preveč ozek, da bi lahko z snjiiim že vnaprej izhajia-li i>n reševali, če lahko tako ite-čem, danas kritično stanje. Kdo bi si upal tadrti, da so Ajkadem-ski pevski zbor, Akademski plesni klub Akademski plesni orkester tftd., živeli .polno živ-tjenje med študenti Ijubljanske univerzie, da bi njihovo delava-nje preŠlo 'toudi tia okvir in se razlilo v šiinšo kultumo dejav-nast.
Krivično in napačrio bi bilo nelcomu nekiaj očitaitj im ga g>ra-jaiti, ne da bi poLskali vzroke za njegovo knivdo. Edeai dzmied najva/žntejišiJh. "vizrokov za iatko etanj« v aaših kulturno umet-niškilh d>ruštv:ih je v tem, da si posa'in«zna drusštva ne moireijo zagiOitovitii dovolj mladiih kad-rov, medtem ko statd odhajajjio. Dru'gi vzrok bi t>il v tem, da posaimezn,i ok>raj:ni klubi ovka-jo .naevoj diriušitev., fceir jim odte-gujejo čltane, ne da bi privaem tem pomiisLilt, da so študentske-mu giibamju nujno potirebna oen*ra.la, re<pi>eaenl1*aiti:vna kul-tumo-uavefcniškia dmštva. Tretji vterak pa j(e v gm^oftnem sttaaju (pomaasjikainje sredatev «a naba-vo oibiek, za gostov-anja, po-masijkiagije ipriroe.rnih .prasbonov z& vsa^e — saj je na razpoLiago eaaa saroa dvorania, v kat&ri Lafok» viadijo APZ, AFS, APK l*d, itti jie iše ta ob nastOipih za-s&dema, telko da jie skuplaa, ka bl moanaia imettt tisrtii ve^er va-jo, aanio panikiFajišan.a).   To sta-
nje ,pa se prav   v   ziadnjem ča-su že znafcno toboljšuo«.
Splošna kultuma raven naših Srtiudieintov b,i -&e lajhko dviignlla tudd na ostaliih podnočjih kul-turnega udejsitviovanja, čigair fto-rišče ne mare biti zgolj na Uni-verai. Ako tipoištievamo d&jstivo, da iima Slovenska Filharmonijia 40 odstotkov vseh abo^ent.ov prav med šltudeniti, da ta kni-tično in disciplinirano publiiko, cent predstavlja najbolj hva-le vredno, po drugi stra-n,i ,pa n,as piosiiiavlj& tu d'ej,s^vo pred poraznio inisel Cemu tega ne manemo doseči v gledališčih, gale,rijah in ostalih kulturniih prirediitvaih? Trdno sem uver-jen, da b,i gledališča, galerije in vse ostale kultunne ustanovie, bil« močno zadnteresirane, da bi si zagotovile takšrno   publiko
LITERARNI VEČER
Dme, 21. decennbra je priredM Iriiib lijubljainskdi šcuiderntov lite-larni večer, na katerem so brali svaja dela: Kjojetan Kovič, SaŠa Vuiga, Tone Pav^čeki Peter Božič va Janetz Menart.
Od peclih Kovi^evih pesmj sta napravili močasn vtiiis Telefonski droig in Ranjenci^ v kaceri je mar-SLk«io odkrid  svoijo  boilečiiio.
Pirozo sta. braia Saša Vuga Ln Peter Boži^. Pni iprvera oarednjj moment spriiSo obloženosti z de-tai'jii ni poilno zažival. Je pa spre-ten oihMlkcvvalec.
Božiičevi proei je tokrat poma-gad do aiplarvza vec a!i manj po-sa-ečen koncc. Mšsltlm pa, da pu-biliika iprvega dela, kii je biil ne-koiliko razbit in nametan, ni po-vsem raEoimela. To je bila po nD3)«n   mneniju   dobra     pcndoba,
program. Toda vsi ti članki so nl/itiresieini po iriaiz.note.rifo revijsa in čiaaoipisiih, tako da v širši študentski knoig odločilno ne posežejo. Ako pogledamo sa-mo revijo Beseda, ki bd jo aain&s, p-o njeniih »t>dei.av<:in &o-deč lahko iroenovali študentska reviija, pa lahlko ugoitovimo žie na pnvi P'0igled, da j« vse prej drugosd doima, kot pa med štu-denti, ne gled« ea to, da je ena izmlsd najpomembnej.ših dm naj-kvalMjetoejiito slovenskiih. revij. Freceiišnjio vlcgo bi tb ^ahko imela Trubina. Med študenti naj bi šiirila zanimiamje za viC i.v.~ sti splašne kulturne dejavnoisti. Todia tudi tu so prcblemi, kii jih bo potrebno v bližnji bodočnosti raši'ti, če nočemo, da bamo ostali pri golem besedi)6e.nju. Odstatek   študentov,   ki so da-
Tribuni   na   razpolago   izredno
O:zek kro;g .so^eiavcev.
Slianje je jaano: nivo splošne študentske riEkgledanasti na kulturriem podriočju, je na do-kaj nizki stopnji. Morda p&ne-če kdo, da sem preaster, da preveč čnno glediam na trenut-no stainje. Odgovoril bi nad saano s temle: Katera Lzrraed fakultet je niačrtno reševalia to vpnaiš;an.j«? Ako smo pravični j« odgovotr za to: Nabena! Ka-kor pa sem že v prvem d|itlu te-ga r.azmiišljia!njia povedal, nam ne sme in ne more biti vseeno, kakšen je odnos študenitia-in-telektua^oa do umetnosti. Se-veda je .razumljivo, da un.lrver-za samo po sebj ne more dali Studentu vseh teh peartrih na-zoirov Ln poigjedov. Za^o je lem nujrnejše, da si to študenti da-jemo drug drugemu in s tem usitvaTirno vsaj tiste sploin» te-melje na kateriih bo lahko na-dailjeval   sTeherni   posameznik.
Konak iz 1)ega stanja je stor-jen. Pri univerzitetnem odboiru je osnovana^ koimi>sija za kultur-na  vpra^šanja, Kakšna je  njeaa
Akademska folklorna skupina je letos gostovala v Franciji, kjer je imela velik uspeh
s fcafcnššno trenuitino razpoliaga Slovenska Fiilhairimtomj,R. Da jie doslej še niimajo, je ibrez dvoana varok v tem, da j>e abonma v operi to draimi za študerotoki žeip ruedioseglijiv, meditem ko j« njie-govia cena v SF, prooentualno znaitao niižja. Da bi se dalo i us.pehiom r&šitii .tudi to vpraža-nje, dabi biilo miagioče odsiteani-ti iteike in podabne ovirt, j|e pjiav gotovo. Probleim zase predstiafvljaiio filmi. Niihoe ne bo oporekal, da v naiših kincmatio-gpaifilh ni študentiov. Naaprotno! Ni kul*ur.ne prireditvie, kjer bi bili študeiiitje zastopani v faki meri, kot so z.aEito.pani prav v kiinemaitiroigafiih. Sem pa odloč-no p.roiti vsakrš.nemu pove,ii,ce-vanju in preeenjevanju plaž in liim'0inad, koit tterau pravdmo, ma-trpaini s cenenilmi efekti, ki pa v večini prdmerov niiso več učiinki, teimveč zgolj p.ehike ne-Oikusniosti. Sem tudi'proti vsa-krišnemu oboževanju in teme]ji-temu poiz,n.a'vanju raUnih Ma-rily.nie MoiQ.noe in Jane Russel itd. iitd., m«diteim ko večina iz-med 'teih oboiževaicev ne pozna niti aedanjib stoveniskih gledia-lilškiih um.etnilkoiv, da ne govo-rtn o oniih 'od katerih nas lo-čuje neikaj dese^tetiij. Naj bo dovolj o tem. Saplentibus saitis1 Dru®o sitran iidejne kul'tur.no poliitii&ne vzgoje naših študeii-bov naj bi predstav.lj.ax tiak. TLskain.e bestede bi temu staaju Lahko odločiilno pamoigle. Slo-venske revije naj bi prinašale med št'Uden*e leDoslovie, kr^tič-no idejne članke, naj bi prtka-zovale t€ižnje iiii pr'Ciolems pri raizvoju naiSe lastne umetnositi, naj bi aav.načali napaična mne-nja © tujiih kviaziumeitTiostnih s^rujah, naij bi priniašaile članke
nes noriočeni na ta študeiiitjkl ILsit, je v primieiri s itdsttm, ka-terega piredstavijaj.o neniartčeni štude,rit,je, iraizmi&roma nizek. Da pa bi lalhko Tribuna k> svoij o nialogo iizvnševala, bi bilo nuj-n>o, dia list res pnodire med štu-dente. Težava je v te.m, da je lis prisiiljen izhajati na štilnih straneh (medtem, ko drugi ča-soipisi sta-lno v©5aj'O obseg) in je s tem atiemogočena objava da-višjdh člamkov in razprav s ka-terega koli podrotja umetnostl. Ob vsem tem je treba upošte-vaibi še dvoje, m5 manj po-membnili   diejst&v:    list   izhaja
nalagla? Z enian samim »t.avkoim jo bom poaskušal povedati: raz-šiiriiii im poglobiiti kulturno r.az-gLeidanost nalšili študentiov Ln usffmesriti njlhoive .mazane in ide-j€ v pnavo stner. Ustanovlj en j e tttdi klub štiadentov Ijub^janske tuiiverze.
Ne vidiim pnavega potmeaa na tem rmestu razpnavljati o na-logah in naiČTtth kluba. Saj se je o tern. že mnogo pdsalo. Pov-sem razumljivo po je, da nit: komiisijia za kuHurna vp-rašanja niti klub sam po sebd brez pomo-či celoitne univerze, nas ne bo-sta mogla .rešiitii iz zagate in bi
NAMESTO   OBLJUBLJENEGA    ČLANK4  O  MORALI
Nekaj vprašanj
V tretjem letniku čaeopisa »Akademski glas« 1. 1935, v št. 22-23 je pisec P. napisal članek z naslovom: »Idejni obraz slo-venske akademske mladine.«
Od leta 1935 do 1955 je prete-klo dvajset let.
Kdo se ne spominja več mo numerftalnosti osvobodilnega bo-ja, navdušenosti ob akcijah po-vojne graditve? Kdo bi si upal trditi, da se v teh dvajsetih le-tih niso korenito spremenile ob-
naši borbi in povojni graditvi. Z univerze leto za lec&m od-haja al; je že v glavnem od-šla predhodna generacija, to so tisti ljudje, ki so zaradi vojnih let ali povojnih obveznosti pre-kinili ali naknadno nadaljevali svoj študij. Na univerzi so ve-činoma že mladi Ijudje, ki so se v glavnem že redno šolali, če-prav so se morali udinjati funk-ciji poskusnih zajčkov okrog menjave    učnih    načrtov ' itd.
prl štipendijah in inozemskih praksah. ^ Tudi o socializmu in socialistični morali govorijo s tistim, s katerim se jim zdi, da ne bi bilo škode.
Precenjevanje buržoazne kul« ture in miselnosti, oboževanjft zlate sredinske pcti, pomanjka-nje zdrave samozavesti in po-trebe jasnega in opredeljenega nastopanja, se drži teh ljudi. Ba je v tem nek »življenjski reali-zem, neka življenjska izkužnja,
OB NOVEM LETU PONA VADI PlSEMO O USPEHIH, O REZULTATIH NASE DE-JAVNOSTI IN PODOBNO. MN OGOKRAT TO NI POTREBNO, SAJ SAMI PRAV DOBRO VE-MO KAJ SMO STORIL.I IN K AJ NE. LETOS SMO LAHKO ZADOVOLJNI. TODA TO POT BOMO OBRAVNAVALI NEK DRUG PROBLEM, KI NI NIC MANJ POMEMBEN OD NAJ-RAZLJCNEJSIH TRADIGIONA LNIH NOVOLETNIH UGOTOV ITEV. NASPROTNO, MNOGO POMEMBNEJŠI JE. GRE ZA VPRASANJE DEJAVNOSTI S TUDENTSKE MLADINE, NE KOT CELOTE, AMPAK LE TISTEGA DELA, KI STOJI OB STRANI NASEGA DOGAJA-NJA, KI JIM JE VSAKA DEJ AVNOST NA KATEREM KOLI PODROCJU TUJA IN NEPO-MEMBNA. GRE ZA IDEJNI OBRAZ TEGA DELA AKADE MSKE MLADINE. MORDA BO V  TEM  CLANKU   KDO  RESNlCNO VIDEL SVOJ NEPOTVO RJENI  IZRAZ
like družbenega življenja? S te-melji'to preobrazbo lastninskih razmerij. so bili nstvarjeni po-goji drugačnim, naprednejšim oblikam družbenih odnosov.
Dvakrat se je povečalo števi-lo študentov, socialnp provi-njenčni sestav študentske mla-dine pa se ni spremenil. Zato bi bila tudi povsem odveč trdi-tev, kot včasih, da akademska mladina predstavlja po svoji strukturi najbolj plastično po-dobo svoje dobe. Morala bi, to je res, morala bi jo predetav-Ijati. Ali pa se je morda spre-menila notranja, duševna struk-tura slovenskega študenta?
Pred dvajsetimi leti je anali->tiic tedanje akademske mladine ugotavljal, da pbštaja sodobria slovenska mladina vse bolj rea-listična, ki daje prednost prak-tični strani žlvljenja pred vže-mi ostalimi.
Ugotovil je vse večji porast za-nimanja-za šport in ob tem štu-dentom očital, da izgubljajo čas z dolgotrajnimi naivnimi deba-tami o nogometnih tekmah. Te-danji slovenski študent se jevse manj ukvarjal s svojimi oseb-nimi problemi, se izogibal sa-mote in obračuna s samim se-boj. DruStveno življenje je mi-kalo predvojnega slovenakega študenta in pis«c članka pripo-tninja, da je to eaa osnovnih potez slovenskega javnega živ-ljenja sploh, čeprav je mnogo skupin znanih po svojiem jalo-vem izživljanju v takozvanem društvenem delovanju. Mladina je bežala pred samotnim, trdim delom v šport in kino, ki jo po piščevih besedah »sistematično poneumlja«.
Razumljivo, da s takimi ozna-kami marsikaj ni povedano. Res je, da je to le nekaj povpreč-nih oznak povprečja, da so iz-ven tega bili v študentskih kro-gih ljudje, ki so se svojib po-ložajnih nalog zavedali, jih sku-šali na osnovi brezobzirne ana-lize razumeti in po syojih mo-čeh in idejni usmerjenosti tudi reševati. Zlasti ne kaže prezreti
vsakih    štirima'js;t    dni, teto  je    bil v tem primeru, ves trud za--idej.no   naprednpga   dela   pred-
list v ocenah, knitikah in tako dalge   v   precejšnjem    zaostan-
ku  za ostalim  časopi.S:j:emi  dru-go dejstvo    pa je v tem   da je
mian. Klubi, združenja ne bodo smeli odslej niti za tnenutek več odlašati s kultumo ideolotš-ko vzgoao študeritov.         S. B.
vojne Slovenske akademske mladine, ki si je jasno zastavi-la svoj program delovanja, ka-terega   rezultate   smo   čutili    v
prstznega   v sivo vsakdan^st za-    m naapnave, v katterth bi se sle-takn.jenega    mežčanskega    žW«e-    henna    umetnina    vrednotiLa   z
miarksTsitiičnega sta-lišča, nao bi na'3 seizn)ain.iax€ z duhoivniim! viredpo.tamii drugih narodov. Ne nia'meiria'v.a!m z,aniikaiti, da na'še r*ivij|9 dosilej tega niso izv.nše-valie. Ne! Rad bi opozoTil na te, da j« precejišen de,l njfhovih so-
Na'iveč p.rijz.nanfja ije imd Pav-^5ek s svojimi ototžiniiimi stliftii: Ža-lostna  kmečka  pesem).
Menart je 'brad niz iznainrllh, ob-javijenih pesmi. To dejsrvo j-e v nekem  oziru  razočaralo   publiko.
Pred SciKfoiTOsko puUJko res nikna   cteiavcev šfruden>tw, da so pnav pomena, da je literarm rečer re-   študenti   ,t5is*i,   ki   v   mar.si&em
prfflza objavlieaih dd.
Izpo3aijiujei3«o    agoraj     ome«(>eni
srečno in veselo
SLAVKO KREMENSEK
Kljub temu je to sorazmerno redna, v več ali manj normal-nih pogojih šolana generacija. In kakšna je duševna podoba nje v primeri z opisom povpreč-nega predvojnega študenta? V koliko se razlikuje, v koliko ae v njenem moralnem naziranju, nje moralni podobi, izražajo družbene spremembe in mate-rialni pogoji, ki jlh imamo? Gre za povprečje, za generalno sli-ko, seveda.
Vsekakor bi dobili na to vprašanje različne odgovore, vendar po mojem odgovor ne more povsem biti pozitiven. In če spremembe so, če se je mor-da proces notranje bogalitve vendarle začel, marsikdaj do pomembnih, zunanjemu napred-ku odgovarjajočih bistvenih sprememb, ni prišlo. Naši se-stanki, vsakoletna poročila predsednikov in sekretarjev nam govorijo leto za let&m isto, o napakah, nedelavnosti i'td. Povejmo pa čisto odkrito, da to sploh niso napake, da je ta nedelavnost veren odraz in izraz dela študentske mladine taMne, kakrina pač je. Kjer ni notranje pnzadetosti za proble-me, kjer ni žive zainteresira-nosti za stvari, tam ni prave življenjske sile, ki bi si delo nujno saroa poiskala, ali pa se ta sila izgublja tja, kjer je ne želimo. Prepričan sem, da je vzrok predvsem v prvem mo-mentu. Za drugega bi govorilo le dejstvo, da se poleg kopice navedenih »odlik« predvojne akademske mladine drži današ-njega študenta, še vse preveli-ko oboževanje tuje materialne in duhovne kulture, kar dobiva svoj tipiien izraz v vse veiji veljavi praktične, vsako moral-no obvezno&t eliminirajoče iilo-zofije s pritegljivrm geslom, da se je pač »treba znajti«. In ta znamenita kvaliteta, ta kbnčen Izsledek skisane buržoazne mo-rale — znajti se, pridobiva na vernikih, ne da bi bilo za nje-no širjenje potrebno sezidati kakršnokoli cerkvi podobno ustanovo.
Ne bi rad žalil tistih Stud«n-tov, ki se zavedajo problemov, ki si prizadevjo sredi vsega te-ga, kar čutimo, vendarle nekaj napraviti. Zdi se mi, da kakrš-nqkoli zagovarjanje in opravi-čevanje nima nobenega smisla in je stvari, za katero je tekla kri, krepko škodljivo. Iluzorno bi bilo misliti, da bi družba kmalu dosegla tisto razvojno stopnjo, ko bo res vsak posa-meznik v polni meri družbeno zaveden, da bo res notranje pri-zadet ob vsej družbeni proble-matiki. Vendar pa je, po mo-jem, stopnja družbene zavesti pri današnji akademski mladini ibčutno premajhna.
Vsi vemo, da družbena bit določuje družbeno zavest. Če iz jovedanega napravimo zaklju-iek, potem je jasno, da še ved-10 preveč prihajajo na univer-'.o sinovi in hčere medlih, ma-o.buržoaznih ali le z malobur-ioazno ideologijo oplojenih kro-?ov, ki si tudi v naši družbi (in o presenetljivo lahko) iščejo n najdejo življenjsko pot po ^akonu najmanjšega odpora. /časih tem ljudem niti ne gre odrekat: znanja, tudi zanima-aja za najrazličnejše »kulturne« orobleme ne. Vsa skrb za te kadre ponavadi odpade — ti se žnajdejo, pri izpitih (tu še mor-da najmanj), v »višjih krogih«,
je neizpodbitno. Toda, ali je to pot, ki si jo želimo in jo ho-čemo realizirati? Ali tako na-^trojenje še fundira na realnih tleh, ima po vsem, kar se je v polpreteklosti zgodilo, še pravi-co do obstanka? Ali ni ta »rea-lizem« vendarle v popolnem, enotnem izražanju tega, kar v človeku je, lažen in omejen? Mislim, da je pravi in zaželje-ni realizem v prizadetosrti za vse pojave v družbi, sredi katere mladina živi, da mladina svoje in probleme svojega okolja ču-ti in jih skuša nekompromisno (kar je odlika in pravica mla-dosti), pa čeprav se to izraža zaletavo in prenapeto, tudi re-ševati. Toda od »nepopravlje-ne« socialne sestave univerzi-tetnih slušateljev, ki po večini izhajajo iz krogov z naznačeno miselnostjo in vezanostjo svo-jega duha, kaj takega ni priča-kovati.
Ob tem pa se rai zdi potrebno opozoriti na nevarnost idealiza-cije socialnega izvora, kar smo pred nedavnim zasledili tudi v tisku. Res je socialna provi-njenca važen pogoj, žal pa je ravno pri delavski inteligenčni mladini ]e preredko zve^an z iz dfužbene pripadnosti izvirajočo samozavestjo. Resnična samoza-v«st, kot izraz zdrave celovvte osebnosti, pa je temelj graditve na novi družbeni stopnji zasno-vanih moralnih odnosov.
Vsako zavijanje, olepšavanje in iskanje oblik (ki jih je že davno preveč), je zaman; kriti-čen, do neizprosnosti iskren od-nos do nas samih in do okolja, pa je pogoj za vsako napredo-vanje v takem procesu. Dajati je treba prostora tistim silam, ki so tu, in neprestano odstra-njevati tisto, kar je minulo. Da pa so tu, kakor vedno, važna osebne odločitve (ki so izraz spoznane nujnosti) in osebne žrtve, je jasno. Zato je ena naj-važnejših nalog študentske or-ganizacije, da pri tem »polnje-nju« novih oblik družbenih od-nosov in »graditvi« socialistične morale, kar je pravzaprav le izpopolnitvena revolucionarna faza, posveča vso skrb tistim kadrom, ki hočejo zavestno pre-ko maloburžoazne, fouchejevske krilatice o iznajdljivosti brez vseh ozirov.
Niso dovolj le pritrjevanja in zagovarjanja najrazličnejših ukrepov in linij. Omejevanje na to nepopravljivo škoduje nujnosti akcije subjektivnega faktorja v boju za resnično so-cialistične družbene odnose. Da pa v boju za realizacijo napred-nih idej srečamo v prvih vrstah vedno mladino, je zgodovin-sko dejstvo. Toda, takšna, ka-kršen je danes precejšen de! akademske mladine po svo^l miselnostni vsebini, tega ne zmore. Po svojem izvoru in vzgoji je študentska mladina v glavnem še vse preveč družbe-no ujeta in je izraz neborbene slovenske sredine. Sile pa, ki v njej vkljub vsemu so. se spet izgubljajo v zmaterializiranih ciljih. Vzklik marksistične mla-dine pred dvajsetimi leti po družbi, ki naj zmaniša na mi-nimum možnosti izpačenja člo-veka, je kljub liiH?ki revolu-ciji in povojni graditvi, za taka družbo še vedno sVt.na!en. Le ?olo pridigarstvo, fr^ajenje ob-lik in moralizirajofa za=edania bodo tu presneto maio zalegia. Osebne odloč!.tve dru^beno sve-žih sil iTi njih vsestranska pod-pora je pot, ki jo ne smemo prezreti. Ali pa ni to tudi edl-na pot?
Zgodi se, da v življenju kak-šen dan lahkomiselno zapra-vimo, ne da bi poinvslili na njegovo vrednost in pomen. Zgodi se, da ob nastopu nove-ga leta težko zapišemo novo številko na desnem robu. Zgo-di se, takšna je pač navada, da preden potrkamo na nova vrata, nekoliko postojimo in razmislimo. Zakaj razm>išljamo ravno med vrati, ko prva ni-so še povsem zapahnjena, za drugvmi pa ne vemo, kakšen nepoznan svet se nam od-kriva?
Leto je pravzaprav tista do-ba, ki jo često še lahko dovolj objektvvno in pravično oceni>-mo. In kašna je ta ocena? Ne želeli bi prezgodaj soditi, res-nici na Ijubo pa moramo po-vedatxt da nas zadnje leto s svojimi vtisi in podobo ni pre-več razočaralo. Če prelistamo dnevnik s političnimi očmi, najdemo nov slovar besed: po-puščanje napetosti, r&zpravlja-nje brez psovk in obtozb, so-žiije in sodelovanje na enako-pravnosti. Res je, da so tu pa tam spustili z zraka še kakšno atomsko m v&cbtkovo   bonvbo,
zaradi česar smo imeli obilo padavin v poletnih mesetih, toda vtivs dobimo, da je vro-čina le popustila in da je lu-ptna v mednarodnih odnosih pastala  bolj  trdna.
In dediščina našega lansko-letnega prizadevanja in dela na univerzi? Zvvimo v času in prostoru. Leto prinaša različ-ne letne dobe, včasih slano mrazom, včasih toplo sonc' Pridejo tegobe in težave. Ka teri mladi rod jih ni vmel Dnevi kljub temu nekako te-čejo, kakor polni vagoni po izrabljenem tiru. Nekaj jih poganja naprej. To je vera moč, samozavest. Zato senc na delovni mhzi ni tako veli-ka. Ta senca je malodušje dvom, skrbi, ki se pri Ijudef prirodno porajajo, izginejo pc s spoznanjem, da je življenj* delavnik in da je za blago-stanje treba žuljev. Če pogle damo okrog sebe in spregovo-rvmo besedo o našem delu ir> študiju, je z besedami stffftu.' Oflio menda že vse povedano Pohvale ne zaslužimo, udarpr pa bi bil krivičen.
I-n kakšno  obzorje  se nam
odpira v prihodnjem letu? Za-enkrat samo vpra&aj. Vprašaj, ki pa ne pomeni izgube vere i*u moči. Vprašaj optimizma. Vprašaj, ki pove, da čas mi-neva, da Ijudje dela.30 in da sonce mora sijati. Ta vpraiaj pa bomo presojali, ko poteče
l.otn   nnnkrop
Nase uredništvo je zaprosilo nekatere univerzitetn« prcfesorje, da odgovorijo na vprašanja, kakšne težavc nastanejo pri študiju na univerzi zaradi dosedanjega pcmanjkljivega sistema našega šolstva. Glavno vprasanje je inio za vse udeležence naše ankete enako, drugo pa se je nanašalo na specifične probleme posameznih fakul-
tet.
UNIVERZITETNI PROFESORJI ODGOVARJAJO
na anketo Tribune
VPRAŠANJE: ZA USPEH STROKOVNEGA IN PEDAGOSKEGA DELA NA UNIVERZI JE VA2N0, S KAKSNO IZOBRAZBO PRIDEJO MATURANTJE IZ SREDNJIH ŠOL NA UNIVERZO. ZARADI NJIHOVE POMANJKLJIVE IZO-BRAZBE NASTANEJO PRI DELU NA UNIVERZI CESTOKRAT VELIKE TEZA-VE. KAKO BI BILO PO VAŠEM MNENJU POTREBNO DELO NA SREDNJIH SOLAH IZBOLJŠATI IN KAKŠNE SO MOZNOSTI, DA BI GA Z REFORMO ŠOLSTVA LAHKO PRIBLlZALI ZAHTEVAM UNIVERZITETNEGA STJDIJA?
Dr. Svetozor llešlč:
Nesamostojnost v mišljenju in študiju
Pomanakljivosti, ki jih je opa-riti v izobrazbi maturantov, ko prično s študijem raa univerzi dn ki jih pri studiju najresnejp ©vlrajo, so po mojih izkušijah predvsem Stiri: nesamostojnost v mišljenju in v študiju, slabo znanje tuflih jezikev, nerazgle-danost v sodobnah družbenih, ekonomskih in političnih pro-blemih ter precejšnja netain-teresiranost zanje, in končno le prepogosto pasivno, če že ne apatično stališče do družbe ter celo   do svoje   lastne stroke.
Prva pomanjkljlvost, nesamo-stojnost v mišljenju in v Studi-ju povzroča, da se znajo študen-tje na univerzi kaj slabo poslu-ževati študijskih pripomočkov, zlasti literature, da so pri upo-rabi teh nesamostojni, povr^n. in nekritični ter da si žele, da bd dobii' v obliki zaključenih kurzov, ufibenkov ali skript toe-
no, tatoo rekoč na milimetre odmerjeno vse znanje, ki bl » ga naj pasivno vtepli v glavo. SrednjeSolska vzgoja bi pri tem lahko bistveno pomagala s tem, da bi na eni strani že sama uvedla oblike seminarskega in podobnega dela, na drugil atra-ni pa namesto prenatrpavanja dija&kih glav s »konkretnlm* znanjem opozarjala pri vseh predmetih predvsem na proble-me, o katerih velja razmiSljati
Kako druga pomanjkljivost, slabo znanje tujdh jezikov. zavi-ra šftudij na undvferzi ter tudi sicer razširitev Studentovega ob-zorja, Je več kot znano. Usodno b; bilo, če bi se s splois.j re-formo šolstva stvar Se poslabša-la s tem, da bl sfi pouk tujega jezika izločil iz nižje stopnje, namenjene obvetni splošni i*o-bra?bi.
Tretja pomanjkijivost, nerlf gledanost v sodobnih druibe-nih, ekanomskih in političnib problemih je vzrok. da je Inte-lektualni nivo porprečnegs štu-denta naravnost v kričečetrj n«' sprotju s tem, kakršen bi moral biti v sooialistični družbi Velik del študentov se zanima v ča-sopisih samo za zadnje strani Če že hočejo biti »moderni« mislijo, da so opravili, Če se za-nimajo t* tehnične, neredko po senzaciji dišeče pridobitva so-dobn«ga sveta, le preradi pa po-zabljajo, da sveta ne poganja naprej samo tehnika, temvefr ves iiroki kompleks družbenih in ekonomskih sil. Kje je t» to zdravilo v srednji šoli? V tem. da bo tam šola v večji meri vkljufeila v svoj program tudi sodobne gospodarske in družbe-ne probleme, čeprav bo morda morala pri tem Skrčiti nekaj gramatike, fizike, matemaitike in drugih specialnih predmetov.
V tem je tudi ključ do zdra-vila za četrto pomanjkljivost. Če bo dijaku že srednja šola vcepila iavest, da je v 20. sto-letju nemogoče živeti lzollrano sredi človeške družbe, bo vedel, da škoduje družbi in sebi, č« Jo hoče prezreti. Občutil bo tudi, da ima njegovo iivljenje kot življenje bodočega intelektualca svoj smisel samo v zainteresi-ranem delu, ki ga ne bo tani-tnalo samo zato, da sl t njim Kgradi svojo osebno bodočnost, temvejS predvsem zaradi $voje splo^ne  družben« pom«imbno»U.
Drugo vprašanje'. Kako si razlagate pojav, da precejšnje število diplomantov s f&ozof-ske in prirodoslovno-matema-t&čne fakultete ie odhaja v pe-dngoški poklic na srednje šole, ompflte ište zaposlitve drugod?
Mislim, da moramo med di-plbmanti naše dvojne fakultele. ki ne odhajajo v pedagoiko službo, razMkovati dve vrsti Prvi so tisti. ki ostanejo pr: stroki, za kaftero so se odloči'" ter se lotijo v njej temelj.itega, aktivnega in zainteresiranega dela po znanstvenih in praktič-nih institucijah, kjer je to delo potrčbno in mogoče. Če je di-plomantov tega tipa precejšnje število, ne štejem tega za nika-kršno nesrečo, marveč celo za zelo razveseljiv pojav. Dokazu-je nam, da so v naši stvarnosti možnostl in potrebe za delo strokovnjakov, ki jih vzgaja na-ša fakulteta, tudi izven šole ve-Uke ter da stroke. ki se študi-
rajo na tej fakulteti, nimajo svojega edinega življenjskega smotra v tem, da se njihovi re-zultati v splošno izobraževalni šoli venomer reproducirajd z ,e. . ¦.,.. -c,    jj,~     ..^.,i- ...                     ne
bi s€ pri tem celo zadosti opla-jall 2 novimi znan.stv«nimi do-gnanji in z novimi tokovi tnan-stvenega  mišljenja.
Druga vrsta naših diplomatov, ki se umakne si-ednjl šoli, ne storl tega iz nagibov, da bi svo-je strokovno znanje uporahila v drugi srneri. Poišče si službe, ki imajo s stroko kaj malo opravka. Beii pred pedagoškim poklicem, ker si želi boljših ma-terialnih in moralnih pogojev. Zoper ta pojav ni druge pomoči kakor da poskušamo napravdti poklic srednješolskega profesor-j.a bolj vabljiv; pri tem niti ne gre samo za materialne pogoja, temveč tudi za družbeno velja-vo in ugled tega poklica, ki je bil le prepogosto brez potrebe in smisla omajan in razrahijan.
Ing. arh. Edvard Ravnikar:
Srednja šola preveč poučuje in premalo uči
Ce giledam maturanta s stali-ic& naše vzgojme ustanove, o<l-deika za arhiikteturo, ga poznarn tamo i'z apničevalai to je, o njem ne vem prakti^no ničesar. Med Itudiijeim pa se človeku vedno *dii, da tega, kar bi pravzaprav rabil, n€ ve dosti, ali vsaj mno-go premailo za začemika v na?i •troki. Srednja šoda gocovo mno-go <la, to vidimo po tem, da so absoilvenci srednjih šol na splošno bolij okretni in bolj sposobm zj pogdobkev kot absolventi dru-aih. Vendar bi morala dati, tako atgloda, srednja šola več. Naši fes -dobri kudentje imajo pona-va^di kako s^lošno izobrazbcno, tehiucno ali risarsko doipolnitev, fei jim jo ]€ dalo rzvenkilsko za-nimanje.
NekaterJ odidelki naše fakulte-tc vedno znova u^otavljajo ne toliko, da na priimer maturanri ne znajo matematike, ampak imajio premaiihno sipo^obnost, da bi abstirakcno misliii, kair ]e pa prvj pogoj za ustvarjalno tehn:č-no 9novaia;e. Ravno tako mdi pni nas boleče občutimo pomamjk!i;v smisol za. združen sociailni, teh-ničroi in Hkovni pogled, ki t:a mora imetii arhitekt. Tega ii iaii-ko prvvzgojirrto, če smo se v O\i-io&dnah k-^lh, nakako po &tnci gimnaAji: ukvapjali z vtf'i2i.t»tmfi kuhuraniii, ki so to pozn^le. Težlko je na,jti maituranra, ki bi na prLmer o renesansi vedel kaj več kot splolne stvari, kai žele, da bi kak renesanČen poj.iT nanj t*ko delo\'al, da bi ga to razgi-balo !b oblikovaJo. In vendar je srednja šo'la dediČ humanističnih vzgoiniiih u t ^nov, k' eo hotele čioveka p, euvsem oblikovati.
Iz tega bi lahko skle;pa3ii, da sredn/a žola prevei poučuje, pa premalo uči, da intadino, ki je že tako zbegana od mnog'.h vti-sov, značunih za naš čas (bolj svobodno življenje, fiOm, časopi-sis Sport, ofganizlranc zabave itd.) preveč trpa z mnogTni pr&dmeti po zastarelih metodah. Ne da mu oddllha, da bi sam kaj mislil, napravii a^li dož:vel. Mo-goče ni le sluČajmo, da so narn na naišem oddelku ljabši tisti, k) so 9: izven Šolskega učenia tedaj naip.ravili radioa.jirat, čoln, ki so kaj potovali, ki poznajo kako to-varno in so kakor koli dirugače delavtii, kot tisti, ki imaio samc dobre ocene. Morda bo res, da b: se morail mlad človek pr&j orien-liraai io si ie v sredmiii loli na-bra^i neka'j iizku?eni in tnanja 2A na.diail'vn.jii študlij. Bodoči zdirsv-n-ik biologije, tehnik -nrakr^ne mehamfce, fflozof ratr liecta po deiih kd. Torej manj muifnefta sedenia v s.redniiih šoilah, m^ni ur in ilekcij, pa več deluvnega ztviranja  in  podzkušatija.
Kajko to naipravki, na) bi bila skrb veliike šoilske  reforme, kj se
prLpravilja.
Dmgo vprašanje: Kakšne nave smeri se pojavljajo pri mladih arhitektih in kako vpliva družbem razvoj na izo~ blikovanje današnjega arhi-tekta wi njegovo ustvarjanje?
Nove smeri je malo nerodno rečeno, kc ne iščemo novega za-r3>dii smen same, ampak za.to, da bi nam m skupnosii koristčilo. Vendaj je v primeri s ip>redvo<j-nomi razmerama mnogo ncvcga. Danasn.ja vzgoja je bližja aktu-alnemu vz^ojnemu standardu, soloh    smo    blizjii    do^ajaniu    v
Dr. Jože Goričar:
svetu. Danes je moino, da se nks študent na mednarodnem tfkm&vainju šotl uveljavi med pr-vimi in prav tako Le takoj po Štuidiiju iin še ceio med njim lah-ko kaij bacvene^a prispeva k razčfiisčenijiu strokovnfti vpfašanj, kar včasih ni bilo. Družbeni raz-voj daje Študemu mare4*ia.lne mo-žnos'ti, da se dovodj nemoteno raizvija, obencm ga pa ie sam po sebi usmerja v področje su-cialne arhitdcture, torižee res napredne arhitektur«.
Resnično je aplošna izobrazba, ki jo prinese scuoent iz srednje šo»e s seboj na un.iverto, cden poglavjtaih pogojev za uspeh na&ih pedagoi-kmh prizadevanj. Zaistavljate vprašainje, kakšna na.j bo ta izoi>raa.ba? .
V prvi vrsti bi rad poudanl, da ugo'tavljamo v zaAn:,em času v xem oznru precejinije izboljsa-nje. Zadnji čas pruiujajo kudet-ie na faikulteto s soiidnejio spioš-no lzobrazbo kakor pa so ]0 imeli še ipred leti. To je vseka-kor posledica temeljitejšega pe-dagošAega della na sredn-jih io-lah. Prepričan sem, da bo«lo v prihojnjth leuh rezultati še bolj-si, zlasti, ko bodo na višjih ^im-naiijah zaiCveh ucnj na<rii in P'redmetm.ki, ki jih je prred krat-kiim predpisa.1 ob najširšem sode-lovanju pTLizadeuh strokovnjakov Svet za prosveto in kulturo LRS.
Vendar pa maslirn, da tudi ti učni naičrti in predmetniki ne bodo sarn/i po sebi odstranili ti-ste nevarnosci, ki ii podlegata kvailiteta in ra-ven suloine izo-br&zbe, o katern želimo, da bi jo naj dobil mlad človetk na vižji sredhjii šoH kot solidno osnovo za poznej&i visokbSolskii itudij. Ta nevairnost je d.robi'tev celote ka-teregafkoli predmeta na mno-žico drobnih dejstev, pri čemer osraijajo niedsebojne zveze med temi dejstvii dijaku bolj ali tnani neznane ali pa nerazumliene. Zj visoikoJolsLi študij jc mnogo bo-Ije, če se diijak na srednii ?oh spozna s spložnimii razvojnimi smcrmi 'n z veilikimi zvezami v obiekrivrem svetu, to je v pri-rodi in druzbi, kaikor »pa da je natrpan z »znanjem« o množici fak-tov, s katerimu $i navadno nc mare na^ pomaga-ti. Ta ugo-toritev veiia prav gato?o za .^tu-d«j na 'področju družbenih ved, propT.čan tpa sem, da tudi za po-dročje prirodoslovnih ved v na-ceJu ni  drugače.
Samo po sebi se razume, da bi morail vsak študent, ko se vpiiše na fakultcto, obvladati vsaj en ivetovni jezJk; tako obvladati, da bi lahko brez teža>v v tem je-ziku   bral   ustrezno   likeraturo.
Iz vsega tega itzhaija, da ka-ksne    velike    refonne    s.red'njega
Neznaten napredek
fcvistva samo za to, da bi dobilt dijaki solidnejio osnovo za viso košoljkd študij, po moj«m mne-nju niso potrebne. Treb| pa bo se veliko drobnega dcla ru pod-ročju metcdike srednješolikefa pouka, pa tudi na področju uč-nih priipomoikov, v prvj vrsti srednij^iolskih učbentkov. Morda bj tudi kazalo združiti še kaksne sorod-ne preHimete v širsd pred-metne sktupine.
Drugo vpraianje: Problem izoblikovanja marksističnega snetovnega nazora pri Študen-tih in kako je možno zgraditi marksistični svetovni nazor na faktdtetah, kjer n{ predme-tov, ki bi bili povezani z druž-benimi vedami?
Tu bi rad poudairil v prvi vr-sti to. da oblikovanje marksi*rič* nega svetovnega nazora nikakor nii tako tesno povezano * področ-jem družbenih ved. kakor bi to utegnrlo izhajati iz vašega vpra-šan-ja. Marksistiičnt pogled na svet je univerzalen v najboliiern pomenu besede: nanaša se na pri-rodo pr^v tako kakor na družbo in nn samo druiba ti$to območje, v katerem bi poganjad svoje ko-renine. Univerzalnost marksistiČ-nega svetovnega na>zora je nada-!je tn predvscm v tem, da ie ta pogled na svet materialističen n da  pojimuiie doga-ianja  v  prirodi
Dr. Helij Modic:
in v daTjžbi v blsmj enaijo, dia-iektično.
To pa s<e prava, da v načelu ni nobene o-viiire za obldkovanje marksističnega svatovnega nazo-ra na tistih fakultetah, »kjer nj predmetov, ki b4 bilj ipovezani * družbenimi vedami«. V mislih irnate verecno fakultetc, ki so kakorkoili — teorccično alii a*pli— karivno — povezaoe s prirodo siovjem. Na teh fakultetah zaco nj načalno nobene ovire za obli-kovanje macksističnega svetovne-gi nazo-ra, ker je vsalc znanstve-nik-prirodoslovec, ki danes ka) po'mcna, bodiits« s^ontanii. stihiij-ski, bodisi zavestni materiaJii.st in dialektik. Oba lahko študentu posredujeta tnarksisti^ni, se pra-vi diaJektfično-materia.listični po-gled na svet. Seveda so v tem oziru zavestnj m^tenialisti in di-aiektikj uspešneiži od stihijskih. Zato meuim, da potrebujemo prav takšne znanstvene in iptda-goške delavce, ne samo na pri-rodoslovnem podiročju marvec na naših visokih ^olah sploh, z,lasti danes, ko se naši idej«i naisprct-niki na vso moč in na razne na-čine trudjo — ne nazadni« tad s poseibnimi pridisamii za fctu-dentsko mladino .—* kako bi do-ra-šč&ioče gen^raciic naiega jzo--braženstva retrgali b..pod vpliva markjisti<S.nc  znan^tvene  miili.
Pridnost nadomestuje znanje
Pri prvern vpraltnju bi hotel napraviti razliko med predmeti, kj tabtevajo neko pozitivno rnanje lz srednje šole, ker bi morala fakulteta na tem tnanju graditi naprej — in pr«diAeti, ki takega znanja ne predpostavlja-jo, marveč %a,htevajo 1« uspo-sobljenosit pravilnega dojemanja in priavajamja znanja, ki ga fa-kulteta študentom prvič po«r«-duje. Med" prve štejem matema-tiko, ketnijo, zgodovino, zemlje-pls in predvsem tuje jezike. — Glede teh predmetov ugotavlja-mo zelo neenakomerno znanje ab*olv«ntov srednjih Sol, n« M-mo glede na strokovn« in sploS-no    izobraževaln«    $ol«,    mar-
več tudi glede na mestne iq po-deJeUk« šole. Pr«davatelji ima-mo vtis, da je znanje določene-ga ¦predmeta predvsem odvisao od sposobnosti učitelja, ki ga je irhel difak v srcdnji šoli z& fea predmet. Drugi predmebi, kbt pravni, sociološki, ekonomsk.i in ekonomsko-tehničnd ne predpo-stavljajo določenega znanja iz srednje šole, marveč predvsem spoisobnost abstraktnega mišlje-nja in »animanja za ta vpraSa-nja.
V »ploSnem $i unlverEitetn} učjtelji ne želimo prevellkega koplčenja snovi v srednjih So-lah, pač pa solidnega in res do-Žlvetega znanja — zato, da ne bi študentje verbalni način uie-
nja vnaSrli v visokolol*fcj Jtu-dij.
Posebno pa ugotavljajo preda^-vatelji in medfakultetn« kon!«-rence slabo znanj« rnat«rinščlne v govoru in pisavi.
Drugo vprašanje: Kakihe uspehe so dosegli abtttirienti srednjih strokovnih Sol pri študiju na fakulteti.
Statistični podatkl o usp&hih nt morejo dati na to vprašanje odgovora. Pri izpitih Le kaže ne-ka predfiost absolventov sred-njih ekonomskih šol, ki pridejo pri nas v poštev, v poznavanju osnov kftjigovodstva, medtem ko jlm dela težave pomanjkanje spioSne iziobrazbe i.p. nesiposob-nost     abstraktnega     mišljenja.
*   Or. Jofe MtihniC:
Hladna znanstvenost zavaja v strokovni larpurlatizem
Prvo viprašanie, ki ste mi ga za'9tavil:, je t.t\o kompleksno in naivj »i b-ilo lihko odgovorits. Da maturanti prihajajo na univerzo s ponidnjki^jivo izobrazbo, je vež vzrokov. Učm načrti so bili do nedavnega prevei natrpani z raz-mmi stroiiovn.imi podrobnostmi, kj niso bile potrebne za Sipk^00 izobrazbo. Usipcsno <ielo na sred-n>; šoi\ sca znacno ovirale z&-sperimentiraaje in nestalnost v učnii,h pro^raamih, pouku tujih )e-zikov, ucoen.i'kih in podobnem Dalje pr.mainjkuje rainih pona-«m'i in dabro dpromljenih kabi-netov, brez karenh si ne moremo predstaviiati uspešnega pouka re-alij, zlastj kemi)c i<n fizike. Sred-njciolski proiesorjš so v veliki večinš vlož.illi v&e svoje strokovne i-n vzgojiteijske sposobnosti, da bi <ii)')akixn kax največ daJi, kar Spiričo njahovega ne pireveč rožna-tega gmotneKa položaja m bilo vedno lahko. Na žaJost pa mo-ram priznati, da je mtd dijaki k danes veliko takih, ki nimajo z.dravega odnosa ne do živlienja in ne do dela i-n jim je vsak mi-selni napor, ki ga Studdj zahteva, odveč. Ddjakom primanikuje tudi idrave ambicije, zato dandanss prevladujejo otin l zadostnirn in dobrim uspehom. Sodim, da bi morali ob vsto^u na tiaiverao ir-va^jatii selekciijo; seveda nikakoi ne v sociainem stnis!u, kjer bi bilo treba bolj podpreti kmeČki in delavski inteligenčni značaj; pa^ pa gilede na uspeh pri mi-turah, k>i je na vlošno v«dno piec«) realen, v skladu z dijako-vim znanijeim. Mislim, da dijiaki z zadostnrm uspchom v maturitet-nem spr:.<Leva>lu (ki je pogosto po-klonj«n adi eelo izsiljen!) nikakor ne spadajo na univerzo, pač pa v adminiistraoijo. Če bo i>redvi-dena šolska reforma diferencirala Studiiii v sedmem in osmein razrc-du jimnazije na dve »H t.ri !n-teresne veje (humatiistična, reali-stična), bo po mojii sodbi precej dvigniilo raven znarvia pri naših maturamirih, ker se bode žtudiija, kii si ga bodo prostovaljfno itzbraili g!ed€ na svojo nadarjenost, z vei-jim veseljem oklenili. Dru^ega za iavno a-nketo v zvezi s postavlje-niim vpražanjem nimam ipovedati.
Drugo    vprcšanje:    Kakšen
vpltv ima pretiran poudarelt na historizmu in strogo znan-stvenem obravnavanju stioui na filozofski fakulteti na izo-onKovanje študenta kot člo-veka sedanjosti in na njegovo vzgojno pedagoško delo na srednji  šoli?
Drugo vprašanje je zame zelo zanimrvo, ker zadeva mojo stro-ko. Delo po univerzkemih pr«-davailmcaJi in »minarjih mora brez dvoma potekati po znan-stvernh na^elih, o tem ni n:ka-kega dvoma. Treba pa je vtdno misliti tudi na to, da je izmed slušateljev f::ozofiije le sorazmer-no majhen dcl odlocen za zna-nos«; ti« znpjistveno delo, vtL% de'. pa odhaja (oziroma bi moral P'tii notmalnih gmotnih in delov-nih pogoiih odhajati, kar pa s«, žal, ne dogaja) na pedagoško de-lo na srednje Sole. Tej večini mora univerza nuditi »pecialno strokovno znanje v celooi, prav rako 'pa p mora navaditi kritič-nega mižljenja in razsojanja« Kljub temu pa se mi zdi precira-no kistoricistično in abstraktno obravnavanje snovi za w> večmo nepotrebno in celo skodljivo, ker jo odmika od problemov sodob-nega življenja in metodično od-vrača od bodočega pedagoskega dela na sredfljj žoli. Pr«dm«ne skup<ine na univerzi naj bi sJuža-telje uaposabljftle predvsem za praktično delo na srednji šoli in pri predavanjih naj bi se pazilo na to, da se nc bj zanemari*lo področiij in poglavjj, k5 so v sredn.ješolskem u^-nem nažrtu. Za znanstvene a^irante f>a n^i bi se mo.rda uvedel po«eben izpo-poilnjevailni študLi po diplomi pri dofna&h in tujih univerzitetnih katedrah. In ^e se vrnem na je-djo viprašanja: 1. abstraktno ob-ravnavanje snovi ljudi ne navaja k jasnemu bistm stvari in poja-vcv, 2 tntTvi historicizem jih odvracfa od problemov živega sodobnega Sivlj«nra, 3. hladna znanstven&st pa lahko zavaja ce-lo v strokovni larpurlartizem in druzbeno izolacijo. Mladi profe-sorski kaindidati naj bi bili stro-kovno vse^transko usposobljeni, hkrati f>a nai bi imeli smisel za nazoren in sodoben pouk ttr jvr-Kamo mefo žsvljenjskega op<ti»» mizma  in  domovinske   ljub«zni.
Mirno lahko rečemo. da je družina osnovna celica družbe, in sicer v buržoaznem družbe-nem redu ekonomska, medtem ko je v socializmu konsumno-produktivna celica. Če se ozre-mo nekoliko nazaj v zgodovino, zasiedimo prve zasnove družine že v prvih fazah razvoja člove-štva. Svoj pravi razredno druž-beni pomen pa dobi kot mono-gamna družina z nastankom države. Družiria je od tega časa dalje ogledalo, v katerem se trcalijo družbeni odnosi in po njeni razvojni stopnji. po nje-ni vlogi v splošno-družbenem življenju in po njeni notranjl kvaliteti lahko tudi sklepamo, v kakšni razvojni fazi je kon-kretna država, kajti prav iz odnosa zakoncev med seboj (mislim na vlogo posameznega zakonskega partnerja v druži-ni) in v .odnosu države do dru-žine, do tega najintimnejšega odnosa med ljudmi, lahko skle-pamo. kakšne interese ima raz-red, ki je na oblasti. Kot vemo, je država aparat v rokah vla-dajočega razreda, ki stremi za tem, da obdrži neki določeni ekonomski sistem in da obdrž: ta ekonomskj sistem, se poslu-Žuje najrazličnejših intervencij, s katerimi posega v življenje posameznika in družbe kot ce-lote. Skratka. zgradi nekakšen več ah manj popolni sistem raiznih pravnih norm, pravil. o-bičaiev, sankcij itd., s katerimi reenlira družbene odnose tako kot ?matra. da ie to najbol.1e rs   aiene   konkr^tne   interese.
Oglejmo si sedai. kakšen )c bil in še deioma tudi ie. odno« dr^p^p do družine. v katrtali-c*:"-    ^'¦liSbPTi;  u-editvi    v  btir-
TRIBUNA ^ Str. 2
žoazni državi kot diametral-nem nasprotju naše nastajajoče socialistične družbene ureditve. Pre^no bomo raziskali to vpra-šanje, pa moramo vedetii kaj je bistvo kapitalistične družbe-ne ureditve, to se pravi, kateri je osnovni družbeno, odnosno produkcijski odnos, ki je ka-rakterističen prav za kapitali-zem. Osnovni produkcljskl od-nos kapitalizma je privatna lastnina na proizvajalnih sred-stvih in vse mere vladajočega razreda stremijb za tem, da ob-držizo status quo, oz. da obdrži-jo prav ti lastniki monopol ob-lasti v svojih rokah.
Kakšen je ta položaj druiine, v katerih naj bi se zrcalili družbeni odno$i v takem druž-benem sistemu? Engels pravi, da je cilj buržoazne družine roditi otroke, katerih očetov-stvo je neizpodbitno in. ki naj podedujejo lastnino, Imetek svojih staršev. To naj bi bil glavni namen — ekonomske os-nove — buržoazne družine. Ce vemo to, nam bo tudi jasno, da stremi država za tem, da ščiti in forsira te pravice družine. saj predstavljajo oblast, oz. vladajoči razred predstavniki prav teh družin. Iz tega vidi-mo, da sodobna buržoazna dr-žava. ki je proglasila najraz-ličnejše svoboščine ljudi, oz. državljanov, ne regulira di-rektno druž;nskih odnosov, re-gulira oz. ščiti pa ekonomsko bazo, privatno lastnino. ki je pa osnova za vse ostale druž-bene odnose. tore.) tudi za dru-^inske.
Ves razvoi meščanske druž-be, njeno hlastanie Za boga-^tvom. za pretiranim udobjem. iiena pokvarjena morala in obfutki. so r>a privedli meščan-sko družbo do roba propada, do
Družina in družba
takonolomatva, prevare. pretl-rane Ijubosumno3ti Hd.
Na drugi ctrani pa razpada družina v dobi na^tajajočega irt razvitega kapitalizma tudi pri tkzv. nižjih slojih, pri delovni sili, proletariatu in to zaradi ižredno slabe ek6nomske baze — nizki življenjRki standard, nizke mezde, ki so komaj ali pa še niso zadostovale ža golo reprodukcijo, težko delo, pre-dolg delovni 5a&. bolezen, al-koholizem itd. Vedeti pa mora-mo, da prOletarska družina nl bila obsojena na propad, kajU nuditi ji je potrebno samo do-bre ekonomske temelje, dati je zdravo socialistično etiko in to oboje lahko privede proletar-sko družino do takšne višine, do takih res humanih in ena-kopravnih odnosov med spolo^ ma, ki jih buržoasna družina ni nikdar dosegla o?. »e jim ni niti približala. Položaj delavske družine se z zaostritvijo raz-rednega boja polagoma izbolj-šuje. izboljšuje se njena mate-rialna osnova. Tam pa, kjer J» z meščanstvom pometla prol<-tarska revolucija, nastaja nova socialistična družina, ki naj bi polagoma zamenjala tkzv. pa-triarhalno oz. buržDazho dru-žino.
Kako pa je z buržoazno dru-žlno? Ali je obsojena na pro-pad, ali pa obstaja tudi za njo kakšn* rešitev. Zapadne buržo-azne države danes že s pono-3om poudarjajo individualne pravice in svobodo družlne. To-da po mojem mneniu bi bilo potrebno odpraviti najiprej tkzv.
Franc Stiplovšek
buržoazno lažimoralo (materi* alna plat je zasigurana) in dati hjihovi etiki novo vsebino. To pa lahko dajo le progresivne slle, ki se razvijajo v meščaft-ski družbi m ki jo bodo prej ali slej tudi zamenjale.
Oglejmo si položaj v sociali-stični državi, v državi, ki pbla-goma odmira, ker se fumkcije di*žavne oblasti vedno bolj pre-našajo na družbo. Socialistična demokracija n. pr. vedno tnanj posega v družinske odnose, na-loga družbe pa je, da razvlja čim hjtreje socialistiino druži-no. Nastane zopet vprašanje, kako se zrcali družbena uredi-tev v socialistični družlni m ali obstaja materialna baza iii če obstaja, kakšna je ta ma-terialna baza družine v nasta-jajočem socializmu. Vemo, da je pri nas večina proizvajalnih sredstev v rokah neposrednih proizvajalcev, to se pravi v družbenih rokah, zato tudi na-ša današnja družina nima več za ciij prenosa lastništva na svoje potomstvo. Toda tudi ta družina ima svoj ekonomski vzrok. kot pravi tov. Potrč; je to tisto družbeno bogastvo, ki omogoča polno enakoprav-nost 6polov in ukinitev vsake oblasti v družini, to je pa obe-nem tudf cilj, ki ga zasleduje naša bodoča socialistična dru-žina. Ljudje bodo delali na nov. produktivnejši način. na druž-benih delovnih mestih in čim-vei in čim bolje bodo produ-cirali, tem bol.iša bo tudi n,]1 hova »konomska baza Tako lahko   popolni   razvoj    družine
in njeno polno osvoboditev pr> čakujepao šele v socialiemu. flazvoj družina pa vpliva zopet nazaj, na razvoj celotne dfui-be, na odmiranje države.
Našim ženam so z zakonom dane formalno vse praviee. To-da zaradi nedovoljnega razvot ja ekonomskih sil in saostale zavesti naših ljudi. je pred na-m: še dolga pot do resnične socialistične družine. Potrebno ]e stvoriti ogromno materialno bazo In opraviti ogromno vzgojno delo. Pred tiami stoji naloga odstraniti vse negativne pojave Iz preteklostf tn pospe-Siti razvoj v pozitivni smeri.
Socializem tdrej ne pomeni negacije družine, ampak pome-ni nasprotno nadaljni razcvlt družine v resnifno human In enakopravni odnos med zakonci- pomeni še veCjo skrb ih bfigo za otroke, za ka-tere skfbljo Iri jih vzgajajo predvsem starši, pomaga pa jim pri tem država., oz. družba.
Rekli smo že, da je ekonom-ska baza te družine družbeno bogastvo, veza med obema spo-loma pa naj bi bila individual-na ljubezen. ki jo Engels ime-nuje najvišji moralrv napre-dek Razvijati to Ijubezen. raz-viti plemenlte odnose med spo-loma, je najlepša naloga v u-ustvarjanju socialističnih druž-benih odnosov. pravi tov Po-trč Zato pa )e tudi naivažnejža naloga nas vseh. posebno pa §e raznih družbenib orgah zaci^ onspeštfvati pri vseh naših lju-deh razv©| socialistitpe etikete posefono pa še pri mladini, mo-
bilizirati vae naše državljane za s-ocialisttčne druibene odno-se, nikakor pa ne samo čakatl, da bi zgradili najprej materi-alno bazo. temveč moramo ta-koj začeti s socialistično preo-brazbo naših ljudi in dos&fti ti-sto moralo, tisto družbeno di-sclplino, ko poitaja. država kot aparat za nasllje vedno bolj nepotrebna.
Na koncu si še oglejmo, kak-šne so značilnosti našega so-dobnega družinskega življenje in kakšni so odnosi, k: privede-1d do  ločitve  zakonov,
Prva tnačilnost aodobnega družinskega življenja je viso-ko letno število porck (samo v Sloveniji 13 do 14.000). To Je predvsem pojav, ki spremlja indU8trialižacijo, to 6» praw možnest zaslužka vsakega po-sameznega driavljana. Značilna je tudi samostojnost posamez-nika. Sorodstvene v&zi so iz-gubile svoj vpliv, o porokah ne odločajo več starši in dota. temveč vsak posameznik, ki s« ieli poročiti. Negativen pojav, ki se danes splošno uveljavlja. je pa pomanjkljiva vzgoja po-sameznikov za zakonsko življe-nje. Tukaj bi morale posredo-vati naše družbene organiza-cije in vplivati vzgojno na po-same«nike. Zadnja značilnost danaMje družine- je skorai po-polna naslonitev nekmečkih slojev nsi mesečne zasluike Razdelitev tega mesečnega za-služka ,ie ena fld najtežjih na-log, ki se pojavlja pfed našo družino Jasno pa )e, da bo ts stvar mnogo izgubila na svo-iem pomenu ko se bo dvgni". ^vljenjskl    nivo   naše   družine
Kako pa 1e edaj r lofiitvHo /akor)pv? A.nketa o 67 razv^eza-nih zakonov nam ie dala slede-
če rezultate. V glavnem je do-kazala, da razveza zakonov nl absolutna posledica slabega materialnega stanja. Od 87 slu; čajev Jlh je 23 trdilo, da j» prišlo do ločitve zaradi neure-jenih materialnih prilik. V na-daljnjih pogovorlh pa se Je u-gotovilo, da je bilo slabo mate-rialno stanje le povod, ne pa vzrdk za ločitev. Vzrok za raz-vezo pa je bil v večini teh primerov nepripravljenost lju-di za zakon in neodgovorst pred zakonskim tovarišem in druž-bo Tudi je večina razvez na-stopila po krivdi moža, ki ni hotel ali m mogel razumeti, da je žena enakopraven partner, da je danes njen položaj popol-noma drugačen od onega v prejžnjih družbenih ststemih. To nam dokazuje. da še tudi danes obstajajo zakoni, ki niso bili sklenjeni zaradi meds&boj-ne ljubezni, spoštovanja in ra-zumevanja, marveč so temeljill na materialnih koristlh In goli spolnosti. To potrjujejo vzro-ki, ki so jih razvezanci sami navedli za ločitev. Pri 46% J« kriva nezvestoba, prl 19% al-koholizem in grobost, pri 23% pa neskladnost prl svetovnem nazoru.
Ce pomislimo at vse skupaj, nam }e še bolj jasno, kako zelo potrebna je prevzgojitev naših Ijudi v socialistični etiki in lahko rečemo da je to danes ena od osnovnih. glavnih in tu-d; ena od najboli perečih nalog naSe celotne družbe, posebej pa še riružbenih organizacij. kajtl (»dino na ta naCin bomo lahko ¦1n?.«»gli cliie 'n smotre sociall-«ti^ne družine. ki ie za enkrat samo $e Idpal ali pa zelo. ielo reH^.o stvarnost
France Stiplovšek
Mirno sožitje: da ali ne?
fravzaprav se tako ni postavilo vprasanje, vendar se je vsa raz-prava nehote zasukala v to smer. v velikem gradu leopoldskron v salzrurgu, kjer pod oboki iz 18. stoletja domuje stalni seminar ame-riških ved, ob diskretni svetlobi v »kitajski sobani« je kakih is ljudi raznih narodnosti premlevalo problem, o katerem govori danes že ves svet. morda zveni nerazumljivo in tudi nepojmljivo za naša ušesa, da se najdejo mladi ljudje, ki vidijo drugo alternativo mednarodnega razvoja kot miroljubno sozltje. in vendar moram priznati, da smo te-daj zagovorniki koeksistence ostali v manjšini. veclna je ubrala dru-gaCno razlago in so menili, da bo hladna vojna Se vedno gospodujoca sila v mednarodnih odnosih, ceprav sami niso znali dati odgovora na vprašanje: in kam potem? in ce pride do vojne?...
Neki Amerikan&c, fcl se Je •icer otresei predstav, da so Rusa monstruozna bitja, je bil pa še vendar ves nasičen s >protikiomfuniatičjio« propagan-do, je ob koinicu skoraj pate-ttčno vzklifcnil: »Če bo ogro-fena naša svoboda bomo raje izbrali tudi vojno...« Nekdo od »naših« rou je takorj segel V besedo: »In kdo bo tisti, ki bo lahko presodiil, kdaj bo tre-ba začeti z vojno? Ali n,i v tem skrita nevarnost, da se ftefcatteirim nepireračunlidhnm državnikom daje proste roke pri sice:r tako važni odločitvi, ki bo odločala o obstoiju čio-Veštva?« — Mladd državljan ZDA a« j« izvlekel s precej tvedok*čeno foaao, čutil pa sem, da ga ugovor ni prepričal.
Pretežini del pnisotnih je sku-lal prevaliti vso odgovornotst la medirarodno napetost na Vzhod. Dej,ali so: »Dokler ne bo SZ pokazala dobre volje in jniroljubnih namenov, me moire biti govora o mirnem sožitju.« Med splošnim smehom jim je odvrnil »prdstaš« koeksdsfcence: »Škoda, da ni med nami tudi kakeiga Rusa, ke:r bi vam ta povedal prav nasprotno. Mor-da bi potem uvideli«, je nada-Ijeval, »da o« resnica nekje na eredS, da je za darcašnjo nape-tost v svetu kriva blokiovstoa poilttika na e-ni in drugi strani !n je torej izhod, ne da bi pri tem skušali prisiliti drugo stran na kolena, edmole v mirn&m &6žit,iu . . .«
Najbolj goireč pristaš sožitja j« bil neki nemški novin;ar, za-poslen pri DPA, nemški tiskov-ai aigencijii. Marsikdo se ni utegnll zdržati prisrčnega na-smehia, ko je precej na kratko zavmil študentko iz Hel&inkii-ja. To so glede na izpostavlje-ni položao' Finske viprašaili, kaj misli o sožitju. Na tako ne-posredini izziv. je vs^tala precej zmedena, pa tudi drugače ni bi-la posebno v«>š&a v političnih ^adevah. Pod vplivom nekate-rih govornikov, ki so ositTO nastopaLi proti koeikisistenci, je jecljajoče odvrnila: »Dokler smo sosedi s SZ, je soižitje za nas ne-mogoiče.« — »Če je pa tako nevarno, zra.kaj pa ne osta-n.eš potem kar tukaj,« jio je aavirnil  mladi   Nemec.
Grenke izkušnje iz miinule vojne so politično precej za-ostrile mladi nemškj rod, tež-ke povoijne razmere in razde-lijenosit domiovine pa ©o samo 6e pogloMle zainimanje nemške mladine za politične pTiobleme. Vsekalkair je treba prav objek-tivnim pogojem prisioditi zdraivo gledanje mladega nemškega no-vinarjta ne siamo na problem eožitja, teimveč tudi na druga vprašanja, o katairih smo raz-pravljali. Bilo pa b.i napak, če bi pomislill, da j« vsak nem-Ski mladdnec ž« dovolj zrel, da .izluišči zdravo jedro iz trde luskine ostanikov n-emškega na-cionalizma, posledlie poraza, otopeloeti in cisima, Prav na-sprotni primar j« bil Fritz, Studant priava 12 Mttncheaa.
Srečala sva se lani v Švial ns mednairodnem seiininarju &r-ganizacije Quak«rjev. »'Zakaj bi toliko razpravljiali o med-njarodnem položarjiu, o nape*osti v svetu, o vlogi Zd-ruženih na^ rsdov in o vsem tem,« je tedaij dejal Fri*z v .razpravi, ki je zbudila spli&šno pozornost. »Ali ni pameitneje, da se veliki vse-deoo za zeleno mizo in si med seboj razdelijo svet. Združemi niarodi'?... Bah, to so ideali-stične utopSJe. Kaj pa so sploh napravili ko.ri.s)tneiga v vseh -teh letih? ...«
Zdi ®e mi, da sem pozneje odkril vzrok njegiovega faitaii-stičnega cinizma, Pripovedoval mi je, d& je bil staa* komaj 13 let, ko so gg vtaknili v voja-ško suknj-o in ga neizkiušenega, & puško v roki, poslali proti prodirai.očim sovjetskim tan-kom. Od 130 v.rstrrikov j'ih je ostalo tedaj živih s.amio 6.
Vojna je spremenLla marsi-kaj. Pri mladih ljiudeh je ubila ideale. Mttoigim je iztrgala tisto, kar pravzaprav ozjiačuje ml^a-dost. V pogovorih z nekaterimi študemti iz zahodnih držav do-živiš večferat neljubo presene-6enje, ko namesto mladostnega opti?nizrna naletiš n« samoljub-ni  individualteem.
Ni dal^e tega, ko sva se za-plet],a v pogovor z dip^omiiranim Studenitom prava, sedaj asiisten-tom na univerzi v Innsbrucku. Fovpiraišal sem ga, ali meni, dia je v danaišnji Avs^riji doBti takih, ki si žete priključ:tw k Nemčiji.   Hladiro   mi   je   odvr-
nil: »V Nemčioi bi imel na istem poLožaju skoraj dvafcrat večjo plačo." Torej ...?« Nisem hotel vp^raševati več, kaj se skriva za tistim »torej«, bil pa sem, odkrito povedano, precej razo6aran nad njegovim »argu-mentom«, 6eprav še danes me-nina, da tudi on ni mislil tako, kot  je  v  resnici   dejal.
Da ne bi bilo nesporazuma, naj takoj piristiavim, da nika-kor nimam natnena paspdoše-vati takih iarazito osebnih vti-sov. Nikakor • tudi ne bi mog-el obrianiti mnienja, dia so vsi Avstrijci taki kot asistent z innsbružke univerze, kot ne bi mogel farditi, da so vsi Švicarji izrazitii egoisti in individualisti, ki se ogrevajo za klasično li-beralizacjo gospodairstva (v du-hu načela »lais&ez fa.ire«J in po-litike, pa čeprav pri njih klgooib visoko don€'Čim besedam v za-govoir demiokra.cijii ni voJilne pravice za žene. In vendar &o prav tiiSti Švicarji, s katerimi sern preživel skoraj 4 tedne v Salzburgu,   bili   prav   taki.   Ali
Tomo Martelonc
pa Švedi, za katere že sicer velja reiklo, da so skandinavski Nemci, ki so n,a vsakem koxaku govorila »v majd dežeii je to tako in tako...« in skuša-U s tem niadomeistiti manjvrednastni koimpleks zaradi pomanjkanja duhovne kulture s pripovedo-vanjem 0 visioikem iivljenjskem stiandardu. Menda je bilo tudi naključje, da so bili Notrvežani pravo na&proitoe, pa čeprav jih le nekaij desetletij stara meja Loči od Svedske. Zivahni, veseli v drusžbi i.n četudi konservativ-ci, so bili naiprednejši od mar-sikaterih, deinimo, francoskih sociaJistov.
Toda to so, kot re6eno, iuj-varna posploševanja, ki iahko v- skrajinem primeru privedesjo celio v rasne teoTiie.
Naj rajši omieinim, ko sroo že ravno pr| pLemeinskem razlibo-vanjtu, stelišče nekateiriih mla-dliii Jjudi do tega problesna, pravEzapnav do fcoloniftlizma, K&i
ftudnega n.l, Če j>e ma primeT Nizozeinec Auke, drugače n.a-čelnik razisikovalnega biroja v holamdskem zunanjeim ministr-stvu, zagiovarjal z vao vnemo praviioo Nizazemske do kol-onij in nam dokazioval, da so neka-tere politrčne in gospodarske težave v Indianeziji nastale prav zato, keir so Nizozemci prehitro odšli in diežela ni spo-sotona sama rešiti teh težav. Pa'av pr.iar<?ino smo se naBmeja-li, ko je nekdo pripomnil, da naj potem raije kolon.izira^iO Frianoijio, saj so fcam po^tične težave še dosti bujše. Oalo sam Auke se m mogel ubTOBititi na-s-meha.
Še zanimivejiša pa je biia razprava 0 kolon.ialii.zmu lani v Svici na mednarodnem semi-narju. Angležinja Ann, druga-Č€ navdiišeni sKDcialist (bila je zaposlena celo kot tajnica v sekretanatu sociallstične i,nt&r-n.acionale) je drugače povsod zavzemala parecej napredno sta-lišče. K,o pa je po-govor nanesel na angleške kolonije, se j-e v hipu prelevila v vnetega za-govoirnika bri:tains'kega imperija. Pač tipično angleško pirofcisLov-j,e, ki se rau ne morejo izogniti atti   pirepričani  socialisti!
Na tean seminiarju so bili z nami tudi trije čnnoi iz Fran-ooske ekvatoirialne Afrike, se-daj študentje v Parizu. Druga-če precej umeirjena razprava 0 vseh problemih j>e prav po nji-hovi zaslugi postala iz.redno vroča, ko smo govorili o kolo-nialnem vprašanju. In kar je na-jboij za.nimivo, ti trije go-reči na&protniki kolonializma so udarili po soba&edniku iste barve kože kot o«.i sami. B.i.l je to uslužbenec Mednairodne organiaacije dela, kj je predaval na našem seminiarju 0 kolonia-lizmu, Po'tern, ko je pouda:ril vrsto negativnih pojavov, ki jih je prineslo koloniialno izko-ščanje, je še pristavil, menida objektivno4>ti na ljubo, ali pa v zadoSčenje nekaterim prisotni,m pripadnikom kolonialnih držav, da j« koilonializem prispeval tudi nekaj pozitivraiih črt v raz-vi©ju   izfcoriSčanih   dež«l.   Ome-
^V ZdruŽenih narodib in na saseOanjfh Generalne skupSčine se najbolj octražajo težnj« človeštva za mirno soSftje
ntl je zgrajene bolmiSnioe, šoJe, železnice, ceste itd. Kot bi tre-nil, si med poslušadoi videl fcri dvignjene 6rne roke. Vsi trije »črni« seminaristi so prosili za besedo. »Aii lahko to imenuje-mo pcvzitivno, če pa bi pri grar-diitvi železnice v moji deželi pod vsakiim pragom lahko po-fcopali truplo od napoirn.eiga de-la umrlega domačina?« je strast-no bruhnilo iz Derabe, mladega črnca iiz Francoske ekvatorial-ne Afrike. Predavatelj je sku-šal pojasniti. »Nisem mislil ta-ko ... Povedal sem vse nega-tivne črte v razvojti kolonia-lizma. To so kot...« ozrl se j« in potoazal na tablo, »... vsa ta ČTnina, n« njej pa je Je drob-na bela točka — pozitivna stran kolonialiema. »Nalahno je pritisnil s konico krede ob tab-!<>, _ »Ne, tudi taike bele toč-ke ni!« je zadonelo iz fcreh črnih grl z nasprotne ©fera.ni. — »Vi je ne vidite, ker sedite predialie^ ...« &e je »izmazal« predavatelj. Splošni smeh je prefeinil to vročekrvno raz-pravo,   vtis  pa   je   ostal...
Jugoslovani se takih proble-miov v razpravi prav radi ude-ležujemo. In treba je brez pretiravanja reči, da je naše mmenje tudi preeej upoštevano. Videti je, kot da si je uspežna zuinamja politika naše države pridobiila dosti občudovalcev iai zagovornikov po svetu. To se potem pirenaša na vsakega Ju-goslovana, ki se v »mlniaturni« mednarodni akupnosti, na ka-kem iinterenacionalnem senii-naTJu   udeležuje   razprave.
Bili so ljudje, kot neki An-glež, pr.0fe6.or zgodovine, ki nas niso hoteli pustiti niti trenutek na miru in so nas neprestano oblegali z vpražainji o Jugosla-viji, o njeni politični ureditvi gospodarstvu,  kulturi   ttd.
Bilo pa bi pretiramo re5i, da je teh nekaj bežnih vtisov splo-S&n pregled mnenj evfTopske mladine. Večina negativnih primerov je Izbranih prav zato ker so boij zajnimivi, čeprav morda ni&o tipičn:L Sicer pa boilifcor ljudi — tolibo razliČnih mneni. Ta rek veljia še zlast za zahodne dežele, kjer si mla. di ljud,i« us*varjajo mnenj^ zvečine zelo naiglo in površno iz agitacijskih pamfletov, pod vplivom cenene propagande in jiih aato t«di hifcro spremi niajo...
Spominjam se, feako emo ^ Salzbttrgu obravnavaH temo »Individualizem in kolektivi zem«. Ze vmaprej sem bil pre pritan še iz izkušenj »fcoeksi stenčne deibate«, da se bo ve-čina izrekla za prvega in prot slednjeimu, vsaij v grobih obri sih. Tako bi se bržčas tud zgodilo, če ne bi y nazpravc posegel aineriiški profesor. »M v Ameiriki,« je dejal, »ko gle daimio na Evropo ne vidimo dru gega kot vojn«, bedo in &irjen.i komunističnegia vpHva. Zato s< od Evrope nimanno več kaj učit tn odklaajamo idejo kolektiviz. m;a. Naž temelij je pristni ame rašJd indlviidtbalizeim.. .€ Bo' napaičn« sfcrane ni mogel ubra tl. Na fce besede so planili vs od Angležev do Nemcev, <x Franooizov do Skandinavceiv Tudi tisti, ki bi morda drugač razpraivljia!!} ofifno v prid in dividuaitama. Ideja koiletetivte ma menda §e nikoli ni doživel tolikšnega zmaigaslaivja ko ppav M®ti večer...
ŠTUDIJ IN POKLIC
Položaij    študl»nitiov v Indione-
zijii je danes težjd koit v niarsi-kaiteirti dirugd dieželi, čeprav so se v ziadniih letiih. pcngojd študija ze3io izboljišaiii. Največja te-hatva je v tem, da moriajo štu-d"e:ntije poilleg svoji&ga redn-egia študfiijskega dei^a iiskati še vr-&to zaposLditev, dia sd toko omio-go&ijo nie.mio*en študdij. Kljuto temu, da vliadla podeljuje štii-pemdije in pomaiga študentom, pa ta pnobleim vfepje*n»o še dolgo ne too irešen.
V povodniih letiih je nnniogo mladiiih ljudi, kii so bili že za-potsleini v *ovBrna'h, unadih iitd. aadaljevalo ®viaj študdj ma uni-verzi fci so ,ga mioraili med ja-P'Cin.sko okupacijio prekiniti. Po-vojno stanje pa je imelo nega-tivne P'0'Sled'ice tudii v sociiaano -eikioniomskem poiliaž&ju študen-tov. Ravno ta sacAainio-ekioinom-stoi poldšaj pa zahtevia, dia se študentje atalrao zaposlujejO' ter tako v izredno težkih pogojih dekyie,jio  na dveh  krajih.
Zaposilevainge šitudemtiov v M-dionezijd je precej •rair.liičino. V glavnem Laihko študente nazde-liimio v tni kaitiegioiriije: 1. >0ine, ki detojo .fcot nameišSeiici, 2. pri-loržmoistoe dtelavoe im 3. one, kl jih z1a.pa3.lijo univerze. Veiči-no teh študentov najdemo v p^vl skupiaii. J^j.ih;av zaistožeK je so-
razmierno zadiositen, sev«dia \e, če se omejimo na študentovsko
Bkroim-noist, saj znasa le 750 do 1500 ruplj. V drugo skupino smo uvrstili študente, ki imajo pri-ložnositmi zasilužek. Ze sam.o to nam pove, da ti študentje ne morejo raičunaiti s kiakšniO. siigur-no denanno viredmostjio, zato je tudi njdhov po-ožaj najitežji. Poivpreček deinarnih prejem-kov, ki jih dobij-o *i §tud.e.ntje, pa je približno 500 rupij, kar je tudii za storomin« študeniie malo.
St"udefi*ov, bi smo jih vkljufi-1; v 3. sikupdno, je vedino veČ. Vzmk temu }e da iindonezii-Sike univerze usta.navlj ajo naj-nazri6nejše inštitute, kjer se lahko študentije zapasldijo. Pnav gotovo ;p za študente ba Vinsta zapoisliiitve še najugodinejiša, saj »e obeniem stnokovno izpopol-tijujejo, njiihov .socialmi polioižaj pa je več aili mianj  ugoden.
Razen 90'C'iia-lno-efeonomsk.i'h težav pa je aajboLj pereče vpnaiš.ainje zdnavistvene zaiščiite. Ti-etoa j« vedeti, da je večina Stud&ntov ziaposlieinia vn &o z«a-nadi tega preoibrem&nijenii z de-lcm. Študentje preživdjo naj-prerj 8 do 9 ixr pni delu, pottem pa še poloviico toldiloo č.as« na predavaiajilh, dia ne goivorimio o ?!pftMn 6asiii ^ko nw>paijto študira-ti» Ta izreocio d&lgi deloviai čias
povarioča, dia so Studentjie pne-utrujeni in da ®o podvirženi najiraizldičnejšiim bolezniim, med kaiterimi je naijtoolj poigiotsta tu-benkuloaa. V okiviiru univerze daluje zdnaviStvenia zašoiitia, kii skuša saj v nek! meri paraLizii-reti to stainje tako, da nudii brezpliačno parooč botoim Stu-dentom.
Pasebno vaižno Je vpnaišanje študdija. Znano je, da ae danes Indonezija trudi, da bi vizgojila iintelektualTid bader, M bi lah-ko v najkirajšem času prevzel vodilno vloigo pni raizvoijti deže-Ce. Vendar pa je tu vaižno eno vprašian.3lfe — rezuHatl študija. Po dosedanjšh stait'isti5n.i)h po-datkih rez-ultatd Studdja niso slabi, vendar pa niso taki kot bi marali bitd. Vzrak za to je že preje omenjena preobnemenje-nost študentov. Vsekakor bi morala država daja*i študen-tom večje podpore, če bo hotela v kratkem oasu usitva:ri'td kader, s katerdm bo labko računa,la pri svojem nadialjinjem razvoju.
G0'tovo pa je niajpofn.embniej-Se zia vse optimiiizem, s kaiteriim daniaišn.iia inidonezijska mladln« gledia na svoj nazvoj. Ta opti-mizem pa naim taaže zdravc pa«t mltad« geineracij«, M bc prviič v povojmem času ddplo-mirala na dndanezdj-sikiti visiokil" Salah.
Od kolonije do kolonije
»Tdkaj so dliivje žfivafi in cfov-   ki je imela v svoji zgodovini to
jti Ijudje«, praviijo nadebudni tuj.
ci, k,i so polagoma, toda vztraijno   lija.   Br€z   šale!   Sre^o. prodiiralii   v afniiske,    azSjske    in   bomo povedali, zakaj. diruge prekoimo.rske dežele  in   jih sedaij   nilkakor     nočeijo   zapustiri. Mi  te   ljudi  ne  moremo  pustiti tako nekukurne  in  neciviilaz.ira.ne. Os.taini   moramo,   da   jih  naučimo kako   se   vodSi  držaiva,     upiravilja sodistvo,   crganJteirajo   stranke   in
srečo,  da  jo  je  okupirala  Ita-Takoj
V driigi svetovni vojni je bi-la Italija premagana. S tem je propadel tudi njen kolonialni imperij: Libija je postala neod-visna, Etiopija tudi, Somalija pa je prišla pod skrbništvo Zdruienih   narodov.    Skrbniški
ptačujajo davki. Doomačini res ne   syft   Pa   Je ,fPreJel    nasle<inji znaijo nič, ne morerno jih p-usokii kar tako«.
Venidair sš. domačliinli prav m& ne žele njihove vdliJkodiKnie po-maqi in pregaoijaijo priseilience kjer se le da. Beli gospodarji pa se ne <laijo O'dignaiti kar tako. Če ne gre zilepa, pniono -deiiti natike zgrda, z nasiljem — z orožjem.
Sovrašrvo protij belim »oivšili-zatotrjem« raste iz .dneva v dan. Odklamjafo jiih v KeniijS, prav tako kot v AJžiru, Tuinitsa in Mairoku, kot v Goi, Mallajii in dmgod.
Na kaij trhKh tesoeljJh s&omd da-nasnjii kalonialnd sistem.
Prve udarce je doživel že po prvi svetovni vojni, ko si drža-ve zmagovalke niso mogle pri-lastiti kot navaden vojni plen tistih ozemelj, ki so pripadala premagani Nemčiji in propad-lemu Otomanskemu cesarstvu. Kriza kapitalističnega sistema, protislovja med velesilami, stra-hovit pritisk kolonialnih naro-dov, vse to jih je prisililo, da so omenjena ozemlja postavile pod nadzorstvo Društva naro-dov, Jri je posameznim državam dodelilo rmmda-t za upravUanje nad njimi. -
Vendar so večino mandatov dobile kolonialne velesile, ki so brezobzirno izkoriščale ljudi in naravna boga&tva teii dežel. Le-ta 1923 so n. pr. v Tanganjiki izdale britanske oblasti zakon, po katerem bi morali prebival-ci odkupiti od države svojo lastno zemljo. Kdor ni imel de-narja — in imel ga ni nihče — se je moral br«z ugovora izse-liti in pustiti zemljo evropskim priseljencenv. Tudi v drugih mandatnih ozemljih ni bil po-ložaj nič boljši, zaradi česar so v teh deželah nastali večkrat nemdri, ki so se često končali celo s prelivanjem krvi.
Po drugi svetovni vojni so nadzorstvo nad teml ozemljl prevzeli ZN, ki so v ta namen ustanovili celo poseben Skrbni-
ški svet. Pod njegovo konpeten-
co so prišla naslednja ozemlja: Kamerim, Togoland, Tanganji-ka, Ruanda-Urundi in Somali-ja v Afriki in nekatera otofija v Tihem oceanu.
V Ustanovni listini ZN piše, da so države članice Združe-nih narodov sprejele kot posve-čeno svetinjo obveznost, da bo-do kolikor je mogoče razvile blagostanje prebivaloev teh de-žel. Vendar pa prihajajo dej-stva večkrat v resno nasprotje z lepimi besectamd v deklaraciji. Poglejmo:
10. decembra 1950 je 20 poli-
cistov  prišlo  v  Singizi,  glavno
mesto plemena Meru, v Britan-
ski  Tanganjiki,  vdrlo na  kme-
tije  nezaščrtenih  domačinov  in
jim posekalo vse sadno drevje.
Nadalje:
2. jullja 1951 so pregnale ob-
lasti   pripadnike   plemena   Va-
meru   v    Legangu    z    njihovih
zemljišč,   katere   si   ji   prisvojil
veleposestnik Evropejec Dirdon.
Pleme Vameru je prosilo za za-
ščito Združene narode.  Skrbni-
ški svet je njihoyo pritožbo pod
vplivom   kolondalnih   sil   odklo-
nil.   21.   decembra    1951   je   0
vpraišanju razpravljala tudi Ge-
neralna  skupščina.  Toda  pred-
log resolucije  0 vrnitvi  temlje
domačinom je propadel, ker nl
dofoil  dve  tretjini večine, tem-
več  je  zanj  glasovalo samo 29
delegacij.   Angleži   pravijo,   da
njihova dejanja niso nič poseb-
nega, temveč, da gre za agrar-
no  reformo, ki  lma  namen po
besedah britanskega  dele^ata v
Skrbndškem  svetu samo  »zago-
foviti   dovolj   velike   obdeloval-
ae   povržine   pripadnikom   vseh
ras   in   narodov,   zaradi    česar
mo-ra   dovoliti  priseljencem,  da
si   prisvoje   zemljo   v   posebnih
okolnostih ...  itd.  itd.
Severcvzhodno od Tanganjike leži ob t.($4er$ n^orju Somalija,
sklep: leta 1960 mora postati Sornalija neodvisna, do takrat pa naj jo še naprej upravlja — Italija. Res, da je leta 1950 doživelo     somalijsko     ljudstvo
Nlko Isajevič
prihod osovražene italijanske vojske, res, da se mu vsaj de-set let še ne bo treba učiti last-nega jezika v šolah in da si bo tudi svobodno izražanje misli lahko priih-ran.il za naslednje desetletje, toda rok, ko mora Somalija postati neodvisna, je določen, kar ne velja za nobe-no drugo ozemlje pod skrbni-štvom.
Dobro se tega eavedajo tudi Italdjani in zato skušajo rešiti kar se rešiti da. Gospodarsko izkoriščanje je zavzelo &nak otoseg kot v  času fašizma.
Pritožbe somalskega ljudstva so pričele prihajati pred Skrb-nišvi svet takoj po vkorakanju italijanske vojske. Njegovi pred-stavniki so celo osebno obtože-vali Italijo, da uveljavlja v de-želi fa§istične metode. V poro-čilu posvetovalnega odbora ZN je rečeno, da si Italija prizade-va ponovno pretvoriti Somalijo v svojo kolonijo. Filipinski de-legat Carpia, ki je obiskal So-malijo, je v tem poročilu zapi-sal: »Zdi se mi, da je v Soma-liji ustvarjena strašna atmosfe-ra sumničenja proti vsakomur in povsod. Uslužbence odpnšča-jo samo zato, ker so pred mi-si>o Združenih narodov izražali svoje mnenje.«
Ceprav je doživel precej hu-de udarce, je kolonializem še vedno močan. Samo v Afriki izkorišča 5 milijonov Evropej-cev naravna bogastva in de-lovno silo dvesto milijonov do-mačinov. Nekoliko boljši je po-ložaj v Aziji. Na tem kontinen-tu je po drugi svetovni vojni doživel kolonializem na.ihujši poraz. Dve izmed največjih de-žel na svetu, Indija in Indone-zija, sta postali neodvisni, po-leg ostalih manjših, ki so se tudi otresle kolonialnih spon. Kolonialne sile se dobro zave-dajo, da so dnevd njihove obla-sti na tujih ozemljih §teti, ven-da>r skušajo odložiti dan svoje-jja odhoda kolikor se le da. Kla-sičen primer za to je Portugal-ska, ki se z vsemi štirimi upira izprazniti Goo, čeprav ve, da nima na tem delu sveta nobe-nega   opravka   več.
Svojo prisotnost na teh ozem-Ijih opravičujejo zlasti po dru-gi svetovni vojni z nekakžnim »svetim poslanstvom« — civili-zatorsko vlogo, ki jim po nji-hovih besedah pripada. Ta na-loga bi bila zelo hvalevredna, če jo ne bd demantirale že gole številke. Samo v afriških kolo-nijah je približno 85% nepisme-
verzo  in pravtako  tudi  v Ma-lajski  federaciji.
Vprašanje pa je, kako dolgo bo metropolam kljub na-silju in lepim izgovorom uspelo obdržati svoje položaje. Koloni-alizem je postal najbolj osovra-žena oblika v mednarodnih od-no&ih. Druga sv;etovna vojna pa je pravico narodov do samood-ločbe pretvorila v življenjsko načelo domala vsega izven ev-ropskega sveta. V mnogih od-visnih deželah se je prebudila narodna zavest. Osvobodilne težnje z-atiranih narodov so ta-ko narasle, da skušajo le ti ce-Io z oboraženo silo streti svoje okove. Matične države so zato prisiljene pošiljati v kolonije vse več vojske in upravnega osebja, da bi preprečile nemi-re. Izdatki za vzdrževanje reda v kolonijah pa so v&čkrat večji od dobičkov, ki ga imajo od tamkaj uvoženega blaga. Tako postajajo (kolonije), ki .so bile v času cvetočega kolonializma osnova gospodarstva, ovira za njegov nemoten ragvoj.
V osvobajanju kolonij so odi-grale pomembno vlogo tudi ZDA. Zaradj svojega velikan-skega gospodarskega potenciala mora Amerika stalno iskati no-va tržišča in nove vire surovin. Neprimerno težje pa je seveda navezati gospodarske stike z neko kolonijo, kot pa z neod-visno deželo. Neodvisna država lahko trguje po mili volji s ko-merkoli hoče, tudi z ZDA, od česer ima Amerika zaradi pre-nasičenosti svojega trga pre-cejšnjo korist.
Še davno pa se ne bodo kon-čale težave za neko kolonijo po-tem, ko je postala neodvisna. Takrat šele se namreč pokaže-jo posledice stoletnega izkori-ščanja in zatiranja. Slabo raz-vito gospodarstvo ne more nu-diti državi osnove za njeno živ-ljenje. Eno od osnovnih vpra-šanj, s katerim se morajo te dežele boriti, je problem indu-strializacije in gospodarskega napredka. Toda sredstva za ta-ko podjetje so zelo skromna in če se hoče država hitro osvobo-diti gospodarske zaostalosti, jih mora črpati bodisi iz inozem-stva, bodisi iz pičlih lastnih do-hodkov. To pa seveda zelo po-veča njene težave, kar mnogo-krat izkoristijo tuji gospodar-ski krogi, tako, da si jo skušajo ponovno podrediti s tem, da in-vestirajo vanjo velike vsote ka-pitala in dobijo na ta način go-spodarski vpliv nad njo. Tega pa se dobro zavedajo tudi ome-njene ^ežele same in zato pri-hajajo ravno od njih čedalje močnejši glasovi po ustanovitvi posebnega fonda organizacije ZN za pomoč nerazvitim ozem-ljem. Velesile so doslej ustano-vitvi tega fonda nasprotovale ker žele, da bi te dežele odprle vrata tujemu pifvatnemu kapi-talu.
Gospodarske in politične te-žave, s katerimi se borijo te de-žele, pa čestokrat izkoriščajo stare kolonialne sile kot argu-ment, češ, da nimasmisla osvo-bajati kolonij, ki itak ne mo-rejo upravljati same sebe brei pomoči  iz tnetropole.
Gospodarji tn podložniki v medsebojnem odnosu...
nih, v britanski kolonijl Ugan-di pa jih je kar 99%>. V nobenl koloniji ni dovolj šol, medtem ko so unlverze prava redkost. Osnovno šolanje tudi ni obvez-no. Najslabši je položaj v Afri-ki, nekoliko boljši pa je v Azi-ji. V Singapuru imajo ce*o uni-
Vprašanje pa je, koliko bod taki argumenti lahko zavrl osvobodilna gibanja v koloni jah in oelotni proces razpada nja koloniainega sistema.
TRIBUNA ^ Str. 3 B
IZ KONCERTNE KRONIKE
2.   december:   Vokalno-iinstru-mentalni   koncert   za   prostetvo
10-lertnice osvoboditve. Mešani ibor Glasbene Matice v Lflub-ljani ter simfortičnd orkester Slovenske filh.armomlje. Diri-gent: Ciril Cveiko. Solista: pda-nist Marjan Lipovžek in bari-tonist Samo Sm«rkoLj. Uvodni komentar: Rafael Ajlec.
Beethovnavo Fantazijo opus 80 za telavir, zibor in orfceeter «o prvič izvajali v Ljublj%ni pred 85 leti. TaJcrat morda še ne, danes pa nam je njena mi-•elna nadvnost, zlasti v začuda preprositi, do-mala haydnovski obleki, ki si jo je Beethoven nadel, nehote izvabi nasmešek. Menda ni potrebna posebna bistrovidmost, če jo uvr&timo v tisto drotono skupino Beethov-novih skladb, ki jih danes izva-Jajo le Še kot posebnost in zgo-dovinsko znamemitost. Nemara so že bolj potrebne poklicnim glasbeniikom, kot sodobnemu koncertnemu občinstvu. Ne vem sicer, koliko sku&enj je ime] dirigent z orkestrom, na vsalc naoin pa je izvedba tega, prav go.tovo občutljivega in krhkega dela, pokazala vse slabosti hi-trega študija: številne ritmične spodrsljaje, občutne intonančne n*sk.ladnosti (začetmi unisono v godalih, duo flavte in klavirja itd., it4.) ter mlačno muzicl-ranje. Marjan Lipovšek je kot solist neoiporečno rešil avojo nalogo. Pevski seksitet se je uveljavdl zelo lepo, znatno slabše zbor, a tudi ta ne po tehnični plati. Da sl bomo na jasnem: požrtvovalnost pevcev, kl teden za tednom žrtvujejo svoj prosti čas za vaje, nj.ih.ova vztrajnost — vse to je vredno vsaike hvale. Toda zbor Glasbe-ne Matice nujno rabi mlade, sveže glasove, sicer je nemogoč kakršen koli napredek. Sedanji zboristi so seveda izkušeni, toda zbor je glasovno neizrazit, -¦• »vi&i v zraku« — po tej poti pa je seveda nemogoče doseči izo-blikovan zborovski zvok. Morda je tak vtis delno zakrivtla tudi negotovost zaradi premajhnega števila skušenj  z  orkestrom.
Arničeva kantata na besedilo Zupančičeve Dume, pisana za baritom solo, meSnni zbor in or-kester, je dejansko Četrti stavek skladafeljeve istoimensks sim-fonije opus 24. Nasiala je. med drugo svetovno vojno, kaže pa vse znaoilnositi Arničevega d«la: barvdto instrumentacijo, trdo-vrat.no se po-navljajoče ritmičn« in melodične vzorce, ki — hotc ali nehote — ustvarjajo mono-tonost, smisel za široko dina-mično stopnjevanje, bogat kon-trapunkt. Partitura Durne ni lahka naloga za izvajalce, ven-dar jo je orkester (kljub do-kajšnjim ritmiičnim neskladno-stim ter intonančnim ohlapno-stim) i izrazno i tehnično bolje posredoval. Bai-itonist Samo Smerkolj je ustvaril lepo inter-pretacijo, le škoda, da je v dra-matičnem vzponu Cul sem vdo vdce jok jjaoral utoniti v gosfci gmoti orkestra in zbora. Tudi zanesljivo naštudirani zbor, ki je 'dmel znatno težje probleme kot v Beethovnovi Fantaziji, si je prizadeval čimbolj uspešno talmačiti svoj delež.
Ciril Cvetko ni dal Izvajaniima skladbama   potrebn«   enovitosti,
nl ju sug&sCivno preoblikoval v doživetj.i. Beethovnovo Fanita-zijo je vsaj n«koliko reševala njena rapsodična z.gradba, mo-zaik kratkih, v sebi trdno za-ključenih (toda tudi med sabo povezanih!) delov. Tembolj pa je taka neorganska razceplje-nost motila pri Arničevih na besedilo vezanih širokih čustve-nih vzponih, ki so nekajkrat (deloma po skladateljevi delo-ma po dir-igentovi krivdi) raz-blinili v več manjših, nepove-zanih celot. Nemara je to po-glavitni vzrok, da je ostal po Dumi n«jasen vtis.
Igor Sotošek
3. december: Koncert Madrl-galchora iz Celovca. Dirigent* Giinther Mittergradnegger. So-delovali so: sopranistka Erika Stranner, kitarist Konrad Ra-gossnig ter Inatrumentalni trio iz Celovca. Spored: Renesančm in sodobni skladatelji v prvem delu — ljudske pestni evrop-skih   narodov   v   drugem   delu
Na prvl pogled: Mlad, izre-dno discipliniran komornii zbor. Po nekaj pesmih: Premišljeno izbrani, a ža.l ne pneveč polnii glasovi, združemi s sila tankim ušesom v lepo celoto. Vpijo^a šibka točka: Moški solkti (na primer: negro spirttual) in ne-koliko manj očitna: ekupiina basov. Izrazita izgovarjava in (vsaj v začetku) zanesljiva in-tonacija. Ritmična preciznost in popolna kontakt z diri®entom. Vzorna kultura glasu — človelc bi dejal, da ima pred sabo po-klicne pevce. Spored je bil ob-sežen, za naše pojme skoraj predolg. Toda mladi zborovodja Mittergradnegger se s svojim ansarnblom igra in dosega ve-dno znova presemetljive zvočne ufiinke. Njegovo vodilo je tekst pesma: le-ta naj bo slehernemu razumljiv; odtod skrajno na-tančna izgovarjava. Toda v tem prizadevanju je skrita tudi ne-varnost: ritmična kontinuiteta skladbe se cefra, razbdja s« ob skalovju naravaih besednih poudarfeov. Odtod le še korak do — seveda navidezne, a za uho nesprejemljive — ritmične amorfnosti: (včasih ie kar ob-čutno in večkrat samovoljno) izpremiinijanje tempa med lcom-pozioijo samo. Takšne so bile več al! manj Lassove Audita nova, Wila€rtova Sempre mi ridesta in Donatiijev Madrigal. Vendar je to le izijema skraj-nosti: splošni vtis je resručtio lep.
Interme7.zo prvega dela spo-reda je Ruggierijeva Sonata v izvedbi celovškega Instrumen-talnega fria in kitarusta Ragos-sniga. Namesto pri nas običa.i-nega klavirja s€ kitara (ne gle-de na to, da je tak način izved-be v duhu tedanje dobe mnogo bldžji) znatno lepše prilega k o$talim trem godalom. Toda kljub temu je enovitost sporeda razbita - z njo pa tudi pozor-nost občinstva.
Drugi del sporeda je razoča-ral. 2e ob pogledu na program: ljudske pesmi evropskih naro-dov zgolj v priredbah nemlkih avtorjev. Razen tega: večdno pesmi poje zbor v nemščini, ali — kar je ie nekoliko slabše in
popolnoma nerazumljivo — ne-katere do polovice v nemščini, naprej pa v naoionalnem jeziku (na primer: slovenska narodna »Zbogom zdaj«). Vtis, ki ga taka babilonska mešanica ustvarja, je vse prej kot prLjeten; zbor. ki je tudi potrdil in izpričal svojo umetniško vrednost z (v vsakem pogledu) zahtevnim programom, bi moral misliti na take stvani. Tako pa zvene pe-&mi, vzornim priredbam in do-bremu petju navkljub, medlo. (na primer: Mittergradnegger-jeve priredbe za zbor). Ansam-bel, ki je v svoji rasti dosegel stopnjo madrigalistov iz Celov-ca, bi se že moral lotiti vsake pesrai v originalnem jeziku, a tudi v — originalru priredbi.
Zaključek koncerta nam je prinesel še dvoje razočaranj. Najprej.      slovensko      narodno
Zbogom zdaj v priredbi Aatona Andierluha. Precej trdno sem prepričan, da dosti bolj medle pesmi ne bi mogli najfi niti z lučjo ob belem dnevu. Todo izbor je seveda stvar dirigenta in mi mu n.e moremo ukazo-vati. — Potem: sprememba na programskem lističu: doslej ;;e bilo pni vsaki pesmi pripisano frgava je, zdaj nenadoma skup-ni naslov »avstrijske in koroške narodne«. Rad priznam, da ni-&em folklorist, toda najman' tako trdno sem prepričan, da je bila med štdrimi pesmimi, ki smo jih pod to skupno efiketo slišali ob koncu koncerta, le prva avstrijska narodna (Ei du, mei Iiebe Schwagerin), ostale tri pa koroške. Odkod torej ta čudni postopek, ki bi ga zelo vljudno lahko imenovali vsaj ne^taktnesa?                  .
BOJ
MED
generacijami
PravzajpraiV je nasloiv preoster. Živilijemjjle gene;racii je p.ri nas še najbolj po^obno nekoliko ra.zraih-Ijanemu SiOizaitjj;U zaikancev, ki se Siicer ne ljubjta in se med seboij pr&pi.rafa, kada;r na-nese >priiika, a kJijub vsennu veaidaiiie živrta sku-paj in gresta ob nedoljah in pra-zniikih — zairadi ocroik un z:lo'bnu;h jczikov prj soiedo^vih — sikupaij in celo po-d roko na sipehod. To-¦da, navsezadimje to ni p«nembao. Dejstvo je, da je s.po,r tu in da je.poitirobno zaivzetii do n,jega ncko jasno dm opreideiLjeao stal^če. , Vsak boj za pojme in manila (navse^zadn-je je to vsebima spoira med generaoiijianii, ki imajo po-vsem raizilične -življ-enske iizkušnije m povsem raziiiično vreilniotiijo svet, v katerem živijo) lahko o-ceajiujemo z dveh sicadišč: z zgo-dovinskega stališča n;U'jnosti in z vidiika treautiie duhorvne siicuacije proistora, v katerem nastopajo ge-neraoiije z več aH manj različniimi, med seboj se iizkilijuičujočkni na-zori. Z vidika trenutinega pofložaja ;e talk genaraoiiski bcj negativen, saij umičuje, naimosito 'da bi graidhil, zaniikuje   možnosti  drugega,    na-
mesto da bi j'h priznavail, ureiad in skušal pogilaiblijatii, mmogokirat celo fo.rmaJi2iiira prav tisite pro-bleme, ki bii se moraili z.detii vsem skap>ni lin bisrvenii; tem bo;lj, ker se ipravza>praiv nobena g;eneracija ne more izagnici n:.iri tradtoifji mimi sredini, iz katere je zjrasla. V ko-Klkor iprav naiša dolba zahteva ^e prav posebno osredotočenost vsa-kega nikleca na specufična vpra-ša,aja, poroijena v zimcdi vsakda-njotsti. morallnem pTevrednotenifu Ln notrainj/i ^lovekoivi neuravnote-
Objavljamo prispevek M. Prosenca z željo, da bi bil pobuda za nadalj-njo polemiko o vpraša-nju, ali lahko v umetniški ustvarjalnosti govorimo o razlikah med »starimi« in »mladitni«.
ženosci, kd jo prinaža s saboj ne-gotovost novcga — je vsak med-seboijni sipor tem ma.n'] raizvese-ljiv. Fraiv naspirotno pa zg&d&vln-ska n,u|jnost s težwjo po kristali-zaciji šjiroko za.snova.nih duihovniih razipletov »por oiprarviičuie ter ga v nekem smiislu istcveci s seboj, se prasviu s hiistori^nega vidika je ta apar nujen in neizogiben.
Vziporcdno so v idejno areno v^toipUlc tri, med seboii izdiferen-cirane skupine, katerrh se je — po stairo&ti in <po vrstnem ireciu kot s& se poijavljadii v stavenskem kui-tumeim žrvljeniju — oiprtijel nazdv »stairi«, »sir&dn^« in »mlajdE«. Da so med njinii todli gl-abije raziliike, je samo po »ebi ra-zuralijlivo; Ko b>i šlo saino za lleto, bi bii!a vsa&a palemii-ka ncipotirebna in odvež. Toda., v ^em je ip;raivz.aipirav bistivo stva.ri? Morda bo vsaij ¦deiloma (poijasnilla te probleme kratka, boilij skica .po-<loibna anaJiiza probl«irnov posa-imeznih generaoij.
Res, vsako i^ptloiSno oirtiačevanje skuipine mrvanjaJcev, ki na&topa pod imenora »generaarja«, je tve-gaino iin vsaj več aild stnanj netoč-no pO'čet)je. Necočno zairadi tega, ker se potsaimezmiiiki.med seiboj ne iočiijo le po vrednosti svojega <le-¦la, temveč nidi ipo nazoirih, ka>te-re iizipovedtsjejo. A venidajr jih droai tudli nek skuipeti iknenoiva-!ec, zairadi katerega so »i med se-boij ipoidotbni m sorodnL Zaradi te ikuipne točke pa ¦}« spiložen aris venidartle roožen, ^e ne colo up>ra-
VliČ.60,
Generacija kuiliturndlh <i«laivc«v, ki je z vež ilii inatij iadelanim pragraraom nastopida kanaJij po prvii svecovoii "voljni, ,je neiposre-dno nadaljevala $ poibudarni, ka-tere je prinesla v siloTenafko kul-turmo žaiviljenje moderna »n kare-re bi "vsaii v tem smisilu nijboflje otnaičiJi kot twcpe>hzd<\® domače ustvariailmosti. 2 nekaimi npecifi^-nima iz)prememba.mii, ki jtih po-vzraža prila,go(jfiivanije, so .nann namreč prav tii kultutrnli ddlavci po9redoivail:i vziporedno % evrop-skirn dogaiiamiem moderne a«d»eje isn. liiterairae tokove. S tem, kair so v obdoibiiiU med obema vajnama u-stvatriii, se niso feenaŽiiii % Evro-po <le v ¦smblu dofee jm stremfl'ienii, tenuvež so nam daibii vrsto del, ki so 'biila hkratii sodiolbna d.n. traijtna. Skuipna tofika, ka fith je vezaia, je bida t<3'Oiveikova an-diiKridualna oscb-noet, mjen poraen in njena raorad-na odgovomosit, osebnast, ki jlh. je silšlla k moraJnemiu krarkizotnu \n v imemiu kaitere so odklanjaili — na ta ailfi oni naičiiin — krmčnost me-Ščanak« družlbe.
Če >je stare^a generacija qpo-7.orila na raizkirotj solliidttih teme-Ijev nmiden -uirejenega ziivljenja pred  vojno,  je sredinija generadja
posiredno sodelavaiTa pri njenem raizkrajaaiju in ga kot n&jostrejše in naiibolj raidilkaflno na.iprot\e za-oscnJla v tisto proti>lo'V'je, ki je aiprila 1. 1941 dd&lo svoij.0 naj-boil'j vidmo vnanp pod!ot>o. N^jena umetnoisit ]e biila že od vsega ,po-četka aikoiviz^kaij.oča in obenem e-stecsko brazipomemibna.
S koncem revoluci,je nista obe generacijd ¦dosegU le svojega ciija, tem.več »ta tudii razvredno^tila svo-ie ¦vrediivosd. Kar je ustvariila sta-rejša generacija trajnega, ie po-srailo klasika, CiStaJo pa se je :z-gubilo v pozaibl.jeniie. Še mnogo več pa je v tem ozuru ucrpela ge-neraciija, ki se s soidobno Evropo m mo.gila in ni hotela po^vezatii. Njena umetnost, ki je svo^ečasoo vzinujaila zairaidli svoje iproigram^ske temaituke nemajJino ipoizonioist, se je ipod pavečevailniim isteklcMn ča-sa izkaizala z maluimi šzjemami birez vrednosci.
Obe gemeraciiiji sta tuidi ipo voj-ni 'posegjlii v kulturno žMjemje. Toda svoijFJi idejnih in estecskih rrieril nilstta mogli ipirenostS in ptfi-lagoiditii precej tujiiim raizmeram. Umaknili sta se allil v netpiriismo, koiniiunkruri&cično šablono, iiz ka-tere so nastatjali iroimani o toiv4.r-nah, pisarnab in dobriih diržav-ljandlh, allii pa v iz oLi.ra.no c&am-mljenoisrt, v fcateri so biila dejan-nja Je nalknadme odgoivarjapče in nctvorne poiteze. Le pirav r&dki ustvarjalci so znaJi promostki preipaid, kii jih je odločCO. po vo-ini od žirvljenja lim. kljub vsempredi-spoTioiijam ustvarjailno pj>seči vanj.
Mlada gemeiradija Je zirasla ue povsena noviili raizmor, itz prevre-dnoltenja vrednot, pamariiikan.ii starih vizorov, iz 'dlvoima in Ssk^-nija. Dužffvmi profil mJadeiga inite-lektuadca se ;je iizibrasiil v voijnih in ipovotjinih ¦dožliiv©t.jiiih, ki so ga si'!iila v nenehno iskain^je Trednot, ki bodo vzdrŽaila težo in zahteva novega iasz.
Pdvscm raawci\jrvo je, <&& to-l:klnth nasprotiiij nd mogoče ugla-stti na ijlsto struno in <ia ie boj praiv taiko neizoigiiben kct obračua s kiniteriijd. Kdaj «e bodo »mladt« izkaizalii tudll v ttmernosri rredni na>daijevallci r,raidic.i'je silo^venska kulture, {« s€'veda vp.rašanre. Mi-sliim pa, da bodo profiram, kate-rega Jim ipripraivfLja sodjboa mla-'da ipolemaična esejtstdka -in kritika najlaže uresnii-čli thu, ki so rasli Ibrez predsodkov .iin teže racuona-lis-tii^ne skeipse. Njihova imema. se ža ipojaivljatjo t areni.,.
V Novi Gorici je ae dni c ii -Ia svojo prvo slikarsko razstavo Adriana Maroževa doma iz Vrtojbe pri Grorioi. Med tride-seiiml razstavljenimi slikami oblskovalca najbolj pritegneio Baletka, Lidija in Autoportret katero tudi objavljamo.
Mickiewiczev večer
16. tega meseca 80 slavisti, s pomo6jo Slavističnega društva in Slovanskega inštituta, prire-dili Mickiewiczev večer ob sto-letniai smrti tega velikega polj-skega pesnika. Program — reci-tacije Iz pomembnejših njego-vih del, deloma v poljščind, de-loma v slovensfcern prevodu, — ki so ga izbrali študentje sami, je   poživljaLo   izvajanje   Chopi-
novih skladb. Vse točke je ko-mentar povezoval med seboj v »trnjeno harmonično celoto. Slavnostni govor je imel Anton dr. Slodnjak. V njem je orisal žlvljenjsko pot Adama Miickie-wi(%a, pokazal na mesto, ki mu gre v slovansiki Oiziroima sve-tovTiI književnoisti, pokazal na tist* vrednoite, ki jih je Mickie-wic^ dal poljsikemu ljudstvu, in vsemu človeštvu.
...in razstava
16. in 17. t m. je bila v sla-vls'tičnem seminarju odprta raz-stava ab stoletoici smrti Adama Miokiewicza. Pobudo in razsta-vo samo so pripravili študentje s pomočjo Slavističnega društva in SIovains'kega inštituta. Raz-slava je bila razdeljena na več
delov. Prvi del so predstavljala Miclki«wiczeva dela. Tu sreča-mo znane Dziadyie, Balade in romaince, eip Pantadeuzs, Poeizi-je i'td. Drugi del razstave so študije o pesniku in njegovern delu, ki se nadaljujejo s slo-venskimi  prevodi  iz  pesniikove
poezije. Tu zasledimo prvi pre-vod  Mickiiewicza  v slovenš&ino
—  Matija Valjavec je leta 1856 v  Novioah  objavil  prevod   Fa-rysa; v   Novicah   1.  1857   pa  3 Krimske    (Siojnete.    Nadaljevanje tvo-rtijo   repirodukdje   Andraoli-jevih  ilustriacij   k   Mickiewicze-vetnu   delu   Gospod   Tad«j.  V zadnjem  delu  razsitave  —  Slo-venoi   o   M.ickiewiczu —   je   v kronoloskem   redu   razstavljeno delo Slovencev o pesniku in to od   Prešernovega pdsma  Stanku Vrazu z dne 4. ki 6. marc^ 1855, kjeir   piše   o   njem,  Prešernove elegije Dern Andenken des Ma-thias Cop. Nowic, ki 12. decem-bra 1855 poročajo  o Mickiewic-zevi   smrti,   preko   člankov   in študdj   o   pestiiku   v   Ljubljan-skem Zvonu, Domu in svetu itd.
—   vse   do   ntovejših   razprav   v zadnjem desetletju.
PCTER BOŽIČ
Popevka v vratih
plšemo leto 1975 in od do-gcdkov, ki so sicer nepomembni lr so minulj nekako pred dvaj-setimi leti, je ostal samo še me-del »pomln. Sem star upokoje-nec, ki prebiva v hl'ši, samotni in nekoliko izven mesta. Pod Djo so zelenl kostanji in majhen vrt z nekol&o večjim drevesom nad potjo, ki vodi pod imiojim oknom v napačno smer. V pri-tličju je še gospodiar z ženo, s katerlm niroaim prav nobenih preglavic.
Kadar m veieri prav pusti, me povabita na črno kavo, in takrat presedlimo molče nekaj uric, dokler ne zazeha gospodar iu, ne zamomlja »lahko noč«. Nihalo na steni meri naš čas, č« naim je prav ali ne. Ko od zastrtega in zaradi domačnosti toplega večera ne ostane ničesar več, aga-nem časopis in se brez besed, samo z naa;ibom glave, poalovim. To so rediki lep» zim-sltl večeri, ki jih preživbm. y tej samotni hiši na periferiji mesta.
Poletni večerl so druga<5ni. Drevo pod mojim oknam je živo in se pripravlja na dežev-no jesen, ko bo moralo odvreči liste, če bo hotelo prestati zi-mo. Po poteh je pesek in na koncu glavne pot» vrtna vraita, ki pojo, kadar jih premika ve-ter, kot rog starega pozablje-nega zapitega uimetnika. Vse to je   zame  pol^tni  večer,    ko    !e
pregiba pod slopali neizhojena trava in se v rosi ranega jirtra zopet dvlga. Sedim v naslanjaču pred oknom in poslušam po-pevko teh starih vrtni'h vrat. In na misll tmi je, da je moral takrat pred dvajsetiml leti ho-di>ti tod zapiti skladatelj z ro-gom ln °i slutil, da bo po to)iko in toliko leti'h slonel tu na oknu neikdo, ki bo prisluhnil tonom in poltonom njegovega zgublje-neiža življenja, kt so jih vrtna vrata zbrala v popevko in »i jih vtisnila v spoirnin. Morda je pred leti kdo prisluhnil tej po-pevki, a pozabil jo je tako hitro, kakor hitro je uimrl. Vsakokrat, ko se je pijan in bolan vračal tod mimo, se je ustavbl. In ljudje so menili, da je samo pijan. Le vrtna vrata, stara, ž«lezna in zarjavela, so vedela, kako je s to stvarjo, čeprav je veliko in veHko ljudi hodilo vsak večer tod mimo, do nasipa Ljubljanice, kjer so še pozno v noč sklanjale vrbe v zelen-kasto rjavo vodo svoje čiste liste.
Da, tako nekako 3« m.oralo biti pred leti in leti, in zdaj od vsega t€ga ni ostalo ničesar drusega kot spomin na razbito življen.ie in na šumenje reke, nedaleč od moje hiše. Ko vča-sih potihne tudi to, si poizku-šara predstavUati njegovo podo-bo. Do]go mislim nanj in na njegov svet, ki je bil veliko prešfrok, dia bi lahko ostal cel in se n« rasrbil in sesul.
Ce je v moji sobl vse tako i«»i   yfi&&   xwaif   na   kUvirju
prah, na mizici ne, stol na pre-progi in še mnogo takih drobnih stvari, stopi ta zapiti skladatelj izza vrtnih vrat in sede v kot pri oknu !m molči. Občutek imam, da je to človek, ki je nosil pozimi lahno poletoo oble-ko, poleti pa težek plašL »n s1 na sredl prometne ulice z za-šiljeno vžigalico čistH nohite. Neikega večera, ko se -mi je zdelo, da moram na vsak način s kom spregovoritč o čemerkoli, sem menda povprašal starca po tym.
»Da,<< ml je odgovoril, »ne motite se. Res je bilo tako. Ne-kaj časa sem irnel etul in piHco, a sem vse kar tako brez vsa-kega razloga zapil. Potem sem si pa pomagal tt ošiljeno vžiga-lico. Cudiim se, zakaj tudi drugi Ijudjs ne zapijajo taJcih stvarl in si ne čistijo nohtov 3 prk-rezljanimi vžigalbcami.«
»Res čudno, da tega ne store,« s©m mu odgovoril. To je tudi vse, kar sva govorila v teh dolgih leti>h, ko večer na večer poslušam to popevko v vrtnih vratih. Vedino odide miolče na-zaj. Noč je potem mehka in zastrta in ves čas mi brodi po glavi misel:
»Cudno,  čudno,   zakaj   ne .. .«
Potem bije ura na katedrali tričetrt. Tedaj obstane v molku vse. Mlsll ln  vrtna  vrata.
»Noč je,« sl pravim, »in ljudje navadno ž« spijo ob tem času. Jutri pa bo že spet dan.«
»Da, da,« pravi omet, ko drsi kot neizpolnjena leta po zidu.
Večer na večer je taiko. Vča-
sih stopiim na vrt in tedaj se mi zdi, da to ni več skladatelj, amipak slikar, ki je nategnil čez vrt veliko platno in nanj slčka z raznimi barvami obraze, ki jih je že moral srečaO kdaj v življenju. Začuda, kaiko so si podobni z mojimi, kš jih moram nositi v spominu! V pesek riše hiše, velike in sbve, z dvorišči, kjer se igrajo otrocl z živopi-sanimi kocikamii in jMi poizku-šajo sestavitl v žtvljenje. To je svetla barva. Potem poinaka čopič v temnejšo in riše vla-čuge z dolgimj črnimi lasmi po zapitih beznicah, in otroci, k» so še maloprej čepeli po pesku velki»h dvorišč, dobivajo v izraz starčevske poteze in včasih kdo od njih vprašuje:
»Glej jo, glej! Midva pa se odnekod paz«ava. Delala si m^ senco i*n nisem mogel sestaviti kocik v živopisano svetlo sliko.«
»Neumnost! Morda je res? morda rie. Sicer pa je vseeno. Tudi nieni so stal» ljudje v lu-či, da je padlo name samo ne-kaj sence,« pravi dekle v beznici.
Potern s« primeta za roke ln mislita,  da jlma je dobro.
Polem zgine tudi to in po trav« v vrtu se vije temna črna barva izpod njegovega čcpiča. Riše velike vislice 'vn po lesu se drenjajo vsi ti otroci, ki niso m-ogli sestaviti živopisanih kock, navzgor. Ko pridejo do kroga^ skočfijo vanj, nekajkrat zaniha-jo v njem, skočijo ven in se mirno pokopljejo. Da, to je-črna barva in zdi se mi, da je t,a moj zapMi slikar izgufoil za vse ostale barve smisel. Dol^o časa počne to in oba primerjava te najine obraze in ugotavljava sario to, da so isti. Kakšen uimetnostni kritik bl nama očit&l šablono fn maniro. Potem imine večer   lm   oba   zaspiva.  Oa v
vratih, jaz v naslanjaču v rnoji sobi.
Tako md tečejo leta v tej hiši, ne da bi se kaj zgodilo. Imam mir in red. Predvsem red. Ko sedem v dopoldnevu na vrt v senco, rišem v krog v pesku vse, kar živi. z menoj. Vrata, amet, ki je padal z zbdu^ in š« kaj.
Moj gospodap pa škropi leta na leta zeleno brajdo, da bi ohranil vsaj še za prihodnje leto nekaj jagod grozdja. V^a-sih, ko rišem v pesek krog z vsemi stvarmi, ki živijo z me-noj, razmiišljam tudi 0 tem, ka-ko gospodar že leta in leia rnisli na naslednji dan, mesec in na vse letne čase. Nekoljko se m« zdi ta stvar čudna. Jaz imam premalo opravka z enim samian dnevom, da bi mi padlo na pa-met, kaj bo, recimo, naslednjo pomlad, Zdi se mi, da se ne more prav ničesar več zgoditi, a ko se mi, recimo, kaj zgodi, sem neznansko presenečen in le težko spravim to novo stvar v krog v pesku. Nekaj takega se mi je, reckno, pripetilo še nedavno in precej časa je pre-teklo, da sem spravil vse stvari zopet v red, kot so bile. Imam navado^ da grem vsak večer v kavarno. Toda samo za nekaj minut. Samo tolčko, da na hi-trico popijem tutško in tudi na hMrico zglnem domov. Nekega večera pa me je nekdo nena-doma počil po hrbtu.
»Glej ga, glej! Prijatelj, kaj pa ti tuikaj? Ze nekaj časa se nlsva videla.«
»Prijatel]', jaz te pravzagotovo ne poznam-«
»Prpjatelj! Se ne spomniš? Pred dvajsetimi lett?«
Umolfenil s©m in takoj mi je zlez/pl v možaane sipoTnin na mo-dro jopSco nekega dekleta, sve-ženj potipkanih papirjev in šele
prav na koncu tudl 00, Nisem in nisem se mogel domisliti, od kod vse to naenkrat. Ustra-šil sem se le tega, ka-ko bom vse to spravil v tisti ikrog v pesku. On pa je mirno govoril naprej, kot da oba veva že vse.
»Veš, dvajset let je že iminilo in jaz sem medtem postal že ...« 2e spet nekdo, ki je začel svoj nagovor ,Jaz7 na primer, sem že ... itd.' sem pomislil.
»... velik pesnik. Sicer sem bil že tudi prej, amipak to vse skupaj ni bilo nič. Moji dohodki so precej veliki.«
»Tudi jaz sem se nekoč Uikva-r-jal  s  tem,«  sem mu odgovoril.
»Da, da, napisal si celo ...«
»Rornan,« sem zinil skoraj brez daha. Ta hip sem se nam-reč sponiinil vsega in spravil vse skupaj  v logično  zvezo.
»Veš, moja žena in jaz sva ves ta čas, vseh teh dvajset let mislila nate,« je govoril kar naprej. Jaz ga pa niti sllšal ni-sem. Mislil sem le na roman, na njegovo ženo, ki j,i je bil namenjen, i>n je med drugimi jopicami imela tudi modro, in na sto in sto Stvari izpred dvaj-setih let.
»Obiš^i me kdaj! Recimo po-jutrišnjem, ko pra,znujeva z že-no dvajsetletnico poroke. Tud* druge prijatelje iz tistih časov boš našel lam. Ziviš samotarsko ž^vljenje kot puščavniik, ha, ha! Saj  ne zameriš?«
»Cemu le,« sem rekel, se z rahliim nagibom glave na desno poslovil in jo mahnil po slabo razsvetljeni in od dežja izprani ulici proti domu.
Moj red in mir, ki sem sl ju s težavo skozi vsa dolga leta priboril, sta bila porušena. Ustavljal sem se na cesti in napeto mislil na to, kako bi se to dalo popraviti. A nisem in nisem se mogel domisliti niče-
sar. Hotel »em se zaimotiti s kakšno drugo stvarjo in sem opazoval predmete po cestah. Toda prav nobena stvar ni bila postavljena tako, da bi lahiko bila meni pogodu. Ko sem sl naprimer ogledoval cestno sve-tilko, sem ugledal na njenem drogu prah in uimazanijo, kot da je že leta in leta ni nihče čistil. Ogledal sem si naslednjo in slika je bila ista. To me je spravilo iz ravnovesja. Prvega^ ki sem ga videl na cesti, sem ustavil in mu mirno (kolikor sem pač mogel) povedal, da se bom pritožil na mestno upra-vo cest.
»Molčite in ne izgovarjajta S€,« sem niu rekel. »Drogovi so prašni in jaz sem vendar člo-vek, ki ljubi mir in red. I.n vsi bi morali biti taki. Da^ da, vsi! To ni prav nič smešnega, go-spod,« sem zarjul na koncu, ko mi je zaradi nje^ove nesramne posmehljivosti udarUa kri. v glavo.
»Ce ž« za to ni nobenega fonda, potem Pa naj vsaj vsak meščan saim pobriš« izpred svo-jih   vrat   s   svetilke   prah!«
Ločila sva se. Mož je majal z glavo, očividno zaradi tega, ker je uvidel, da iJn-am na kon-cy  <oncev le jaz prav.
Ko sem yrišel v sobo in sem hotel sestt v naslanjač, me je čakalo novo presenečenje. Stol je bil premaknjen in ko sem ga poskušal spraviti v prejšnji po-ložaj, sem se vrtil po sobi toli-ko časa, da je ura na katedrall že tretjič udarila tričetrt in sem potemtakejn zamudil popevko starega zapitega skladatelja v vrtnih vratih.
»Se to,« sem si rekel. »Kako naj zdaj ležem. ko se je v teh nekaj urah zgociilo toliko in to-liko stvari?« Ogrnil sem plašfi in  šel v mesto.  NLkjer ni bilo
KOREFERAT IVA POSVETU O NEKATERIH VPRAŠANJIO  V  DRUŽINI. KI JE BIL V ZAGREBU OKTOBRA IN NOVEMBRA
O vplivu filma na mladino
Razmaih kiinamatografije po iz-najdlbi zivačnega filma, zlastd pa prearesupče obdobje druge vojne, je iimelo v vmi dežel za posledi-co spo&nanije, da je vplliv fiftma na gjledailce, poseibej na mladino, <Jo  toliikaae  mere  lintemzivea,   da
France Brenk
ga uradne držaivne cenzure ne morejo več kontrollirati v njegovi tajnotani gloibinu
Vse bollj žgoiča potreba po si-stematižnem proučevanju vpliva fjikna na oibldkovanije miiseJnega, čustvenoga in nagoinskega sveta •oddbnega človeka, je dobiJa do-•lej naijbolij vidni izraz o'b ipetde-aenlecnJci kinomaitoigraflilje, leta 1945, ko ustanore v Francijii. »Dr>ustvo za filmološko razhko-ˇaaje«. Kon-ec seiptembra 1947 pa je bil v Pairizu niednairodni kon-Rres, na kacerem so sfa. ustanovi-
naipiilsi »Mladinii pod 16 let staro-stj je obiisk fi,kna pretpovedan«.
Prdbližmo v istem času so se iz-vrsle poimembne spremembe tudi na podiročiju jugoslavanske pro-diuktrvine kinoma.tografi>je. Tudi naša proizvodna ipodjetja so se »kamercdailizi-rala«. Pod gesilom »&n večjih filmskih dob-iičkov« so netkat-era izmed rojih nastopila znann pohod v takoimenovane »kaprodukcLje«, itn kair je za ma-še razmiišlijanij« važno, prenehala so sknbetd za mladtaki fillm. To-likanj obetajoče zagrebško pod-jetje fillimskiih risaok »Duga« je biilo -ukinjecno; &lovensko podljetie »Tiriiglla:v fiilm« je po prvih uspe-!ih lutkovmiih Blmov, »7 na en maih«, »Vlutez im koš« in »Usodni strel«, pren-ehalo izdelovaiti lut-ko-vne fikne, ter p*o »Kdkcu«, to-raj od leta 1951 dailje, ni izdela-
lo raobenega fdllma za mlaidino več, kljfiib neapoiniemu in celo in-temacionailnemu moTainemu ustpe-
Decernhra lata 1908 }e newyvrski   župan   G.  B.   Mc  Cltelan \ pmgla&ul kfot>emct>t>ogra.fe za »nečlsta in nemoralna,   zabavisca*,   ja-nuarja   1908  pa  jvh   ye »Chicago Tribrune« imenoval »pohu^s-evcuce | mUdine«, nakarr sa  ustanovili v ZDA   »Nabionai  Bo&rd   0/ Cen-j sorship of Mafiiton Pictures*, prvi  fiimski zbor cetnzorjev na svetu, j ki so mu dtos&ej prechaj*a&i vse fttme, preden s<o \ih smeii jmo pri-i kazovatDi.
...all prijetno vzdušje mladlnskega filma?
telji in člani »Gentra fiilmdlogije« lastavili nailogo, znanstiveno pro-učevati sodobno stanje iilma na svetu in pa vpJiv vsega, kar se v zvezi s filmom .dogaja.
Potireibo po fiiilmcvloškilh raizis-kovanjih so rodile tedaj negativ-ne posledice tiste vrste filmov, ki jim prarviimo plaža in silaba filltn-ska lliteratura, s kakršno preplav-ljajo kiinematografe in kioske so-dobnih mest in velemest.
KAKŠNA JE   SITUACIJA PRI
NAS? Tjj :h 'eta 1948-1950 so ia&bi—
rale                i   odrasle   in  mlade
jug-..                  gledaJce zvezna ter
repub")....c komisaje, sestavljene iz usledaih p^oilittiičmh in ktnlturnih delavcev. Bil je to čais doka-i stro-gih kiejno morailnih kriteriiev iin ne spomiJnjam se fidma, ki bi biJ, ali ki bj ga billo treba »ipir&pove-daci  mladiini«.
V omenjeniih letih pa so začeli spet kolipoirtirati po nažiih kine-matografih fiilme, ki so jih nzbi-ra'li po manj strogih vidikih. Pod-jetja za naikup in distrilbucijo fiil-mov so se prLčela »kornercializi-rati«. Geslo o »ekonomskii renta-biinosti fiiima« je komati 01pa7.no iizpodrinjilo prejšnije geslo naše fi(lmske polkike, po katerem je nadoga fillma — »najvažnejše u-mecno6ti« — predvsem v njego-vem podiiitično in moralno ko:n-struktivnem v|pllivu na miselno čustvemi in eticno estfftski svet caš^tja fšlmskega g.Ieda.lca.
Flmi, ki jim pravimo plaža, so začeli spet vdiirati v na.?e kitne-matografe, in spet so se pojavili
več nikogar in tudd vsi lokali so že bili zaprti. Hodiil sem po cestah in, ko nlsem več vedel, kam bi krenil, sem, kot nekoč pred dvajsetimi leti, metal dinar.
Stevilka! Torej po cesti na-vzgor in ne navzd&l. Potem sem prešteval okna. Najprej tista, iki so bila osvetljena, potem ona zatemnjena — 139 . .. 140 ... Kot nekoč v nioji lepi mlado-sti. Postal seim ves zasanjan ob misli nanjo in končno, zakaj ne bi? Vsi stari ljudje imajo to pravico Potem sem zaspal pod hekim oknom in ljudje so bili tako dobri, da so nie prebudili, mi povedali,  da  to  ni  lepo   in,
hn toga ffilm«, &H da se mila-diinslka fiil.mi gmotaao ne atoplača^jo. Le hrvaišiko pO'djepje »Jadran« iz-deila iposlej se dva rrtlaidiiimska fil-ra&, »Bratoivščroo Sinjega galeba« im piroiblemaiciične »Milijone na o-toku«. Nekateni požrtvovaJni hr-vaški umetniki fiimskih risank se še naprej brez ustrezne gmotne in moirallme podipore ukvarjajo s fiiknisko risanko in dosežejo letos z »Rdeoo kapico« nedelijeno pri-znanje na II. poilljskem filmskeni fesuivailu, meditem, ko izdelojejo drugii hrvaskii mojistri po naro^i-lu risanke za tujezemska podiet-ja. — Do neke raere sistemati^no ¦dela na področju ipoučnega filma samo z-vezno podjetije »Zora film« v Zagrebu, ki pa z izbiro temati-ke in s foirmamii filmskega obli-kovamja še negotovo tipa v svet soidobnega uonega ln poljodno-znainstvenega fiilma.
Hkratii z novimi potmi Jugoslo-vamske repraddktivne in produk-ciivne kinemaTO/gra-fi-je se preusme-ri tudii deil jugosilovanskega fiJm-skga cisika v zagovor in proipagi-ranje fiilmske pilaže. Razni listi, kii jiih poznamo pod imeni »Filnri — noivela«, »Filkn — strip«, Fvlmški vjesniik«, itd., in ki jih koiportifajo niy.h.o<v>\ avtorji vsak mesec v sto tiisočih izvodih zlasci med rnlade cboievailce »sedme u-metaiosici«. slabo vipilivaijo na n,ji-ho'V adnos do filma im hkrati s fillmisko predlstavo negativno obli-kuijejo misd -iin <iustvo naše mJa-diine. V iisrem ča»u preneha ieha-jati odilKnii beograijski list »Film« in zagrebška »Fillmska revtja«, kii jii do  neke   mere   nadomesti   le
^\_^V_W- -^V -^V.—^V—j^—/V _^\—/X—/\
ko sem jim razložil, da sem človek, ki iinma urejeno življenje in stalno bivališče (n« tako kot pred dvajsetimi leti), so me spravili z veliko radostjo do-rnov.
»Gospod, saj ste se že stre-zn-ili,« so md govorili. A nisem jih m,ogel prepričatl, da nekaj takega, kot je pijanost, sploh ne bi v teh letih kot sem, pre-nesel. Dopoldan sem scdel na vrtu. Bil je lep sončen dan in na pesku, kjer sem risal v svoj krog stvari, veliko sence. Bri-sal sem in brisal in spomnil sem se, da so v življenju stvari5 ki  se  nikolj  ne dajo  zbrisati s
filim:ska nibrilka »Književnih no-vin« in SSelc letos nova zagrebSka »Filfmska reviija«.
Tipiično za kvildtetni fillmsk'1 tisk pri nas jc to, da dobre fikn-ske rubnilke Ln reviijj« sporadično nastajaijo in spet umirajo, medtem ko tiiskana fiiilmeka plaža vztrap-no žiivi.
PreoibraT v naSi kiinemaitiografi-jii, ipr«d katertin bi sj n« bilo mo-dro zaitiskati ooi, je že zgodaj po-poTzrožail posledice, ki so bile v taki aili druga^nii obl'iki ožliten »pilod predstaive siabega fikna. Naj oimetniim ndkaj naizomiilh iprimerov, kakifSaiih ipoen-a nedvomno vsak-do 'iiztmed na« vz svoj« prakse na precek.
Ko so zaZdi po na&h kino dvoranaih spet ptredvajad filme 0 Tairzajvu, fe *biHa v dn«ii predsLav ljubilijainska reževalna postaja vna-pirej priipravdjena na nadpov.precl-no število zlaraov nog in rok mlladih iposnemail.cev Tarzanovih dogodii'VŽ&h., ain predstava enega teh filmotv na Jesenicah, je Ijjaek za ipo-sflednco smrt ociroka v &teai Mežakije. Fitkrni »divij^sga zahoda« $0 biild pobuida prenekaiteremu tnila.dlih gledalce^v, da. se i« napo-til ˇ »'Sirni »vet«. Večina pobegov mladdetjnilkorv s« je končala žena Rožmiku ailii na postaiji LM pod KrJitMsm, nekai boij iresniih <pa še-le v dallima«iinsikih pristanisali, al'» v primera in/laidoiletoe deklice v zagreibSkem hotelu.
Ntal dsk m naž radio sta naa o tak.iih in podobniih jteraizatih pd-meniih, v formi poiavedb zgolijiu-formiiiraila, vc-5j5 d«! ipa sta jih za-
maličaila.
Pred neka1]' Tcti so me opoao-riili proifesoTJii ilijuiblij.ainske sr&dnje loie na domaila enako reakcijo Jtudantov' vižjiih razredaT na f3m »PJiimska hič«: na cimiičen, po ma-lem sadističen odnos fantoiv do de-klet, ki se je 'izražail v rrsti va-riant, ipo oibaažaaiu iin rarvnaojti podoibniilh akcljara junaka ilim^, Chanlesa Boyerja.
Ta in na stocine podobntih dej-stev so irneJa za naslledds m©d naimi svoijcvuistno pozitiTno reak-caijo!
Jugosilorvanskii dnevoi in penio-dioni task je za-2el oibravnavaci z wsto pcflemiinih sestankov p>ro-blemaitoko naše produktitviiie in reprodujktivne kinamaitoigrafiije, in se je v nekaj primerk.ih skilftccval na pedagoiJke kirkertje ipresojanja f'ulmo'v. Ravnina filmske recen-zije se je znatt.no rv&iia, in kar je poglaiviiitno, v protitci>e vjpirru filmskih magaoLnov jin slab.i'h fiil-mov je uvedla •vrsta. naših mia-d'inskii'h lisftov fiilmske rdbaiike, v ka'terih -j« poslej sist»maitižno in na utrezmii vi^i^ni obraivnavala prdbleme fidmske kuilture med na-mi.
V isitem obdoibju iprlčno ipou-darja-ti nekateri naS fijlmskii pu-blioisti potirdbo po fiilmski vzgoji, ki naij bi jo uvedli v srednje sole. SkiHcujeio se na stanje kinemato-graftlje pri nais, na vetliko zani-man.je miladrme za fi)lin, ki je do-slej t na^em šoilsuvu neizkorišče-no» m pogosto ckirajo znane mi-sla, ki jih j« naipi&al Bela Balazs za u"vod v svojo »Filmsko kultu-ro«.
»V zadneijm ^asu utpožtevajo sociailne viidike cudi na kultuirnem podiročju. Kljub temu pa niko-mur ne ipade v oči, da med zna-nostnvi, ki uče raizumevaci umet-nost, vuradno iizipuščaijo estetiko fiilma ... Srednješolski učbeaiki govoire o vseh drugalh uimetnostih. V nijiih nl poglaivja o faTimu. E^e-tike književnoisti in sLikaretva s« uče miliijionn ljudi, kii to svoje znan:]« komaij kda>j mpoirabljajo, ker ne bere-jo knjig in ne gledajo slik; vsak večer pa odhajajo v k;no — docela iizjposta^ljeni svofi neiizobraženositi. Nih^e jih ni na-uiiJ, kako naj glcdaijo in ocen.jti-jejo fillme ...«
Spričo nove sltuacije v jugo-silovanski kuncmaitografifi priobči beagrajski »Film« izpod peresa Stevana Pctrovi^a rezultate prve filmjke ajikete pxi nas po osvo-boidlicvi, ki je izšla pod naslovom »Pozitivan iili negativan uticaj fjjina na omJadinu«.
O rezuitatu padoibne ankete iporoča l&u 1953/54 v »Mladem svecu« fUitnikd ipuibl icšist Vitko Musek in pod naslovom: »Omla-<lina i film« ter s podnaslovorn »Omladini ipraka;zadi što viise kr-
Vii,,   straha,  crotike.....«   priobči
L,j. Radi^viič v kovilki 1-2 letoš-nj:iii »Knjiiževnih nov,in« zaninii-ve zahteve tujih pedagogov in podatke o n.jinovem odno&u do problema vipliva filma na mladii-no. — I«ti av-tor objavi sredi le-tošnjega Jeta pirav tako v »Knji-ževnih noviitiah« (1. — 15. av-gust) pod naslovom »Zaiboravilje-na anketa« in s podnaslovom »Gde s>u psihoJozi i pedagozi«? poroižilo o anketi, ki jo je oirga-nizirala Jugosdoivainska kinoteka im. kaicere giradivo lezi neiizkori-ščeno ˇ njenih arhiirvih.
Raaina.h piriizaidevanij ipo nad-zoru nad vipliivom filma iva mila-dino doseže doslej svoij risek v drugi 'p0iWici letošniega leta.
Ugiledmii znansrvenilki m fi4m-ski ddavd imanove oktobra. v Beogradu »Fiilmolo6ko društvo«, ptrvo -iinistituaiio te vrste v Jugo-sJaTKiu
Istj mesec fomnira »Savet dru-žtava za staranje o deoi i omla-dini Jugo®lav:ijc« tako imenovano Saveznu komisiju »Film j d«te«, ki jo sestavljajo sodelavci raT-li^-nih podiročij iz vseh našii repu-blik, irn kS si je določiia ta cilj preučevati vse probleme, kii so v zvezi s fillmom in mladino ter hkcati viplivaiti Jn sodelovati z vsemj jiugoslofaoskiiima filmskimi usita.novaiTii.
V okviru rapuMik tistanavljajo prav v teim času pri Svetih za projvetio in kulturo zavode za šolskii m paljrudnoznanstveni film z nameno<m, fillm vključiti med sodotmo strokovno in obče izo-braiževalna sredsn7a ipo naših kul-turmih instituciiah ...
Pohod jiugoslovanske klnema-tografiije v komerciaiiizacaijo ima tedaij za posledico široko ^"^be-no dejavnost z dvofnim ciljem: zavireti Žkodljive vptlive skomer-cialHfcirainega, filma in drugi^, dvijgniti na 5im viSjo stapnio ni-vo filmske kulture med namii zla-sri med m:!adino.
Razumiljivo jc, da v satuacijs, v kateri se ie za^ela in »e rarviiia de}avno*t na podro^ju prouLe\T&~ nja in usmeaijainja rplivov fUrna na mladino, v položaju, ki gaka-rakterkiiirajo pravzaprar obram-bnj razllogi, še ni moigoče niko-mur izmed nas zanesljjjvo od.?;o-voriti na vrsto obLih m iposeibej speaiaJnih vprašanj. Tudi ne na eno izmed naijlboilj delikatniilh, ki bi v zivezi s fiilmom ta zbor zani-malo:
»Kako vipdiira film na fortnira-nj« odnosa m'!adega gledalca do zakoma, do družin«, in iposebej, kako na etdko in esteciko njego-viih seksualnih odnosov ter na in-tenzi.teto in ciJje ajegovih seksu-ailnih napsrjeno5ti?«
Danes, o<sem let po ustanovitvi pariškega »Centra filmologije«, na to in na vrsto drugih specifič-nih vpraSanij le ne moremo od-govoriti ne pri nas io tudi ae v svetu boilj razvit« filmologije.
...ali dlvja aprostosta   Tarzanove džungie
takega kroga. Potem sem vzel iz kadi miodro galico in polil tisti kro>g. Toda peseik je ostal siv in prsten. Barva se je po-razgubila v njem in o modri jopici nj bilo sledu. Nekajkrat sem stopil okoli vrta in se zo-pet vrnil nazaj. Na koncu sern pozabil, kako sein preživel na-slednja dva dni. Zdi se mi, da samo ob poslušanju popevke mojega zapitega skladatelja. Ko je miinilo neiaj dni, sem zvečer zavil v gostilno in zahteval pol steklenice dvakrat žgane slivov-ke. Bila je vellko boljša kot ona pred dvajsetimi leti.
»Ali iimate steklenico s seboj?« me je vprašala natakarica.
»Mislim, da m.ora imeti vsaka gostilna kaikšno steklenico na zalogi, da lahko postrežejo go-stu, kl zelo redko ali pa sploh nikoli ne  zahaja sem.«
»Da, toda potem morat« po-ložiti  kavejjo.«
»Tako torej,« sem ji rekel ves nataknjen. »AJl sem va»m morda rekel, da tega ne bom popil tukaj? — Ne? Torej, po-tem se mi zdl polaganje kavci-je res popolnonust nepotrebna stvar.«
Prinesla ml je na mizo pol steklenice žganja, Popil sem sa-mo en kozarec in naslednjega jutra sem se prebudil doma.
Sel sem zopet na vrt in pre-miLšljal o najnovejšem spodrslja-ju, Gospodar in gospodinja sta se samo spogledala. A rekla ni-sta ničesar.
Pograbil n\e je obup in šele tedaj mi je padla rešilna misel v glavo. Prijatelj me je vendar povafoil na kosilo. OblekeJ sem najboljšo obleko, ki s©m> jo pre-mogel. Sel s««i počasi do vile, kjer je prebival s avojo ženo pesnik, veiliki pesnik^ bi je imel veJike dohodke na mesec Po-zvonil   s&m,   toda   nihče  se ni
oglaistt. Rekel sem si:
Radoveden &em, kdo bo dalj vztrajal. Jaz, ki ne maram še enkrat pozvoniti, ker mj je to pod častjo, ali oni, kj ne marajo na prvi  znak odpreti vrat.
Stal sam nekako u^o in pol pred vrati.
Potem so se nenadoma odprla in pred menoj je stala — služ-kinja — v zamaščenem pred-pasniku.
»Kaj želite?« me je vprašala radovedmo.
»Prišel sem na ko^ilo,« sem ji povedal kar brez ovinkov. »Sicer pa to ni stvar ki bi se tikala vas, ampak le mojega prijatelja in njegove žene.«
»O, prijatelj! Mislila sva, da te ne bo, ker te ni bilo zadnjič na tisto majhno slovesnost,« in prijel je tisto žensko za roko. Najbrž sta mislila^ da sem upe-ha-n,  ker  sem  lovil  sapo:
»Da, da —«
»Stopi in odložj plašč!«
Delal sem se, kot da se raz-gledujem po sobi. A videl ni-sem ničesar. Po mdslih mi je samo brnelo^ da je to tisto de-kle, ki je pred tolikimd leti še nosilo modro jopico. In da sem jo zaimenjal  s služkinjo.
Postal sem popolnoma miren. Niti to m« ni več vznemirjalo, da sem jo najbrž z nastopom žalil. Saj je bila končno sama kriva, ali pa pesnik, velikd pe-snik z veldkimi dohodki, ker se je v teh dvajsetih letih najbrž na njegov račun zredila. Jaz pri vsej tej pomotd vsekakor niserr bil kriv. Vznemdrjala me je sa-mo še ena stvar: Kam bi spra-vila tdsto modro jopico, če bi jo poskušala obleči? Molčal sem ves čas kot gro^b. Objela me je nekaika tiha radost, ker sem ve-del da ne bom imel prav no-benih skrbi več zaradi kroga in slvari,   ki   jih  v zadnjih  dneh
nisem mogel narisatl vanj in ki so po sili hotele živeti z menoj v tisti hiši na periferiji m«sta.
Prijatelj je govorll in govoriJ. Odgovarjal sem mu samo zaradi vljudnosti — »da, da.« Včasih pa še tega ne. Medtem j« -ves čas pogledaval na staro, dvaj-set let staro stensko ui-o. In ko ko sem se tudi jaz ozrl nanjo, je  rekel:
»Vidiš, to mi je pa poklonila ona  za spomin na poroko.«
Zdelo se mi je, da ura škrip-lje, da so uteži zarjavele in da se ne ustavi samo zaradi tega, ker bi potem onadva najbrž premišljala o krogih, ki sta jih v teh letAh napravila ta dva kazalca. Vsakemu po svoje meri čas. Moja se je napriaier usta-vila. A me U> sploh ne vzne-mirja. Vem, da je vseeno, ali še kaže ure ali ne. Zadovoljen s«m s tem,, da vsak večer sli-šim z velike katedrale, ko tri-krat udari tričetrt. Koliko je pravzaprav ura ot> tem času, mi je popolnom-a vseeno. Ves čas sem mislil na to in samo t« sem še slišal razločno z njego-vih ust, da se mu 'nrudi, da ima sestanek na obrtni zbornici in da bo njegova žena, to se pravi moja prijateljka iz mladih let, zelo vesela, če boim ostal še netkaj časa z njo prl tem prijet-nern pomenku. In potem je šel.
Sedel sem v kot pri vratih in gledal vanjo, ki je govorila 0 dveh temndh zvezdah, eni veliki, drugi majhni, ki ji nista prine-sli ničesar lepega v življe«ju, ampak samo skrb ln nebroj težkih ur in trenutkov.
»Veš, zdj ^e roi, da je bik> moje   življenje   zgrešcno.«
V sobi je nastajal mrak. Sta-ra s-tenstka w& je z muko spra-vila iz s©be dva udaTca.
»Pol sedem je,« sem ji rekel.
»Da. Ob tem času mož navad-
Naia mnogoecraaa dLruzbena dej*vno«t, kj ima v novej&em 6a-su za natnen iin caij preučevari, iizkoriAčati in usmerjati vpldiv fil-ma na nvladuno, utegne imeti Le v bfclznji pnihodosti poeitivne po-jledice. Te posledlice ipa boHo po mojem mnenju stailno ogroižene vse dotlej, dokler n« bomo rešili med seboij na^elnih probilemow — pa čepra-v še bretz fjihnolo&o ek-saktnih airgtanentov — in po njfjh uramaivadi svojo fiknsko poiitn-ko, srotjo filmsko prakso.
Kakor povsod po svetu, »euve-Ijavlijata ob v,praižajiju vpiiva fiJma tudi pr4 nas dve protisJovni er-diitvi:
ipo prri ne mo-re iw>ben f Uni ˇ-piiviti na gledalca negatlivtno. To-di na mladega gledadca ne, «oij ti-stih zgoidib in epizod, k» 90 tvtm] njegovega umskega obzcrja, &a-stvenega in gomskega doživlianja, vobče ne dojema. Da ipa dojema •rse, kar da]em&ti more, j« prav. Naj namreč &m iprej spoina življenje, kakršno je, v Tseh nje-go^vilih svetliih in temndh giobinah. Še v*J: po tem mnmiia je prav, če doža^vi mladi g^edaiec 6ira vež »krvi>, strafcu in erocike«, da tako sprosti i* svoje podzairesoi, latrettt-ne napetosti, da o*b njih »svoje komplckse odreagira«, se tako »oči^ti«, in «« posleti nemoteno razvija — namesto v zloffi-ivca v poštenega d«lavnega človeka.
Po dirugd trditvi ipa i« spmvco d«i«tva, da je večina filmov p]a-ža, iprav fi!m viir ncštetkn mJsel-nim, čustTrenim in gonskim zablo-daan mladdb gledailcev. FiilmJ, ki j sadšst^no nas:lado vn <&o na-drobnosti pnikazujejo popa^ene Člo-vežke nraivi, mcdscbojina fi-zi^na in psihč&na mučanijai filmi pobojev, ropov, •umoroiv, fiLmi raavtrata z dna žlovcJkega zivlje-nja, bude r mladih gledalcdh — kijub morebitnemu etičnemu »haippy endu« — •naijiMŽj« gooe, ter jili naravnost vzgajjajo ta ne-etxna dejanja in za neestetska raman,;a.
Mi«dun, da $e macamo odHoč^ti za ©no izmed obeh ^nanih in za-to le v grobih pote&ah nakazandh staJdSč.
Po drvajsetih letih ipireučerania problemov filmske kuilture in 0-paižanja vpli-vov fiilmoiv tva ljudi razliiižne »tarosti v mestiaern oko-lju, se nagibam k drugemu minenijiu. Misiim namreČ, da bo vi»ebinisko umatniSko alabem Mtna »odrea-gtiTanje« in »o^iS^ettje« nd mogo-^e, m da je »cčilfenje« ob umet-nižko vtisoko kraiitemem fiilmu « temadko x dna ^lovtžkega življe« n]a — med mladino rnogoče tamo izjetncma.
Zato mi oprosttfe trdo forma-Liirano, txsda rtflo resnšžno alror-nativo: ali naj le naprej z levico graddmo in z desnico pod^ramo. Z drug^jmi besedami: ali nsj t<*' radi nekaj tmlij<o<nw več ddhic-kov^zupttlfemo in prikai2u,\tmo slabe fUme, nato pa spet ittvetti' ramo miiS^one v to, da hi 2 ustrt-zno terafi\]o in "iiroko drvžbeno dejavnostjv megativne vplvoe sla-bih fihnov v ftosameznihih vn v nasl dru&bi pmaUziralif
Kojtto ie to ˇ prid, raizen izdc-lovatlcu slabih fvlmov?
Akcija naže Kroke začete druž-bene dejavno«t<i v smer ipce^eva-nia vTplivov filma na mladino en intemziTneišega vkljiU^evania do-brega igranega in pooicnega filfna v nase ždv^enje na>j bii bila z*to usm<riena- pred!v*cm na naša re-produktivna ini produktWna fiim-ska podjetja, kd naj bi poslei po-
no gre v kavarno. In p<rtem se vrne šele ob enajstih, čeprav praviv sak večer, da gre kam drugam.«
»Stara xei. Vsi aakontki možje po dvajsetih letih zakona odide-jo nekako ob pol s«dmih v ka-varno.«
»Kako imimo govorii 0 tem! Kot, da to ne bi biio neikaj ne-prijetnega.«
Hotel sem končati ta razgo-vor. Zoprno rni je bilo vse, kar je bilo v tej sobi. Razijietane knjige in razmetani zvezki. Po-lomljeni svinčniki in neočiščeni otroški čevlji. Njena hripava govorica in zmršeni lasje. Ni-sem vedel, kaj bi storil, da bi čimprej zginil od tod. Napeto sem tuhtal o tem, potem sem se nenadoma zagnal na sredo sobe in ji stopil na prst. Hotel sem, da se ujezi in me vrže skozi vrata. Toda ničesar takega se ni zgodilo. Ljubko je zavi-jala oči v zamaščenih jamicah in se  še  bolj  liubiko  smehljala.
»Neroden »i, ž« vedno si ne-roden.«
Potem sem nenadomoa zavpil. Samo to mi je Se preostalo!
»Kaj pa modra jopica? Kje jo irnaš? Ali si lahko predstavljaš, kaj bi bilo, ko bi jaz prišel v taki kuhinjski halji in v takem zamaščen&m predpasniku k tebi na obi&k?«
»Kje je že modra jopica! Zdi se mi, da sem jo uiporabila za najmlajžega za nogavice na zi-mo. Prezebal je.«
Poslovil sem »e bre« besede. Ko sem bil na stopndcah, sem bil kar nekako zadovoljen, da sem bil tako surov. Potem mi je postalo žal. Od dvoriščnih vrat sta se pritepla dva dečka in se suvala prav do nadistropja, kjer je PT&bival moj prijaielj s svojo ženo. Slišal sem njeti glas in živžav še dolgo v njihovi pred-
Prtzorl, kl »vW»]o«...
vežaJa apet po$ammo skro etič-' no estetskim iproiclemom filma. S tem v »vezi ;bd bdio trcba viplivati tudi na naš ftiimdti ttisk ter izlo-čiti iz jMtšega živiljeivjia tiste vrste osiadno in opoilako fflmAo litc« raturo, ki žaJii aafjiosnovnajse pr>j-meoie razumn«m !in ie okasnem. Z mt>raAa\tni in gmocnimi srediscivi na.j bj ipodtpiraiii mkvp dobriii ru-jih igranih ia pou^niii fiilmov ia prodx.vodflijo la*tnth kvalitetnih fšlmov vseh ka<tego.rij in forma-wt, ki bi hili pos«bei prikJadni srarostnim stopnjaim mladi/h gle-daicev. Podpiraii naj bi delo za-vodov jugcslovain^ke m rapubli-ske kincteke, miladimske fiiHmske Wube idi v*t diruge oirganizacije in \manove, ki se ukvairjaljo s pa-o-blemi filin&ke kultutr« in viisanja njene ravaine med naroi. To delo pa naj bi ne zaijeto samo rn!lad'i-no, temveč tudd »tairže in diruge vzgojitelje, rlastd profesorje šn u-čitetlje. Mislim nafnreč, da bodo prablemi vplivov filma na mladi-nb tudd dotlej med namd aporni in pereči, >;n da jlh nc bomo mo-g!i reševatd na zadovolijivi visini, pred«n se odgovornosti do mla-dinske fidm-ske vzgoje ne bo za-vedaila tudi nasa žoJa. Po moijem mnenju je ^as, ko mo.ramo resaio razjpravljati o uvedbi filmskega pouka vsaj v naše »rednie ki stiro-korme ioJe. Dokler ne bodo pre-davaJ; ipo nažih univefzah zgodo-vioe fikna in teorije o fiitkroski umetnosti, naj bi previzeli skxb za osn<*vni filmski pouk po naž:h sredn^iii lohh 'pofesorji fiiozofi-je, ipedagogike, psihoiogiije, slavi-stike a« OTnetnostne zgoidovine, k| bi se v ta na;mcm 'lahko posfflbej iaobrazdii v ijstre-znih fiitlmskih te^ Hjih m jeminarjih. Vse dotilej, tlokler • ne bo uvcden v srednjo šolo ftlm«ki pouk, bo problem v.pldva ftllma n«, mlladdao komai-cia re^ljfv. Vse doflej. dokler naii ne bodo iikc\ril6aM fil-
ma v tiJssi meri, v kaikršn*l bi — apričo toHkžnega raurimanja mla-d;h gleda:lcer za filra — lahko izkoniW!afld samo fiilm, ne bo mogoče med nami dvigati filmske kuiture na ustrezni ndVo.
Le tako utegne bitsi fli'lm v naži deždli in v na&em nemi.irnem času formirairiiia no-vft znajn} itn novih družbenah odnosov dofaSčaijo^im rodovom v iprtiid m v pobudo za ncvo, odraslo -šn polno življenije.
iobl. Pot«m »«m se počasi vrnil domov.
Od tega dne mi življenje teče med mojimi stoli [n mizicami š« bolj mirno kot doslej. Vsak večer pr&3©dim nekaj časa v naslanjaču in pcsiušam popevko zapitega skladabelja v vrtnih vratih. Včasih stopim tudi na vrt. In tedaj se, kot pred tem nenavadnim dogodkoro, spreme-ni skladatelj v slikarja, kd nima smisla za pxav ničesar drugega kot za teirme barve. Razen te-ga pa je že tudi nekaj časa od tega, kar je umrl moj gospodar in taiko živi v obeh nadstropjih samo dvoje ljudi. Vdova po go-spodarju in ja«. In od gosipodiar-jeve smrti je nisem nikoli več srečal na stopnicah niti kjer-koli drugje. Iij. tudi pozumi me ne va>bi več na črno kavo.
P. S.
Tako bi se pravzaprav zgodba morala končati. Toda vse to se ni zgodilo kot bi se lahko, kajti nekega toplega poietnega večera letos^ to se pravi leta tisoč devetsto petdeset in petefa, ko sem sam pohajkoval po nasipu ob L>ubljanici, sem slišal nekaj krikov na pomoč. Potegnil sem nekoga iz vode in ko sem ga vprašal, ce je skočil sam, mi je rekei:
»Da, sam!«
»Cemu?« seimi ga apraševal naprej.
»Neko dekle v modri jopici s« ni hotelo zmeniti zame.«
»A taico, to ni nobeno opra-vičilo!« sem še rekel in sem ga sunil  nazaj.
Vse drugo, kar bl se sicer pravzagofovo zgodilo, 5e bi ga rešil, sem si ramislil sam. Sploh pa imam pri tej stvari največ zaslug jaz              Peter BOžič
TRIBUNA   '; Str. 5
ŽIVO SREBRO
NAD RDEČO ČRTO
Ljudje s pred.avaln.iic. Hodijo po ploenikih, kolesa.rdij.o ob ne-deljah odhajiajio v planine, pij-s-jo hladno voido, jedo pokvarje-no hnanio, etoolijo. Zbolijo in osbainejio v postlelji z vnočimo. In taknat, fco je prepozno — včasih so vzroki in posledice neizogiibne — začno .pa-zmi-šijati. Kaj j« naijtežje v življenju? Morda bi ;pisal o človeku, ki mi je pripoivectoval pnetrlesujdvo sg'od!bo o sovražnl stro-jniei, o luižl krvi 'in dvema odseka-nimia nogama. Dejal je, da je aajLažje bnez nog. Nemaira ilma prav. Zakaj bi ljudi spominjal na pr.eživele strahoitie zadnje v-ojne? Moirda se bom odloifril zp. Egodbo o ženi, ki -jo hranijo kot dorj-enčka, ketr ji odmirajo livci. Strašno j-e brez rok in nog, težfco je bi<td prdklenjen na posteljo in imieti željo po šfcu-diju, izpitih, diiplomi, pusto i>n dolgočasno je v bolnišnici, kli-niki ali zdraviiiišču brez dela, prjjarteljiev in dzpitov. Govori-1 b-orn o boga&tvu, ki ga slabo ce-nimo, o starem pregovoru, ki največje bogastvo. Zdrav člo-vek, ki diela, ima zaivleist izado-voljstva in sreče. In potem? Kaj poitetn. Ljudje kljub temu bogastvu n-iso sreenl.
Cesto iz mniožice pogovorov, •lik in vtisov iz-stopajo p-rime-v\, na kaiterih se oči dalj fcaisa tadiržijio. Na slifcairskiih razsta-vah iso to najllepše slike, na po-tcnra.nj.ih najlepše pvkrajdne, na plesu najboljiše plesalke. Tu. pred be-iimi vrati z medin>iiinjasit>o kljuko, ©o to podobe bolniikiov. Je prav, da o njih pišemo? Pr,av, zaradii odmosa dio njaii. da ugbitovimo taaj več koit zdravni-ško diagnozo in način zdravlje-nja.
Bnž&as jo delo pr.l vajah v dopoldianskiih urah še ni urbru-i.alo. Glaiva ji je postopama po-siiaijala vedno bolj težka, toda tak občuitek je iimela vedno, ko &o se razkrajale kemi&ne spoji-ne. Zdaj jie posprav.ila in odšla, nekoliko omotična.
Po koisdlu je temperatura hit-ro naraslia. Pulz pospešem. Za-čela je brubati. Kmai.u je izgu-bila zavasia. In takrat...
Nihee ne ve povedati taaj se je zgodilo takii-a-t. Prišlio je nag-Lo in nepredviden->. V trenutku je bilo, poruše-no življenje, k) je nastajalo poldrugo desatleitje.
V  popi-su bolezni ber,em;- Kap. Neke    vrste     emoolija.    Točna diiagnoz;a se še ne da ugotoviti. PoLovica telesa mrtvega, vid n^ gubljlen.
V  ana-mnesitiiičnsm listu n^im-terni   kliniki   bereim  da^je.   Po-etelja številka... v eabi na kon-cu dolgega hodnika... Po dalj-čem času se je stanje mekoliiko izboljšalo.    Vid   se    postopoima vr.ača. Težave    so,    ker    viziroki
Ali je vse v redu?
pravi da je zdnavje človekovo potnebno zdravljenje v 'tujiini. Zaipssikov ini več. V spoimnu eamo poglied na posteljo v sotol bolnika, za katerega pravijo eostT«, da je želela opraviti izipite, .končati študij. Poleg te-ga še temn3r,aiiurn,i list, ki je nekoč vise.l na njeni poste.ji s krrvnlj.&mi temperature m krv-nega priitdska. To pa za prihod-njost ne pove niičesar. *
L/ipa p>red hii^o se je to polet-je zgodaj nazcve^ela in Ijudje eo jo obinali. Prvi ko,paici so že .oidilis.jiali prorti Savi. Zgoraj v planiimah se je ti&pil sneg.
Zlezal jle na drevo. Spoannll se jte, da ima popolda.n maturo. Ni se ipr.ipravlj.al. Prelistal je zvezke in olšel pr&ti šoi. Uspch: prav dob&r.
Jeseni se je vpi-al n.a fakul-ijDto. Sli.be prepletajo semesiter s semestrom, počitnice s po^čit-n>!cami.
Dnevnik bri13ad.ir.ia. Pri" delu mLnen m ti'h. Doiber tovairiiš. Po-hvaljen pred zborom br.igade. Bci?ani3ki pe.is.až, s slivami pr€-krit ¦sadovn.iak, L.atžva zven*?č gnanit srebrno sive barve, Nova Gorica, poigled na bodečo žico, v ozadju ^orii^ki grad, kulturni »pomenik slovenske zgodovlne, »vt,o-cesta          Zagreb-Beograd,
dvoiini posnotek, zam'0Čv;irje.ni paišniki rn ]<a?e komarjev, želez-nioar z rdeSo zasitav-o, ki spi v prafau na pncviiso.rični žte^ezn.iški progi, izt;i;r.ien vlak z gramo— zctn. Udarn:.k in po!žrtvo'V3lpn deV^vec
V lahkem ritznu plavajo nad čakalnico oblaki cigaretnega dima. Snop zakasnelega jesenskega sonca deli stisnjene prostore in ljudje — med njimi je več moških kot žensk — dajejo videz medle slike na filmskem platnu. Gledajo pmti belo obarvanim vratom, na katerih se sveti medeninasta kljuka. Imajo svoje skrbi. Zgoraj nad vrati nekaj piše. Ordinacija. Diši po zdravilih in lekarni. To je pravzaprav tisti tako znani vanj, sprva prijeten, ker je nemara vsaka sprememba za čutila prijetna, s6asoma pa postane zoprno vsiljiv in opojen.
Mladi ljudje, bledi in sklonjeni, posedajo drug poleg drugega in gledajo proti medeninasti kljuki. Posedajo s povečanim krvnim pritiskom, s telesno vročino, povečanim pulzom, oteklimi čeljustmi, bolečimi zobmi, glavobolom, z obvezano roko, posedajo in kašljajo. Cakajo... Cakajo na zdravniški pregled, na napotilo za bolnišnico, na zobozdravnika, na pražke in kapljice, čakajo, da ozdravijo. Čakajo v čakalnici, nad katero plavajo oblaki cigaretnega dima, ker skoraj ni pro&tora, da bi sedli.
TRIBUNA ^ Str. 6
Dnevnik študenta. Na preda-Vianjih in vajah pozoren, pri izpltiih blesti, dobro znanje, poznavanje strokovn-ih proble-mov, vneit ziagovonnik napr&d-nejšiih raetod v poljedelstvu. Zvtečer prebira svetovne klasike. N.e kadi m ne pije. V postelji je zgodaj. Visoke postave, ob ne-deljah posluža koncert v Tivol-skem parku. Kmalu bo diplo-miral. Še dva izpita, Postajfl suh lin teliesno slabi. Razpolože-nj>e .iizmučenega riokoborca.
Unevnik bolu.ilca. Včeraj so mu pniigoiva.rj,alf, da naj gre k zdiriavniku. Upim se, kar je verjetno lastno v&akemu mla-demu človieku. Zakaj? Zaradi v.rsitie pred vnati ali prepriča-nja, da j!e zidnaiv. Bolezen oipa-ž.aj'0 tudi sosedi. Domažim pri-pavedude, da Jii bo.an. Pljuča. Pokličejio gia na pr.ottitub.erko-lozni dlispanzer. Kavenna rta le-v| stram pljuč. Hoče apravitti še zadnjie šizipiitie. Diploma brea pljuč aili zdrava pljuča?
Ozdnaviel bo. Tuberkoloza ni več bolezen, ki bi brez ovir ko-siLa mlaida življenja. Tukaj 3« pljučni oddelek Ijubljanske bolmišniioe. Kaj veate o tem prrl-meru? Arhiv simo pred meseci preaeiili v in-ove prosbore.
Goilnik. Svež planinski zrak prodi.ra v bolnižko soibo. Nasadi borovegia in simrekovega gozda. Zdaj pa zdaij iiz tLšiae prodrie katošen poznam glas obiskoval-ca. Zdravljenje jie uspešno. BnonM.sfcopija — metoda kliinič-ne preiskave. ZdT,avnik stoji o'o postelji. Kmalu bo okreval. Večkrat se po planinski poti spusti v dcvlino čliovek z ozdrav-ljeniimi plj>uči. Osmi mesec je miiimo.
Sie vedno mi v ušesih zvejii pesem »dfebelijuškaste pjevači-oe« jzpo^d Kalenrčeve pijace, kl je več&r z,a večerom dzpopoln.j«-vala svioj spored v umazani ka-var.nl s pesmijo »Pujuča so mi bolna«.
In ljudje s-o ploskali.
Ponoviia je i&to pesem. Nekdo j.e vrgel koiziarec ob tla.
In Ijudje so ^opet ptoskali. *
Kadar brskam po kartoit&kah &e mi zdi *o delo podobno mu-zejsikjemu Koliko besed je izpi-sala ista pjisava zdravnika za beliiimd vrati na Mikloišičevi ce-sti! Smaisla nekaite-rih besed ne razumeTn. Pred menoj leži iz-pLsana kartotekia, ki so mi jo v kopiici drugLh dali, da bi sijih o,gfeda,.Včasiih se da iz skopih besed veltko razbraiti. Mislim, pa, da bo ¦n.ajbolje, če jiih pre-pišem. Ni slike, da bi vam lah-ko predstavil osebo, katere list imam v rokaih. Tisti, ki jo poz-najo, pravLj.0, da je suha, vi-soka, bleda, prijlatne zunajij^osti, ugiajenega vedenja in dobra študientka. Največ je -podatkov o boleznih. Ošpiee, oslcvski ka-šelj; s t&m se z.ačne. Dvakrat jie prebolela vnetje rebrne niirene — pleuritis exiuda6iva. SkLepn: rievmaitizem. Bolezen, ki ima steoraj redno posledi.ce. Kma.u je zbolela. Stenoz.is mitralis operata. Prebolola težko opera-cijo na srcu. Operacija, ki se je v slovenski zdravniiSki praksi poisrečiila tr.i,  štiri knat.
Operacija na srcu. Srce z desnim in levim predvorom in dvema piiekaitioraa, pljučna žila, ai&rta in pc.zabil sem kaj vse so mas v soli o &rcu naučil.i. Mendia j|3 bilo s;i.m.bol-ov >z besedo srce kar več. Srce na igralnih kartaih, srce-simbol čustev, sr-ce-pojism življenja. Srce, naj-bolj kompliiciran stiroj. Ko ne-ba te5i, je konec.
Prelistavam kartoteko v po-dolgovatem lesenem zabojčku, kjer so zapisane bolezni vseh, ki S'O kdaj.koli presto.pi.li prag bele sobe na Mik1^""0"' "a-^ List zraven lista, diagnoza zra-ven di.agnoze, bo.eLen t;a.'..i bolezni. V roka.ii mi je ostal ztmaš&en in  izpi.s.an list.
Primer levkemije. PLšemo le-to tisoč devetato ... Da.nes smo n/apravili krvno sli:ko tovariša ... in ... ogromno nesOTaizmer-je v steviilu krvnih lielesc. Ne-primerno več levkocitov. Čez nekaj dni. Število levkocitov še vedno raste.
Piied vrati ,se je usrtavi.1 rešil-ni avto. Ljudje so ga iz nado-vednosti zakrili s svojLm.i 'teleai (n ulica je dva dni potem govo-rila, da se je r&šilni us.tavdl za-ra.dii levkocitov. Sledove rešil-nega je čez noč Lzpral nepri-cakovan dež.
O LevkociiMih so še naprej go-voirili. ^ediaj zdravndki na kli-niki. Njiibovo štjevilo se je dvig-nilo že na 131.000. Normalen človek j|!.;h ima 4 — 7 tisač. No-va imetoda jzdravljenja. Stevilo levkocitov pada.
Mladost, fei jo preganja bo\o-    bolndiški liat Keižl v leisonem za-
zen,   bolezlsn,   ki   jo   preganja    boju. Pred  nj.im in za   njim Je
medicinska znanosrt. Keizproena    dvioje lažjiih obolenj.
barba,  brez  aibomske   oboroižib-       Zlagam   kartone   kot  Taztepe-
ve.  Vsatea  zm.aiga ®e p-rostevlja    ne  igralne karte   po    zgubljieni
Zobna ordinacija sdrav^tvenega fonda na Miklošičevi  cesti je vedno polna pocientov — študentov in študentk
z  zadovoiljnim    obmaom,    vsak poinaiz s solzfo.
*
Post scriptum. Sestra iz bele so.be >na Mdikloišiič-evd nai js pred dnevi poikaaai«, človeka, kat-e-re$a krvna alika je imela 131.000 levkoti-tov. Hodi po pločniku in gleda v  izlc<žbe.    In   nje^ov
igni. Skušam j.ih p&staviti na staro mesto. V čakalndci zopet čakajo. Nekje v predavalnici &o ostali prazni pnoiito-ri, pre-davanja pa se rae>mo.tieno nada-ljujejo. Roka na kljuki čakal-nice, imed katero plava.jo oblakj cigiaretnega diima.
Zdravko Tcmažej
Potovanje v Italijo vedn ni čudno, če sem se potova S€ pripravljam pisati o vsem dujem svoje zapiske se ne pripovedoval o neštetih spo ki sem si jih pod strokovni bencev dodobra ogledal, ali o tem, kako žive v Italiji ljudje. Mislim, da bo bolje,
Putnikov avtobus je udobna stvar, kajti če imaš tako pre-vozno sredstvo si lahko mnogo več ogledaš, kot če moraš ho-diti peš od ene zgodovinske znamenitosti do druge. Toda v Padovi nam ni veliki avtobus prav nič pomagal. Ceste v tem starinskem italijanskem mestu so namreč tako ozke, da je pro-met skoraj nemogoč. Zato smo se odločili za eno uro postanka, da bi si vsaj površno ogledali dve največji znamenitojBti tega mesta: Univerzo in Antonovo baziliko. Jaz sem se seveda od-ločil za univerzo, ki sodi med najstarejše v Evropi. V Italiji je starejša 1* .niverza v Bo-logni.
Bili smo nemalo začudeni, ko smo po nekaj metrov široki uli-ci, seveda s pomočjo policije, kajti ulice so tako zavite, da se nikakor ne moreš znajti, ob-stali pred moderno stavbo z napisom Univerza. Kmalu smo si bili na jasnem, da so uni-verzo reslavrirali, kajti ko smo stopili skozi vhodna vrata na dvorišče, smo lahko opazili šte-vilne stebre in seveda neizogi-ben vodnjak, se pravi, prve zna-ke zgodovine. Na levi torej mo-derna stavba s prekrasnimi pre-davalnicami, veliko knjižnico in zgodovinskim inštitutom, na de-sni pa dokaj dobro ohranjeno poslopje stare univerze. Pove-dali so nam, da v Padovi študi-rajo študentje iz vsega sveta, saj je tu ena najbolj znanih fa-kultet za humanistične vede.
Seveda je univerza tudi iz tu-rističnega pogleda privlačen ob-jekt, kjer se mnogi tujci nav-dušujejo nad posrečeno kombi-nacijo moderne arhitekture in zgodovine.
o predstavlja poseben mik. Zato nja v Rim posebno veselil. Ko
tem, kar smo videli in pregle-
morem odločiti ali bi vam menikih, slikah in razvalinah, m  vodstvom  Putnikovih   usluž-
bi raje napisal nekaj stavkov študentje, dijaki in drugi mladi
če se odlccčim za drugo.
DOBER ZASLUZEK Čez Apenine in Firenze smo se zgodaj zjutraj pripeljali v Rim, Naenkrat nas je minila vsa utrujenost in bili smo ta-koj pripravljeni za ogied me-sta. Seveda smo se poslužili Putnikovega avtobusa, ki nas je popeijal na vsa najvažnejša mesta v Rimu, od Koloseja, Vatikai^a in olimpijskega štadi-ona do znanih galerij in muze-jev ter na koncu še do bivali-šča Gine Lolobrigide. Kar nas je bilo novinarjev, smo se po-tagovali za sprejem pri filmski divi, vendar smo žal izvedeli, da je trenutno v Stocholmu.
Povsod, kjer &mo se ustavili, smo naleteli na rimske študent-ke in dijake. V svojem pro^tem času se namreč le-ti na debelo ukvarjajo s turisti, kar jim pri-naža menda precejšnje zasluž-ke. Komaj se je naš avtobus ustavil, že so nam prišli ponu-jat razglednice, razne vodiče po Rimu, slike, najbolj priljubljen prodajni rekvizit pa so naiivna peresa. Naj opišem en primer. Nek študent je ponujal »pravo Parker« pero za 6.000 lir, ko ni bilo nobenega dnteresenta, je znižal ceno na 3.000 lir, za tem na 2.000 lir, končno pa je našel kupca, ki mu je dal za pero 8 zavojčkov cigaret. Dobra kup-čija, si je mislil imetnik novega peresa in ogledoval podobne po izložbah rimskih veletrgoviu. Našel je popolnoma enakega za ceno 150 lir...
Lahko si mislimo, da je pri uspeli kupčiji zaslužek rim&ke-ga študenta prav dober. To je samo eden izmed primerov pre-življanja italijanskih študentov, ki morajo plačevati izredno vi-soke   šolnine,   takse   za   izpite,
Rim sam pa je za življenje eno najdražjdh mest na svetii.
KAVARNA UMETNIKOV
Ce hočeš v Rimu najti mlade ljudi z dolgimi bradami, kot se spodobi slikarjem, ali z dolgi-gimi lasmi, kot se spodobi za pesnike, potem povprašaj za Caffe Grecco. Vsak bo lahko razložil, da je to rimski nado-mestek za pariški Montmartre. To je kavarna z davno tradici-jo, saj so tu notri posedali mno-gi znani umetniki kot so: Oskar Wilde, Wagner in drugi. Na stenah te kavarne lahko opa<zi-mo tudd slike mnogih znanih slikarjev iJi na moje veliko pre-senečenje sem opazil na steni tudi tri slike Bleda, žal pa je bil avt&rjev podpis nečitljiv. Posebnost tega lokala &o tudi izrezki iz časopisov, kjer «o pi-sali o tej kavarni. In moram priznati, da je Caffe Grecco priljubljena tema vseh mogočih svetovnih časopi&ov od Tttnesa do Politike. Še ena posebnost je: cene za 100% višje kotdru-god!
Studentje iz raznih držav sve-ta, Amerikanci, Indouezijci, Afričani in kaj vem iz katerib. držav Evrope poLedajo v tej ka-varni, pišejo veiike pesmi ia romane, rišejo Španski trg, kajti ob vzno^žju tega je Kaffe Grecco. Navdaja jiii duh sta-rih mojsirov in skoraj pravilo je, da lahko dobra umetnina nastane le v tem lokalu. *
Putnikov izlet v Rim je bil sicer kratek. Vendar je bilo ča-sa dcvolj, da smo lahko spozna-li bistvene lepote in značilnostl tega mesta. Seveda se imamo zahvaliti izredno dobri organi-zaciji, saj je bil to menda naj-bolje organiziran izlet dosiej.
Se bi lahko pisali o »sejmu čiko^v«, o prodajalcih kravat, o znamenitih palačah in spome-nikih, ki jih je v Rimu nešte-to. Toda naj bo za seda* do-volj, morda o vsem tem ša kdaj drugič.      Vlado Zlajpah
Po<ie Tino Rossi! Še prej vam ¦povemo točen čas: sedaj je sedem in deset minui. Mehka, nežno razposajena »šansona« v noza-kurjeni S0'bi. Zunaj je sveža be-lina. Sedaj, če b, s€ to dall-o narc-diiti v tako kraitkem času, bi vam naipdsal r©]>o.rtažo o Parizu. Broz skrbi! Še vedno je dovolj stva.ni, ki fjh nu.sem «: opisal, ki so tako mafjcene, tsko brezpomembne, da o iprcskromne za reiportažo. Izgu-bile  so  se   v pilaeu  na'vduscn'i  in
tistem strašnem mestu, ki bi ga človek sovražil, pa ga ne more, ne srae. V Allpah je tedaij že f.ne^ ".n zJato je razsuto po frankov-skiiih gričiih in liineburških logih. V Hamburgu pa so le hiše, iadje m mnogo l.judi. Vsi dnevi so megienii, sooce je ipodobno krva-vemu očesu pratepenega pi;anca, ki viii na.d sivraii persi^ciktiivami do'lg.:ih ulic. In večerov ni, ka-koT nj jesoiii — v tem vcP.kem mestu;   ker   ie oktiofcer  vetno,  da
ba samo uničevatii... Vso noč, nied spain.jem in ko sem biJ se bu-den, sera slisail rjcvenje la.dij, vsak krik se je zairezal prav v možgane, v sredo sna! Pričakovail sem n).h neenaikoimern,i ritem kot udarce, ki bodo zdaj zdaj padli po meni. Njih je treba samo uni-čffvaiti! Uničevati! V vojnii se je treba držati p-ravil, kdor se ne ^Vži pravM ga je treba .... Sedaj, morda prav sedaij, bo stpet zatu-iilo,   zatesilo  zairijoveilo,   zajokalo
vtisov; .iz-gubi.'!e so se, a zbledele miso. O tisteni slapeni starcu, ki je nekoč, b'l je trinajsti no'vem-ber, obstal na stop-nacah pod Sac-re Coeur in prialuhnail; nikogar rw "bilo. Tu.ris.ti so odšld. Sedel je na spodnjo stopnico in zaig.ra.l na gosli; grobo in ne ilapo; toda pri-jetna pesem je bila. 2'ivljenje je rož.nato! I^ral je samo zase in b:l sem č:s.to niiren in negiben v ko-tu crga, da me ne bi začutil, da mu ne bi parušil njegovo iluziijo: končno enkrat sam. Še marsikaj bii moraJ d.udati, izmisJiti se, da bi biJa to dosto-jna reportaža, a to nočem; sam ne vem zakai ne? Tudi tega ne bj sprejeli, če bi vim na,pisa! o vaJovih; o čisto naivadnih valovih na oceanu; na jugu, kjer je ocean ne^ajezen, na roim cnega njegovih nafboJj div-jih kof.čkov, o katerem morna.rji vzkliikajo: Prekleti Bkkaj! O tem, da smo ves dan sedeli ob morju in gledali v valove, dokler ni sonce zašlo. V vailovih in mor-ju niismo vidcli ne raza.granostii in ne hudomušnosti, tak utegne biti )e Mediteran, ki na« s sv&jo težko mili.no oipijam; tu je bi!lo eno sa-mo veliko prtzadevanje! Čeri so bile zido-vi trdinjaiv. ki jiih napada neutrudna vojska — valovi tre-šcfjo v kamem, se razbijajof drobe v svetel tpilaz pen, v visoke iskre-čc se slapove. Odbijajo se, udar-jajo oib riste, ki naipadajo in ta-krat sta kot dve vojski, dve ko-njeraici v gnrrtnem vrcincu baja; le za trenutek se potem nemdr poJeže, voda odteče s skale; a no-ve, vedmo nove vrsre valov z be-!ima grebenčki se luščiijio'2 obzor-ja ... Odš!- simo v mesto, v pni-dušen. iinrimen hrup večera — ved-no, vedno — Spodai, za skai-nim roboni, je grmel ocean v svojem velikem in nesTTiiselnem priizadevanju. Neresna tema je to ta repoirtažo, opisati bi moral vsaij še kakšno kuriozno ekshib:-cijo, ki je ram oisto navaden po-;av, tu pa zanimivost prve vrste. Vse te za.nimiivosti po rqportažah so le relativne. Zammivo bi b;.lo n. pr. če bi vam napisa'l reporta-žo o hrani. To sem enkrat že skilentJ; toiliko raziHčnih kuhini sem obredel, da bj bil o tem kar zanimiv spas. Zainim^v — o tem kaij liudlje jedo, kar je povsod či-sco navadna vsak-daoja stvar. Po-miislljte, če h\ ndkdo napisal o ljub.lja.ns.y-h kuhiinjah in vsebini krožnkov opoldne in zvečer?
Spommiil sem se,    d'a  bfi lahko o jesenskem   Hamburgui   o
ie tudii jescn, ker je ura šesit, ve-mo da je večer. Samo luči v sta-nova.njih so že, reklame v harvah, »ivtoniobiili na vlnžnih kr:Ktščih in krik veselisč. In kar ie najstraš-nč';iše — tuljemje ladij na Elbi. Strašna glasba v meglenih- nočch. Rjovenje. No, dz tega bi se da.lo ka.j naredid; uvo>d je že — Še glavni dodaitek, še »špica« teme; niorda kaj o St. Paulifu, o nisti stvairi v u!'ici Vel;ike Svobodekjer lahko za nekaj mairk gledaš ne-navaden rokoboj — — na ringu ie debela plast umetnega (higien-skega!) bJata in lahko si misli-tc, kako izgledaio lepa, goJa tele-sa, ki se valjajo v tej »higieni«. In kot je na vseh sipektaklih ob rimgu, je ru-di tu publika najboli zan.imii'va — kakšno navdušenje, kaksna vzhičenost, a nn'ti ene sa-me, edine grimase, kS bi poraenila »fuj!« Da, danes, ko se v-el-iiko piše o NemčKji, bi bilo zanimivo mor-<ia samo za .dokumentacijo, napi-satli sty'is o tisciih nemških dijakih, s katerinni sem prenoceval v sobi niia.d:.nskega doma. Razgo-vor je stvair, ki se megne bogato razra-sti in ko po eni uri govoirimo o logaritmih, ne vemo ve-č, da smo pričeli razgovoir z vprašanjem: Kaiišno bo jutri vreme? Tako je bilo tudi sedaj, vendar boJj —če hočete — ilustrativno. Patniška ladja jc drsela 9po.daj med doki, silhueta v mogli; nckaj ležečih lu-&... Sto — dvesto — tristo — več; koJiiko potniko^v lahko vkr-cajo nan.jo? so ugibaJi diiaki. Nc-komu je oče ptiipo-vediail, da so jiiili med vojno, ko so jiih voeiJ? v Afriko, sr.rpali po tisoč in vcč v taiko ladjo. Afrika je bila magič-na beseda, ki j-e speiiala razgovor na potO'va.nja, kli so tako draga, dandanes. In v vojrriii so naši »stari« videli toliko krajev, no-vih dežel. Potem so pričeli zovo-riifi o vo.Jaii, o usodni te-mi. Pe-klensko nera>d sem jah poslušal; ofcrisaJ sem orosena stekla na ok-nu im trmel v meglo — le nekaj luči je go.relo nad ior:isitaniščem; to so tiste nai-močnejše; ostak je vlaiga vsrkala. Dfjaki so neusmi-lieno govorili dailje — o liu-deh, ki so bili v vojni; o tem Ga ie voj-na dobia šola za živjjenje. Mo) oče je bil pogosto v boju s partli^anii. V Ukrajini. Ni iKgubi:l 2'i'vcev. Stražne stvairi je pravll; in fo-toigraf:'je, ki jih je pirinesel ... Airmaida, k/i se 'bori prod ar-madii, se drži pravil, boij je ča-sten?, pošten. Proti civilsitom se armada ne sme botr?ti, n]ih je tre-
SKOzi gostoto — in v snu ne ver-;amemo, da &o to ladjc, temveč nekaj dirugega, strašnega. Velik meč je, ki viis-i nad teboj, nad \sak'im živim; niiha se ta nož in grazi. Zda'j bo udar.Mo — s ko-pi-tom, foičem, pestjo! Sedaj — vsak čas te lahko zmeljejo v nčceven prah, ker bo<j z a.rma.do n.i časten! Nož visi nad beiim, svežjm sne-gom na Aloah, na.d rdcčkasto in zlatorjavo barvo Liineburga; tudi v Hamburgu je iese;n, okt-ober je, zato! To so stvari, ki se nani zde, k- jih občutimo, a p'sati članck o tem je boij kočljivo; nap^.ite razpravo, ana:l:>zirajte?
Zclo lepa reportaža bi biila, če b-i piisal o tisti lepi alpski bclini ob Salzachu, ki je podnevi vsa ncddjska, potopljena v pijano mclaohoili-jo zvonov; ponoči pa vsa pogrezaiena v črno tcsnobo z rdečimi, sinje svetlimli lcdenimi zi'dovi. Nekoč v maju sem šoto-riil v tej dolinii; sam. Čas je bil že, da se pcvpotnik ustavi in pri-
ni-k, ne7.aidoTOljen? Glej vsi ti za-v:idajo; koder miiino greš, gre s teboj beseda »srečno« in svetle o.ži te spiremiljajio, .dokler se ne izgubiš v da;Ljaivii! T-udj njiih želja gre s teboj; čutiš to in moč ti <ia-ie. In vendar — zaviidaš jim niih mii.r, njiih klop ob vratih, kjor lahko sediijo m s>trme v zvezde p.redno odi'dej-o spat. Zavidaš jtm njiih mirno vsak'dan.]o&t; oni tebi zaiviidaj-o vih-ravo SToiboda1! Svetila !n širna ipobočja Ledu se tope v čair-cbni Juoi. Ncbeno okno ni o-stalo svetllo v vasi, noben pes ni več tailajail, ¦ lese so bi.le zaprte.
R&poirtaža o Brimorski? Pred mesecem sem bt'.l tam. Vas zani-m.a.jo Goiriča.ni, kj hodijo v Sal-kan klobase jest in meso naku-povat. Mo.rda goisto-zelena Soča in volika radost, ki naipoilni avto-bus, ko se spušča liz zasnežene Positcijne v svetlo in m.i.lo Vipav-ko dciljno. Da, lepa tema bi bila: Sv. Križ vipavskj. Ško-da, da mč ne vem o n-jegovi zgodovmi. Ne-koč ie biillo to mestece z gradom; se-da-j so rušeiviime, ozke zaipušč^nc ul'ice; ©ddailjeni, adsotni človcš=ki ob-razi, vkl»j'enjemi v to katnenje; ta tesnoiba ie za n.j.ih parekletstvo, za nas zainimivost; navdušeni smo, fotografiTamo; a pro-dreti giloblje v njih vsakd-an.jo&t? Naj vam piiem o Bažk-i grajoi in o Tolminu, ki sem ga vzljubil, morda zaradi mi:'iru, ki ni zloben; aili o Koibarčidu, ki se m.i zdi kot zadn-ja :po*taija pred nekim daJj-n-im ipoto'va.iijem. Vse to je toJiko nep'omombno in ma.lenkostno in le scmce in dah rrjorja, ki veje ob SoJi; navzgor, je risto, kar nas raiz-buri, zanese.
Toda Ohrid vsekakoT; o tem vam iahko nap-ilem mnogo; zgo-covmskčh in •dTugih zanim.ivostii. Starinske stavbe; trdnja-ve in cer-kve,   krasen    (Glej  tuiriscs.čnii   vo-
pravi za prenočevanje: lučS v va-seh so ugašaile, psi so potihnili, !ese so se zaprle. Avtobus z raz-vetljen.:rni obraai je vozH mimo in potem se je pričelo vse praiv počasi .pogrezati, razgraila se je neskotičnost, ko autiimo v sebi neko silno moc. Vstail b! in se z valiikimii ko-rakii naipotil gor na ledenike, kijer se je kat gosta, silu-zaiva tekočina razlila koščenosin-ja Juč mesečine. Zajal bi v dJana ra-doived.no to ^udno sluiz, morda ie v nij©] odgovo.r za vse ugamke, 7d ves nemiir? Tema je, obrazov ni, iagati se smetmo! Zakaij si, popot-
cHč, cena 100 -din) min.:atu.ren vlak, ki potrabuje za 150 km dolgo po-t več deset ur (Gle-j »Voznd red JD2 za leto 1955); a rad b: vam opiisal, če bi dovo-Hk, eno samo mesečno noč, en sarn sononi zahod", eno samo o-hri.disko j'U-t.ro, on sam fan-tastični taikairo sonca! Mesečina je tu re-ž/iser; vse pokili-če iz 9po>m:i.na: pu-^ča'vnika i.z-duolin, zasvetlikaijo se ok.lepi neznamh voj?ka, ki tiho stc'paio brciz sledov skozi vasi. In sončni za>ho'd je v resrJici priizof ho-rbe .sataina in boga; kakor ga mi  cpisal še  noben pesruik. Sataa
je zmagal v tem boju in nain <la-rovail neresniičnoist — mesečino. jutra o'o jazeru so koc glasba; kot bi nekdo v tišini, netkije da-leč, ..morda na drugem bregu, igraJ na zurlo; tiho in samo za-radii jutra.
»Ohridski Iznor — solza i
kristal, na nego belat momite platno!*
En mesee je premailo, da bL vam napiiissll kaj več. Rabil bi čas, ie-to dimi moirdia, <la i>i razumel vse to, eorfa... I>n o naM Ljubljam:, iieiz'čr;pa,i cemd za še mai&ge »raz-gledmce«? Ne, raje ne. Sam ne vem zalkaj, a marda se ne b-i rad nikomur zairnienJ. Maihna :n kle-petava idruifaia smo! Čas hiti. Ti-no Rossi je že zdavnaj odpel, mi'mo j-e zdirvell program z vsemi ooilgčasi in svtolinri itranutki. Ve-čer je im gaaim sii-ozi košavo ter pramisljiujam, aili naj bj šel na predavainj« o Jesaničinu. Toda na-pisaioi motram raportazo, o živ-lj-enjru beograij-kčih šrudantorv? O .šrudentsikem gilbaniju v San Mari-nu? — Karto več! Kdo ima kairto odveč? Na, s<edaj pa i-mam Jese-njina; štu.dentairi.ja je napo^Tniia predavailnico, ker jo zanimaio zadnji dnevi pesmika na Kavka-zu: to je temia predavanja. Da, pravijo, d| je Jesenijšn zelo pn srcu baograi-skiiim študentom. Za-niLmčva bi bila ainketa, kako Ijud-je m štuidii;ra,jo, .recimo da le maj hen d.al tisoih pacdesec tisoče-v rc&no štUidira-; to se pravi »resno« v našem, stu-dentskem jiezcku. Iz-vzamem  »Studencski graid«  —  to
so najbcJjši študona, ker sicer... sa.j je ista praksa p.ri n.as. Ponud-ba in pavpraševanje! V-se knjiž-nice so .pohne, čiitsilnke, klubi. PremJiMjaim se — to je vendar &-sto navadna stvar, p.ri nas' je še »diiimnik« poln »čaz dsn ŠDudira-io.čJh«. Spcm.n:J sem se, da b: bi-!a še n.a.jbol-i zanijniiva stvar an-keta, tako, neurad.no: o tem, kako namsravajo po.samazni študenri preživeti novo^let.ne ipraznike, kaj si najboilj žele v no\Tem Jetu, ka-teri dogodek jirn j'e csitai! najbo'lj v apomimu >iz leta 1955. Razmi?-Ijam o tamr a hrup troleiKivw>-7 mi seka misili. »Vaižne vesti, važ-ne vesr!« »T.rikrat je irodfrla troj-čke!« Večerne ncviine!« Kup'"te, važne, važne, važne...! »Hej, padalci v vrsto! V v.rsro!« Boj za življenski pro.sro-r v avtabusu me vsega prevzame. »Pustite žeasko z otrokom!« »V vrsto!« ?c zc peljemo. Koliko jiih -jie ^e ostalo! Peljemo se preko mcstu, na desni se skozi temo crta vel^ka svetlo-rdeča konstrukoJia novega savske-§s mostu. Vraižje eilegamten je. Viidiiis, tudi o tem bi se daJo na-pisati raportažo! la. o tistih štuidan-tih iz Novega Sada, k: so svojo stamovainijsko krizo reMi na ta načiin, da so iz domačega krajja privlekli barko in sc naselili v n.jcij. — Sunek v trebuh! Komolec v hnbet. Še enkra.t. »Aii izstoipfir te?« Avtobusna gneča, da me mi-neva vsalca dobra volja za piisa-n;j-e reiportaže. »Joj, moije nogavi-ce!« Da, to je liinija 36! To je študerorska 1'inij.a; o tem naipi-sem...
Drago  Kraij
RIM V TREH DNEH
REPORTAŽA O DOBRI VOLJI
Glose iz našega življenja
lefonska centrala
i_ agi dedek mr&zl
Piebivailci n&sedja Tii pašemo toie ipissno, ker vemo, da si usmi-lj©fi i-n nam boŽ Lz^polnul želijo, k> na<m ;o uprava noče. Kot veš, na« je da naselju kot mravelj. Dost* je z.iiljubljeniih, še več pa jih ima uradne posie. Zato Te lepo pro-okno, da nam za novo leto po-kionijš telefomsko cen.tra.lo, ker so tisto, ki >je bila namenjena ra nais, posLiii na raTsta<v,i$če, da tfci si \o lsJiJ% > ijudje ogledova;!;, mu pa se vcd o čeipimo vsi pni enam tele-fori> Po;misli, saj to vanda.r ne grc. Ca&amio celo v vrsti in ubo-ge Ježurne, ki ieta.JQ iz bloka v biok. Prizančsi jikn ta najpor itn leunje.
Ekskurzija na avto-stop
C ekskuntuji rudainjev na Šta-jer. j ,i,n Koroško smo re poro-cal V Ljubljaai so sedli s pro-fe> •jem   v   vlaik   in   se  odpeljaiLi
Ei Zidanemu mostu. In kot o-iu ,no, grio iposcane med vožnjo hitro suho. V Zidanetn nicstu so sje ^r^-rtivali p,rad toeilno miizo. Sk i so na »frakelj« kair v suik-nj nekdo ie bid celo v srajoi. Di\, oa se ie za tooilno mieo kirepoatla s ka;p.Ijiico alkohola, viaik pa je na tihem zaipuščal positaijp Ositali se v mrazu brez ptia«če\ na peronu. Katj sedaj? Avtostfp. Prvi kaonion za Maribar. Rudairj.. so drgetaii od mraza na odprtern kamiion-u. Profesor pa, ki je ek-sku-rziiijo vodiiil, je zamam islkal ne-doiižne aviice po doilgem vlaiku. In fclej presenecenje. Mailo je nuuijkalo, da zamud.iJi.iki, klil so OKaili za točMno mho, miso t»il<". prej na liicu mesta, kot cni, ki so potoivalii z železnico. Pa naij še kdo reče, da naši vilakii ne vozijo hltro.
šunka na recept
Kot poroča naš dopisnik z zidra-vstvenega fonda, je pired kraitkjm tprišel na zidraviniski pre-gled sialboten štU'dent. Kot oibi-caifao ga je zdiravnica remcljlto preisika'la in ugorovila splošn« o-shbdost.
—   Moral;   baste   pa2   počivati in dofoiro jespi.,  je dejaila a&dravai-. ca.  Kie se hranute?
—   V špudentskii menzi.
—  PosLali vas boimo v dietičnu nienzo. In za pomoč zaprosite.
—   Veste kaj, naipiške mii  raje recapt za šunko, pa bo dobro.
Krompir in skladišče
V študentsko menzo je prisipe-U. večja koliakia kromipiirija in treba. ga je bilo \nakladiizaitii. Na-sia se je skupina študentov, ki je b«!a  priipravljena  krortvjjir  Vškla-
di^čiki. Iti kratek doigovoir velja. Kromipiir je biil kunadu vsklaidližč&n. Toda tu se ugodiba prsuvizaipiraiv šele zaoie Drngo jiutro so nanv reč opastili, da v skladišou mantj-k.a cel balon borovmiicevega soka Lahko ste opaizilli, da ta zad-nje dni v menzii manijika. Papiilli so ga na'jil>rž kinomipiiirjcvoi.
In zaielo se je zasliževanje. Naijiprej so pokilicaii vodjo skupi-ne.
—   Vi ste ukradJi balooček so-ka.
—  Tovariž, vi me vre<lat«. Po-vejre  mi  kudenta  na   Ijubljansiki uiiiiverzi, ti tega ne b{ storiil.
Poz»dj*avLjiun v nažj sredini na-?ega rojaka, knjiiževnilka in iljud-skega poslajica, tovairiiBa Berdkaiin vse ostale  alovemslke  knjiigovezce.
Zimska idila
—  Gosipod upravnik,   dajite nii pirosim kakržnokoli druigo soboza stanovanije!
—  Kaj hocete, vi ste se vejpdar v^enaj vselil« v sobo štev. 2^3.
—    Seveda,   gaapod   upraivniik. Toda jaz ne morem prežtuveti zi-me v tej soiw.
—  Zaka; ne, tovariiš?
—    K«ir   ne   odgovairja     vsem predipisoim.
V pričakovanju Dedka Mraza...
Mleko izhlapi
Na sestanku stanovaicev nase-Jja so se med drugim spraisev.il 1, zalkaj često Ziju;nra;j zmanjka mle-ka za za-jtrk. Svoje tnmenje so po-vedalli član'i študehtskega svota, strež.niikii in upraiva.
Nekdo je dejail, da se mleko le zivečer skuiha in ga potem če^ noč ipirecej khlaipi. Kakor vsaia rekooina., ima tudii mleko last-nost, da iizhilanpeva.
Cmdno. Lapega dne bo na n&^st-l:ju deževalo mlcka
Slovenski knjigovezi
Na nekem lkerarnem večeru na Primorskem je bil otfvaritveni ddl zelo sloveisen. Zbrane knjii-ževnilke je v kraijišem naigovoru poZ'dravii!l predsedmik abčiinskesa odbora. Ko se je prisotaiim za-hvailiJ za udeležlbo, je med diru-gim dejaJ.
—   Kako? Aili je nemaora  viaž-na?
—  Ne, ni vlažna. Amipak oma-re nknajo desk za ipoiMce.
—  In kaj 'potem? Ne moreš od-lažttui oibleke?
—  Ne to, gospod upravnik. Ne gre za oibleko. Amipuk poziroi ne bom iim€il s oim kurici.
Vsem letošnjim diplomantom čestitamo!
Filozofska in prirodcslovno-matematična fakulteta
FILOZOFSKI ODDELEK
Cerne Edvin, Doli.nar Andrej, Jrelih Majda, Fettich iris, Hoče-*var Jože, L,ovšin Marija, Maher Dušan, Medvešek Jelka, Meze Jatob, Moškon Milena. Orel 'fere-da, Piberni;k France, Polgar In-grid, Rode Matej. Tualič Jel'sa-va, Verbič Marjeta, Vr»n Zivka, Gisiger Romaina, Gruškovnak Re-nata, Koaak Prknož, Simončič Albin, ZriimSak Ivo, Balant An-ton, Sali Borut, Kogej Pavel, Až-man Jaže, Kajba AJojzija, Kre-menšek Vekosl&v, Pen č-Rabi.č Marjana, Urleb Matttilda, Petru Peler, Mozetič Ni'kolaj, Bregant Taitjana, Berce Vera, Maurovič lVB:n, Sirniik Stanislava, Kotnar Marija, Sever Jože, Navinšek Emil, Dolanc-JatTiinik Nevenka, Kavoič Zvanimia-, Korenjaik Framc, Baumgartner Ladlislav, Kelemiina-Križad Doris, Sterlekar Eniika, Troip Jelisava, Podgoir5ek-gacer HHena, Stanovnčik Alojzija, Pete-lin Mateja, Oset Taitjana. Ogrin Katariina, Mesooedec Marija, Bre-zovniik Marta, S't€ifainovič-Kiri4aj J&lena, Božič Pavei. Celoviič Dor-dc, Čssair Božena, Kern^; Vera, Ko-lšek Tone, Korenln.i Aleksan-der, Machiedo Ira. Mlak-ar Marija, Negri Frančiška, Pajk Anton. Pe-tek Ang&la. Stefanoiosa Vamda, Trojar Stefa.n. Zupan Olga. Zon-tar Jože. Berči<* Anioa, Berlič Ma-rija, Blažon Tanja, Bur.ia Marija. Godm:č Stanka. Kolar Sergej, pie-stenjak Marija, Poljanšeik Miloiš, Predan Tainja, Predan Vasja, Ba-
kuša Mainlja, Sta>nl Clril, Stego vec VLda, šiirer Jamez, Tocnc Mi-ljeva, Zajc Lud-vCk, Lavrinšek Ro. mana, Bahovec Lea.
PRIRODOSLOVNO-MATEMATICNI  ODDELEK:
Medvešček Majda, Avelani-Sirks Erna, Murko Liziika, PolajJiar Staruko, Modic Ana, stojan ivana, Kodnin Mihael, Garjšek BmiUja, Gal.ič Franc, Sel:šikar Iva, Hvalec Štefka, Bernot Framc, Oblafc Maj-da. Cibed-Startniain Vida, Mali-Griinfeld Vera, Joseak Vojmil, LLpužič Boiris, MiiklLč Janez, Mo-ravec Marica, Tanejc Saša, Kav<?_ rDi.k-Kravamja Ver-a, Ogriim M.iran. Silvester Cvetka, Silvester Male-na, Cerne-Tartnain D<ra,gica, Kert Božidar, Šikrik-Beinnot Stefka, 2e-leznikar Ovetana. Košir-Jenko Ivana, Lučovniik Jurij, Slivniiik Jože. VoVk-Prevoršek Meta, Zu-panc &taniislav, Zagar Mairijam. Belec Borut, Lužer Iingebarg, Urek Marija, Mlak-ar Jože, Zaijc Joža, Božnar Srečko, Silvester Vladimir, Kobi LUiJana. Stoipar Nu&a, Pišlaf ZLata, Janug-Vizi.jaik Avgu-sta, Oceipek Valentiin, Gosar Alojzij, VaTidijan Miram, Krušiič Bogdam, Kovaičiič Srefiko, Krajtnik Janez, Vagaja MarijBn. Mihevc-Urbajs Mariija, Ko*6aik Alojzi'ja, Pristovšek Soinja, Grolfter Anton, Sušniik Frainc, Karlilin-Aencn La-dislava, Pofrka] Dragomira, Mar« čec Mar"na, Jug Kix>tWda, Kun-tarič-Pala»iea«i Breda. Moravec-Vrhovec Stana.
Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo
AGRONOMSKIODDELEK:
Alič Božo, Zgoniik Danijel. Ogri.n DuAan, Skarza Marija, Cepon Aiajzija. D-oD'.nair Marija, Goloto Matija, Mis Mairtin, Mlač Vida, Plepnar VWko, Smole Julija, šroik DuSan, 'štamite Alojzij, TamšiČ ¦Telena, Wagner Antcn, Peičem,ko Josip, Korošec Jože. Gruim Frein.c, I?'har Nikolad, Vavpotič Malftl, Babnik Jože, Knez Franjo, Ple*er-ski Emil, Torkar Anka. Pdterliin Fianc,   zajc  Ivan.
Pravno-ekonomska fakulteta
PRAVNI   ODDELEK
Tužefe Mirko, Štrbenk Stanko, Voda Ivan, Križman Franc, Turk Benjamdn, Gartnar Jafiez, Bala. žif. Koloman, Mejak Marija, M -šič Ivan, Repinc Ivan, Napotailk A.lajz, Šipic Miha, Cremošniik Vinko, Ahel Josiip, Majzelj Nada, Golob MHko. Belo-pavlovfč Niko. Brezovar Rado, Drobniič Anton. Skrk Bojan, Kocjamčič Stojan, Baloh Jože, Pogačnik Ana, Pav-toa Zdenko. Zabel Bojan, Cerio Mihael, Kosterca Milan, Stro.ian-šflk Janez, l^skovic Vera. Krai-gher Nada, Mi'klavc J.. Cerjaik Jože, Lapajne Valentin, Tance Vgadimiir, Kaplan Framc, Metll>ka Anton, Biber Milan, Rak Konrad, Klap Stane. UrbančvC Franc, Ker. žan Roman, Cepuder Bogdan. rvanov Ddimitrij, Majcen Vladi-ttiir, Borštnair Anda, Vidimar Ludvik. Latkoviič Ivo, Lofcej Mi. lsn. Vrstovšeik Brane, Ahaft č Kajetan, Marinček Metod, Štain-berger Jam.ko, Pleterski Franc MilutinoviČ  Radulo.
EKONOMSKI   ODDELEK
Lauko Otmar, Vadnal Marjeta. Delopšt Edvard, SrSen Vekoslav. Pirc Milcš, Stern L.1udm.Ma, Ul-6ar Ciiril, Šepec Alojzij. Zadniiik Gustav, Smerdu Janez, Dolin. šek Jože, Pirkma-jer Mil'ko, Smo-linsky Rado, Germek Zarko, Če-bular Leon, Tvrdy Božidar, Vu. froten  Leopold.
GOZDARSKI  ODDELEK;
Pimtar Jože, Ahačič Janez Cl-glar Milan, Hladm.lik Miaipjan,' Ko-sirn'ik lv<an, Saidar Vlado, Skušck Peter,   Dolgan   Niko,   Kelih   rva.n.
Medicinska fakuiteta
Erjavec Marjain, KošenLna Na-taša, Prejac Veikoslav, Dimitrije-vič MMlam, Kamcler Kurt, Kovifi Ditniitrij, Krautberger Eva, Moir-de,i V'l.adimi.r. Pucher Mati.ja, Skerbic Olga, Gn-amc Frančlška, Hartmain Marjet.ka, Binm.alj Zden-ka, Postržiin Sllva, Praproimiik Franoiškia, Rei chmiamn-Prem.ru Bo-žena, Tramšaic rKišan, Ilc Leo-pold, Kos Marjan, Jemec Borut, Mačeik Stefam, Pe.rko Ototaar, Djordijevič Miod.rag, Schauibach Edita, Bren-Eir.1avec Mariia, Fle-gair Me-ta, Mušič Borfs, Urh Mar-Jain, Aindol&ek Lid'1'.ia, Lokar Mar-jeta, OimnperSeik-OmriJKek Ma.ida, Gsš'O€rlin Janez. StrnbelJ Jatiez, Vesell8 Mairl^a. K<M»yamfl'* Mario, Lovši.n Stame, Suml Tabjana, Fi-lipiič Mileina. Mikac Ainton, Pete Jasna, Brus LJublca. Celcer Ml-heiel, Maieti* Atnton. PugelJ An-drej, Kirofi Marta, Veče Henrlk, Celcer Bogomrir, Hreiti Marieta, Mi!klav5i5 L.iudmila. VenguSt Kmill. Cebln Bramlko, Sadar Framc, suhafl Marko. Ve1.nge.Tl Anton, Rate Otoin. Laioania Zdenko. Obre& Tva;n. ^ebenik Rozalija, Maivrlift Ol?a Mihevc Nasta. Vid-ma>r MarMa, Knez PaveJ Koder E.rne«t, Stoporko Stanislav, TSr-iavec Gflb^iipla. Medvešček Bra-nimir. Tp^arek Al^rmika. Srakar Fr?mc. Strsh Madda. Hribovigeik Valentlma. Koaj-an Franc Kufie.,1 Miirko. Kram.ic VladiBlav. Tinta-Tivodar TvBinlka. Kraiinc Stamka. RadSel Aie^nka. BariP Jo*e. TikvlS
TiPinn
ODDEL,EK ZA STOMATOLOGIJO
Venier Niikolaj, AnitolW Ivo, Franoki Mair.1©ta, Cyetkow;č Traj-ko, Sterger Aleksan<^er.
Imena diplomatov a ostalih fa-tulteft   bomo  obiavtil4   priliodnjič.
tovskega ln dljaškega »dopusta«, 9. znanstrvena delavnica, natne-njena študiju in raziskovalnemu delu, v okviru naše univerac jih je veC, 18. ržen kruh, 19. mesto v zahodni Ukrajini, prej polj'sko, sedaj sovjetsko, 20. nekdaj urad-ni sluga in policaj, 21. na tem mostu, 22. znak T.& erblj, 23. va-loviti, v gube položenl, 25. slo-\ enski skladatelj, 27. organizirano praktiSno zna.mstveno deid Štu-dentov pod vodstvom profesorja, 29. sorodnik, 31. tnonokel, naoč-nik, 33. sebe, 35. oblika pomažne-ga glagola, 36. srbohrvatski vez-nik, 37. rimska visoka šola, 39. prl športni tektni s klici in plo-skanjecn izpodbujati nastopajoče, 41. vojaSiki kruh, 43. opazen, &Ci-ten, 45. kratica za haslov neiznan-ca, 47. tnož, po kateretn se ime-nuje Fajtov hrib prl Gorici, 48. gora v Črni gori, 50. kO'CI]iva iz-bira, 52. okrajšano moško ime (Lavoslav), 54. prltrdilnica, 55. hlapljiva v zdravilstvu irporab-Ijana brezbarvna tekoClna, 56. znak za natrij, 58. njej, 59. krati-ca za Društvo inženirjev in teh-nikov, 60. o^e, 62. kratica za idem v latinšCinl, 63. besedna predpona v mnoglh naših tujkah (je \% gr-ščlne in potnenl »sam«, »eno—«), 64. kratlca za Sovjetisko zvezo, 66. del itnena znacnenitega češkega pisatelja, pedagoga in verskega reformatorja Komenskega, 68. iz-gubljam obleko, strgam lub s šib-Ja, 69. moSko ime, 71. gtevnik, 72. veliki teki v Jedi, 74. zakrknjen, Ird, okostenel, 76. določene bar-ve, 77. povezkl požetega žita, 78, kiselkastl. 80. tanka tkanina. 81. kot (9rbohrv.). 83. veliiko Jezero med ZDA in Kanado, 84. usta-noviti, 90. kakor na kon,1u sedefe, 92. vzrof.nl veznik, 93, ma.ihna šfietka, 94. znamenja, priiigti, 95. znak za Irldlj, 9fi. Sesta in druga frka besede pod 49. navp., 97. ku-rirjl, poštarji, »8. vrwta »portnl-kov, 100. stopiti ven, prifi v pro-mfrt, 102. nauk o ačesnih bolez-nih in njih zdravljenju, 105. za-ničljivo prezirljiv nagovor za bruc«,   107.   ločilul   fitevnik,   1»8.
Sodelujoče osebe:
Bukin Mark Iljič, 40 let
Helena Borisovna, njegova žena, 24 let   .
Nikolaj   Sergejevič, 30   let Dejanje se vrši v damaki so-
bici   Helene   Borfeovne.    5.   ura
popoldne.
1. prizor
(Na divanu sedita nežno objeta Helena in Nikolaj)
HELBNA: Ti vedno samo govo-riš, da me Ijubšš, toda kako Ijubiš — o tem se nič ne ve»
NIKOLAJ: Kaj to pomeni, ka-ko ljubiš? Enostavno ljubim, in konec!
HBLENA: Pripoveduj imiosvoji ljubezni!
NIKOLAJ: Pr4.povedova.ti? (Od-mor.) Kaj naj bi tukaj pripo-vedoval? No ,. . ljubim te ze-lo,  rraočno ...
HBLBNA: Bolj kot kaj, na pri-mer, me ljubiš?
NIKOLAJ: No ... tega ... bolj kot življenje.
HBLENA: V resfndci? Hvala! Kaj pa, če bi tL ponudili mi-lijon rubljev ali pa mene — kaj bi vzel?
NIKOLAJ: Prav gotovo... te-be!
HEL.DNA: To je ittienitno! In če bi ti ponudill krono holand-skega kralja, s pogojem, da se ločiš od mene — kaj bi iabral?
NIKOLAJ: Jaz? Rekel bi j,im, požvižgatm se na holandsko kraljestvo — dajte mi Hele-nico!
HElLENA: Poglejte ga, kaikšen je! To je zelo Ijubeznivo od tebe! Moj mož gotovo ne bi tega rekel. BoljšJ si kot on!
NIKOLAJ: Gotovo! Jaz te lju-bim v resnici, on pa — od danes do jutri. (Medtem se v vratih pokaže mož in se skrije za zaveso.)
HELEiNA: Poslušaj! In če bi se
primerMo, da bi b.ilo treba enega izmed naju kaznovati, tebe ali mene, po izblri — razumeš? In da bi bila tzbira prepuščena tebi, koga bi iz-bral,  samega   sebe   ali  mene?
NIKOLAJ: Ti še sprašuješ?! Ali si ne moreš misliti?
HELENA: Ne, predragi...
NIKOLAJ: (skoči z divana, stoji i-n ponosno prekriža roke) Ka-ko moreš dvomiti?! Rekel bi: hej vi/ krvniki! Obesite me, ustrelite me, njo pa pustite na tniru!
HELrMA: (izztvajoče) Ali ti ne bi 'o žal življenja? Tako mla^ si in pred setooj imaš čudovito bodočnost, vsi te Ijubijo. Kmalu bo cvetoče, toplo, dišeče poletje, gozd bo ves zelen, dišal bo po smre-kovih storžih, zlate čebelice bodo brenčale nad pisanimi cvetovi, obsijanimi od sonca, na vrtu bo španski bezeg ... In zvečer... iz okna bo sli-šati tihe zvoke klavirja, V čaši zlato iskreče se všno in nežna roka ljubkuje tvoje la-se, nočni metulji otoletavajo senčnik na luči, diši po cve-točem ja&minu... i« vse to, pomisli, po moji milosti bo izginMo za. zmeraj. Za zmeraj. Sii razumel besedici: za zme-raj? Ali ni to žalostno?
NIKOLAJ: (goreče) Za tebe? 2a tvojo srečo v življe-nju? Veš kaj? Jaz zelo, V resnici, iskreno obžalujem, da so vse to samo prazne bese-de. Ce hi se pa vse to dogo-dilo v resniči... bi s svojimi očmi videla, kako sem iskren in kako bi moško šel naimesto tebe v smrt.
HELENA: Da.. . žal, v resnič-nosti se taki slučaji, da bi Ijubljeni izbiral rned svojim ih njenim življenjem, ne do-gajajo. (Ga poljubi.)
2.  prizor
(Izza zavese se pokaže mož. Oba V  strahu  poSkočita.)
HELENA:   Mark!
MO2: (v iztegnjeni mki drži revolver) Stop! (z gromkim glasom) Ne pretttaknita se z mesta! Vse sem slišal. (ženis) Motiš se ... po moj«m se slu-čaji, o katerih sta govorila, dugajajo v življerlju... Na primer» sedaj, eden od vaju dveh bo Unvrl — ti ali on?
HELBNA; (pade pred njkn na koiena Ln iztegne roke k nio-žu)   Mark!   Prizan«si ...
MO2: (besno) Strani Dovolj!
NIKOLAJ: (dostojanstveno) He-lena Bori&ovna! Ni potrebno, da se poniiujete pred njim! Ali je vfedno? Jaz odgovar-jam za  vse!
HBL.NA: Mark! Po«lu6aj me! Jaz...
MO2: No, bastai Ne uolze ne opravBČevanje ti ne bodo po-magali. Vse je preveč jasno. Ti seveda lahko ostaneš pa-sivna, izbral bo on! (zmago-slavno) Dragi gospod! V ime-nu prava in pravičnosti, v imenu zaščite mojega dfužin-skega  ogmjišča, eden od vaju
Sall včerajšnjega poročila? Ali veste, da ae je včeraj tavede-lo, da strajiski tir itniimo Spi-ridonovke ni odobren na mi-nistrstvu in akcjje so takoj padle  na  50  rubljev?
NIKOLAJ: To je neumnost! Jaz vam pa rečefti, da stranska tir bo in tedaj bodo izdali do-datne akclje.
MO2: (maha z rokami) Imenit-no! Ravno dodatnih akcij ne bo!
NIKOLAJ: Da! Tako misHte? Kaj pa pom«ni po vašem t* članek v Finančnem listu?
MO2: Kakšen članek? Kaj go-vorite?   Kje?
NIKOLAJ: Prš meni! Tuksj lah-ko preberete! (vzame iz žepa čaaopis)
MOZ: (mu v naglici i«trga ča-sopis) Him ,,. Da! Vi torej mi&lite, da gre to na račun Sptridonovske železnice? Na vsak način je zelo simptoma-tično. Zakaj pa vendar stojite, bodite tako dobri in f>ri-9©dlte! Toda, če je tak6... oprostšte, vaše  ime?
NIKOLAJ: (se prlKianja) JVFKo-Issi Ser.geJ€vlč.
MD2: Me veseli. Mark Hjjg Bu-kin. Ali nočete Sesti, NMcolaj Sergejevič? (*e v^edeta) Ve-ste, ^resnično, člaaek da md-sliti.  Kdo   je  podpfean?
NIKOLAJ: Nekakšen »Finan-cius«.
MO2: Dovolite vendar! Jftž gs poznam. Kaj, če bi se odps-ljala k njemu in poskufeala zvedeti, če je rešnično obve-st»lo, da ministrstvo drugače gleda na to zadevo?
Nagradna križanka
iolžitl, oponašati kotnu kaj.
Navpiino: 1. soba, kakrS-llh je na univerzi ln visokih šo-ah vellko, 2. obgrizti, 3. ako, 4. tratica za akademski naislov, 5. ;esalec, plavutonožec, ki živi ob >balah severnega in južnega le-lenega morja, 6. patrona, 7. tni-olo§ki letalec, 8. se pelje na jgnjemem vozu, kadar gr«nl in se jliska, 9. vrsta sukna (množ.), 10. atinski pozdrav, 11. reka v Sibi-:iji, 12. največja cvropska mačka, [3, grgki bog vojne, 14. reka v irzhodni Srbiji, 15. Cutni organl, L6. prlpadnik evropskega naroda, 17. študent po stroki svojega štu-Ilja, 24. tri enake črke, 26. nedo-ločni zaimek, 28. ne posedu.1eim, 50. last statega očeta, 32. kazalni saimek v vzhodnoslovenskem na-rečju, 34. latinski veznik, 38. rlm-!kl cesar, 40 evidenina knjižica, kl jo ima vsak študent (tnnož.), 12,   ponudba,   44.   znanstveniki.   ki
sa, 46. sukanec. 49. »pajati, družiti, 51. okrajšano žensko itne, 53. po-gan, 57. odpustnica po konfanem šolanju (množ.), 59. dotakanja, 61. velika celina, 63. navitc, navijane, 65. prostori za zvonove, 67. oseMil zaimek, 68. vroči zemelj*k] vrelec, 70. ekološki strokovnja.ki. 73. pre. malo gosto, 75. glasb. kratlca, 78. »ajvišji funkcionar na univerzl« 79. želo, konica, 82. izdelano z nM-vanjetn, 84. očrti, opisi, 85. lepo-tičnje,   86.   stan   ugledni   tnožje,
87.   spojno,   pritrjevalno   sredstvo,
88.   srbisko  moško   ime,  89.   na   ta naCin,  90,  skladatelj   opere  »Car-men«, 93. plezalni pripomo^ek, 94. ugaja,    prikuipno,    97.   požoljenje, 99.   «eška   pritrdllnica,   101.   tuji, posebni   (srb,),   103.  razum,  patnet, 104.   avtom&bilskl   enak   za   Trst, 106.   arabski  žrebec.
Rešitve poSlJite do 15. Januar-Ja na uredni&tvo Tribune, Miklo-šičeva 5a. Prvi tnije izžrebanci bodo   prejeli   praktične   nagrade.
dveh mora uitireti... Iztoerite! Pokažite  —  kdo?
NIKOLAJ: (po trenutku molča-nja, trdno in odlftčno dvigne ponosno glavo) Ubijte mifene! Ona ni kriva! Jaz sem ji zme-šal glavo in jo zapeljal. (s prisiljenim nasmehom) Jaz sem gotov — streljajte! (obrne se z obraaom proti Marku)
HELENA: (mu pade na prsi) LjubljenB, oprosti mi!   (jože)
VIKOLAJ: Ne jokaj, sončece moje, srečen Sem, da lahko tako hitro potrdim svoje be-sede ... Pojdi, draga! Tukij nimaš več kaj iskp.ti.
(Jo potiska k vratom. Helena jokaje  odide.)
3. prizor
MARK in NIKOLAJ s&ma
^IKOLAJ: (ponosno) Dajte — streljajte! Svojih besfed ne bom preklical!
MO2: Vi ste hraber človek, vendar — to vain ne bo po-magalo. Vseeno vas ubijem. (nameri nanj revolv^r) Mi-mbgrede, mogoče imate ka-kršnokoli predsmrtno željo ali prošnjo?
NIKOLAJ: (zakrije obraz z ro-kami in se zamisli) Da! Moja največja ljubezen je moja mati... moja uboga inamica! Zaipuš^am jo brez vseh sred-stev. Ves moj denar je v pa-pirJBh. Poslušajte! Ce je v vaši duši še kaplja človečno-sti in dobrote, napravite za mene to, za kar vas boim pro-sil... potem bom umrl, ne preklinjajoč, temveč blago-slavljal bom vaše ime.
MO2: (stiogo) Povejte mi, kaj moram storiti in takoj potein — boste uimirli... No?
NIKOLAJ: Zahvaljujem... VI ... pozffiate banko Schlippen-bach Hau«e in Co ...
MO2: Seveda. Zelo dobro po-znam.
NIKOLAJ: Torej tako; pri njih ležbjo moj# akcije, v katere sem vložil ves svoj denar. Osemsto komadov Spiridonske premogovne družbe. Naj jih Schlippenbach proda ln .. .
M.OZ: (z ironičnlm. nasrnehom) Hm! Vidim, da se bolj razu-mete na ljubezni, kot pa na posle. Vaša mamica ne bo nii kaj dobro prcskrbljena. Saj te akoije vendar niso nič kaj vredne.
NIKOLAJ: (mlrno) Mislim, da ie motite. predvčerajš.njim so btle   še   po   115...
MOZ: PredvčerajSnJim? Hm!... PredvierajS.njim. Ali nlste sli-
Stari in Novi svet
—Povejte mi, prosim, glavne razlike med Starim ln Novim svetom?
—Gospod profesor, glavne razlike med starim in novim svetom so sledeče: Stari svet je star, zgrban in bolan, dočim je novi mlad, svež in zdrav.
—Pazite vendar, kaj govorite Nisem vas tega vprašal. Povej-te mi kje je Stari, In kje Nov svet?
—Gospod profesor, to 3« od-visno od situaclje v atmosfer in situacije v žepu.
—Kako? Kakšne situacije ¦ atmosferi in v žepu?
—Odvisno predvsem od kli-matskih prilik in denerne vsotc-— stari svet se potika po hote-Hh, kavarnah in parkih, novi pa po promenadi, plesu ali pa spi.
—Ne sprašujem vas tega. Ali vi »ploh veste, kdaj je bll od-
krit  Novi  svet in  kdo ga  le nd-
—Nedvomno,     toda.
go3pod
. ,-«datl
Prvič   v   zgodovini  brucovanja  so  z Jeno   carstvo  predstavljale
ženske — na letošnjem brucovanju germanistikov. Pravijo, da
so bile sUajne..,
NIKOL.AJ: To je ideja! Poznat« iijegov na&lov, Mark ll}ii?
MO2: Seveda, Nikolaj Sergeje-vič! Verjetno ga dobjmrao še doma.
NIKOLAJ: In moj vo« ifte čtka za vogaJom.
MO2: (veselo) Imenitno! (vza-me iz žepa cigarnico in jo ponudi Nikolaju) Imate radi lahke?
NIKOLAJ: Tudi jaz kadim lah-ke. Merci! Ndč ne de, ima«l vžlgalnik. O ... prekleto! Ze zopet ne vžiga!
MO2: Izvolite mojega, Nikal&j Sergejevič!
NIKOLAJ: NajlepSa hvala! B€* clte «ii, se bomo tam dolgo zadržali? Sicer Še obedovatl ne utegnem,
M02: (ustrežljivo) Mogoč€ pa. bi pri nas obedovali? Pustil boift za ženo listek. OdipeljenM Se, se vrneTno in poobedu}«iriO. Kako vi gledate na to, Niko-laj  Sergejevič?
NIKOLAJ: M ... ja ... ni slabo.
M02: (se vsede za mizo, pile listek) Ražumetč) če so padle akcije sedaj do 60, jih lahko jutri kupimo za groše. In č« se pojutrišnjem fckaže, da že-leznica .bo — potem bova na-grabila  toliko, da ...
NIKOLAJ: (ga potreplja po too-lenih) Če se boste še obotav-ljali, bova zamudila.
MO2: Takoj, takoj! Tukaj, na vidnam mestu, pustim ženi listek — in gremo! Kje imaite klobuk? (oba iščeta kiobuk), Kam ste ga vendar položili, se  spomtojale?
NIKOL.AJ: Mislim, da gem ga, za ... sunil za divan.
MO2: (poklekne, leže pod di-van) Glej ga! Kako Se je za* prašil! (čisti klobuk) Gremo, gremo, sicer bomo res zamu-dMi!
NIKOLAJ: (popravlja pred ogle-dalom klobuk)   2e  še utegu«-
mo. Saj ne gori voda! (prime moža pod1 roko)
MO2:  Izvolite, vi prvi!
NIKDLAJ: Ne, vi prvi, vi ste go&podar  (se mu umakne)
MOE: (ljubeznivo) Tega nikoli ne dovolim — vi st« moj gostl («e nekaj časa prepirata) No, torei skupaj! (odhajata pojoč: Toreador pogu—u—uttino v boj...)
4. prizor
Helena priteče. Obraz Ima pre-strašen. in trpeft.
HELENA: No? Odšla sta! («to-kaje) Saj sem Vedela! Ame-rikanski dvoboj! Ali .., O! (zagleda na mizl listek) O-o! Lifitek! Moj bog! Poroagaj mi! (s strahom iztegne proti lisidcu roko, nekajkrat Jo odmakne, končno ga zgrabi, ftita, pre<ltr-Ijivo zakri^i, obraz poln groze) Tako, tako! Saj sem ve<teia! Kakšna strahota! Pov*bil je človeka na obed, v ča«u, ko prl na5, razen juhe fin. krom-pirjevih cmokov, niče»ar nl« m»mo! Kako ta bedak ven-dair misli — ne razumem! ZAVESA
»THIBUNA,«   glasllo   OubMansklt
Itudentov-
are<lnl4tvc u> ayrava: Ljublja-na, Mikloit^eva cesta 6a. telefor Jl-102 - Orejuje uredndškJ ootooa - Odgovornl urednik: Jama Popovtt. Student ptava -T*l«pčl račun Narodne bMUM 50-KB-l-2-«67. - Letna naroaHna 200 dlnarjev - Rokoptsov ne yra-čamo — Tisk Casopi5=no zaio»l« 4kega pofiietia »Slovpneki poroPe-val^o«.
TRJBUNA w Sir,
m
Drama v hiši Bukinovih
Ankefa tribune o najjoljši sekciji Olympie
POKAL DOBE PLANINCI
Med najboljšimi so še košarkarjl, odbojkarji in smučarji
Kakor vsako leto, tako smo tudi letos za konec leta izvedli anketo, katera je najboljša sekoija športnega društva Olympie. Sistem ankete je to pot malo drugačen kot lani. Lansko leto smo izbirali najboljšo sekcijo tako, da so glasovali vsi predstavniki klubov iu sekcij. Letos pa smo izb rali le 10 Ijudi, ki pa niso direktno povezani z delom sekcij, a imajo kljub temu natančen vpogled v njihovo delo. Sodelovali so: dr. Pretnar, pred-sednik Olympie, tov. Stepišnik> direktor Inštituta za telesno vzgojo, tov. Korče, predsed-nik tehničnega odbora Olym.pie, tov. Beznik, referent za mednarodn« zadeve SD Olym-pie, tov. Lavrič, tajnik Olympie, tov. Štemberger, član UO Olympie5 tov. Mikuž, član UO Olympie, tov. Špacapan, prestavnik Zveze študentov, tov. Zlajpah, športni urednik Tri-bune, ter tov. Lužnik, podpredsednik UO Olympie.
Rezultati ankete so: 1. Planinsko društvo Univerza 60 tofck. 2. Košarkarski klub Olym-pla  30  točk,  3.   Odbojkarski klub Olympia 10 točk.
V  kratkem  prinašamo  izjave anketirancev.
,   DR.   PRETNAR,   predsednik Olympie         *
Težko je reči, katera sekcija oziroma klub našega športnega društva Olymipde je najboljši. Naj navedem nekaj primerov. Po znanih uspehih je najboljša koša.rkar3ka eikipa, po borbeno-gti ženska odbojkarska vrsta, ki je dosegila I. mesto v slovensko-hrvatski ligii in se s tem kvali-ficirala za I. zvezno ligo, po to-varištvu pa planinci i.n šahisti. Lepe uspehe so dosegli tudi ju-do.sti in strelska družina. Pri delu posameznega kluba je ve-liko odvisno od tega, s kakšni-mi sredstvi razpolaga. Pravilo Je najnreč. da je tisti, ki ima več denarja, tudi boiljši. Tako «e ima n. pr. košairkarski klub v veliiki meri zahvaliti za svo-je uspehe temu, da ima lastno igrišče in razmeroma ugodno fi-nančno stanje. Ob tej priložnosti naj še enkrat poudarim, da je naše društvo precej pridobilo na množičnosti, vendar kaj nam pomaga, če ni prostorov. Konec koncev se mi zdi, da je košar-karski klub ]e največ stool za popularizacijo študentskega športa in zato po mojem mne-nju zasluži prvo mesto.
TOV.   STEPIŠNIK,   direktor Inštituta za telesno vzgojo
Po mojem mnenju so študent-Je košarkarji največ storili v pogledu množičnosti. ki je, kot je znano, glavni ci-lj športnega društva Olympie. Ce k temu dodamo še to, da so košarkarji dosegli lep uspeh tudi pri tek-movanjih in da imajo med štu-denti največ prijateljev, je vse-kakor prav, če jim prisodim prvo mesto v vaši anketi. Pri-pomnim pa naj, da nisem po-sebno zadovoljen z disciplino med felanstvom samim. Ce bodo uredili še to vprašanje, potem bomo z delom tega kluba res Jahko zadovoljni. Poleg košar-karjev bi veljalo cmeniti še so-Jidno delo planincev in odboj-karjev.
TOV.  LUZNTK.  podpredsednik Olympie
NiČ ne dvomim. da so pla-ninci   tisti.   ki   zaslužijo   v   vaši
anketi prvo mesto. To je dru-štvo, ki sodi med najboljša dru-štva v Sloveniji, med študenti imajo veliko števiilo članov, ra-zen tega pa lahko pohvalim njihovo delo skozi vse leto, ta-ko poletii kot pozimi. Izlefci za člane PDU, orientacijski tek, smučarski tečaji in konec kon-cev tudi delo alpinističnega od-sefca — vse to sJuži za vzgled ostalim. Poleg planincev bi omenil še žensko vrsto odboj-ke. Cudno je pravzaprav, da so enkrat članice tega kiiuba prišle na to, da morajo držati skupaj. To je rodiilQ uspeh — vstop v I. zvezno ligo in tekmovanja v vsej sezoni brez poraza.
TOV.   ŠTEMBERGER.  član UO Olympie
Najboljši klub pri Olympij: je košarkarski, vendar morain takoj v začetku pripomniti, da članstvu manjka discdpline. Ze-lo pa cenim njihove uspehe pri te-kmovanju in seveda še poseb-no delo z mladino. Košarkarji Olympie so nosili našo zastavo doma in na tujem in so brez dvoma širili ugled nasega šport-nega društva. Poleg njih bi po-hvalil še smučarje, ki so zelo vztrajni pri svojem delu in ima-jo zelo majhne zahteve, skrat-ka, lahko bi rekel, da najbolj idealno gledajo  na  šport.
TOV.   KORCE,   predsednik  teh-ničnega odbora Olympie
Kolikor sem se v časovno kratkem obdobju delovanja v društvu Olympia spoznaJ z raz-merami društva, odgovarjam na vašo anketo sledeče:
Društvo ima 10 samostojnih klubov in sekcij. Odgovoriti, kateri od teh je najboljši, ni lahko. Kot predsednik tehnič-nega odbora> ki mora imetd pre-gled nad vsemi klubi, gledam na postavljena vprašanja tako-le: 1. vsak klub mora pri svo-jem delu izpolnjevati nailoge in stremeti za skupnimi cilji ma-tičnega društva. To so vzgojno-moralni, etični in politični; 2. organizacijs'ka oblika obstoječih klubov; 3 materialno-finančna plat   kluba;   4.   strokovni   kader
klutoa za vse oddelke; 5. tek-movalni uspehi Muba v minuli dobi  v vseh  odsefcih.
Upoštevajoč vse te momente se mi zdd odibojkarski klub Olymipia naj'boljši.
TOV.   BEZNIK   VLADO,   refe-
rent za mednarodne zadeve pri
Olympiji
Planinsko društvo »Univerza« je dober kolektiv, člani so do-bri študenfcje, njihovo delo je soliidno in slovi kot dobro or-ganizirano. Splošno mnenje je, da je pilaninsko društvo »Uni-verza« najtooljše planinsko dru-štvo v Sloveniji. Delo PDU se odraža predvsem v množičnosti, saj je to sefccija. ki ima največ članov. Prireja največ akcij, ki so namenjene študentom. V mi-slih imam planinske izlete in smučarske tečaje. Pohvaliti ve-Lja tudi strelce in košarkarje, vendar mislim, da je planinsko društvo najbotljSe.
TOV. MIKUZ, član UO Olympie
Odločil se.m se za Planinsko društvo, ki po mojem mnenju najbolj zasluži pokal vašega li-sta. Planinci so največ prispe-vali za razširitev športa na uni-verzi. Imeli so celo vrsto pre-davanj, smučarskih tečajev, do-bro so organizirali orientacijski tek, kar vse dokazuje. da je njihova organizacija res trdna. Zelo dobro je delal tudi odboj-kar&ki klub, vendar mislim, da uspehom planincev ni nihče do-rasel.
TOV.  LAVRIC, tajnik  Olympie
Najboljša organizacijska eno-ta v Olymipijd je nedvomno pla-ninsko društvo »Univerza«. GJe-de na druga planinska društva v Sloveniji bi lahko rekli, da je najboljše. Sod&lovanje Pla-ninskega društva z upravnim odborom Olympie je odilično, društvo predstavlja našo naj-močnejšo sekcijo, njihovo delo. pa, od predavanj do planinskih, alpdnističnih in smučarskih te-čajev. je bilo skozi vse leto ze-lo dobro.
TOV.   SPACAPAN,  predstavnik Zveze študentov
Košarkarji so sicer priljub-lj&n klub, na tekmah imajo nmogo giedaiicev, mea stuaenti veiiko stevilo prijateljev, toda v svojem kiubu so umeiii nekaj primerov nediscipldne in jiim zato ne morem prisoditd prve-ga mesta. Planinci &o po mojem mnenju tisti, ki naj dobe vaš pokail.
TOV.  ZLAJPAH,  športni ured-nik »Tribune«
BiJ sem na mnogili študent-skdh prireditvah in venomer presojam, kako je ena ali dru-ga organizirana. Orientacijski tek, ki so ga prirediili planinci za člane vseh jugoslovan^kih univerzi je bil br&z dvorna ena najtoaljših prireditev, ka-r sem jih videl. Se posebej vedja ome-niti, da so biii pogoji za prire-diitev izredno slabi. V pnid pla-ndncem je tudi dejstvo, da so pravzaprav gJavnd po.budndki smučanja na naši univerzi, s,aj imajo vsako zimo v najemu ko-čo na Kofcah, kjer prirejajo smučarske tečaje. Ce k vsemu temu pridamo še množico izle-tov, predavanj im. tečajev, lahko rečem. da je PDU v mintuli se-zoni najzaslužnejši.
Planincem čestitamo
ŠTUDENTSKO ŠPORTNO DRUŠTVO SE BORI ZA PROSTORE
SOS OLYMPIE
lovadntcah    nameniienirh   pilesu   ta veseliacenju ...?
V pisarnli 01ymipie nepreneho-ma zv-oni telcfon. Vedno ista vprašanja kdaij in kje bodo tre-nimgi? Pismonosa 'prtnese vsak dan kup pisem in dopisnic v kaaerch nas čLani vprasujejo sipet isro: kje in kdaij |e tireaing. Vsak dan pride v piisarno kak čian in zahteva izpisniico, češ, da bo ra-je šel drugam, ker je tu samo čiam na paipiirju in nič drugega.
To je res p^ravi SOS, saj je de-k> calega šporijnega dirusrva, vsi ajiiiliovi namenn m cilj.i. v nqvir-iiastii.
^vr^il^JJ^^P^J^ OLYMPIA SO PRED NEDAVNIM ZAČELI Z DELOM S SREDNJEŠOLSKO MLADINO. KOT SREDNJESOLEC ISCE ČLOVEK TISTO TORIŠČE KnMT?Rn?T°AfM^^VBO4J7E DELOVANJE .J RAZVOJ čLvEK^TERJA V TEH LE™, KO JE DIJAK v VI5JIH RAZREDIH GIMNAZIJE, SPROSTITFV ENERGITE ALI NI NAJLEPSE, ČE SE TA ENERGIJA SPROSCA PRMPORTU? NA UNIVERZO NAJ PO-TEMTAKEM PRIHAJAJO 2EVEČ ALI MANJ ŠPORTNO OPREDELIENI LTUDTE ZAIN-TERESIRANl ZA TELESNO VZGOJO, SEZNANJENI Z OSNOVNIMI POJMI V DOLO-ČENIH ŠPORTNIH PANOGAH IN FIZlCNO PRAVILNO OBLIKOVANI VSE TO 1E ENA GLAVMIH NALOG STUDENTSKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA KO ŠTUDENT ZA-^\y^7^l°^^] JP ZAPUSTI ZDRAV< DUŠEVNO SPROŠČEN TER PRIPRAV-HLS ^A ^SKE AN F1ZICNE NAPORE   V SVOJEM  POKLICU.   TO NAJ BI   BILA  POT,
h^UVš^l^b^^^                           DIPLOMANT -SEVE-
Še en mesec do Cortine
Za kondicijo dobro, za smučanje slabo
Moram priznati,  da sem  pre-
V naši smučarski reprezentonci je precej študentov. Začsli so za Akcm, nadaljujejo pa v Avsfriji in Italiji
Stopamo v leto 1956 in že ob Novem letu lahko rečemo, da bo za šport eno najzanimivejš ih. Na sporedu sta namreč kar dve olimpiadi. Prvič bo zagore! olimpijski ogenj na zimskih clrmpijskih igrah v Cortini d' A mpezzo, drugič pa ob pričetku letnih olimpijskih iger v Melb ournu. Na obeh največjih sve-tovnih športnih prireditvah bo do sodelovali tudi naši tekmo-valci in že sedaj lahko mnogo slišimo o pripravah, tako smu-čarjev kot tudi tistih, ki se bod o peljali v Avstralijo. Sedaj je v ospredju zimska olimpiada, katere slavnostni začetek bo že 26. januarja.
Smučarske olimpiade v Cor-tini d' Ampezzo se bo udeleiila dolga vrsta držav s svojimi naj-bojšimi     predstavniki.    Najprej
naj  omenimo  alpske  države,  se    Ciej   upehan prišel  na   vrh.  Pot, pravi  Avsttrijo, Franoijo  in  Ita-    k=  s0  j0  morali  vsak  dan   pre-lijo,  fci   vsaka   zase  računa,   da bodo   njerui   predstavniki   dobil po nekaj  zlatih olimpijskih ko-lajn. Najboljši    tekmovalci    teh držav se   že precej   časa   inten-zivno pripravljajo, da bi    lahko frim bolj častno  zastopali barve svojih držav. Prevozili so že na tisoče  kilometrov  po  snegu,  pa tudi poleti, ko  ni bilo ne duha   T ne sluha o snegu, niso pozabili.   \', da jih januarja  1956 čaka težka naloga v   Dolomitih.
Vsii časopisi, revdje in radij- f^., ski sporedi so polni poročil o pripravah teh tekmovalcev. Ce-lo v našem časopisju zasledimo več vesti o tujih smučarjih kot o domačih olirnpijcih. Vse je ne-kako zavito v skrivnostno temo. kot da nam bi hoteli pripraviti kako presenečenje. Upajmo, da bodo ta presenečenja prije*-na . ..
Bil sem morda malo bolj ra-doveden kct drugi in izvede! eem, da je bil pred nedavnim hoditi naši olimpijci (tudi olim-prvi trening naših smučarskih Pijk«!), Je namreč precej za-olimpijsMh kandidatov na plazu htevna. Sprva po ravnem, nato večnega snega za Akom. Vzel precej v hrib, kmalu za tem 6em pot pcd noge in se odpra- Pa grizeš lcolena v strmind. In viJ poigledat, kakšna je pred- Prav. na koncu klirni in varoval-climpdjska mrzlica naših tek- ne vrvi- Prav zabavno. če ponii-movalcev.                                      slimo, da se smu6arji drugih dr-
žav v tem ča9u udobno vo^iio z žičnjco navzgor in nato po lepih
ilKlOUrlA   TT   3»r.   O  |^3   terenih navadol. 2*1 tudi  terea
naših smučarjev ni dosti vre-den. Res je sicer, da je tam vse leto 20 cm snega in praktično ni nobene možnosti, da bi se kdaj stopil. Kljub temu je na tem plazu precej skalovja, tako da mora tudi spreten smučai paziti, da se mu izogne. Naj-večja nevšečnost je seveda v tem, da je plaz dokaj kratek, saj vemo, da 300 m položnega smu&anja ne pomeni dosti. Lah-ko torej le ugotovimo, da so bile to prve stopinje naših smučar-jev na snegu. Samo to — in nič več. Za udeležbo na oldmpiadi je to brez dvoma manj  kot nič.
Morda se boste čudili, ko vam opieujem svojo pot za Ak. Vse to sem napisal zato, ker so mo-raLi prav isto pot vsak dan dva-krat prehodiiti tudi vsi tekmo-valci, kar je bilo morda zelo dobro za konddcijo, medtem ko za smučanje ni bilo kdove kako priporočljivo.
Koliko študentov bo v Cortini?
Na to vprašanje je težko od-govoriti. Med kandidati jih je precej, najresnejšd so: Prestor, Kariševa, Budinek in Gorišek. Poskušajmo izvedeti, kaj misli-jo o uspehu na oldmpijskib igrah.
Za Prestorja vemo, da že dalj časa sodi v elito jugoslovanskih smučarjev. Kljub pomanjklji-vemu treningu so njegovd uspe-hi na tekmah zelo dobri, še po-sebej velja omen.iti njegovo drugo mesto na državnem prvenstvu lansko leto. Po na-vadi je Ziga bolj pesimist. Sam pravi, da fežko verjame, da bi si priboril vstopndco za Cortino. Kljub tem njegovim izjavam pa lahko povemo, da je bil že na prvem treningu v dobri formi. saj smo imelti občutek, da 1e bil na diloah zelo stabilen.
Budinek j« star divjak, kar ga j« tu In tam že stalo kako zlomljeno rebro ali nogo, vendar prav s to svogo nogo veliico do-
seže. Nič čudnegia ne bo, če bo meje. Dolgo bomo lahko čakali, Budiinek dosegel na izbirnih tek- da bomo spet imeli olimpijske mah  in tudi  na olimpiadi sami   igre  taiko blizu.  Zato ni čudno,
odlične rezultate.
če  so se mnogi  prijatelji smu-
Naše tekmovalke zaenkrat ne morejo konkurirati inozem.kam iz alpskdh držav. Kljub temu nas lahko razveseli dejstvo, da imamo med olimpijskimi kandi-datkami kar dve študentki. Za-nimico je, da je ena od teh iz Zagreba in lahko celo trdimo. da je Sonja Antič v tem trenut-ku ena najboljših jugoslovan-skih smučark. Tudi Ljubljan-6anka Kariševa se je s svojimi uspeM v prejšn,ii sezoni uvrsti-la med olimpijske kandidatke in tu naj še omendmo, da je Ka-riše«« članica Akademskega smučarskega kluba Olympie.
Dajmo na rešeto še Goriška. Znano je, da je bil Gorišek že svetovni študentskii prvak v smučarskih skokih, da je dose-gel odlične rezultate. Na lanski evrcpski skakalni turneji pa tu-dli med dornačdmii skakalcl ga mnogi uvrščajo prav na vrh med tri najboljše (Poldia, Rogelj, Gorišek, Zidar). Tudi on se je pridružil treningu alpskih voza-čev, ker pač na skakalnicah še nit snega. — Takoj, ko bo do-volj snega, se bomo preselili na Poljuko ali Planico, do tedaj pa se moramo zadovoljiti s ta-kim igra&kanjem po snegu, je med   pogovorom pripomnil  Go-
Kako pa bo v Cortini?, ga
čanja že prdjemali za glavo, češ, da  jim bo taka  veldka smučar-ska prireditev ušla izpred nosa. Rešitev  za   te   je našel   Putnik, ki bo organiziral v Cortino av-tobusni izlet. Po prijavah sodeč ni   bilo še   na  nobenih oldmpdj-skih   prireditvah   nikdar   toldko Jugoslovanov ko't jih bo to pot. Gledalcd   bodo   odšli   v   Dolo- j mite šele konec januarja, med-tem ko  so  tekmovaci   že zapu-j stdli  domovino  in odšli na  tuje ; iskat   snega.   Mulej   in  Prestor, od    katerih,    ka.kor   vse    kaže, i smučarski   strokovnjaki   največ J prioakujejo, sta odšla v Cervig- I nio, kjer bosta trenirala skupaj z  najboljšimi   ameriškimi, itali-janskimi   in   avstrijskiini   smu-čarji. Vsd oMali kandidati so od-potovali v  Avstrijo,  med  njimi tudi Buddnek in Kariševa. Tam se bodo udeležili tudi tekem, na katerih  bodo  nastopili   vsi  naj-boljši tekmovaloi alpskih držav.
Cortina nl več daleč. Se do-ber mesec in na novem stadio-nu, ki je menda najlepši na sve-tu, bodo zadonele fanfare in prižgali bodo olimpijski ogeaj in zaigrali olimpijsko himno. Cortina spreminja svoje lice. Pravijo, da jo bo tisti, ki jo poz-na, v teh dneh težko prepoznal.
rišek.
še vprašarn.
Skozi  preikrasne planinske   ore-
— Tam boste vi novinarji pre-je, kakor jaz, ml je smeje od-govori] fn se odpeljal profr vznožju plaza.
Počakati bo treba še mesec droi in lahko bomo ugotavljali. če so naši študentje res storil' tisto, kar smo od njih priča-kovali.
dele so zgradili novo cesto, ure-dlli železniški promet, zgradili celo vrsto novih stadionov, ho-teli rastejo kot gobe po dežju,"v ino^zemstvo že pošiljajo na tone prospektov, natisnili 90 tudi že slavnostne znamke, ki j.ih ooclo prodajali ob tej priložnosti. Vsekakor bo to zimsko-športna prireditev, kakršne še ni bilo. Upamo, da vam bomo od tam lahko posredovali nekaj onigi-nalnib  Tapiskcv,   seveda.  če  br
Ndjprej tekmovalci, nato pa še gledalci
O>rtina   Je  b!iZ'J, komai   dob-    Slo vb« >o sr^ Kib.  i00 iu» oddaijens. od nak   pou-^&nje.
Do tedaj pa —
litlo^fiiri^?
Bilo je pred nedavnim, ko so v Uoiuzalan igrali proen-stveno nogometno tekino med NK Domzale in NK Oiyrnpia. Tekma je bila vseskozi zelo napeta, igralci obeh moštev pa zelo borbeni, saj se ja šlo za točke tako enemu kot dru-gemu. Zal so nekateri izmed igraicev obeh kiuitov hoieli doseči zmago za vsako ceno vn tako so bili gledalci na. igrišču v Domžalah priče pre-cej grobi igri. pQsebno je ostal v spominu neljub incident, ki se je pripelil med nekim igral-cem Domžal in članom ekipe študentov, Mohamedom Golje-vico. Igralec iz Domžal je ves čas brcal navedenega igralca Olympie po nogah in mu na tak način onemogočal uspešno igro. Kljub temu se je Goije-vica prebil v bližina nasprot-nikojjih vrat in hoiel streljat\ na gol. Pri tem ga je igralec Domžal močno brcnil v nogo, zraven pa mu še zabelil: »pre-kleti ustaš«. Vse to je igralca NK Olympie močno razburilo in posledlca tega je bil kra-tek pretep, v katerem je Go-Ijevica udanl nasprotnega igralca v obraz. Sodnik je igralca Olympie izključil, igra-lec Domžal pa je bil nespo-soben za nadaljv,jo igro.
To je samo opis dogodka, ki je vzbudil precej negodcvanja na račun študentske discipline. Publlka v Domžalah je vede-la precej povedati o »nesram-nostih« študentov - nogometa-šev. Nočerno s tem našim član-kom opravičevati dejanje Go-Ijevice. Na vsak načiti je bilo vse to nešportno in omenjeni riogometaš bo prejel zasluže-no kazen. Dejanje je toliko bolj obsojanja vredno, ker je bil Goljevica tudi kapetan no-gometnega moštva Olympie.
Vse to je samo ena plat zvona. Res je, da je ta dogo-dek škodil ugledu študentov, vendar naj ob tej priliki po-vemo, da je bilo študentsko nogometno moštvo že mnogo-krat žrtev podobnih izpadov. Igralci študent. kluba imajo venomer polomljene noge, če-prav so doslej vedno igrali zelo disciplinira.no Tudi igra-lec Goljevica je bil doslej vedno discipUniran in je bil poleg tega eden izmed naj-agilnejših športnih delavcev v klubv. samem. Bil fje celo eden izmed ustanoviteljev štu-dentskega nogometnega kluba. Čzprav je bil ta incident prvi primer nediscipline, je treba to ostro kaznovati Pri tem seveda zdhtevamo, da se red na nogomp.tnih tekmah iz-boljša, da sodniki. predvsem pa vodstva nogoivftnih klu-bov, posvetijo več pozornosti disciplini nastopajočih igral-cev.
Pravzaprav ie neumestno, da bi tu razpravljali o tem, kdo je kriv vn kdn ni kriv  Se naj-manj je  to stvar igralcev, fci 1 hočejo večkrat na igrišču re-' šiti podobne sr>ore. sa? imamo I zatn vendar disciplinski odbor . nri Nognmetni zvezi Slovenije. Tf.pa naj bi sp r, bodnrp držah ''orrrTf*!'  nnšprrn  hlnbn  '¦"   *ovrd(l tudi   no.Cfomctašj   n^tnVh   eJcip, tfci tekmujejo v tej ligi.
Oblika dela naj bj bi!a eno-stavna. Po fakulterah bi ustano-vili aikoi!V€, ki ba vse leto tekmo-vaJi po načelih ligaškega tekmo-vanij-a. Zna.no je, da so po ne-ka-teriih unii'verz.ah v sveru S?ort-na tekmovanja tisti dogodek, ki raz.gi'ba vsaij enkrat na mesec vso studentsko in šp°rtno i^v~ nost nekega določenega kraja. Zamislimo se »rej ob tem, kako bj lahko na tak način našli ro!i-ko iska:no požnvitev druža.bnega življenia naših Šrudentov.
Mnogokrat govorimo o proble-mu miirožičnosn. Vsi nam zavi-dajo tako bogate za:led'je, s kate-rim razpolagamo. V naše področ-je sodj 7.000 študen.ri>v, dolga vrsta profesoriev m asistentov ter kdove koiliko diijakov. Na za-četku lero^njega šrudiijskega leta smo na.redili le maijhen poizkus, kalko bi povecalj števHo člaaov. Narediiii smo nekaj plakato^v in objavilii nekaj člankov o študent-skem špartnetn društvu v časopi-sih. In rezukat: vpkalo se je 526 ncvvih čilanov. Prvtem smo za^prli vra/ta, kajti vedela smo, da jiiih je že preveč, vedeli srno, da jlim ne boimo nudili cistega, ka.r smo ob-1-iubi'li.
Vse to, kar smo zgOira1) natpisa-l'i. se pravzaprav ne sklada z na-slovom članka, veiiidar mislim, da   je  bila   po'Crebna   ¦doikumenta-
ciija za to, kar bomo napisali se-•daj. Pri tem, ko se d.ruga društva v Ljubljani trudijo, da bi dpbifla v svoje vrste cirni več članov, smo mo.rali mi od.slovici dolgo vrsito interesentov. Mnogi se spra-šujejo, zakaj smo to storilli? Od-govor je enostaven in precej ža-losten. Nimanio nata telovadnk, aid igrišč, niri dovalj opreme. Šaljjivec bi sicer dejali, da imamo igrišče za košarko in odbojko pod Cekjinovim gradom, kjer lahko v na-jbol jšem primeru tre-nira istočasno okoli 40 l;iudi. Dru-štvena pistairna i.ma 9 mr, za kar plačuje 139.000 din najemndne. Naiomnina za telovadreke in iftnšce znese sikoraj pril milijona na lero. Pri teh prcblemih je ko-nec vseh našiJi načrtov, tu je ci~ sta me.ja, ki io ne moremo pre-mosciiti, da bi dosegli toJukanj za-žeieno  množicnost.
Pomanjuvainije ^portnih prosto-rov za kudente je neraizumJjiivo in nam -nekateri, ko jiira te teža-ve oipisUijeinTO, eno^tavno ne ver-jamajo. Vendanle je res, čeprav se zdi nemogoče, da so se neko^č Zibrali stirokovnjaiki in pričeli gradatii štuclemtske domove z vse-mii pritiikilinami vred, toda žad brez vsaikršnih pro-stoirov za tele-sno vzgojo. Nki igrišč na pro-stetn, niti .plavailnega bazena, ni-ti   telovadnice!   Oceniiimo   to    kot
graAeni Skamdal, ali kako dru gace, resnica je ie ena. študentje stanovaici teh domov rumajo nii najbol) sikromnega objekta, kje bi sri vsaij z-a siio pretegnii/bi svo-je ude Odločno je rreba zahteva ti, da bi sedaj nadoknaduli za-mu;eno iin urediii vsaj v naselji pod Rožniikom skromno igrisče u telovan.inico!
V* našem društvu iigramo no-gomet, želimo ai tudii atletike. \ severnem delu Ljubljane so deja-li, da nam hočejo pamagatii ii nam ponuoili igrršče, posuto z le-šcm, v ostalem pa go!o kakor pu Ščava, vse to z enim saimiim ipo-gojem: mesečaa najemniina 15.00( ¦din. Tasti, ki ro j.g.ršoe majo ga prav njč ne potrebujejo, sa.j s< kasneje priznali, da se morejo tu-du oni na neik način vzdrževati To j'e c:ip'ičen praner kako raz-poila.»aijo s športnimi pros>tOTi ti> sti, ki jtiih prav nič ne potrebu-iejo. Tu je še gradnja edprteg; š-porcnega parka v Tivoliju i« ceJo predsednik OLO Ljubljain; na.m je cb-l juibil ipomoč. Toda pr teh ob-ljubah je tudi O9ta,lo. Ur-banisDi namreč nis-o posebno nav' dušeni za ca načrt. Morda je res da bo čez nekaj desetin let tan tekla železn.iška pmga, toda ds takrat bi lahko tisočj lijabljanski] šcu.dentov uživali di>ber z.raik ii spiro'ščeno teles.no vz-gojo na ten pro^toru.
Vse to smo poLzkusiii, doseg;] pa smo le malo več koe nič. Ta ko smo se sedaj znaš-li pred nt-premostl-jiviinii te^avami in n vemo. kako bi jiih reltli. Zaloitn< je deistvo, da ima^jo streho na^ glavo samo žemska oAo^Jkarsk.« vrsta in prvo mokvo košafkar-jev. To ie vsega skupaj približnc 50 lj.ud;i o-d 1.3'00 članov O!ym-pne. Poiizkusili smo dobita pro-store za namizno-teniški k!ub na G6 j| »dairskem razKavišcu. Ob-ljubiili so Bam, toda vse pe padlc v vodo, ker bodo tam prirediil; Navoilecno jelko, kmalu za reitr pa bodo spet stalne razstave. I-skaJi s<mo tdovadnice po vse Ljubljani, žal brez usipeha. Ne-katere so zasedli športniki iiz dirugih krajev Silovenijc, kot n. pr. bežigraisko odboikarji iz Raven. telovadiiiico na Viču igraloi B,ra-nika icd. Pri vsem tem so'o«tali ljubljamski dffljaki in studentje brez strehe. In ^e končno poimd-slimo,  koiliko, ur  je  v  raznih  te-
ALI BODO ZOPET PRVI?
Kakor druge uniiverze v državi ima tudi ljubljanska svojega šporcnega predstavnika — SD Odym'pio. In praiv o sekciiji je biJo v študent-skem liscu pni nas malo pisanega. Na tem mestu želiim povedati ne-kaij o tej sekci.fi, ker jo pač inj-bolj poznam.
Tu so zbrani Itudentje-nogo-metaši v ipra<vem pocnenu Kesede. Ne boje se težav in se oroti n.jim vzcraino bore, da bi dosegli c.m 'epži in zaslužnejši uspeh in čim boljsi plasman svojega moscva. Razen tega so vsii dobni študentje. Kdor pri iizipitu pa.de, ne sme prej tgirati v ekipi, dok:'er tega ne po-pravi iin nadaknadii, pa četudli bi bil to mphov nailboiljši igrailec. To dolžnost igrailec sara olbčuti. Ka-dar pa igrajo, res iftratjo iro čuoik) vsi enako dolžnost.
Preteklo leto ie bila ta sekcija na prvem mestu brez izguibljene cekme v drugem deiu tekmovanja. fn kakoir najboJjš: v svoji sk-upi-ni, so lOrišli v drugo skuplno. Tu-M letos računaiio na to častno nesto, čeprav so trenvrtno na dlru-?;em mestu in za ¦¦dve ročki slaibši yd prvaka. Pripomniti pa je cre-¦>a, da so odigrali tekmo mamje n ;v^ "m us.pe, jjfvio v repijJ1^-ko ligo.