Delavska enotnost
1?. 4. 1976 - ST. 15 - L. XXXV - CENA 3 DIN
GLAVNI UREDNIK:	ODGOVORNI UREDNIK:
Vojko Černelč	bojan samarin
Solidarni s Kanižarico
Solidarnostna akcija rudarjev in delavcev elektrogospodarstva Slovenije
Izvršni odbor republiškega odbora Sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije je na razširjeni seji dne 14. aprila, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki občinskih odborov, predsednik konference sindikatov REK Velenje, predsednik konference REK Zasavje in predsednik odbora sindikatov elektrogospodarstva Slovenije, med drugim obravnaval tudi zelo obširno poročilo o problematiki Rudnika Kanižarica, ki je nastala po vdoru vode.
Na seji je bilo izraženo vse priznanje solidarnosti, ki so jo
rudniku ob tej katastrofi nudili drugi rudniki Slovenije in „MI-NERVA“ Žalec. Posebno pa je bila poudarjena solidarnost Rudnika Velenje, ki je prevzel na pogodbeno delo 96 rudarjev iz rudnika Senovo, kije prevzel na delo 18 mladih rudaijev in jim nudil 1-mesečno brezplačno prehrano in stanovanje.
%
Posebej moramo omeniti solidarnostno akcijo, za katero so se dogovorili na razširjeni seji izvršnega odbora. Dogovorjeno je, da bodo vsi rudarji v aprilu ali v začetku maja delali eno prosto soboto in prispevali 100 % zaslužek v solidarnostni
sklad. Delavci v Elektrogospodarstvu, ki zaradi stalnega ciklusa dela nimajo možnosti delati na prosto soboto, se pa bodo prek osnovnih organizacij sindikata dogovorili za enotno akcijo in tako tudi prispevali svoj delež v solidarnostni sklad.
Solidarnostne akcije so ponekod bile, tako so delavci Dolenjske regije prispevali enodnevni, delavci rudnika Kanižarica pa tridnevni zaslužek v solidarnostni sklad. Solidarnostna akcija v REK Velenje že teče.
Po sklepu izvršnega odbora bodo zbrana sredstva rudarjev
in delavcev Elektrogospodarstva izključno namenjena za pokrivanje osebnih dohodkov in za pokrivanje večjih razlik, ki bodo nastopile v osebnih dohodkih rudarjev, ki so prevzeli dela na slabše plačanih delovnih mestih v komunalni in drugi dejavnosti v občini Črnomelj. Sredstva naj bi se zbirala na posebnem žiro računu pri sindikalni organizaciji rudnika Kanižarica, z njimi pa bo razpolagal upravni odbor sklada, v katerem bo tudi predstavnik republiškega odbora Sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije.
j.; L.
Ob dnevu železničarjev Jugo-slavije 15. aprila, ki ga praznujemo v spomin na revolucionarne dogodke in prve žrtve med ^elezničarji na Zaloški cesti v Ljubljani, so bile tudi letos števne slovesnosti, športna tekmo-Vanja in razstave. Slovesno so v Ljubljani podelili 245 zlatih spo-utinskih značk tistim delavcem, ki so na železnici zaposleni že 30 -t. Po drugih večjih krajih Stotnije pa so prav tako razdelili ^94 srebrnih značk za dvajsetletno in 479 bronastih značk za desetletno neprekinjeno delo na železnici.
Mi pa smo pred dnevi obiskali železniško postajo v Ljubljani in se pogovarjali z Martinom Bele-jem, nadzornim kretnikom Postaja Ljubljana. „Le redke so še kretnice na naši postaji, ki jih moramo prestavljati ročno, še te bomo kmalu zamenjali. Že od 'eta 1952 sem v službi na želez-n*ci. Doma sem iz Rimskih Toplic, vendar sem sedaj že 24 v Ljubljani. Treba je bilo za kruhom in odločil sem se za železnico. Sprva je bilo težko, sedaj pa sem se privadil."
FOTO: A.AGNIC
^ prostorih Skupščine SR Slovenije je bil v	ki sta ga vodila predsednik RS ZSS inž. Janez
torek in sredo seminar o vsebini osnutka za-	Barborič in generalna sekretarka Ivanka
•tona o združenem delu. Udeležili so se ga	Vrhovčak, spregovorili član IS skupščine SR
predsedniki in sekretarji RO sindikatov, sekre-	Slovenije Vlado Klemenčič, član IK pred-
tarji občinskih odborov sindikatov, člani od-	sedstva CK ZKS Igor Uršič, predsednik komi-
bora sindikatov Slovenije za samoupravno	sije predsedstva CK ZKS za družbenopolitični
Sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih	sistem in samoupravljanje v združenem delu
dohodkov, člani odbora sindikatov Slovenije	Peter Toš in sekretar republiškega sveta za
fci samoupravljanje in člani komisij republi-	družbeno-politični sistem Mitja Švab, ki so
*th odborov sindikatov za samoupravljanje,	kasneje tudi odgovaijali na zelo konkretno za-
L> idejnopolitičnih izhodiščih in o najvaž-	stavljena vprašanja udeležencev seminarja.
Jtejših vsebinsko zaokroženih področjih osnut-
zakona o združenem delu so na seminatju,	Foto: Andrej Agnič
PREDSEDSTVO RS ZSS SPREJELO NAČRT DELOVANJA SINDIKATOV V JAVNI RAZPRAVI O ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU
Do vsakega delavca!
V vseh okoljih naj bi se delavci seznanili z osnutkom zakona o združenem delu, obenem pa kritično ocenili sedanje samoupravne razmere
STRAN 8
STRAN 11
boro stokič
MED DVEMA MLINOMA
Zanimivo je, da se vsi — kadar steče ueseda o Bori Stokiču — strinjajo v ugotovitvi, da je dober delavec. Potem pa se OJU je zgodilo ... In niti približno se ni ^učelo z njegovo vizijo o Sloveniji, v ka-tero je prišel kot v obljubljeno deželo, •jjer bo našel s svojim delom kruh zase, za ženo in svojih devet otrok ... Od tu naPrej je zgodba „na papirju11 zdo enostavna. Alije res?
Odlično pomagalo — ideja za širšo rabo
Navdušila nas je zamisel in realizacija kulturne akcije komisije za kulturo občinskega sindikalnega sveta Maribor. V marcu je namreč ta komisija oskrbela nekaj sto organizatorjev kulturnega življenja v delovnih organizacijah s sicer skromno ciklostirano, a nadvse vsebinsko koristno publikacijo: izdali so prvo številko Informatoija za organizatorje kulturnega življenja. Informator je odlično pomagalo za poživ-Ijanje kulturnega življenja med mariborskimi občani in še posebej med zaposlenimi, je pa tudi odlična ideja za širšo rabo tudi v drugih slovenski)! občinah.
Predsedstvo RS ZSS je na seji v četrtek sprejelo načrt delovanja sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Načrt, ki ga v celoti objavljamo v prilogi Sindikati, poudaija, da bodo sindikati v javni razpravi o „mali ustavi" delovali tako, da bi dosegli najširšo seznanjenost delavcev (v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter sploh v vseh samoupravnih okoljih) z osnutkom zakona o združenem delu, spodbudili kar najbolj množično in organizirano obravnavanje osnutka in organizirano zbiranje in sporočanje pripomb in predlogov za spremembe in dopolnitve zakona. Obenem pa
naj bi povsod kritično ocenili samoupravne razmere in se s stališča predlaganih zakonskih rešitev dogovorili za odpravljanje pomanjkljivosti pri uresničevanju ustavne vsebine in načinov samoupravnega organiziranja.
Načrt sicer predvideva, da se bodo razprave o osnutku zakona o združenem delu po kolektivih zvrstile v maju in juniju ter le izjemoma tudi še v začetku julija. V tem času bodo v več kot 20 organizacijah združenega dela pripravili tudi problemske razprave o vsebinsko zaokroženih področjih osnutka zakona o združenem delu.
V nadaljevanju seje je pred-
sedstvo sprejelo sklepe za delovanje sindikatov v razvoju samoupravnih zasnov socialistične kulture in družbeni dogovor o usklajevanju pravic in obveznosti delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, ki samostojno opravljajo dejavnost osebnega dela s sredstvi v lastnini občanov in drugih fizičnih in pravnih oseb.
Potem ko je predsedstvo RS ZSS obravnavalo teze za družbeni dogovor o inovacijah, se je seznanilo še z akcijo za razpis javnega posojila za ceste. Politično pa se bo opredelilo do te akcije v nadaljevanju seje, ki bo prihodnjo sredo.
M. G.
KAJ SMO STORILI...
Združeno delo in planiranje
Zdaj, ko smo začeli z najširšo razpravo o osnutku zakona o združenem delu, moramo zaradi resnične uveljavitve združenega dela in družbenega planiranja tudi natančno opredeliti odvisnost med razpravo o osnutku zakona in nalogami na področju družbenega planiranja
Na seminarjih, ki smo jih že imeli o osnutku „male ustave", smo veliko slišali tudi o pomembnosti oziroma vlogi družbenega planiranja pri oblikovanju odnosov v združenem delu. Pomembno je spoznanje, da tudi razprava o osnutku zakona pomeni le dodatno orožje, torej konkreten instrumentarij za hitrejši ustavni družbenoekonomski razvoj, ki bo izhajal iz nove kvalitete samoupravljanja in iz spoznanja, da učinkovito razreševanje družbenoekonomskih nasprotij, ki so se nakopičila v preteklosti, pomeni pogoj za uveljavljanje ustavnega reda in utrjevanje položaja delavca kot subjekta našega samoupravnega sistema.
Biti učinkovit pri uresničevanju vseh teh nalog pomeni, da moramo tudi znati uporabljati novi ustavni instrumentarij - od zakona o družbenem planiranju do zakona o združenem delu, da bi se tako akcija in naloge dopolnjevale, postajale čistejše in odločnejše in ne da bi se morda med seboj tudi izključevale.
Ko razpravljajo delavci o svojih planskih dokumentih, zelo jasno odkrivajo tudi slabosti samoupravne organiziranosti. V knjigi »Protislovja družbene lastnine v sodobni socialistični praksi" je tovariš Kardelj med drugim zapisal, da mora imeti sistem družbenega planiranja poseben pomen in vlogo v vseh procesih samoupravne integracije združenega dela. Osnutek »male ustave" daje tudi dohodkovnim odnosom eno vodilnih vlog v organiziranju združenega dela. Ne da bi vedeli, zakaj se TOZD in druge organizacije povezujejo na vseh stičiščih družbene reprodukcije, to pa je planiranje, tudi ni možno izoblikovati dohodkovne povezave.
Zelo konkretna in uspešna akcija RO sindikatov na področju planiranja je že razkrila mnoge slabosti dosedanje organiziranosti in povezanosti gospodarstva; tudi take, ki skoraj onemogočajo razreševanje perečih družbenih problemov in s tem aktiviranje vseh tistih delavcev, ki so sposobni in zainteresirani rešiti te probleme.
Republiški odbori sindikatov v procesu družbenega planiranja odkrivajo in identificirajo specifičnosti posameznih dejavnosti, obenem pa dajejo pobude, kako in kdo se mora povezovati in usklajevati, da bomo sposobni razreševati probleme in usmerjati razvoj. Ob načrtovanju na področju energetike smo, denimo, ugotovili, da ne gre le za povezovanje »klasičnih energetskih dejavnosti", kot sta premogovništvo in elektro gospodarstvo ampak je treba ustrezno vključevati tudi dejavnosti, ki dopolnjujejo energetsko bazo (nafto, plin, prevoze teh materialov po cestah in železnici, komunalno gospodarstvo, ki sedaj gospodari s plinarnami itd.) oziroma dejavnosti, ki so odvisne od energetske baze. Sem pa ne prištevamo le tistih, ki so zainteresirane za oskrbo z energijo in svoje interese usklajujejo v ustrezni 9S, ampak še mnoge druge- Kemijaje med njimi nedvomno najbolj značilen primer.
Tudi razprava o razvoju prometa je že dala več pobud, ki bodo pomagale pri tradicionalnih slabostih, kakršno pomeni tudi doslej še neuresničeni dogovor o enotni prometni politfld-
Dosedanja zelo konkretna vsebinska praksa na področju družbenega planiranja in sama vsebina osnutka zakona o združenem delu od nas torej terjata, da tudi pripravo srednjeročnih planov izkoristimo kot eno od področij, kjer naj se konkretno preverja vsebina osnutka »male ustave".	M.NEZ TRŠAN
KOMUNISTI V SINDIKATIH
V OPORO DELAVCEM
Občinski svet ZSS Velenje pripravil razgovor komunistov, ki delajo v občinskih organih sindikatov in zveze sindikatov — Naslednji korak: ocena delovanja komunistov v osnovnih organizacijah sindikata
V prizadevanjih, da bi s konkretnimi akcijami spodbudili uveljavljanje sklepov 5. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, je pripravil občinski svet Zveze sindikatov Velenje razgovor s komunisti, ki delujejo v občinskih organih sindikatov in Zveze sindikatov. Osnovni namen razgovora je bil oceniti, ali člani zveze komunistov s svojo organizirano aktivnostjo delujejo kot pobudniki, organizatorji in usmerjevalci politične aktivnosti delovnih ljudi v sindikatih, ali ob konkretnih akcijah razumejo pomen poteka takšne akcije in svoje naloge v njej.
Na razgovoru so poudarili, da so tudi na območju občine Velenje še vedno v začetni fazi uresničevanja najpomembnejših nalog pri uveljavljanju samoupravljanja. Manjkajo poglobljene ocene o tem, zakaj kas-nijo posamezne akcije. Ugotavljati je mogoče, da je bilo v zadnjih mesecih ustanovljenih več novih temeljnih organizacij združenega dela, treba pa bo dati temeljnim organizacijam združenega dela ustreznejšo vsebino. Opaziti pa je tudi nekatere negativne pojave v medsebojnih odnosih znotraj temeljnih organizacij združenega dela in med njimi. To kaže zlasti še praksa več-tirnosti reševanja istih ali podobnih nalog pri skupnih akcijah. Ti odnosi se odražajo tudi v ekonomskih rezultatih.
Na številnih sestankih kritizirajo delo organov samoupravnega delavskega nadzora. Telesa so bila izvoljena, izdelani so pravilniki in programi dela, pripravili pa so tudi seminarje za člane organov samoupravnega delavskega nadzora. Vendar pa bistvenega vsebinskega premika v delu še ni zaznati. Zato bodo sindikati, posebej še komunisti v njih, marali nameniti večjo pozornost delu teles samoupravnega delavskega nadzora. Več pa bo treba storiti tudi na področju uresničevanja zasnov družbene samozaščite.
Te in številne druge naloge bo mogoče uspešno uresničiti le, če bodo uspeli angažirati vse člane sindikata oziroma vse delavce. To pa
DRUŽBENI DOGOVOR O INOVACIJAH
VODILO ZA NAPREJ
Pred odločilno prelomnico v družbenem vrednotenju inventivnega dela	___
Minuli ponedeljek je odbor za izumiteljstvo in tehnični napredek pri RS ZSS obravnaval osnutek družbenega dogovora o inovacijah, ki naj bi ga letos sklenile republiška gospodarska zbornica, raziskovalna skupnost Slovenije, republiška izobraževalna skupnost, republiški IS, RK SZDL Slovenije in RS ZSS. Osnutek dogovora, o katerem še
teče javna razprava, nedvomno pomeni odločilno prelomnico v družbenem vrednotenju izumiteljskega dela, inovacij in tehničnih izboljšav. Pri tem je zlasti pomembna usmeritev inovacijske politike v prihodnje. Z dogovorom bomo namreč spodbujali prizadevanja za razvijanje strokovnega znanja in za stimulativno nagrajevanje novatorjev, ra-
IN MEMORIAM Franc Pipan
V torek popoldne smo na zadnji poti pospremili predvojnega revolucionarja in dolgoletnega sindikalnega aktivista Kanca Pipana iz Ljubljane.
Rodil se je v delavski družini in tudi sam postal delavec-kvali-fleiran mizar. Zgodaj se je vklju-
čil v sindikalno gibanje. Tako je leta 1932 postal predsednik pripravljalnega odbora za organiziranje Zveze lesnih delavcev Slovenije. V Šentvidu nad Ljubljano, kjer je bil zaposlen, je sodeloval v dveh stavkah lesnih delavcev. Ob okupaciji se je takoj vključil v terensko delo, bil preganjan in zaprt. Takoj po vojni seje vnovič z vso zavzetostjo posvetil delu v sindikatu in se ob njem vseskozi tudi družbenopolitično usposabljal. Med drugim je sedem let opravljal dolžnost predsednika republiškega odbora sindikata komunalnih in obrtnih delavcev Slovenije.
Za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim neutrudnim delom v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe v njenem uveljavljanju in razvoju je tovariš Franc Pipan leta 1975 prejel naj višje sindikalno priznanje - Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije.
Slava njegovemu spominu!
cionalizatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav, da bi tako izboljšah kvaliteto proizvodov, delovnih postopkov in delovnih razmer. Zato bosta še letos republiška gospodarska zbornica in Zveza sindikatov Slovenije pripravila predlog samoupravnega sporazuma za to področje. Osnutek družbenega dogovora prav tako določa, da bosta zbornica in republiška raziskovalna skupnost izdelali za področje izumiteljstva »izbor dejavnosti", s katerim se bomo lahko z domačimi (slovenskimi) inovacijami enakovredno in konkurenčno vključevali v mednarodno delitev dela.
Z dogovorom bo prav tako možno ustvarjati pogoje za organiziran in družbeno usklajen, racionalen in ustvarjalen »prenos ‘tujega znanja k nam. Nakup tujih patentov in licenc bo možen poslej le pod posebnimi pogoji, in sicer na temelju posebnega družbenega dogovora ter samoupravnih sporazumov, sklenjenih na njegovi osnovi. Na področju samoupravnih odnosov in organiziranosti nosilcev inovacijskih procesov pa si bodo podpisniki dogovora prizadevali, da bi za raziskovalna področja ter za oblikovanje skupnih raziskovalnih skupin, skupno izkoriščanje opreme, dokumentacije, kadrov itd. zagotovili enotno programsko usmeritev in smotrno izrabo raziskovalnih zmogljivosti
Zlasti pomembne naloge čakajo RS ZSS, ki bo v Sloveniji skupno z zbornico nosilec akcije za opredelitev osnov, meril in postopkov za nagrajevanje inventivnega dela I. V.
bo mogoče takrat, ko bodo postale osnovne organizacije sindikata s sindikalnimi skupinami opora delavcem v prizadevanjih za uresničevanje njihovega z ustavo oprede-Ijenega družbenoekonomskega položaja. Z delovanjem sindikalnih skupin pa v Šaleški dolini niso povsem zadovoljni. Še zmeraj so sindikalne skupine prevelike, pa tudi delo nekaterih sindikalnih poverjenikov ni najboljše. Pričakujejo, da bo akcija izobraževanja sindikalnih poverjenikov in članov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata pomembno vplivala na prihodnje delo sindikalnih skupin.
Ko so na razgovoru skušali izoblikovati oceno o aktivnosti komunistov pri uresničevanju nalog sindikata, so poudarili, da ni mo-
goče upoštevati samo aktivnosti v občinskih organih sindikata in zvezi sindikatov, pač pa je treba oceniti tudi njihovo aktivnost v osnovnih organizacijah sindikata. Zato je nujna ocena dela komunistov v osnovnih organizacijah sindikata. Storiti pa bo treba tudi vse, da bo v prihodnje delo med osnovnimi organizacijami zveze komunistov in osnovnimi organizacijami sindikata bolj usklajeno, bolj usklajene pa morajo biti tudi pomembnejše akcije izvršnih organov zveze komunistov in zveze sindikatov. Večjo pozornost kot doslej pa bo treba nameniti kadrovanju v sindikatih, posebej v osnovnih organizacijah sindikata. Med sindikalnimi delavci mora biti v prihodnje več komunistov, kot jih je zdaj.	P. O.
DELOVNI NAČRT MEDOBČINSKEGA SVETA ZS NOVO MESTO___
Poudarek
samoupravnim
odnosom
Uveljavljanje delegatskega sistema in krepitev samoupravnih odnosov tudi letos na prvem mestu
Medobčinski svet zveze sindikatov za Dolenjsko je na zadnji seji sprejel letošnji delovni načrt sveta in njegovih organov. V njem dajejo dolenjski sindikati naj večji poudarek razvijanju in krepitvi samoupravnih odnosov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter uveljavljanju delegatskega sistema. Pri tem si bodo prizadevali doseči bolj organizirano in pristnejše sodelovanje med vsemi delegacijami, ki zastopajo dolenjsko regijo v republiških in zveznih organih ter v skupščinah družbenopohtičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih. S takim sodelovanjem željo doseči večje poenotenje stališč vseh delovnih ljudi in občanov v regiji, hkrati pa se dogovoriti za enotno nastopanje in uresničevanje delegatske funkcije.
Dolenjski sindikati bodo spodbujali tudi integracijske procese tako v gospodarskih kot v negospodarskih dejavnostih, zlasti še takih, ki so pomembne za hitrejši in uspešnejši gospodarski razvoj celotne Dolenjske. Medobčinski svet bo neposredno sodeloval pri pri-
pravljanju samoupravnih sporazumov in drugih osnovnih dokumentov za take akcije v združenem delu. Prav tako si bo svet prizadeval za izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po delu, ki naj bolj kot doslej spodbuja večjo prizadevnost in večji delovni uspeh vsakega delavca. Svet se bo vključil tudi v oblikovanje predlogov in načrtov za uvedbo usmerjenega izobraževanja v občinah in regiji. Usmerjali in spremljali bodo dejavnost občinskih organizacij sindikata na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, več skrbi pa bodo posvetih tudi družbenemu izobraževanju in usposabljanju poverjenikov, članov izvršnih odborov in delegatov v konferencah osnovnih organizacij sindikata. Usklajevali bodo tudi konkretne in skupne akcije sindikatov in akcije drugih družbenopolitičnih organizacij na Do lenjskem. Še posebej prizadevno pa se bodo lotili javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, tako da bi razprava zajela kar največ delovnih ljudi v sindikalnih organizacijah na Dolenjskem.	r §.
IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ
SLOVENSKA BISTRICA
Na pobudo komisije za izobraževanje pri občinskem svetu ZSS so se začeli seminarji za izobraževanje sindikalnih delavcev — poverjenikov. V prvem seminarju, sledila bosta še dva, seje 60 poverjenikov iz osnovnih organizacij v občini seznanilo predvsem s TOZD kot osnovno celico ustvarjanja novih samoupravnih sociahstičnih odnosov z ustvarjanjem in delitvijo dohodka, sredstev skupne porabe in osebnih dohodkov. Posebno pozornost so posvetili tudi usmerjenemu izobraževanju.	VIKTOR HORVAT
NOVO MESTO
Občinski odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva je letos že petič organiziral Zbor zdravstvenih delavcev. Na zboru, ki je bil v počastitev svetovnega dneva
zdravja, so zdravniki — okulisti več kot 200 zdravstvenim delavcem no-tomeške regije zelo poljudno predavali o nekaterih temah. Drugi del predavanja pa je bil posvečen integraciji zdravstvene službe v tej regiji. Zbor zdravstvenih delavcev je tem pomembnejši, saj smo se na njem zbrali prvič, odkar smo združeni v Zdravstvenem centru Novo mesto.
BRIGITA MAUSAR
CELJE
Na tovariškem srečanju med pripadniki celjske garnizije JLA in sindikalnimi delavci je stekla beseda tudi o nadaljnjih oblikah medsebojnega sodelovanja. Med drugim so se dogovorili za nadaljevanje že začetih skupnih akcij, za tekoče seznanjanje stalnega kadra JLA s problemi občine in za obiske vojakov v OZD.	g. M.
IZ REPUBLIŠ". KIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCEy GRAFIČNE IN PAPIRNE IM' DUSTRIJE SLOVENIJE: Ustanovili so koordinacijski odbor sindikata v sestavljeni organ'j zaciji Slovenijapapir. Dogovoril' so se tudi o letnem načrtu dela’ finančnem načrtu ter o organ1 znanosti in delovanju sindikata v sestavljeni organizaciji.
SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKO' PREDELOVALNE 1NdU: STRIJE SLOVENIJE: V Rasna je bil razgovor o problemih "r® janja dolžniškoupniških odnosen med delovnimi organizacijami-njem so sodelovah predstavnik' RO, Gospodarske zbornice Slovenije, poslovnega združenja tekstilne industrije in zveznega odbora sindikata delavcev in' dustrije in rudarstva Jugoslavij®-Pripravljajo sestanek iniciatrv' nega odbora za združevanje v usnjarsko predelovalni industrij1’ ki bo v naslednjem tednu.
SINDIKAT DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: sestali so se Vied' stavniki TOBI-EMO Celje TIKI Ljubljana ter se dogovoru' o delitvi proizvodnih programov; V sredo je bila seja RO, na katei' so obravnavali samoupravni sporazum o temelnih planov razvoj3 Slovenije v letih od 1976 do 1980 ter delovanje organov sa^ moupravne delavske kontrole-petek pa so poleg predstavnikov RO in zveznega odbora tud' predstavniki gospodarske zbor
niče ter družbenopolitičnih
organizacij v Kopru obiska Tomos ter se seznanili z ek° nomsldm in socialnim položajem
v tej organizaciji združenega
dela
ter z izvajanjem novih zakonov0 urejanju dolžniškoupniških odnosov. Popoldne je bilo še p0" svetovanje s političnim aktivom sindikalnih delavcev v Kopru-
SINDIKAT DELAVCEV STANOVANJSKE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI SLOVENIJE:	Skupaj s poslovnim
združenjem komunalnih delovnih organizacij Slovenije pripravljajo posvetovanje o samo upravnem sporazumu o temeljm planov za to dejavnost-
SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVE' NI JE: 10 je skupaj z izvršni*11 odborom RO sindikata delavc®v
energetike in premogovništva
Slovenije obravnaval a311??, upravni sporazum o temeljm srednjeročnega plana SIS 23 nafto in plin v SR Slovenijiler SOZD Kerna, Polikem in Lek" Krka. Pripravljajo pa posveto vanja predstavnikov industrij® premaznih sredstev (v Colorju" Medvode), steklarske industrije v Rogaški Slatini ter industrij® zdravil in kozmetike, ki bo ljubljanskem Leku. Razgovori80 namenjeni planiranju, povez0 vanju, delitvi dela in proizvodnih programov ter uveljavljanju no vih samoupravnih odnosov v združenem delu.
SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE: pripravljajo sejo IO, na kateri bodo razpravljali o lanskm stroških za gostinskoturisticn' zbor ter o pripravah na letošnjega. Seznanili se bodo tudi nalogami RO pri preobrazb' srednjega šolstva in pri organ' ziranju javne razprave o osnutk zakona o združenem delu.
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE: srečah so se predstavniki rep" bliških odborov tega sindikata Hrvaške in Slovenije- Največ P0 zornosti so v razgovoru posvetil' razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter povezovanju trgovine z indu strijo. Ugotovili so, da se v obe republikah srečujemo s približno enakimi problemi v P100®?. združevanja. Mnogo več skrb kot doslej bo treba posveti* tistim enotam združenega dela Sloveniji in Hrvaški, ki imajo se; dež delovne organizacije v drdg republiki. Pripravljajo tudi govor o ustanovitvi posebne sa moupravne interesne skupno8 ^ za izobraževanje trgovskih de lavcev.
2?yi REZULTATI zavarovanja PLAČIL niso najbolj spodbudni_
Banke niso edina rešitev
ČZP DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4
Posedaj so se OZD zanašale predvsem na svoje poslovne banke, ki so zavoljo tega izčrpale Precejšen del svojih, z zakonom določenih možnosti za dajanje avalov in garancij — Zaživeti moralo solidarnostno zavarovanje plačil tako med TOZD v OZD kot med posameznimi OZD.	_________________
Čeprav so za nami komajda Prvi dnevi od uveljavitve zakona zavarovanju plačil med upo-abniki družbenih sredstev, je k® dovolj znakov, ki kažejo, da
0	zdravljenje našega gospo-arstva težaven in tudi dolgo-
^ajen postopek. Do začetka eSa meseca je bilo treba sicer P°ravnati samo obveznosti, ki ostale neporavnane v multila-^ralni kompenzaciji, ali pa jih a ustrezne načine zavarovati, a druge nepokrite obveznosti Pa 50 roki daljši. Kljub temu pa j®. "Poraba“ sredstev porokov —
1	s° za sedaj izključno banke ~~ previsoka, saj se delovne vrpnizacije sploh niso posluže-,a e drugih možnosti za prido-
'vanje avalov in garancij. Ne-speh v multilateralni kompen-raciji je navrgel „sum“, da nnoge delovne organizacije pri-Prav na sistem zavarovanja pla-niso vzele dovolj resno; °deč po tem, kako potekajo Poprave na poravnavo obvez-n°sti, katerih roki še niso za-Padli, paje moč omenjeni sum Potrditi. Vse namreč kaže na °> da delovne organizacije zve-Pfne čakajo na skrajne roke, ki Po je postavil zakon o zavaro-Vanju plačil.
PREKRATEK prehod
Jasno pa je tudi, da je bilo Ptehodno obdobje prekratko, a bi se organizacije združenega sla lahko pripravile na nov a m finančnega poslovanja in
ST?rale k0T
• • .uzoe. Težave poveču-J J tudi neporavnani dolgovi iz minulega leta in kajpak - slabi rezultati gospodaijenja lani. Zavoljo teh in drugih razlogov v Poslovnih bankah, kjer so doslej aJbolj občutili pritisk iskalcev
soiv°V na men*cah bi garancij, . dijo, da je prva etapa novega stema poravnavanja obvez-osti - poravnava lanskih dol-8 v - zgolj krpanje in da se t0.° prave potrebe po sred-vih in porokih pokazale šele P°tem, ko bo treba tekoče poravnavati tudi vse letošnje vezno st i. Ali pa bo takrat udi dovolj sredstev, s katerimi možno zavarovati plačila padlih obveznosti in ali bodo vivli delovne organizacije ono dobile poroke, je še vpra-dje brez odgovora.
tud' 6’ s0 se najb°lje in dJ pravočasno pripravile na
nov sistem poravnave obveznosti le poslovne banke, vendar imajo tudi delovne organizacije vsaj en objektivni izgovor. Čas za prehod je bil nedvomno prekratek, zlasti za tista podjetja, ki so slabše gospodarila ali pa so imela veliko neporavnanih obveznosti iz minulega leta. Ta bodo seveda potrebovala znatno več časa za prilagajanje, prebroditi pa bodo morala tudi precej več težav, kot tista (redka) podjetja, ki so že doslej poslovala zares gospodarno.
TEŽAVE „TAM“
Eden najbolj značilnih primerov je mariborski TAM. Po podatkih, ki smo jih dobili v mariborski Kreditni banki, je TAM dobila poroštvo za dolgove, zaostale iz multilateralne kompenzacije, v višini 137,4 ' milijona dinaijev. Ta vsota je večja od polovice celotnega zneska, za katerega je mariborska kreditna banka izdala avalov za menice dolgov, ki bi morali biti znani v okviru multilateralne kompenzacije. S tem pa seveda problem TAM še zdaleč ni rešen. Tovarna bi naj-brže v predpisanem roku do konca septembra letos poravnavala omenjene dolgove, vendar bo le stežka uspela. Minimalna stopnja njene akumulativnosti v zadnjih nekaj letih preprečuje, da bi si ustvarila kakršnakoli omembe vredna lastna sredstva za tekoče poslovanje in za razvoj. Zavoljo tega so morale banke, katerih partnerje TAM, odobriti za letošnje tekoče poslovanje še zelo visoka posojila — Kreditna banka Maribor 210 milijonov dinaijev — za pokrivanje vrednosti zalog in za tekoče poslovanje. Kolektiv sedaj z vsemi silami uresničuje interni sanacijski program, katerega osnova je zmanjšanje zalog zlasti izdelkov ter reorganizacija poslovanja. TAM pa je tudi pred začetkom velikega vlaganja investicijskih sredstev v povečevanje in modernizacijo proizvodnje. Za uresničenje tega cilja bo podjetje potrebovalo kakih 600 milijonov dinarjev — večinoma posojil. Ker je glavni vzrok za težak gospodarski položaj TAM neskladje med cenami surovin in njegovih izdelkov, je seveda še kako upravičen dvom v sposobnosti kolektiva, da bo lahko poravnal
vse svoje obveznosti vse dotlej, dokler cene ne bodo prav uravnane.
Podoben je primer iz Izole. Tam bodo najbrže ukinili industrijo	gradbenega	materiala
Rudo, ker nihče več ni mogel uporabljati v tehnologiji gradnje, kakršna je danes moderna - njihovih zidakov. Vprašanje je, ali bodo proizvodnjo v tem podjetju lahko preusmerili; za sedaj možnosti še iščejo, delavce so zaposlila druga gradbena podjetja, nekaj pa jih je ostalo, da bodo	razprodali
nakopičene zaloge izdelkov.
PREMAJHNA SREDSTVA BANK
Omenjena primera in veliko drugih kažejo, da gospodarskih organizacij, ki so doslej žiVele mimo svojih možnosti, ki so proizvajale, ne da bi se prej prepričale, ali bo njihove izdelke kdo kupoval, ali brez proučevanja domačega in tujega trga razširjale proizvodnjo, ne bodo reševale iz težav, ki jih je povzročil prehod na tekoče plačevanje obveznosti, niti posojila bank niti različne olajšave pri izpolnjevanju obveznosti.
Tako v bankah glede na zaostajanje njihovega finančnega potenciala za potrebami gospodarstva po obratnih sredstvih sodijo, da je edina prava rešitev le - povečanje akumulativnosti gospodarskih organizacij. Dokler ne bo narasla gospodarska moč, toliko časa bodo banke vse manj lahko pomagale svojim komitentom. V Sloveniji primanjkuje gospodarstvu kakih 6,6 milijarde dinarjev obratnih sredstev; sposojati si jih mora v poslovnih bankah. V prihodnje jih bo najbrže primanjkovalo še več, tako se zastavlja vprašanje o sposobnosti bank, da bi pokrile tolikšne zahteve.
Gospodarske organizacije so doslej že v veliki meri „porabile“ sredstva, na osnovi katerih lahko poslovne banke izdajajo avale in garancije. Nekatere podružnice Ljubljanske banke, denimo, so za avaliranje menic za obveznosti, ki so še ostale po multilateralni kompenzaciji, porabile že skoraj polovico razpoložljivega potenciala. Podobno je tudi v Kreditni banki Maribor. Zavoljo tega v poslovnih bankah opozarjajo, da bi se morala podjetja začeti posluževati tudi drugih načinov za zavarovanje plačil, ki jih dopušča zakon.
PRIMERI
IZSILJEVANJA
Nerazumljivo je, da se podjetja celo za zavarovanje internega plačilnega prometa (med TOZD znotraj OZD) obračajo
na banko, da bi avalirala menice. Prav tako bi lahko vsaj v manjši meri zaživelo solidarnostno avaliranje med poslovnimi partneiji. Vendar se po podatkih, ki smo jih dobili, komajda pojavljajo ,,prve la-stovke“. Namesto solidarnosti pa se, zlasti v tekstilni industriji, pojavljajo znamenja nelojalnega poslovanja, bolje rečeno poslovnega gangsterizma. Bojda med slovenskimi kupci tekstilnih izdelkov takšnih primerov skorajda ni, pojavljajo pa se v večjem številu iz drugih republik: od tekstilnih tovarn, denimo, zahtevajo, da jim kar same poiščejo poroke za njihovo menico, če hočejo prodati blago. Tako se tekstilne tovarne s takšnimi prošnjami obračajo na slovenske poslovne banke, ki pa jih morajo zavračati — saj sploh ne poznajo plačilne sposobnosti podjetja iz druge republike (ki ni njihov partner).
NUJNA SOLIDARNOST .
O tem, da banke ne bodo imele same dovolj sredstev, da bi pokrile vse potrebe gospodarstva za zavarovanja plačil priča tudi podatek, da so se odločile, da bodo delovnim organizacijam začasno jamčile le za del njihovih tekočih obveznosti. Merila za določanje limitov posameznim OZD pa bodo določili na osnovi poprečne višine v banki združenih sredstev na vpogled v minulem letu, obsega poslovnega sodelovanja z banko, pc prečne mesečne porabe sredstev lani, izvozne usmerjenosti organizacije, „prioritetnosti“ dejavnosti v skladu s poslovno politiko banke . ..
Skratka, niti prehodno obdobje niti prvi koraki v novem sistemu niso prinesli zaželenih rezultatov. Vzrok za to je predvsem v tem, da delovne organizacije niso dovolj resno jemale ne možnosti, ki jim jo je ponujala multilateralna kompenzacija, ne tistih, ki jih ponuja zakon glede načinov zavarovanja plačil. Zavoljo tega se bodo morala ob zavarovanju tekočih obveznosti mnogo bolj povezati s svojimi partneiji. Bankam, kot smo ugotovili, utegne „zmanjkati“ sredstev, ki so po zakonu dovoljena kot podlaga za dajanje avalov in garancij. Zavoljo tega bo tesno sodelovanje poslovnih partnerjev pri zagotavljanju plačil več kot potrebno.
BORIS RUGEU
bo v drugi polovici aprila izdala knjižico SINDIKATI št. 10, v kateri bo objavljeno gradivo za javno razpravo o osnutku Zakona o združenem delu.
Roman Albreht:
NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE UREDITVE
POGLEDI NA NEKATERA IDEJNOPOLITIČNA VPRAŠANJA ZASNOVE OSNUTKA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU IN DRUŽBENE PREOBRAZBE NA USTAVNI PODLAGI
Cena: 20.— din za izvod
Naročila sprejema: ČZP DELAVSKA ENOTNOST LJUBLJANA, Dalmatinova 4
........... odreži in pošlji .........
NAROČILNICA
Nepreklicno naročamo pri ČZP Delavska
enotnost ...izvodov knjižice SINDIKATI
št. 10 po 20.— din za izvod.
Brošure^ošljite na naslov:
Poštna številka, kraj, datum:.............
Izjavljamo, da bomo naročene brošure plačali v roku 15 dni z
—	virmanom
—	čekom (ustrezno podčrtaj)
Žig in podpis naročnika:

ZAVZETO IN ODGOVORNO
iz albuma
sindikalnih delavcev
Diplomirano inženirko tekstilne kinologije Doro Rihar, tehnologinjo kranjski Industriji bombažnih izdel-0v. sicer bolj znano kot predsednico ®publiškega odbora Sindikata delav-v usnjarske in tekstilne industrije smo za pogovor v naši^u-ki ujeli zadnji trenutek. Med tiste,
, ^ Kranju ne poznajo počitka, vse-*rkor sodi Dora, saj se njen delovnik, dodamo k službenim še družb eno-jj tične dolžnosti, razteza od jutra na	večera. Dopoldne je po
vadi v tovarni, popoldne, včasih že P.r^J> pa na številnih sindikalnih in dru-®*i sestankih. Zato ni nič čudnega, če T® 1° s prošnjo za pogovor zmotili , ^ odmorom na seminarju o osnut-, 2akpna o združenem delu v republiški skupščini. To pa je bila le ena ted°^ nienih obveznosti v tem °dgoU ^SS J53 iemlie z v50 resnostjo in
^a je Dora od takrat, ko je prvič ^Sla ‘ v vrste naših sindikalnih delav-
„Veijemite, najteže mije govoriti o sebi... Toda, saj razumem vašo radovednost. Naj jo potešim ...? Skušala bom biti čim krajša, saj se tudi v sindikalnem delu držim načela, da besedičeče ne pripelje daleč. Vselej je potreben dogovor za akcijo; praksa je doslej že tolikokrat potrdila, da je prav akcijsko delovanje vrlina sindikalne aktivnosti. Včasih se zdi, da je od besed do dejanj treba storiti krepak korak, toda v kakšni zmoti so tisti, ki tako mislijo . . .Poglejte, če se že dogovorimo za akcijo, zakaj bi do neskončnosti ugibali, kako naj jo uresničimo. Z odgovornostjo do izpolnjevanja konkretnih nalog je daleč hitrejša pot do cilja, kot pa z venomer ponavljajočimi se sestanki na isto temo . ..“
Tako je in ostaja Dorino načelo v sindikalnem in družbenopolitičnem delu. Sicer pa da s svojim izbranim pripovedovanjem vedeti, da je polna mladostne energije. Pri svojem in sin-
dikalnem delu je natančna, drži se dogovorov, vselej jg pripravljena tvorno delovati povsod tem, čer jo potrebujejo in kjer čuti, da je potrebna njena pomoč.
„Naj vam odkrijem majhno skrivnost? V kranjski IBI, kjer sem zaposlena šest let, sem najprg sodelovala v delu tovarniške, potem pa tudi občinske mladinske organizacije. Tako sem se sorazmerno pozno srečala s sindikalnim delom, vsekakor pa zelo intenzivno, odkar sem bila izvoljena za predsednico sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije. Torej sodim med tiste, ki doživljajo šele prvo fazo zorenja sindikalnega delavca. Čeprav na tako odgovornem mestu, pa vendarle ... Priznati moram, da meje delo v sindikatih že doslej tako močno pritegnilo, da se od njega verjetno ne bom nikoli ločila.“
Potem z očitnim zadovoljstvom spregovori o nekaterih uspešnih akcijah, ki so jih zadnje čase opravili v
republiškem odboru sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrge. To je bila akcija za odpravo nočnega dela žensk v tekstilni industrgi, ki presega v rezultatih vsa pričakovanja, tik pred zdajci je ustanovitev poslovne interesne skupnosti tekstilnih delovnih organizacij ... Pri tem predsednica republiškega odbora ne pozabi z osebno prizadetostjo opozoriti na počasnost v integracijskih procesih tekstilcev, kjer bi se morale delovne organizacije zavoljo precejšnje razdrobljenosti začeti pogovarjati o združevanju dela in sredstev.
Taka je v nekaj skopih besedah Dora Rihar kot eden naših najbolj prizadevnih sindikalnih delavcev. V prostem času, ki ga je bolj malo, pa ob sobotah in nedeljah zahaja na izlete v hribe. „Rada tudi šivam, bolj za sprostitev po napornem delu, kakor za kakšno korist," doda ob koncu, bolj sama zase, ne da bi hotela temu pripisovati poseben pomen. [ virnik
Inž. Dora Rihar
iiiii
Hill
1 KAKO DELA IN KAJ NUDI JUGOSLO-| VANSKA TURISTIČNA BORZA
| Vse o oddihu —
| na enem mestu
H Letošnja ponudba se je povzpela na 5,5 || milijona penzionov, povpraševanje na 2,5 g milijona
g Na nedavnem sedmem mednarodnem sejmu turizma in športa v = sarajevski Skenderiji je zelo uspešno opravila svoje delo tudi druga g jugoslovanska turistična borza. Dosegla je več učinkov, kar zadeva g sklepanje pogodb med hotelsko gostinskimi in turističnimi hišami, g ki ponujajo svoje zmogljivosti, in delovnimi organizacijami in tu-g rističnimi agencijami, ki so bile pripravljene vzeti v zakup določeno = število ležišč v objektih ob Jadranu, v planinah in v zdraviliščih.
= Ta tržna ustanova je znova potrdila upravičenost svojega delo-H vanja. Naj to podkrepimo z dejstvi: na letošnji borzi se je zbralo g znatno več udeležencev kot lani pa tudi popraševanje in ponudba g sta bili zaokroženi. Poleg hotelsko-gostinskih podjetij in turističnih g agencij so svoje potrebe po organiziranem oddihu pokazale tudi g številne organizacije združenega dela. Bodimo še natančnejši: po g evidenci borze je skupna ponudba v začetku sejma znašala 4 mi-g lijone 200 tisoč penzionov, oziroma več kot 60-000 poslej pri g zasebnikih in več kot 154)00 postelj v hotelih; med sejmom pa se je g ponudba povzpela kar na 5,5 milijona penzionov. Popraševanje se g je gibalo pri približno 2,5 milijona penzionov, to je 6-krat več kot =5 lani.
g Dosedanje izkušnje kažejo, da je bilo na področju oddiha in g rekreacije precej neorganiziranosti, stihije, privatizacije in podobnih = pojavov.. Kdor bo želel skleniti pogodbe z borzo, se bo povsem g zanesljivo izognil tem pomanjkljivostim. Z organiziranim nepo-g srednim stikom med ponudbo in povpraševanjem turističnih sto-g ritev se zapirajo vrata številnim drobnim agencijam, ki živijo od M nerealno visokih provizij, številnim prekupčevalcem in primi-g tivizmu v delovnih organizacijah, ki brez vsakršne potrebe spomladi g pošiljajo vodje služb za standard, da sklepajo pogodbe o zakupu g ležišč, njihovo delo pa ni pod družbenim nadzorstvom niti pod g nadzorstvom delovne organizacije, ki jo zastopajo, g V zmedi takšnega poslovanja so „zginile“ milijarde za standard, g	od tega	denarja pa niso imeli koristi niti delavci,	katerih sredstva so	i
g	bila to,	niti gostinske organizacije. Z asociacijo,	kot je borza, in z	I
g javnostjo njenih ponudb in povpraševanj kot tudi s cenami turi- i g stične storitve je ustvarjena možnost, da se v medsebojnem stiku in : g v zdravi konkurenci sklenejo najugodnejše pogodbe. Pa ne samo to, j g delovne organizacije, ki jih bo borza redno seznanjala z borznimi j g podatki, bodo imele možnost, da bodo dosegle potrebno kontrolo I = v službah, ki so zadolžene za standard.
H	Ko gre za sindikate, je treba omeniti, da je	jugoslovanska tu-	j
g	ristična	borza naletela na veliko razumevanje in	podporo pri svetu	\
S Zveze sindikatov Jugoslavije oziroma komisiji predsedstva za živ- ! H Ijenjske in delovne razmere zaposlenega človeka, ki je poslala pismo ! |g delovnim organizacijam in njihovim sindikalnim forumom, naj j g svoje jx3trebe po zmogljivostih, ki so namenjene oddihu in re- j = kreaciji delavcev in njihovih družin, uresničijo s pomočjo borze, saj j g na enem mestu lahko spoznajo število razpoložljivih zmogljivosti, j H kakovost in ceno storitev.
Šj — Borza omogoča, da or ga ni za cj e združenega dela in sindikalne I H organizacije ugodneje in pravočasno sklenejo pogodbe za oddih ! Š svojih delavcev in da se izognemo neorganiziranemu in nego- I = spodarnemu posamičnemu obiskovanju turističnih območij za skle- I H panje pogodb o zakupu ležišč - je povedal predsednik komisije za 1 = življenjske in delovne razmere sveta Zveze sindikatov Jugoslavije j g Mustafa Pljakič, ko je obiskal borzo v Sarajevu..
- Z oblikovanjem interesnih skupnosti za oddih bo tudi tu-= ristična borza prerasla v stalno tržno institucijo, saj je to nujnost v j g združeni turistični ponudbi in povpraševanju, je ob tej priložnosti j g izjavil direktor jugoslovanske turistične borze Drago Jovanovič, g Naj sklenemo: to ni »kopija“ berlinske borze, ampak je to jugo- | H slovanska borza, ki na kraju samem rešuje probleme oddiha. To je j = borza, ki prispeva k urejanju stanja na jugoslovanskem turističnem j = tržišču. Z njeno dejavnostjo so nastale nova praksa, nove poti in j = procesi, ki imajo svoj smisel, da borza prav zato deluje.
E. N JEMCE VIČ I
3jllllllllllllll!lll!lllllllllllllllllllll!llll!l!llllllllllllllll!ll!lllllllllllllll!!!llllllilllllllllll!llllllllllllllllllllll!lllllllllll!i
Sončne in senčne ____________strani počitniških domov
Pred štirinajstimi dnevi smo v DE spregovorili o politiki sindikatov do letovanja delavcev. ^ današnjem sestavku objavljamo najbolj značilna in zanimiva mnenja o problematiki počitniških domov, ki so se izoblikovala na medobčinskih posvetih o oddihu in rekreaciji delavcev v Mariboru, Kranju, Celju, Ljubljani in Novem mestu
KAKŠNO JE STANJE
POČITNIŠKIH DOMOV
Takoj je potrebno povedati, da niti približno ne vemo, s kakšnimi počitniškimi zmogljivostmi razpolagajo slovenske delovne organizacije. Znano je, da je bilo na območju Slovenije v letu 1974 148 počitniških domov z 9822 ležišči,! ne vemo pa, koliko je od tega domov slovenskih TOZD, niti ne vemo, koliko je slovenskih domov v drugih republikah in po krajinah. Podatki za leto 1975, ki jih zbiramo v okviru programov spremljanja gibanj na področju turizma, še niso obdelani.
Interes za počitniške domove v Sloveniji se je v letu 1974 iz redno povečal, saj so se zmogljivosti domov povečale za 27 %, število gostov za 23 %, število nočitev za 24 % in finančni promet domov za 24 % v primerjavi z letom 1973. Ti odstotki so toliko bolj pomembni, ker nekaj let nazaj nismo zasledili na tem področju nobenih premikov in so počitniški domovi prvič v-letu 1974 presegli število gostov in nočitev iz leta 1965.
Kljub temu pa je bila zasedenost domov zelo slaba. Poprečno le 16,7 % — računano na 12-mesečno sezono. Počitniški domovi v obmorskih krajih so bili zasedeni približno za polovico slabše kot hoteli, počitniški domovi v gorskih krajih pa celo 2-krat slabše. Kljub izrazito neustrezni izkoriščenosti domov pa moramo upoštevati, da je struktura sob v počitniških domovih neugodna — v poprečju 3-4 ležišča na sobo in da je v Sloveniji skoraj tretjina zmogljivosti počitniških domov v gorskih krajih, kjer tudi hotelirstvo registrira slabo zasedenost svojih objektov.
TEŽAVE
POČITNIŠKIH DOMOV
Poleg slabe zasedenosti oziroma bolje povedano — kratke počitniške sezone pesti počitniške domove še veliko drugih tegob. Zaradi razdrobljenosti, majhnih kapacitet in nekaterih
KOLEDAR
NALOG
S tem tednom se v sindikal-
nih organih in orgaizacijah začenja široka javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Po že sprejetem dogovoru naj bi v tem mesecu zaključili še zadnje organizacijske priprave, da bi v času od začetka maja in najkasneje do prvih dni julija tudi članstvo v osnovnih organizacijah sindikata spoznalo vsebino osnutka ,/nale ustave", analiziralo sedanje samoupravne razmere in jih takoj začelo dograjevati skladno z izhodišči in vsebino osnutka zakona o združenem delu.
PONEDELJEK, 19. APRILA
-	RO sindikata delavcev kovinske industrije sklicuje v Trbovljah posvetovanje predsednikov in sekretarjev občinskih odborov, predsednikov konferenc osnovnih organizacij sindikata in predsednikov osnovnih organizacij sindikata v tistih TOZD, ki imajo sedež OZD v drugi občini. Razpravljali bodo o ekonomskem položaju OZD, TOZD in SOZD, o srednjeročnem razvoju, samoupravnem sporazumevanju in o mestu, vlogi in pogojih delovanja sindikalne organizacije. Posveti z enako vsebino bodo v torek v Cerknici in v Novi Gorici, v četrtek pa v Krškem in v Ribnici.
-	V dogovoru z izvršnim odborom združenja TOZD usnjarsko-predelo-valne industrije pri gospodarski zbornici SRS organizira IO RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije v tovarni PEKO Tržič razpravo o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje
TOREK, 20. APRILA
-	RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije bo obravnaval naloge sindikata na področju samoupravnega planiranja, organizacijo in vsebinske oblike izobraževanja gradbenih delavcev in informacijo o poteku razprave o osnutku zakona o združenem delu
TOREK, 20. APRILA
-	Predsedstvo sindikalne konference za cestno gospodarstvo pri RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije bo razpravljalo o analizi izvajanja samoupravnih sporazumov, o pripravah na razprave o osnutku zakona o združenem delu in drugih aktualnih nalogah.
SREDA, 21. APRILA
-	Predsedstvo RS ZSS bo politično ocenilo akcijo za razpis javnega posojila za gradnjo cest v SR Sloveniji
ČETRTEK, 22. APRILA
-	RO sindikata delavcev kemične industrije Slovenije v sodelovanju s sekretariatom sveta ZK združenja TOZD kemične industrije Slovenije sklicuje posvet proizvajalcev in predelovalcev stekla v Rogaški Slatini, na katerem bodo obravnavali poslovanje v minulem in letošnjem letu ter govorili o nalogah na področju planiranja.
PETEK, 23. APRILA
-	Posvet z enako vsebino proizvajalcev kozmetike, ki se bodo sestali v ljubljanski tovarni Lek.
improviziranih rešitev so domovi dragi. Ob razvijajočih se čistejših stroškovnih sistemih v delovnih organizacijah in ob vse doslednejših prizadevanjih delovnih ljudi za racionalnejše gospodarjenje z družbenim premoženjem je vse bolj očitno, da je potrebno hitreje in uspešneje iskati možnosti za zmanjšanje stroškov počitniških domov. To je po eni strani možno s podaljševanjem sezone oziroma s povečevanjem prometa, po drugi strani pa z zmanjševanjem in racionalizacijo stroškov. Možnosti za to je veliko. Ali mora imeti v letoviščarskem kraju, denimo z 20 počitniškimi domovi, resnično vsak dom svojega upravnika, ekonoma, kuharico, itd.? Ali mora vsak dom zase nabavljati hrano ali jo celo voziti s svojim prevoznim sredstvom? Skupno lahko organizirajo pranje perila, recepcijska opravila, prijavno in odjavno službo itd. Ustrezna politika delitve regresov za letovanje, pri kateri so upoštevana socialna in ekonomska merila, omogoča tudi oblikovanje stroškovnih cen storitev v počitniških domovih.
Za podaljševanje sezone je poleg osveščanja in vzgoje delovnih ljudi, politike do dopustovanja in regresiranja dopusta znotraj TOZD pomembna tudi primerna opremljenost počitniškega doma. Večina domov je brez spremljajočih objektov, igrišč, rekreacijskih površin in terenov, trim kabinetov itd. Pogosto pa gradnja takih objektov ne zahteva veliko sredstev, zlasti še, če jih gradimo z udarniškim delom oziroma z drugimi podobnimi akcijami.
Najboljša propaganda za letovanje -v počitniškem domu je zadovoljstvo in dobro počutje delovnih ljudi. Za to pa nam v počitniških domovih manjkajo tudi strokovnjaki, organizatorji rekreacije, ki bi znali s svojimi programi razvedrila in rekreacije usmerjati in popestriti počitniške dni, denimo organizirati finančno sprejemljive izlete, oglede različnih kulturnih, turističnih in zgodovinskih krajev ter objektov, usmerjati dopustnike v družabne in rekreacijske aktivnosti in igre, prirejati plavalne tečaje, organizirati oglede kulturnih in turističnih prireditev itd. Seveda mora tudi v tem primem veljati pravilo, da je potrebno združevati delo in sredstva — saj si gotovo vsak počitniški dom ne more privoščiti takega strokovnjaka.
TF/AVF Z URBANIZMOM
Z razvojem turističnega gospodarstva in s konstituiranjem strokovnih, komunalnih in urbanističnih služb v obmorskih občinah nastaja vse več nesporazumov med interesi upravljavcev počitniških domov in predstavniki obmorskih občin.
Gotovo je ena najbolj pomembnih posledic slabe organiziranosti sindikatov na področju letovanja delavcev ta, da je bilo sprejetih veliko urbanističnih načrtov letoviščarskih krajev, ne da bi upoštevali interese delavskega turizma oziroma stališča, ki so jih Zveza sindikatov Jugoslavije in zveze sindikatov posameznih republik oblikovale v razvoju počitniških domov. Tudi poslovni cilji turističnega gospodarstva pogosto ne upoštevajo stališč sindikata.
V postopku dogovarjanja in sprejemanja srednjeročnih dokumentov razvoja bodo sindi-
kati morali zato ponovno uveljaviti že dogovorjena stališča in tudi zahtevati revizije načrtov v primerih, ko so sprejeti urbanistični načrti taki, da onemogočajo ali zavirajo razširitev ustreznih in pogosto dogovorjenih zmogljivosti počitniških domov. Razumljivo je, da ne smemo izenačevati različnih neupravičenih pritiskov na ukinjanje počitniških domov z normalnimi zahtevami, da se počitniški domovi posodobijo, da zadostijo normalnim higiensko--zdravstvenim zahtevami n da so vključeni v komunalno urejanje kraja.
Kot premisleka vreden problem lahko omenimo, da je nekaj občinskih sindikalnih svetov prenehalo z akcijo združevanja interesov in sredstev za oddih delavcev zaradi tega, ker se niso mogli sporazumeti z obmorskimi občinami glede mesta in pogojev za gradnjo občinskega počitniTiškega centra. Pogosto je negotov položaj počitniškega doma tudi razlog, da upravljavci ne investirajo v počitniški dom, da ga ne obnavljajo ali celo razširjajo.
KAKŠNE
SO PERSPEKTIVE POČITNIŠKIH DOMOV
Razprave na območnih posvetih so pokazale, da si delavci ne morejo predstavljati uspešnega letovanja brez počitniških domov. Še veliko časa bo minilo, preden bomo dosegli tako družbenoekonomsko razvitost in tak osebni standard delavca in njegove družine, da bi lahko vsi letovali v turističnih objektih. Zato je potrebno tako, kot je zapisano že v resolucijah kongresa ZSJ in ZSS, skrbeti za počitniške domove, jih modernizirati in povečevati, vendar ob kar največjih prizadevanjih, da bi bili počitniški domovi bolje izkoriščeni, da bi se stroški poslovanja racionalizirali in da'se počitniški domovi v določenem časovnem obdobju v celoti ali v določenih storitvah povezujejo. V vsakem počitniškem kraju je po navadi več počitniških domov, od katerih imajo nekateri vse lokacijske, komunalne in ekonomske možnosti, da se širijo in dosežejo ekonomske komercialne pogoje za rentabilno poslovanje, večina pa je takih, ki tovrstnih pogojev nima. Zato se bo potrebno politično zavzemati, da se v posameznih počitniških krajih postopoma oblikujejo počitniški centri z usmerjenimi investicijami v take perspektivne domove.
Na povsem nov način pa moramo obravnavati nove investicije oziroma nove gradnje počitniških centrov. Težiti moramo namreč k temu, da delovne organizacije, ki so se odločile investirati v počitniške domove, financirajo skupne programe, usmerjajo sredstva v iste projekte in tako grade večje, ekonomsko rentabilne počitniške centre. V novih centrih moramo težiti k ustreznim standardom, nastanitvenim standardom, ki veljajo za hotele B kategorije, obenem pa izhajati iz čim manjših funkcionalnih stroškov. V takih centrih lahko delujejo samopostrežne restavracije, vzdrževanje in čiščenje počitniških sob je lahko kombi nirano kot samočiščenje oziroma kot občasno čiščenje s čistilkami. Cene penzionov ne bi smele biti obremenjene z anuitetami od kreditov.
Tako pot so namreč ubrali tudi sindikati Hrvaške in ugo-
tavljajo, da ima njihova akciji velik odmev med delovni^11 ljudmi.
SAMOUPRAVNE
INTERESNE SKUPNOSTI ZA ODDIH
Sedanja razdrobljenost Pr*re ševanju problemov oddiha ae' lavcev in počitniških zmogli1' vosti ter gospodarnejše in raci0' nalnejše obravnavanje teh vpra' šanj spodbuja k oblikovanju p°' sebnih samoupravnih interesna1 skupnosti, skupnosti za oddu1 delavcev. Te naj bi ustanovili113 ravni občine kot občinsk® skupnosti ali v večjih združenih podjetjih oziroma sestavljen111 organizacijah združenega dela-Lahko bi interesno skupn°st ustanovili tudi upravljavci P°' čitniških domov v enem lej0' viščarskem kraju, čeprav bi bil° bolj normalno, da bi se v let°' viščarskih krajih razvijali poch; niški centri, ki bi bili med seboj v popolnoma poslovnem odn°' su oziroma v poslovni skup" nosti.
Samoupravne interesne skup; nosti naj bi bile mesto, kjer b1 se delavci, naj bo to na ravn1 občine ali večje gospodarske asociacije, dogovarjali o uresničevanju ciljev s področja oddiha delavcev, o oblikovanju skupne politike znotraj občinS 6 oziroma gospodarske asociacije, načrtovali skupne projekte, združevali oziroma usmerjali sredstva v skupne investicije in reševali druga vprašanja s področja oddiha in rekreacije-Skupnost za oddih bi lahko raz vijala enega ali več počitniški!1 centrov glede na obstoječe poči tniške domove in interes delovnih ljudi v občini ozirom3 gospodarski panogi.
POČITNIŠKI DOMOVI IN TURISTIČNO GOSPODARSTVO
Posvetovanja so obravnaval3 marsikatero vprašanje tudi n3 relaciji počitniški domovi in k° mercialni turizem, in sicer v tem smislu, da je za delavca v socialistični samoupravni druž bi pomembna le celovita tuj1 stična ponudba za letovanje Tako kot si ni možno misliti le tovanja samo v počitniških do movih, si tudi ni mogoče za mišljati letovanja brez počitni ških domov. Zato morajo sin dikati, upoštevaje interese delavcev, voditi politično bitko za zagotovitev čim več možnost1 za leto/anje delavcev, pa naj b° to za združevanje sredstev združenega dela s TOZD na področju turizma, z združevanjem in usmerjanjem sredstev za gradnjo počitniških domov, kakor tudi s povsem poslovnimi aranž maji s turističnimi in gostinskimi organizacijami.
V kompleksni turistični p°; nudbi imajo počitniški domov1 specifično mesto v tem smislu, da morajo zanje veljati taki kriteriji prioritete pri oddajanju počitniških zmogljivosti, po katerih bodo imeli prednost za letovanje delavci z nižjimi oseb; nimi dohodki oziroma dohodk* v družini, delavci na zdravju škodljivih ali težkih delovnih mestih, bolni delavci in delavd — samohranilci. Zakaj bi sicer
tem delavcem obljubljali možnosti oddiha in tudi ustreznega regresa za letovanje, če jim ne bomo na stežaj odprli vrat p0, čitniških domov.
1 Vsi podatki o zmogljivostih in zasedenosti počitniških domov s° povzeti po Statističnem letopisu Slovenije 1975.
Določilo o najnižjem osebjem dohodku iz sindikalne liste 1976 so udeleženci samouprav-n>h sporazumov skoraj v nespre-menjenem besedilu vnesli v svoj samoupravni sporazum dejav-a°sti oziroma v območni druž-')eni dogovor. Kljub temu nastanejo težave in nejasnosti, ko S16 za uporabo in razlago tega določila v praksi oziroma za
da je osnova za določitev najnižjega osebnega dohodka (60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v minulem koledarskem letu) in v sili in kompromis, dokler ne bomo imeli metode za določanje življenjskega minimuma.
O višini tega vrednotenja ob izpolnjevanju določenih pogojev govori drugi in tretji odstavek 1. točke sindikalne liste 1976. Katero delo smatrajo
osebni dohodek drugih delavcev) lahko nižji od zneska, ki je predviden za normalni delovni učinek in katerega je udeleženec konkretneje opredelil v svojem samoupravnem internem aktu ter letnem gospodarskem načrtu. To velja tudi v obratnem primeru.
V skladu s četrtim odstavkom 1. točke sindikalne liste 1976 pa ne zadošča samo opredelitev, kaj se šteje za normalni delovni učinek delavca na
Zadnji odstavek določila o najnižjem osebnem dohodku opredeljuje najnižji i osebni dohodek kot izhodišče za vrednotenje najbolj enostavnega dela, ki je po opisu določen v samoupravnem sporazumu dejavnosti, po dinarski višini pa v območnem družbenem dogovoru.
Ko udeleženci usklajujejo svoje samoupravne splošne akte s samoupravnim sporazumom dejavnosti in območnim družbenim dogovorom, povzroča največ težav,
FUNKCIJA NAJNIZJEGA OSEBNEGA DOHODKA
V.
njegovo uveljavitev v samo-bpravnih splošnih aktih organi-združenega dela.
Ker je to določilo pomemb-no za oblikovanje dogovorjenih sredstev za osebne dohodke Predvsem udeležencev samo-upravnih sporazumov družbe-nih dejavnosti, je o funkciji naj-^^jega osebnega dohodka razpravljala tudi komisija za družbeno dogovarjanje na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov SR Slovenije. Tako v tem sestavku vsebinsko povze-^mo ugotovitve omenjene ko-jrusije in pojasnila odbora sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije glede najnižjega osebnega dohodka.
,Y sindikalni listi 1976 piše, da je aJntžji osebni dohodek ekonomska aJegorija, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost. Veliko raz-nn^u p,redl°gu tega besedila „eko-"?™ska kategorija“ pa tudi sedanje j , kažejo, naj bi najnižji osebni nodek razumeli predvsem kot so-cialno kategorijo. Ne glede na dejan-, finančne možnosti, da zagotovimo najnižji osebni dohodek v višini sindi-ane liste 1976, tudi delavci na naj-anj zahtevnih delovnih mestih de-J°> torej ustvarjajo in imajo zaradi 8a pravico do dela tega dohodka ziroma do osebnega dohodka, ne pa 0 socialne podpore. Skladno z delov-s,0 teorijo vrednosti bi morala dinar-a višina najnižjega osebnega dohod-\a Ustrezati življenjskim stroškom, za-ovoljevanju kulturnih in drugih po-eb delavca glede na doseženi družbe-oekonomski razvoj območja, v kate-j1? delavec živi in dela. Zaradi tega 0 očajo dinarsko vrednost najnižjega sebnega dohodka območni družbeni govori. Ob tem moramo priznati
udeleženci kot najbolj enostavno in v kakšnih delovnih razmerah, so opredelili v svojem panožnem samoupravnem sporazumu z določitvijo opisa tipičnega delovnega mesta z indeksom ali z relativnim razmerjem 1,00. Po navadi je to delo, za katero ne zahtevamo posebnega znanja (pravimo tudi nekvalificirano), posebnih izkušenj in prakse in ki se opravlja v nekih normalnih delovnih razmerah. To pomeni, da v najnižjem osebnem dohodku niso zajeti različni dodatki, kot denimo dodatek za delovno dobo, dodatek za preprečevanje fluktuacije (prej za stalnost), dodatek za nočno delo, nedeljsko delo, delo na dan državnega praznika, dodatek za deljen delovni čas in tudi ne terenski dodatek.
Za opredelitev normalnega delovnega uspeha (učinka) delavca večina samoupravnih sporazumov določa osnove in merila, ki količinsko, kakovostno in ekonomsko določajo delovni uspeh posameznega delavca ter delovni uspeh temeljne ali druge organizacije združenega dela (izraženega v dohodku). Glede na to, da so te osnove in merila vendarle v dokajšnji meri splošna, je nujno, da udeleženci v svojih samoupravnih internih aktih konkretneje določijo, katere od navedenih osnov in meril bodo uporabljali (in kako) za določitev normalnega delovnega uspeha posameznega delavca, skupine delavcev in temeljne organizacije združenega dela (denimo vnaprej določen in izpolnjen delovni načrt za posamezne delavce ali skupino delavcev, vnaprej določena in izpolnjena individualna ali kolektivna norma, doseganje dohodka v planirani višini itd.). V ta merila je potrebno vključiti tudi merila za najbolj enostavno delo. V primerih torej, ko delavec na najnižje vrednotenem delovnem mestu ne doseže predvidene storilnosti, ki se šteje za normalno, ali če temeljna organizacija združenega dela ne doseže takšnega poslovnega uspeha, ki se šteje za normalnega, bo tudi najnižji osebni dohodek (ali pa tudi
najnižje vrednotenem delovnem mestu, ampak je potrebno, da udeleženec glede na to, da samoupravni sporazum oziroma območni družbeni dogovor po navadi določa višino najnižjega osebnega dohodka v višini najmanj 60% poprečnega osebnega dohodka gospodarstva SR Slovenije, določiti v svojem letnem gospodarskem načrtu konkretno višino tega oseb-
/----- \
Najnižji osebni dohodek po uradnih podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko znaša 2866 din bruto oziroma 2042 din neto, kar je 60% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v minulem koledarskem letu.
V______________________________'
nega dohodka. Upoštevaje lastno poslovno usmeritev, predvidevanja za tekoče in naslednje obdboje ter v skladu s tistimi določili panožnega samoupravnega sporazuma, ki količinsko določajo normalni poslovni uspeh temeljne organizacije združenega dela (denimo 8000 din dohodka na zaposlenega, 20 % stopnja akumulacije, delitveno razmerje 85:15 v korist osebnih dohodkov ipd.) bo udeleženec v letnem gospodarskem načrtu ugotovil in tudi zapisal svoj predvideni poslovni uspeh, kije lahko višji pa tudi nižji, kot je opredeljen in kvantificiran v samoupravnem sporazumu dejavnosti. Skladno z odstopanji, ki jih bo ugotovil, se določi tudi višina najnižjega osebnega dohodka. Tako bo torej višina najnižjega osebnega dohodka odvisna tako od delavčevega individualnega delovnega učinka (saj je določil zanj osnove in merila, po katerih se le-ta ugotavlja) kot od uspešnosti poslovanja temeljne organizacije zdmže-nega dela (predvidevanja sije zapisal v letni gospodarski načrt).
kako uskladiti interni sistem delitve osebnih dohodkov tako, da bodo razmerja med osebnimi dohodki približno taka, kot so določena za tipična delovna mesta v samoupravnem sporazumu. Marsikje pa se začne celoten sistem relativnih razmerij rušiti, ko ga povežejo z dinarskim vrednotenjem tako, da je najnižji osebni dohodek edino merilo za določilo akontacije osebnega dohodka vsakega delavca oziroma vseh zaposlenih. Večkrat smo že pojasnjevali pa tudi sprejeli stališče, daje potrebno uveljavljanje „indeksnih ali relativnih razmerij" pojmovati kot proces usklajevanja, ne pa kot pravico, ki se mora v celoti uresničiti v enem letu. Tako „usklajevanje“ bi namreč verjetno terjalo večja sredstva za osebne dohodke, kot jih je možno nameniti glede na razpoložljivi dohodek in pravila razporejanja dohodka skladno s samoupravnim sporazumom dejavnosti. Kaj storiti?
Predpostavimo, da je sredstev za osebne dohodke manj, kot bi jih potrebovali. Mimo tega so nesorazmerja med osebnimi dohodki delavcev na nekaterih delovnih mestih tako očitna, da jih ni več mogoče tolerirati in, končno, osebni dohodki so nasploh nižji kot v sosednjih organizacijah. Vsekakor je treba v mejah denarnih možnosti poskušati rešiti največ, kar se da, toda ne tako, da s kompromisi porušimo oziroma popravljamo raz-metja v osebnih dohodkih, ki so ugotovljena, upoštevaje sistemizacijo delovnih mest, metodo analitičnega vrednotenja in osebno oceno delavca. Ta „idealna“ razmerja je potrebno ohraniti kot delovni načrt, kot cilj, kateremu se moramo iz leta v leto bolj približati oziroma, ki bo z vsakokratnim povečevanjem sredstev za osebne dohodke bolj in bolj realiziran. Da bi ta cilj lahko tudi dejansko realizirali, ga je potrebno po samoupravni poti sprejeti in ga, upoštevaje vsakokratne in predvidene finančne možnosti, denimo letošnje dopolniti tako, da bo vodil najprej k usklajevanju najbolj grobih nesorazmerij in za delavce z najnižjimi osebnimi dohodki zagotavljal ohranitev njihove socialno-eko-nomske varnosti. To velja za udeležence samoupravnih sporazumov gospodarskih in družbenih dejavnosti.
Najnižji osebni dohodek je kot izhodišče za vrednotenje najbolj enostavnega dela zlasti pomemben za udeležence družbenih dejavnosti, ki na tak način (ne le v primerjalne interne namene, ampak tudi za družbeni obračun) izračunavajo dogovorjena sredstva za osebne dohodke. Na osnovi najnižjega osebnega dohodka namreč izračunavajo vrednost točke; toda prepričanje, da je to edina osnova za povečanje osebnih dohodkov, denimo kar od 1. i. 1976 leta dalje, je grobo poenostavljanje vsebine sindikalne liste in sploh sprejetih stališč samoupravnega sporazumevanja. Tako kot v gospodarstvu morajo tudi udeleženci družbenih dejavnosti najprej doseči večji dohodek na podlagi opravljenega dela, za katerega obseg, kvaliteto in ceno so se dogovorili, uresničujoč načelo svobodne menjave dela. Mimo tega so udeleženci istega samoupravnega sporazuma družbene dejavnosti v letu 1975 različno uspeli realizirati indeksna razmerja tipičnih delovnih mest ali poklicev iz samoupravnega sporazuma dejavnosti in bi zaradi tega lahko pomenilo avtomatično povečevanje vrednosti točke poglabljanje njihovih medsebojnih razlik. S tem pa bi kršili bistveni cilj samoupravnega sporazumevanja, da dosežemo za približno enako delo enako plačilo.
Za leto 1976 tudi ni sprejemljivo stališče, naj se izenačujejo osebni dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca družbenih dejavnosti z osebnim dohodkom gospodarstva, kajti udeleženci družbenih dejavnosti oblikujejo osebne dohodke skladno s samoupravnimi sporazumi dejavnosti, območnimi družbenimi dogovori, skladno s programi in v soglasju s financerji, ki so dolžni upoštevati določbe družbenih dogovorov o razporejanju dohodka v letu 1976.
Prav zaradi tega bi bilo potrebno tudi ugotoviti, kako so delovne skupnosti družbenih dejavnosti razporedile dohodek za leto 1975 - ali so bila zagotovljena sredstva za razširitev osnovne dejavnosti, za racionalno vzdrževanje in zadostno amortizacijo in vsi ukrepi stabilizacijskih programov, ali pa so se le sorazmerno povečevali osebni dohodki. Na vsa ta vprašanja bi morale odgovoriti pristojne samoupravne interesne skupnosti koordinacijski komisiji za izvajanje republiškega in občinskih družbenih dogovorov o razporejanju dohodka in obsegu ter strukturi skupne porabe v letu 1975.
Delavci družbenih dejavnosti so dolžni upoštevati poleg določb samoupravnih sporazumov, izhodišč družbenoekonomske politike tudi svoje območne družbene dogovore. Samoupravne interesne skupnosti bi morale pri obravnavanju, kako so izpolnili programe dela za leto 1975, oceniti in ugotoviti, ali so se formirala sredstva v organizacijah združenega dela v skladu z njihovimi pogodbami ter v skladu z opravljenim delom.
Vse te ugotovitve bi morale biti tudi osnova za določanje osebnih dohodkov delavcev družbenih dejavnosti oziroma za povišanje vrednosti točke na podlagi višine najnižjega osebnega dohodka za leto 1976. Marsikateri pikri pripombi na račun višine dogovorjenih sredstev za osebne dohodke v teh dejavnostih bi se izognili, če bi bolj dosledno in aktivno vzpostavili odnos združenega dela v interesni skupnosti in drugih partnerjev v svobodni menjavi dela samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti.
M. B.
Predlog za spremembo in dopolnitev družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju
kadrovske politike v SR Sloveniji
sv tStfvne določbe glede razpisne komisije, ki predlaga delavskemu D u kandidata za individualnega poslovodnega organa oziroma za po s^dnika kolegijskega poslovodnega organa, se ne morejo ne-p0 redno, uporabljati. Vsakodnevna praksa pa zahteva ureditev in n notenje tega pomembnega vprašanja še pred sprejetjem ustrez-nee ^P^iškega zakona, ki bo lahko sprejet po sprejemu zvez-
8 zakona o združenem delu.
Glede na to je odbor za spremljanje izvajanja družbenega ogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike R Sloveniji na svoji 5. seji, dne 9. aprila 1976. leta, sklenil, da je ohn?*3110 sPremeniti in dopolniti družbeni dogovor o nalogah pri blikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji in pri-Pravil ustrezni predlog v zvezi s postopkom za imenovanje indivi-ualnih poslovodnih organov in predsednikov kolegijskih poslovod-lh °rganov.
Predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora predvi-a naslednje določbe:
31 a
3 se dosežejo cilji ustreznega izbora individualnih poslovodnih ganov oz. predsednikov kolegijskih poslovodnih organov iz 31.
točke dogovora, se bodo udeleženci družbenega dogovora zavzemali:
—	da občinske skupščine, na območju katerih imajo sedež temeljne organizacije združenega dela (ki ne opravljajo dejavnosti oz. zadev posebnega družbenega pomena), določijo, v katero izmed njih bodo imenovale v razpisno komisijo svoje predstavnike na predlog socialistične zveze delovnega ljudstva;
—	da imenujejo občinske skupščine na predlog socialistične zveze delovnega ljudstva predstavnike družbene skupnosti v razpisne komisije vseh temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost oz. zadeve posebnega družbenega pomena, če sestav razpisnih komisij ni urejen v posebnih predpisih;
—	da imenujejo občinske skupščine na predlog socialistične zveze delovnega ljudstva določeno število predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela.
31 b
Udeleženci si bodo prizadevali:
—	da občinske skupščine v sodelovanju z organizacijami iz 31 a točke ter organizacijami sindikata določijo število predstavnikov družbene skupnosti v njihovih razpisnih komisijah;
—	da razpisne komisije oblikujejo predlog za imenovanje individualnega poslovodnega organa oz. za predsednika kolegijskega poslovodnega organa z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članov;
—	da določi Zveza sindikatov Slovenije, katera sindikalna organizacija ali kateri njen organ delegira svojega predstavnika v razpisno komisijo.
31 c
Udeleženci se bodo zavzemali, da poteka postopek v zvezi z imenovanjem članov kolegijskega poslovodnega organa po enakem postopku, kot velja za imenovanje individualnega poslovodnega organa oz. predsednika kolegijskega poslovodnega organa, če ni v statutih organizacij združenega dela drugače določeno.
Odbor podpisnikov družbenega dogovora o kadrovski politiki priporoča temeljnim, delovnim in sestavljenim organizacijam združenega dela, sindikatu in občinskim skupščinam, da pri sestavi razpisnih komisij za imenovanje poslovodnih organov upoštevajo predlog o spremembi in dopolnitvi družbenega dogovora o kadrovski .politiki. Udeleženci družbenega dogovora o kadrovski politiki načrtujejo, da bi do konca aprila tega leta dokončno oblikovali predlagane spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o kadrovski politiki.
AKTIVI KOMUNISTOV NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV
Vsebino prilagoditi zahtevam
Ko smo pred štirimi leti ustanavljali aktive komunistov delavcev, neposrednih proizvajalcev, smo bili preveč prepričani, da bo novo obliko delovanja laže vključiti v družbenopolitično aktivnost. Toda zadnji posvet sekretarjev aktivov iz vseh slovenskih občin je kritično igotovil, da je realnost še zelo daleč od teoretične zasnove.
Sekretarji aktivov so zelo kritično ugotavljali, da so preveč prepuščeni sami sebi, in hkrati poudarili misel, da je treba temeljito analizirati to spoznanje in predvsem ugotoviti vse tiste ovire, kijih omejujejo, da še ne delajo tako, kot bi morali. Del odgovornosti so samokritično naprtili sami sebi, toda očitno je, da je to le delček vsega tistega, kar nismo uspeh skupno zagotoviti.
Komunist -
DE
Vzroke za tak položaj lahko na podlagi razprave kar hitro ugotovimo: aktivi so vse premalo povezani z osnovnimi organizacijami ZK v občini, še posebej pa z drugimi delavci, celo s tistimi, ki so člani zveze komunistov; izredno slabo je še vedno njihovo idejnopolitično usposabljanje in izobraževanje, kot tudi obveščenost o vsem, kar bi morali vedeti. Verjetno je prav zato njihova aktivnost predvsem občasna, saj se sestajajo predvsem pred sejami občinskih konferenc in nimajo načrtov svojega dela. Predvsem pa je čutiti, in prav to nas mora najbolj skrbeti, da imajo mnogo premalo moralne podpore ne samo pri drugih družbenopolitičnih organizacijah, temveč marsikje tudi v občinskih vodstvih ZK.
Ko smo poslušali njihove razprave, nas je' zagotovo to najbolj /bodlo. Morda bi na tej podlagi lahko celo ugotovih, da so v vse
preveč občinah njihovo ustanovitev vzeli predvsem kot obveznost, ki jo je pač treba uresničiti, niso pa se odgovorno vprašali, kaj je treba še storiti, da bo teoretična zahteva dobila svojo potrditev tudi v vsebini dela. Že pred štirimi leti smo mnogo opozarjali na številne odpore tej zamisli, ki so bili naperjeni predvsem, seveda pod različnimi krinkami, proti prizadevanjem za delavsko večino. In danes se lahko (verjetno) upravičeno sprašujemo, kaj je pogojevalo vzroke, da aktivi niso to, kar bi morali biti: ali so prevladali odpori ali pa smo jih mi sami s svojo brezbrižnostjo prepustih, da hodijo še marsikje na robu družbenopolitičnega in idejnega doga-janja.
Ce sekretar aktiva ne more dobiti pravega delovnega stika ne s sekretarjem komiteja, ne s predsedniki drugih družbenopolitičnih organizacij, rte s samoupravnimi institucijami v občini in ga vsi jemljejo kot nujno zlo, potem je nekaj narobe. Če se izognejo aktivom tudi takrat, ko je treba sprejeti stališča o reševanju najpomembnejših problemov, ki vrh vsega neposredno prizadevajo prav delavce, potem se nekateri sploh ne zavedajo vloge aktivov. Ce so člani aktivov predvsem posamezniki, ki razpravljajo predvsem v lastnem imenu in se pred razpravo o vseh pomembnih zadevah ne dogovarjajo z delavci, potem ta oblika ne more zagotavljati vpliva neposrednih proizvajalcev na oblikovanje in uresničevanje politike ZK. In tako naprej.
Zato je nujno, da se na vseh ravneh temeljiteje poglobimo v vsebinske naloge aktivov in se ne zadovoljujemo samo s tem, da jih imamo. Nikakor ne potrebujemo, kot je dejal France Popit, le simbolične organiziranosti delavcev, temveč nam gre za množične akcije, ki morajo temeljiti na resničnih interesih delavskega razreda. Za delavce namreč, — in tega se še marsikje mnogo premalo zavedamo - ni pomembno, kaj je zapisano v naših dokumentih, temveč kaj je uresničenega in kaj ne.	JANEZ KOROŠEC
Vse več kmetij brez naslednikov
V	Jugoslaviji je čedalje več kmetij s starejšimi ljudmi, ki zemljo le še s težavo obdelujejo — ali pa je sploh ne. Družbena pomoč tem kmetijam ni bila dovolj učinkovita in posledica tega je, da se na podeželju zaostrujejo socialni problemi. Tudi v Sloveniji nismo kaj prida storili, da bi izboljšali razmere na vasi. Tako opozarja podatek neke srednje velike občine, da na štiristo kmetijah nimajo naslednikov.
Po najnovejših podatkih je v Jugoslaviji 650.000 kmetij, na katerih živijo stari ljudje, ki zemlje niso zmožni obdelovati. Te kmetije imajo 1,850.000 ha neobdelane ali slabo obdelane zemlje.
V	zadnjem času se tega problema uspešno lotevajo v Slavoniji in Baranji. Kmetijski kombinati prevzemajo takšno neobdelano kmečko zemljo, lastnikom pa plačujejo rento v obliki pokojnine. Nedvoumno bi s podobnimi ukrepi oziroma našim razmeram prilagojenimi oblikami kazalo reševati to vprašanje tudi v Sloveniji.
V. O.
DRUŽBENO DOGOVARJANJE O DOHODKOVNIH ODNOSIH
V	ŠALEŠKI DOLINI_
Celovito o razporejanju
V	Velenju so presegli dosedanja pojmovanja o delitvi dohodka
Predstavniki združenega dela, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti, ob črnske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij z območja občine Velenje so prejšnji četrtek podpisali druž-beni dogovor o razporejanju dohodka za leto 1976. Novost letošnjega dogovora je v tem, da presega dosedanje pojmovanje delitve dohodka na osebne dohodke in sklade, zajema pa celovite dohodkovne odnose.
Ob podpisu družbenega dogovora je predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Ve-, lenje inženir Marcel Medved poudaril, da so družbeno dogovarjanje v Šaleški dolini za leto 1976 organizirali po načelu, da združeno delo odloča o razporejanju dohodka in s tem tudi o vseh oblikah porabe oziroma razširjene reprodukcije.
Kot je bilo pričakovati, so bile ob obravnavah družbenega dogovora letos najživahnejše razprave o skupni porabi in o naložbah. Razprave so potekale v glavnem v dveh krogih. Najprej so obravnavali osnutke programov samoupravnih interes-
nih skupnosti in jih usklajevali v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela. Pri tem so se srečevali s številnimi težavami, kajti vsi programi niso dovolj upoštevali možnosti gospodarjenja, kar velja tudi za potrebne naložbe. Ovrednotene programe so v drugi fazi skušali uskladiti z resolucijo o družbenoekonomski politiki SR Slovenije v letu 1976 ter v večji meri upoštevati stabilizacijska prizade-vanja, zlasti pa možnosti in zahteve gospodarstva. V skladu s temi stališči so bila izoblikovana merila za financiranje obrambnih priprav in za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti. Tako je nastal družbeni dogovor o celotni skupni porabi kot sestavni del skupščinske resolucije o družbenoekonomski politiki.
Osnovni razlog za veliko zainteresiranost delovnih ljudi v združenem delu, da resnično odločajo o programih in višini sredstev, potrebnih za uveljavitev programov, je nedvomno-dejstvo, da kakih 78 % sredstev za skupno porabo prispevajo
delavci iz. svojih bruto osebnih dohodkov, preostalih 22 % pa združujejo iz dohodka temeljne organizacije združenega dela. • Ker so bile prikazane potrebe ' .večje od dejanskih možnosti gospodarstva, so delavci med javno razpravo poudarjali nujnost prednostnih naložb za dejavnosti. ki utrjujejo njihov družbeni standard (otroško varstvo, šolstvo) ter vplivajo na boljše gospodarjenje.
P. O.
M l K*
NIKOLA LJUBlClC, zvezni sekretar za ljudsko obrambo, v zahvali tovarišu Titu za odlikovanje „red junaka socialističnega dela“, ki ga je prejel ob svoji šestdesetletnici.
Če sem v življenju storil kaj, kar lahko, kot ste rekli, pomeni prispevek naši deželi in njenim oboroženim silam, sprejemam vsa ta priznanja — izražena z vašimi besedami in s podelitvijo tega visokega odlikovanja - kot priznanje, ki ne velja samo meni, ampak tudi mojim sodelavcem, prejšnjim in sedanjim, kot priznanje, ki velja vsej jugoslovanski armadi. Vsi so po svoje prispevali, da s skupnim delom, ob skupnem zavzemanju čim bolje izpolnimo zadane naloge.
Če nam je to tudi uspelo tako v vojni kakor tudi danes, pri izgradnji oboroženih sil in pri uresničevanju zasnove vseljudske obrambe, nam je to lahko uspelo zato, ker smo vedno dobivali prave napotke, ker smo vedno dobili na vsa vprašanja tudi najboljše odgovore, ki so nam nakazali najbolj pravilne rešitve. V
vas smo imeli in imamo tisto, kar je po mojem mnenju, tovariš Tito, najvažnejše: da imamo v vas ne samo vrhovnega komandanta in partijskega voditelja, temveč tudi najboljšega tovariša in prijatelja, človeka, ki zna s toplimi besedami spodbujati, kadar gre težko, dajati podporo, kadar popuščajo moči, usmet" jati, kadar je treba poiskati novih poti To nam je pomagalo in to je tudi prispevalo, da smo dosegli take rezultate.
ANTON POLAJNAR, generalni direktor SDK Jugoslavije, v razgovoru z novinarjem Politike:
Trgovine ne smemo obtoževati, da noče kupovati, če nima dovolj denarja. Podobno je tudi s potrošniškimi krediti. Se danes ni jasno, kdo naj kreditira -trgovina, proizvodnja ali banke. To je treba urediti dolgoročneje
in na samoupraven način. Vprašanje je, ali mora država intervenirati prek Narodne banke, s tem da ti) trgovini odobrila večja trajna obratna sredstva. Po nekaterih mnenjih, in tudi povsem upravičenih, bi se trgovina tako osamosvojila kot nekakšna zasebna finančna celota, kar bi spet zavrlo njeno ustavno preobrazbo. Verjetno je najbolje, da se država v to ne vmešava. Če že nekomu dajemo, potem je morda najbolje, da dajemo proizvajalcem, da le-ti kreditirajo prodajo svojega blaga prek trgovine - kakor pač želijo. To so nujne samoupravne poti - dogovori in sporazumi na dolgoročni osnovi. Dokler ne bodo sprejeti ti dogovori, so možne prehodne težave, ker bi se trgovina vzdržala nakupov- Pri tem pa je potrebno biti precej oprezen, da ne bi prišlo do nadaljnjega zmanjševanja povpraševanja na področju osebne porabe in do upadanja rasti proizvodnje.
OD SOBOTE TOO SOBOTE
SPOŠTOVANJE DOGOVORJENIH UKREPOV
REALNI NAČRTI
S sprejetjem letošnjega načrta zdravstvenega varstva je regionalna zdravstvena skupnost Ljubljane med prvimi, ki v praksi potrjujejo, da bodo dosledno upoštevale dogovorjeno stabilizacijsko akcijo
. Ni dvoma, da je letošnji razvojni načrt zdravstvenega varstva regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljane, ki so ga obravnavali in sprejeli na zadnji seji skupščine skupnosti, odraz dogovorjene stabilizacijske akcije, ki opredeljuje finančne možnosti za uresničevanje zdravstvenega varstva v regiji. Predvsem je razveseljivo dejstvo, da po dolgih letih začenja načrt letos urejati postopno izenačevanje položaja zavarovancev po posameznih občinah. Načrt tudi predvideva zmanjšanje števila oskrbnih dni, ki je posledica prizadevanj za skrajšanje čakalnih dob, krajše poprečne
bolnišnične oskrbe kot lani in manjšega porasta števila bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnicah. Za podaljšano bolnišnično varstvo v naravnih zdraviliščih je letos predvidenih manj oskrbnih dni kot lani, od tega pa bo dobra polovica odpadla za okrevanje otrok.
Delegati skupščine regionalne skupnosti zdravstvenega varstva Ljubljane - so na zadnji seji sprejeli med drugim tudi sklep o plačevanju letošnjih prispevkov za zdravstveno varstvo in . zdravstveno zavarovanje. Tako bodo temeljne in druge organizacije združenega dela ter
zasebni delodajalci izločali za potrebe zdravstvenega varstva in zavarovanja 7,32 7? od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Za nesreče pri delu pa bodo temeljne in druge organizacije združenega dela namenile iz svojega dohodka 1,66 %, kar je nekaj več kot lani. Omeniti velja še sklep skupščine skupnosti o povečanju nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne zadržanosti od dela; osnova se od 1. januarja letos poveča vsem zavarovancem za 23,9%, in sicer vsem tistim, pri katerih je za osnovo upoštevan dohodek iz leta 1974 in prejšnjih let.
I. V.
Poravnavanje računov
Med trajnejšimi nalogami, ki so že dlje sestavina politične akcije, je tudi v minulih dneh veljal poudarek uveljavljanju zakona o medsebojnem poravnavanju obveznosti in plačil in na več krajih tudi uvodnim sestavkom in organizacijskim pripravam za spremljanje in pripravo razprave ob osnutku zakona o združenem delu. Z oceno trenutnega gospodarskega položaja in problemi, ki nastajajo ob prehodu na plačano realizacijo; so se te dni ukvarjali v vseh republiških političnih vodstvih in gospodarskih zbornicah ter skupščinskih organih.
Na seji IK CK ZKS so podrobneje proučili razmere v slovenskem gospodarstvu. Očitno je, da se je ob novem zakonu razkrilo precej problemov in težav, ki pa ne izvirajo iz zakona, ampak iz dolgoletne prakse poprej. Prav gotovo so osrednji problemi stabilnosti gospodarstva in njegove perspektive produktivnost, hitrejše preusmerjanje v proizvodnji in izvozu, sanacija kroničnih nosilcev nizke storilnosti in izgub, večja povezanost in združenost v gospodarstvu, bolj dosledna specializacija in delitev dela. Zakon sam, ki naj bi predvsem prispeval k likvidnosti in utrditvi ustrezne poslovne morale, je torej zadel v žgoča vprašanja poslovanja in odnosov vgo-spodarstvu in po svoje zaostril nerešene naloge, saj se bo bitka za likvidnost in trajna obratna sredstva v prihodnjih mesecih še stopnjevala. Pri tem najbrž ni bistveno ugotavljati samo tega, koliko bo kdo izgubil, kajti slabi plačniki in neporavnani računi so že doslej pomenili odpisan dohodek, ki ga je zakon samo odkril v bilancah dohodka delovnih organizacij. Sevala [ra je bistveno, da v njih zaostrijo zavarovanje plačil, da torej prenehamo prodajati „na lepe oči“ in računati s fiktivnim dohodkom, ki ga potem’ ne moremo izterjati, gradijo pa se na njem velike ambicije tuli na negospodarskem področju.
Zanimanje politične javnosti je v minulih dneh zbudila tudi razprava o osnutku zakona o zdrav-
stvenih aspektih uresničevanja pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Bila je na dnevnem redu prve seje koordinacijskega odbora za načrtovanje družine pri RK SZDL. Osnutek zakona legalizira in razširja pravice in obveznosti zdravstvene službe. Pri tem sevala daje glavni poudarek osveščanju in šele potem drugim posegom, med katerimi se poleg splava predvideva tudi umetna oploditev, v skrajnih primerili pa je dovoljena tudi prostovoljna sterilizacija, ki pa jo je mogoče opraviti šele po dolgotrajnejšem postopku strokovnih služb in drugih organov.
Vključevanju žensk v ljudsko obrambo in samozaščito je bila‘te dni namenjena tudi širša razprava na ustreznem koordinacijskem odboru pri zvezni konferenci SZ L Zlasti je bilo poudarjeno, da bo potrebno v enote teritorialne obrambe pritegniti več ženske mladine, saj je mnogo tako imenovanih »delovnih mest", kjer bi se lahko uveljavile tudi ženske. Posebno v vaseh bo potrebno posvetiti skrb pritegovanju in vključevanju kmečke ženske mladine, ki je tudi sicer premalo povezana in organizirana v različnih dejavnostih.
Ob koncu talna so v republiških organih, zlasti v gospodarski zbornici, nato pa še v RK SZDL posvetili posebno pozornost razpisu javnega posojila o cestah. Skupnost za ceste in načrtovalci so že pripravili program graditve cest v republiki, ki bi ga seveda bilo mogoče izvesti hitreje, če bi se odločili za samoprispevek in tako povečali preslaboten dotok sredstev iz sedanjih virov. Program bo gotovo zbudil zanimanje, deležen pa bo tudi ustrezne po- ^ litične podpore, saj je akcija, ki zadeva tako rekoč vse Slovence, v prvi vrsti politična in mobilizacijska-Storiti moramo namreč več za hitrejšo zgraditev cest, ki so temelj hitrejšega gospodarskega in družbenega razvoja.
-GOK
gospodarska rast in investicijska poraba
Temelj niso le investicije
dodatki o izvoru investicij v osnovna sredstva za prva dva letošnja meseca kažejo, da se v bodoče začetna ekspanzija ne bo mogla nadaljevati — Rast gospodarstva bo treba podpreti 2 drugimi spodbujevalnimi ukrepi	___________
Razpoložljivi podatki o investicijski porabi za osnovna sredstva v januarju tekočega leta v višini 1.745 milij. din in podatki za februar v višini 1.612 milij. din ne zadoščajo, da bi lahko presojali letošnje stopnje rasti investicij kot avtonomne ali kot inducirane tokove. Analize gospodarskih gibanj domnevajo, da močni impulzi v januarju letošnjega leta izvirajo po vsej verjetnosti iz učinkov Multilateralne kompenzacije. Če je tako, lahko prinesejo prihodnji Meseci zelo močne umiritve investicijskih plačil. Sedanja ekspan-ztja je v veliki meri umetna tudi zato, ker ji ne ustreza podobna ekspanzija realne investicijske aktivnosti, zlasti, ko se kaže v Sfadbeništvu. Taka je diagnoza Ekonomskega instituta Pravne fakultete.
Domneva o upadanju investicij v naslednjih mesecih temelji tudi na zniževanju virov finansiranja iz sredstev organizacij
združenega dela iz gospodarstva, ki ne bo mogla biti ustrezno pokrita z bančnimi viri:
. Ne gre pa samo za gradbe-ništvo, čigar dejavnost je v zelo tesni odvisnosti z investicijsko ^tivnostjo, temveč tudi za in-dustrijsko proizvodnjo. Indeks Rednosti gradbene dejavnosti v SR Sloveniji je v prvih dveh rnesecih letošnjega leta v pri-nveijavi z istim obdobjem lan-skega leta v nominali sicer 140, v efektivnih prah delavcev pri graditvah pa le 101, indeks industrijske proizvodnje sredstev za delo pa 105,0 (v tem črna Metalurgija 101, kovinske kon-
januar (realizacija) tebruar (predh. podatki) Marec (ocena)
^TROMESEČJE
strukcije 85, stroji in naprave 101, tirna vozila 106, elektro-stroji in naprave 98, gradbeni material 94). Čeprav ostaja proizvodnja sredstev za delo še vedno najekspanzivnejša determinanta v indeksu industrijske proizvodnje (100,9), njena stabilnost ne more biti pogojena samo z avtonomnimi dejavniki.
Skupna poraba za investicije v osnovna sredstva skupaj z oceno za 1. tromesečje je naslednja:
— milij. din
	Ind.76/75
1,745	143,1
1,612	141,9
2,000	126,8
5,357	136,2
		OZD v gosp.	Ustanove in ostale d. o.	Banke
Investicijska poraba: —	v letu 1975 —	v jan. in febr. 1976	100,0 100,0	43,3 42,0	11,1	40,8 11,8	41,6
Viri finansiranja nameravanih investicij, prijavljenih v obdobju od maja do decembra 1975. leta gledč na zakon o obveznem evidentiranju investicij v osnovna sredstva, kažejo za		letošnjo investicijsko dejavnost še znatno manjšo udeležbo lastnih in združenih sredseev. Od 14,2 mrd din nameravanih investicij odpade namreč na:	
Lastna in	JCrediti,		
združena	iz tujih sredstva	domače banke virov 24,6%	19,1%	12,7%			interes, skup. in DPS 37,2%
jjŽAK EKONOMSKI IN SOCIALNI POLOŽAJ IDRIJSKEGA RUDNIKA
SOS za živo srebro
Idrijski rudarji se zavzemajo, da bi jim družba prispevala sredstva za rudarske raziskave, vendar sami še niso pripravili dokončnega sanacijskega načrta — Živo srebro naj bi uvrstili v seznam končnih izdelkov, kar bi povečalo izvozno stimulacijo
Že več let se „vlečejo“ problemi, s katerimi se ubada idrijski tednik (s 550 tonami letne proizvodnje je po velikosti četrti rudnik živega srebra na svetu): kakih 90 odstotkov svoje protvodnje nam-reč proda na svetovnem trgu, cene pa so v zadnjih petih letih čredno ntke, saj je bila na primer lani cena jeklenke živega srebra ^82 dolarjev, lani m letos pa velja na newyorški borzi 230, na londonski pa 190 dolarjev, torej trikrat manj kot pred petimi leti
ZaTOljo takšnega položaja so Predstavniki rudnika pred ča-?°M pripravili program, po kavern naj bi rešili najhujše te-^ave. V programu so se zavzeli, ^ naj bi jim družbena skupnost pomagala s sredstvi za rudarske Mziskave, pri čemer so po-, aijali, da surovinska osnova, .ast) karbonski škriljavci opra-^ ujejo dolgoročna vlaganja udi v modernizacijo in tehno-|?8ijo proizvodnje živega srebra. y0 tem velja posebej poudariti, t3 so notranje rezerve rudnika domala že izčrpane. Prezreti ne •raže niti dejstva, da je rudnik radnja leta vlagal v rudarske raziskave tudi več kot 10 % skupnega dohodka, precejšnja sredstva pa tudi v moderni-racijo tehnološkega procesa.
Program je bil pripravljen, vendar ni bil tudi uresničen. Na zadnjem sestanku predstav-djkov proizvajalcev barvnih ko-yM Jugoslavije ob koncu marca etos v Idriji so vnovič opozorili ^ izredno pereč ekonomski in socialni položaj rudnika živega ^ebra. Zlasti so poudarili, da bi Morali v prihodnjem srednje-r°čnem obdobju zagotoviti de-ovnim organizacijam jugo-“Ovanske barvaste metalurgije denar za kreditiranje zalog iz-clkov, če na svetovnem trgu oene padajo. To pa pomeni, da 1 pri nas v primerih špeku-ativnih odnosov na svetovnem ogu, ki jih ustvarjajo multina-C1°nalne družbe, zagotovili nor-Ujalen razvoj proizvodnje in socialno varnost delavcev v teh
organizacijah. Potrebno bi bilo tudi zmanjšati carinske dajatve na uvoz opreme in rezervnih delov za modernizacijo rudnikov. Prav tako bi kazalo povečati izvozne premije, saj gre za takšne delovne organizacije, ki so predvsem izvozniki.
Dogovor je vsaj za sedaj ostal na papiiju, idrijski rudarji paše vedno stoje pred vprašanjem, kaj bo z njimi j utri...
Za pojasnilo smo zaprosili inž. Iva Klemenčiča, republiškega sekretarja za industrijo.
— Za kritje izgube po lanskem zaključnem računu je pred dnevi izvršni odbor novogoriške podružnice Ljubljanice banke sklenil dodeliti rudniku posojilo v višini 17 milijonov 708 tisoč dinarjev. Sicer pa je razmere v rudniku in vzroke, zaradi katerih je zašel v sedanje težave, analizirala posebna komisija, ki sojo sestavljali predstavniki sekretariata za indu-strijo, finance in Ljubljanske banke. Komisija je predlagala banki, naj bi za kritje izgube začasno odobrila ustrezen kredit, kot trajno rešitev pa je predlagala, naj bi upravljavci banke namenili za kritje izgube rudnika del sredstev iz dohodka banke. Na drugi strani pa sodimo v našem sekretariatu, da bo moral rudnik čimprej pripraviti temeljit sanacijski program - ne tak kot lani! - ki bi moral vsebovati tudi program za zaposlitev odvečnih delavcev. Sodelovanje z Gostolom, ki naj bi zaposlil presežek delav-
cev, je le ena od rešitev, o vsem drugem, predvsem pa o tem, da rudnik potrebuje za modernizacijo in tehnologijo proizvodnje okroglih 230 milijonov dinarjev, bomo govorili še na sestankih sklada skupnih republiških rezerv... Ne gre samo za ugotavljanje položaja, za venomer ponavljajoče se prošnje, pač pa za premišljeno odločitev o nadaljnji usodi idrijskega rudnika. K reševanju položaja pa morajo seveda prispevati uidi prizadeti...“
I. VIRNIK
Koncentracija nameravanih investicij na objekte znaša:
(v milij. din)	v deležu
do 100	37,4%
od 100 do 500	22,2%
nad 500	40,4 %
To pa pomeni pri velikili projektih in pri še vedno neza-gotovljeni konstrukciji finansiranja nadaljnjo zmanjšano verjetnost za ekspanzijo investicijske porabe v naslednjem obdobju. Ob čistih računih med uporabniki družbenih sredstev zato ne bo tolikšne možnosti za usmerjanje kratkoročnih sredstev v investicije, kot se je to često dogajalo doslej. S tem pa odpadejo tudi možnosti, da bi investicije še nadalje s pomočjo nekvalitetnih finančnih sredstev vzdrževale visoko gospodarsko rast, ki jo v naslednjem obdobju plačujemo s prekomernim uvozom kapitala ali s pospešeno inflacijo. Zato računa letos družbenoekonomska politika toliko bolj na druge vzvode gospodarske rasti.
PAVLE GMEINER
Srednjeročni
načrt
Zvezni skupščini je bil nedavno tega predložen osnutek drugega dela plana družbenega razvoja Jugoslavije, v katerem so obdelane smernice in predvideni okviri za sprejemanje ukrepov ekonomske politike v naslednjih štirih letih in v letošnjem letu.
Kot je znano, je bil osnutek prvega dela plana v glavnem usklajen, v pripravi pa je še tretji del. Tako kaže, da bo po 15. aprilu, ko se bo začela razprava o osnutku drugega dela
SSr
plana, hkrati stekla razprava tudi žc o usklajenem prvem delu. Tako bi po možnosti tudi že potrdili nekatere odločitve, ki zadevajo družbenogospodarski razvoj Jugoslavije v obdobju 19 7 6-1980.
Iz skupnih interesov in ciljev družbenoekonomskega razvoja v obdobju 1976-1980, ki jih obravnava prvi del dokumenta, izhajajo smernice in okviri za sprejemanje ukrepov razvojne politike, pri čemer bo treba gospodarski sistem in ustrezne mehanizme tega sistema dosledno uskladiti z ustavo. Mimo tega temeljijo smernice in okviri za sprejemanje ukrepov razvojne politike na predpostavki, da se bodo skupni razvojni cilji v vse večji meri uresničevali s samoupravnim urejanjem odnosov in usklajevanjem interesov v združenem delu ter da bodo ti ukrepi pripomogli h krepitvi gospodarstva in umiritvi gospodarskih gibanj. Ena nadaljnjih predpostavk je, da bo z združevanjem dela in sredstev ter povezovanjem prek delegatskega sistema mogoče doseči višjo stopnjo organiziranosti in učinkovitosti gospodarjenja. Prav tako pomemben pogoj za učinkovitost ukrepov ekonomske politike je, da bodo le-ti sprejeti na osnovi izčrpnih letnih analiz doseganja postavk petletnega načrta ter da bodo obenem prila-gojevani tekoči gospodarski pohtiki.
Zelo pomembna je ugotovitev, da naj bi tako zasnovani ukrepi gospodarske dejavnike spodbujali k čimbolj samostojnim odločitvam ter k takemu vedenju, ki bo zagotovilo enotnost jugoslovanskega trga in njegovo učinkovitejše ter skladnejše delovanje. Pri tem pa naj bi doseganje ciljev v čimvečji meri spodbujali in urejevali samoupravni sporazumi in družbeni dogovori.
S tako zasnovano gospodarsko politiko in njenimi ukrepi ter instrumenti (med katerimi je samoupravno sporazumevanje nedvomno na prvem mestu) naj bi preprečili doseganje dohodka z neupravičenim zviševanjem cen, z ne-poravnavnimi dolgovi ter z razvrednotenjem družbenih sredstev. Prvi del družbenega načrta tudi govori o dohodku, ki je rezultat izjemno ugodnih naravnih in tržnih razmer. S samoupravnimi sporazumi organizacij združenega dela o doseganju in delitvi dohodka ali z zakonom naj bi zato določili merila za to, kdaj je del dohodka rezultat posebnih razmer in ugodnosti ter kako konkretno opredeliti postopek za njegovo izločanje in posebej delitev.
V tem srednjeročnem obdobju bo po predloženem osnutku plana zveze, repuldik in pokrajin treba doseči, da bodo organizacije združenega dela v svoji investicijski politiki dajale prednost popolnejšemu izkoriščanju in nujnemu posodabljanju proizvodnih zmogljivosti, ki so namenjene zadovoljevanj u osnovnih potreb družbene reprodukcije, odpravljanju neskladij v materialni proizvodnji, trajnejši rasti deviznega dotoka in zmanjševanju plačilnega primanjkljaja. Prednosti naj bi bile deležne predvsem investicije v proizvodnjo z zagotovljeno prodajo in sredstvi za graditev in začetek pro izvodnje kot tudi naložbe, k pripomorejo k povečevanju za poslenosti, da bi tako čimbol zmanjšali razlike v razvitost' med posameznimi območji države.
Kar zadeva trg in cene, osnutek drugega dela razvojnega načrta predvideva, da se v skladu s sistemom cen za bistvena področja reprodukcije pogoji izmenjave in drugi pomembni elementi predvidijo z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Ni pa pri tem izključena vloga enotnega jugoslovanskega trga, na katerem delavci v temeljnih organizacijah oblikujejo cene proizvodov na osnovi delovanja tržnih zakonitosti, vendar v skladu s samoupravnimi sporazumi, družbenim dogovorom in morebitnim zakonom o pogojih doseganja dohodka.
Drugi del osnutka načrta družbeno-gospodarskega razvoja Jugoslavije mimo tega obravnava še gospodarske odnose z inozemstvom, kreditno-monetarno in davčno politiko ter druga promembna družbeno-gospodarska področja.
NANDE ŽUŽEK
REZULTATI GOSPODARJENJA LJUBLJANSKEGA GOSPODARSTVA V MINULEM LETU_
Preveč in prevelike izgube
Ob bilanci minulega leta je 48 TOZD izkazalo izgubo v skupni vrednosti 130 milijonov din —
V najtežjem položaju Tip-Top s 27 milijoni izgube in SGP Temelj, ki je že v likvidaciji
Ljubljanska prodružnica službe družbenega knjigovodstva je ugotovila, da je lani v Ljubljani z izgubo poslovalo 48 TOZD (brez železnice in elektrogospodarstva), kar pomeni, da se je njihovo število povečalo od leta 1974 kar za 71 odstotkov. Skupna izguba, ki sojo ustvarile temeljne organizacije, pa znaša 130 milijonov dinarjev ali 28 % več kot je znašala izguba predlani. Gospodarske organizacije so skušale izgubo seveda pokriti. Z uveljavljanjem ustavnih načel in odkar smo prešli na obračun bruto osebnih dohodkov, je možno kriti izgube v breme zakonskih obveznosti iz dohodka ali v breme prispevkov iz osebnih dohodkov le v izjemnih primerih. Zato so se OZD posluževale predvsem popravka vrednosti terjatev, katerih zakonski rok se je iztekel, prav pa so prišle tudi rezerve, dohodki drugih TOZD in drugi viri.
Vseh izgub pa ni bilo moč po-
kriti. Nekritih je ostalo 34,2 odstotka, ali skupno 44 tisoč din. Organizacij, ki jim primanjkljaja ni usprelo pokriti, je bilo na ljubljanskem področju 12, med njimi pa prednjači industrija oblačil TiP-TOP.
K tako visokim izgubam je lani bistveno pripomogla inudstrija. Le malo bolje je bilo v gradbeništvu, trgovini in v gostinstvu. Dokaj dobro pa so gospodarili na področju kmetijstva in ribištva. Tu jim je celo uspelo, da so znižali izgube iz leta 1974. Tmli v p>rometu so dobro gospodarili, saj je imel izgubo le Viator s svojo taxi službo- Cc pogledamo položaj po posameznih občinah, je bilo lani najslabšc v Šiški. Gospodarske organizacije v tej občini so k celotni izgubi pr is pieva le 31,9 odstotki. Ce pn napravimo kratko analizo izgub v podjetjih, vidimo, da jc šlo lani* naj slab še dvema bežigraj-
skima podjetjema - enoje ustvarilo najvišjo izgubo, drugo pia je prene-iialo obstajati. Industrija modnih oblačil TIP-TOP je prigospodarila 27 milijonov din izgube. Visoka vsota, a vendar za 39.4 odstotka manjša od predlanske. Podjetje je bilo vse leto v težavah, saj mu jc primanjkovalo obratnih sredstev, zaloge so se kopičile, primanjkovalo je naročil. Izgubo nameravajo v TIP-TOP pokriti z lastnimi sredstvi in s sanacijskim kreditom. Ukinili so tudi trgovino v Muenchnu, saj so imeli od nje 4 milijone dinarjev izgube. Uspeli so izboljšati prod uk-tivnost, uvedli so sistem neposredne odgovornosti, izboljšali sistem obveščanja, nameravajo pa tudi modernizirati opremo. S temi in drugimi sanacijskimi ukrepi se bodo najbrže rešili iz zagate.
SGP Temelj - Črnuče se je sredi minulega leta prklružilo SGP Hrast-
nik, vendar je kljub temu in ukrepom ob koncu leta poslovalo z 3,5 milijona din izgube. Zavoljo slabe prersprektive so ga v januarju letošnjega leta ukinili. Vzroki za propad so bili številni. Med najpo-membnejše pa laliko štejemo naslednje: notranji odnosi v kolektivu niso bili urejeni in vodilni delavci so se neprestano menjavali. Podjetje je dela sprejemalo za vsako ceno, pogodbe so sklepali v glavnem s pri-vatnimi investitorji. Sklenili so preveč fiksnih progodb, kar jih je pri Stalnem naraščanju cen gradbenega materiala neizbežno vodilo v izgubo. Pri vsem tem so imeli še slabo evidenco o stanju na posameznih gradbiščih, njihova dela niso bila kvalitetna in sprejeti roki izgradnje pogosto prekoračeni. Vse to, združeno z nepravilnostmi v posbvanju, je SGP Temelj - Črnuče privedlo do neizbežnega propada.
C BRAJER
DE
ljudje med ljudmi
17. april 1976 stran
8 DH
ljudje med ljudmi
Nova — zanimiva izdaja
V	pri pravi je nova izdaja, ki bo zanimiva po vs^jjini in načinu prikazovanja gradiva.' Gre za glasilo „Biatstvo - enotnost — socialistični patriot11, objavljalo pa bo gradivo o udeležencih iz najširših plasti ljudstva v predvojnem revolucionarnem gibanju in * B — o zgodovinskem revolucionarnem delu in boju celic in organizacij ter aktivov KP in SKOJ, sindikata itd., ter o boju proti fašizmu in imperializmu v naši državi in širom sveta - o boju drugih revolucionarnih partij in gibanj.
Že sama zamisel in koncept uredništva in izdajateljskega sveta zaslužita posebno pozornost, tako da bo tudi v Sloveniji v podjetjih in ustanovah in drugih organizacijah in aktivih sindikatov naletela na razumevanje in sodelovanje.
Iz cirkularnega pisma in naslovnih strani, ki jih je poslal založnik v podjetja, ustanove in drugam, je moč videti, da bomo s tem dobili posebno izdajo, ki bo prinašala številne članke o oblikah boja in dela KP in SKOJ (tudi o tistih, Id se na prvi pogled zdijo drobne) v predvojnem revolucionarnem	ji banju	in
NOB. To bo Starejšim, zlasti pa mladini in predavateljem v šolah koristno tudi kot učbenik.
V	cirkulamem pismu založnika je med drugim zapisano: „V vsaki številki tega posebnega glasila boste našli in spoznali najbolj drage in najbolj vzorne borce: svoje očete in matere, brate in sestre - svoje tovariše, ki so dali življenje, zdravje in mladost na barikadah revolucije in na
fronti narodnoosvobodilne ‘vojne.
To je neizčrpno gradivo. Čeprav so o teh velikih revolucionarnih bojih že mnogo pisali, ni bilo nikoli dovolj, saj je o borbeni poti vsake partijske celice, oboroženem voditelju revolucije ali o jurišu na barikadah potrebno še zmeraj pisati, vendar neponovljivo pisati."
Vse članke na območju &o-venije bo redakcija objavljala v slovenščini.
Izdajateljskemu svetu in redakciji je poleg plačane naročnine za šole in za potrebe podjetij in ustanov mogoče tudi pomagati s pošiljanjem izvirnega gradiva, tako da bo vsaka številka čimbolj vsebinsko zanimiva.
Izdajateljski svet prosi in se že vnaprej zahvaljuje organizacijam in posameznikom, ki bodo poslali gradivo - članke, pesmi in fotografije s podpisi o revolucionarni tematiki, saj bo časopis to z veseljem objavljal.
Tako objavljeno gradivo bo prispevalo ic nadaljnjemu in še bolj vsestranskemu medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju med narodi ta obuditvi spominov na velike in zgodovinske dneve. Tudi še tako droban zapis je lahko prispevek naši skupnosti in negovanju tradicij in pridobitev narodnoosvobo-dilnega boja ta bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti.
Založnik te napovedane izdaje je »Horizont — Yugoslavia“ iz Zagreba.
Želimo, da bi bila ta lepa in doffra pobuda uspešna.
BimSlIUJIDINlillO
GLASILO ZA NJEGOVANJE BRATSTVA I JEDINSTVA NAŠIH NARODA I HISTORIJSKO REVOLUCIONARNIH TEKOVINA NOB-e I EKONOMSKIH. DRUŠTVENIH I KULTURNIH DOSTIGNUČA REGIJA I GRADOVA POBRATIMA JUGOSLAVIJE
n u j 111 s 11 j«i
BORO STOKIČ MED DVEMA MLINOMA
Čigava kopja se lomijo na hrbtu težaka v celjsj1'j^kami — 150 dni stradanja 11-članske družine kot nagrada za desetletno garanje — Koliko re^en delavec, če se zameri predpostavljenemu — Katera žrtev bi bila dovolj velika za okosteni' ^ffiovšečno birokracijo, da bi priznala tudi svojo napako
Zdaj 40-letni BORO STOKIČ, doma iz Šnjego-tina, občina Teslič, je pred desetimi leti poln upov in nade pospravil svojo scefrano torbo in krenil v
ojo s
obljubljeno deželo — Slovenijo — za boljšim zaslužkom. Doma je pustil kočo, ženo z otroki — po vsakoletnem obisku doma se je družina skoraj praviloma povečala za enega družinskega člana — in začel kot težak v celjski Cinkarni. Pri transportu.
»Vedel sem, da me nikjer ne bi čakal kruh in med, zato sem navajen težaškega dela trdil, da imam srečo, saj sem za domače razmere v Sloveniji kar dobro zaslužil," pripoveduje mož velikih dlani, od vetra in sonca ožganega obraza.
ZAČETEK NEKEGA KONCA
»Zdaj, ko razmišljam nazaj, mi je vse manj jasno, kaj tako bogokletnega sem v teh desetih letih dela v celjski cinkarni storil, da so me na tak način hoteli postaviti pred vrata," se sprašuje Boro Stokič, ko poskuša razložiti, zakaj je moral on in njegovih devet otrok skupaj z ženo pet mesecev stradati.
»Vprašajte kogarkoli, naj pove, kakšen delavec sem bil. Garač. Ce je bilo treba, sem delal vse tri izmene neprekinjeno. Po dve izmeni pri minus 20 sem tolkel rudo ali nalagal superfosfat. Veste, kaj je superfosfat? Ne mislim na to, da je to umetno gnojilo. Hočem povedati, da po dveh urah dela s tem gnojilom okusiš vse sladko. Tudi, če bi pil kis, bi se ti zdelo, daje sladek. Pa ne gre za to. Nekomu sem se kljub vsemu zameril. Ko sem bil lani septembra vbolnišni, sem dobil iz Bosne sporočilo, da mi je žena spet zbolela. Bil je konec tedna in mahnil sem jo domov. Takoj sem videl, daje hudo. Dobro, sem si rekel, imam še teden dni neizkoriščenega dopusta, če bo treba, bom to žrtvoval. Potem sem še sam zbolel. Vidim, da se ne bom mogel pravočasno vrniti, zato poskušam svoje predpostavljene obvestiti, kaj in kako .. ■“
Kakorkoli že, Boro Stokič, to je zdaj že ugotov-Ijeno, 14 dni ni prišel na delo. Vemo pa, kako in kaj.
Ko je oktobra prišel na delo, so ga obvestili, da mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu.
„Ce po pravici povem, niti ne vem, kaj to pomeni. Zdi se mi, da je to enako, kot da sem odpuščen. Jaz pravim: tovariši, čakajte, poslušajte, imam devet otrok, bolno ženo, tovariši, počasi, poskusite razumeti. Jok, so rekli. Tu imaš papirje, pojdi na kadrovsko in se razdolži s stvarmi. . . ‘
KDO BO PRIZNAL NAPAKO?
— Ste dobili v roke kakšne papirje ali vas je kdo kaj zaslišal? ga sprašujemo.
»Rekli so mi, ven. Da sem odpuščen in mirna Bosna! Ko sem začel predajati stvari, se mi je za-
čelo počasi svitati. Saj me vendarle ne morejo kar tako vreči na cesto. Kaj pa odpoved, kaj delavska knjižica in, končno, kaj govorjenje o delavčevih pravicah. Poiskal sem tovariša Dečka, saj sem slišal, da je sindikalni funkcionar. Zasmilil sem se mu in pomagal mi je. Potem sem šel na občinski sindikalni svet po pravno pomoč, pozneje še k pravobranilcu samoupravljanja. Toda dnevi so tekli, minil je mesec, dva, po preteku petih mesecev so končno v cinkarni popustili in me sprejeli nazaj. Pravzaprav ne sprejeli, saj mi delavske knjižice niso niti dali...“
»Za primer Bora Stokiča sem prvič slišal na konferenci osnovnih organizacij sindikata," pravi Franc Tovornik, direktor kadrovskega sektorja v cinkarni. »Doslej smo ugotovili, da se Stokič po preteku bolniškega staleža ni več javi! na delo. Po tednu dni nas je vodstvo TOZD Transport o tem obvestilo, mi smo še istega dne, to je 6. oktobra lani, na Stokičev dom v Bosni in na naslov njegovega začasnega bivališča v Celju poslali obvestilo, da mujx> členu tem in tem preneha lastnost delavca. Ce pa ima za svojo odsotnost opravičen razlog, naj o tem takoj obvesti vodstvo TOZD Transport, da bi ta lahko o tem razpravljal. 10. oktobra je vodstvo transporta sprejelo sklep, da Stokiču preneha lastnost delavca. Sklep smo mu poslali. Šibka točka je v tem, da je tovarišica pri odpravi pošte pozabila pošiljko označiti in odposlati s povratnico ali vsaj priporočeno. Tako se zdaj razhajamo: Stokič trdi, da ni prejel nobenega obvestila, mi pa ne moremo dokazati nasprotnega. Res pa je, da se je Stokič 15. oktobra oglasil pri nas in začel razdolževati. Potem ga nismo več videli. Mi wmo, za kaj gre in kdo gaje za roko pripeljal nazaj iz Bosne. Stokič je baje v začetku priznaval, da je obvestilo sprejel. Baje je tudi izjavljal, da gre drugam v službo, bliže domu. Zdaj pa goni eno in isto, naučeno, kot bi vrtel magnetofondci posnetek. Pri nas so bili predstavniki sindikata, dogovorili smo se, da ga sprejmemo nazaj. Zaposlili smo ga v drugem obratu. Vodja tega obrata pravi, da je z njim zadovoljen, da je Stokič priden delavec. Vse lepo in prav, vendar je Stokič vsega sam kriv. Zato je smešno in nesprejemljivo, da bi mu bila cinkarna za manjkajočih pet mesecev karkoli dolžna .. .“
V KATEREM GRMU TlCl ZAJEC?
»Kot komunist s 30-letnim stažem si ne bi dovolil očitka, da grdo ravnam z delavci ali da jim kratim pravice," trdi F. Tovornik. »Poleg tega je prav naša služba prejela nešteto priznanj za izredno human in sprejemljiv odnos za reševanje socialnih in drugih problemov. Zato trdim, da tudi v tem konkretnem primeru mi nismo naredili nobene napake ali Stokiču povzročili krivice ...“
»Poslovni odbor je skleni, da nepravilnosti, ki
12
nastanejo zaradi nedosledn^, j^nJevanja predpisov, ki so v zvezi z delavci’ ( 1110 tolerirali in jih priznavali v breme podjWj, Več bomo ugotavljali odgovorno osebo,* PLij 0P°ld Slapnik,
Naročnikom smo že začeli pošiljati avtentično besedilo
osnutka
Zakona o združenem delu z obrazložitvijo
Nadaljnja naročila sprejema
ČZP DELAVSKA ENOTNOST
Ljubljana, Dalmatinova 4/11
Cena dveh brošur je 30.— din
NAROČILNICA
Nepreklicno naročamo pri ČZP »DELAVSKA ENOTNOST ... izvodov osnutka ZAKONA O ZDRUŽE-
NEM DELU Z OBRAZLOŽITVIJO - Brošure po ceni 30,— din (komplet) pošljite na naslov:.
Izjavljamo, da bomo naročene brošure plačali v skladu z Zakonom o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 60/75) v 15 dneh, z virmanom, s čekom (ustreznb podčrtaj)
Kraj, poštna številka, datum:
fr
Žig in podpis naročnika
direktor splošnega sektorja' primere, ko ni bilo vse po z;
.Flismo
#,u’zato
namreč že snro morali
delavcu plačati odškodnino- i,
Celjska cinkarna se lahko L .'^a ima že več let organizirano lastno soci*1 ^žbo. Kako je bilo potem možno, da je dc'L žetimi otroki in bolno ženo ostal polnih P secev brez sredstev za življenje?
»V kolektivu sem socialn?f^Fa le leto dni, vendar za ta primer nisem Sk ,, 1Cer se pa tako poslavljam. Zakaj? Da nc j|e aSnnala, ‘ pravi Irena Pilih, dipjpmant višj- ,, ^ socialne delavke. »Če ta primer ne	področje
dela? Pravzaprav ne vem. _0^rejajo drugi, zvečine vodja kadrovske sli#,' heč pa se uj^var. jam z zaposlovanjem invalid0'1
KONČNO MA^CA
Medtem ko v nekaterih s'#1 ^Jjskc cinkarne zdaj premlevajo, kako bi z# j ““ali in delavca odpravili brez odškodnine 21 .^hijene mesece brezdelja in trpljenja, Stokič# USajo prepričati, da je vsega sam kriv in da sev zaposlitev v bistvu pomeni povsem novo za# ^ Zato gq silijo tudi na ponovni zdravniški p ' stokič pa pj-jjj. no pomaga zidarjem.
»Kot delavec je Stokič	pravi
Oto Tekavc, obratovodja gC IU\ "užb v cinkarni, v obratu, kamor so	premestili.
»Prav zaradi njegove pridno®« m°žnost, da si pridobi polkvalifikacijo in # Uc*i materialno
opomore. Sodelavci ga imajo radi, jaz tudi, vse drugo, kar seje drugje dogajalo, nam nič mar."
»Problem je v tem, da delavci še vedno niso dovolj seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi," pojasnjuje Martin Andrijaš, ki pri občinskem sindikalnem svetu v Celju skrbi za reševanje tovrstnih problemov. V Stokičevem primeru je to tem huje, ker je svoje pravice zaradi nevednosti ali kaj, začel sorazmerno pozno uveljavljati. Naredili smo vse,da bi storjeno krivico omilili, zato smo tudi posredovali v cinkamida bi Stokiču čimprej zagotovili delo."
,,V Stokičevem primeru ugotavljam — vsaj po doslej zbranih podatkih — da celotni postopek ni bil voden v redu" trdi Rudi Peperko, družbeni pravobranilec samoupravljanja v Celju. ,,Ni bilo nobenega postopka o ugotavljanju kršitve, temveč so mu enostavno poslali odločbo, da mu preneha lastnost delavca. Ne morem ugotoviti, ali je vsaj to odločbo v resnici dobil, da bi lahko na osnovi tega uveljavil svoje pravice, temveč je nevešč upošteval napotke predpostavljenih, da nima v cinkarni več kaj iskati. . .
Ta primer zagotovo ni edini, zato je po vsej verjetnosti žalostno opozorilo odgovornim v kadrovskih in drugih službah, kako se ne sme delati," zaključuje R. Peperko.
»Vse lepo in prav," razmišlja prizadeti Stokič, »toda kje naj vzamem denar, da bi vrnil dolgove, ki so se nabrali zato, ker pet mesecev nisem dobival plače. Poleg tega pa ne razumem, zakaj bi me naj zdaj v Cinkarni na novo zaposlili, če pa je bik moja delovna knjižica vse do februarja pri njih. Šele takrat se je nekdo spomnil in jo poslal na občino. Vsega tega si po desetih letih težaškega dela nisem zaslužil."
JANEZ SEVER
IHJ^IIIII|IIIIIIIIII||||||||||[|||
lllllllll
IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
TROT
Karikatura: ililan Alasevič

S
ntii Hiur
17. april 1976
stran
9
SRBIJA
NOV NAČIN DO VIROV PREMOŽENJA
S spremembami in dopolnitvami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prijavljanju in ugotavljanju virov premoženja, o katerem je razpravljal IS Srbije, so odstranili mnoge dileme, ki so bile v zadnjem času predmet pozornosti javnosti. Gre za spremembe nekaterih določil glede začetka in izvajanja postopka pri ugotavljanju virov premoženja, pristojnosti komisije glede na kraj prebivališča občana v času postopka itd.
Najdaljši rok za prijavo dokaza o načinu pridobivanja pre-
moženja je 60 dni od dneva vročitve sklepa o začetku postopka. Premoženje, pridobljeno kot darilo ali z dedovanjem, je tudi predmet ugotavljanja. Predvidevajo tudi, da bo odvzeto nezakonito pridobljeno premoženje pripadalo tisti občini, na območju katere je zdaj to premoženje.
Izvršni svet Srbije si prizadeva, da bi sprejeli medrepubliški dogovor o uskladitvi stališč v predpisih, ki zadevajo ugotavljanje vira premoženja v republikah in pokrajinah.
Koliko premoženja
naj ima posameznik
Komisija za ugotavljanje vira premoženja je ugotovila, da imajo v Pidi posamezniki ladje, vredne tudi 3 milijone dinarjev, privatni gostinci pa objekte, vredne do 10 milijonov dinarjev. Komisija je zato predsedstvu hrvaškega sabora predlagala, naj zakonsko določi maksimalno vrednost objektov za privatno gospodaijenje. Vse, kar bi bilo iznad te vrednosti, pa bi kazalo nacionalizirati.
Razprava je pokazala, daje k bogatenju posameznikov delno pripomogla tudi družbena skupnost. Neki puljski gostinec je doslej dobil skoraj 2 mflijina dinarjev kredita. Na podlagi tega primera so v razpravi sprejeli stališče, da je potrebno onemogočiti prelivanje družbenih sredstev v privatni kapital oziroma da je potrebno omejiti višino kreditov v privatnem sektorju.
KAKŠNA BO PRIHODNOST GIMNAZIJ
O tem, kje je mesto gimnazije v prihodnosti, še ni jasne predstave. Tisti, ki pravkar preobražajo gimnazijske načrte in programe, trdijo, da bodo te šole v prihodnje pripravljale mlade za študij na višjih in visokih šolah, da pa bodo tudi šole zaključnega tipa, abiturien-ti pa se bodo lahko vključili v proizvodno delo, ki ga bodo opravljali prav tako dobro kot njihovi tovariši z diplomami drugih strokovnih šol.
Celoten učni načrt reformi-
rane gimnazije naj bi v Srbiji imel dva jasno ločena dela: prvi, ki bo zastopan s 26 % ur, bo namenjen splošnemu usmerjanju oziroma predmetom splošne kulture in družbenoekonomskim disciplinam, drugi, \ečji del, s 74% učnih ur, pa predmetom tako imenovanih usmerjenih programskih vsebin. Nova reformirana gimnazija v Srbiji naj bi imela po tej verziji štiri smeri: humanistično-jezi-kovno, dr užb eno-eko nomsko, prirodoslovno-tehnično in ma-temat i čno-tehni čno.
Stanovanjska pravica na ustavnem rešetu
Številni lastniki stanovanj so se obrnili na ustavno sodišče Jugoslavije, da bi ocenilo ustavnost tistih določb republiških in pokrajinskih zakonov o stanovanjskih razmerjih, ki še naprej za nedoločen čas ohranjajo status nosilcev stanovanjskih pravic v stanovanjih, ki so privatna lastnina. Predpisovanje dvojnega pravnega režima za porabo privatnih stanovanj naj bi bilo namreč v nasprotju z ustavo SFRJ, ker postavlja občane v neenak položaj glede uživanja lastninskih pravic. Lastniki stanovanj trdijo, da traja ta omejitev od osvoboditve dalje, ko jim je bila - brez njihove krivde - z administrativnim ukrepom odvzeta zakonska pravica do uporabe lastnega stanovanja. Nosilci stanovanjskih pravic v privatnem stanovanju plačujejo zelo majhno najemnino, ki ne zagotavlja sredstev niti za najnujnejša popravila, v nekaterih primerih pa
imajo celo boljše stanovanjske razmere kot lastniki stanovanj.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da ti predpisi z ustavnopravnega stališča niso v nasprotju z ustavo SFRJ. Po 83. členu ustave SFRJ uresničujejo občani in civilnopravne osebe lastninske pravice v skladu z naravo in namenom nepremičnin in družbenim interesom, ki ga določa zakon. Torej je določanje družbenega interesa za tak način urejanja družbenih razmerij na stanovanjskem področju, kakor so ga predpisale republike in pokrajine s svojimi zakoni, pravica zakonodajalca, temelječa na ustavi SFRJ. Po mnenju ustavnega sodišča SFRJ ni razlogov za postopek ugotavljanja ustavnosti omenjenih zakonov, a tako sodijo tudi ustavna sodišča republik in pokrajin. S tem svojim stališčem bo ustavno sodišče seznanilo tudi skupščino SFRJ.	V. O.
Dva predsednika v en glas
DELO:
EDINI TEMELJ
Organ delavske kontrole je mlada tvorba in ni še dolgo, kar se je kot široko, samoupravno zasnovana in uzakonjena možnost delavčeve kontrole v poslovanje delovnih organizacij konstituirala, zaživela kot samostojen samoupravni organ ter našla svoje mesto v samoupravno organiziranem življenju posameznih delovnih kolektivov.
Kljdb jasni idejni zasnovi o vseljudski evidenci in kontroli in kljub zakonu iz leta 1971, ki samoupravno delavsko kontrolo opredeljuje kot pravico in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, so imeli delegati pri delu v tem organu v začetku precej težav, ki pač spremljajo uveljavljanje in organiziranje vsake novosti. Pogovori z aktivnimi člani delavske kontrole in njenimi predsedniki pa so razkrili, da težave začetnega obdobja izginjajo. V večini primerov so že izdelali pravilnike in jih tudi sprejeli; skratka - delo je steklo in upamo, da kmalu ne bo več treba z Aladinovo svetilko iskati delovne organizacije z uspešno in aktivno delavsko kontrolo in opozarjati na primere, kjer je organ SDK zgolj formalna tvorba.
Za začetek in za spodbudo vsem tistim delovnim kolektivom, kjer ta organ še ni našel pravega mesta in še ni polno zaživel, pa kot drugo v vrsti naših obiskov pri predsednikih organov delavske kontrole predstavljamo tovarno COLOR iz Medvod.
Sogovornika, oziroma predsednika, ki ju želim za začetek predstaviti, sta to pot kar dva: tovariš Jure Kuret, dosedanji predsednik delavske kontrole v Colorju in hkrati njen prvi predsednik ter inž. Matjaž Hafner, ki ravno v času, ko smo se pri njih oglasili, sprejema predsedniške posle od svojega predhodnika.
»Tovariš Kuret, s kakšno popotnico, s kakšnimi občutki o minulem obdobju in delu organa samoupravne delavske kontrole odhajate s predsedniškega mesta? “
Brez zadrege, s pomirjujočo, zavestjo o dobro opravljenem delu nam je dosedanji predsednik na kratko predstavil historiat tega organa. Ustanovljen leta 19 74, začetne težave, ko še ni bilo točnih določil o delovanju delavske kontrole, številni seminarji na Bledu, v Kranju in Ljubljani, ki so pomagali članom odbora doumeti namen delavske kontrole in posredovane smernice realizirati v praksi svoje delovne organizacije.
Zanimala nas je struktura članov delavske kontrole, saj je pra-
vilno izbran sestav delegatov že lahko pogoj za njeno uspešnost.
Od sedmih članov sta bila dva iz neposredne proizvodnje, eden iz razvojnih služb ter štirje iz skupnih služb, to se pravi iz uprave podjetja.
»Taka sestava," je povedal tovariš Kuret, »ni bila najboljša, saj je bilo premalo delavcev iz neposredne proizvodnje. Odbor delavske kontrole je pri svojem delu pogrešal sodelovanje- de- ) lavcev, saj bi opozorila iz njihovih vrst delu organa delavske kontrole zelo pomagala in raz-Srila področja njegovega delovanja."
Pri sestavljanju novega odbora bodo skušali vključiti več delavcev iz neposredne proizvodnje in s tem omogočiti pobude iz njihovih vrst, kar so doslej precej pogrešali.
V Colorju je že tradicija, da se organ samoupravne delavske kontrole sestaja vsako četrtletje.
V preteklih dveh letih so se delegati sestali desetkrat. T sestanki, sta poudarila oba predsednika, so zelo živahni, polni zagnanosti, da bi težave, napake, nepravilnosti čim temeljiteje in radikalno rešili
In kaj pride med mlinske kamne njihovih pretresov? Osnovni točki dnevnega reda vsake seje odbora delavske kontrole v Colorju sta pregled dela samoupravnih organov.
Lotevajo se problemov s področja družbenega standarda, produktivnosti, izvrševanja planov, energetike, hladilne vode, problemov v zvezi z letno inventuro, nekurantnih surovin, zaključnih računov, uvoza - izvoza, internih organizacijskih predpisov, izdelave cenikov in še marsičesa.
Prezapleteno bi bilo naštevati, na katere konkretne? nepravilnosti je odbor delavske kontrole že reagiral. Zapisala bi rada le, da se je zaradi njihovih opozoril v večini primerov položaj izboljšal in je zato delo delavske kontrole v Colorju daleč nad formalnostjo. To variš Hafner misli, da jim je v nejvečjo pomoč dobro razvito samoupravljanje v delovni organizaciji in seveda podpora vseh ostalih samoupravnih organov.
Ko novi predsednik prejema štafetno palico, se lahko opre na trdne temelje. Nadaljevati tam, kjer so predhodniki končali, in z veliko kritičnega, pozitivnega stremljenja uveljavljati in izvajati načela samoupravnega socializma, katerih del je tudi zamisel delavske kontrole - to so naloge, ki se jili bo z novim programom lotil novi odbor delavske kontrole v Colorju.
In ni razloga, da jim ne bi ver-jdi in zaupali.
BRKDA BF.RNFT1C
ilovice iz organizacij
HRASTNIK
POUDAREK
IZOBRAŽEVANJU
Vse odgovornejše naloge sindikata v procesu samoupravljanja zahtevajo tudi stalno izobraževanje sindikalnih delavcev. V hrastniš ki občini so se lotili tega izobraževanja zelo sistematično. Sicer so nekatere delovne organizacije že lani organizirale seminarje za sindikalne aktiviste, vendar pa je zaznavna naj večja izobraževalna dejavnost v letoš-
FERRALIT ŽALEC
njem aprilu in maju. Vsekakor velja poudariti, da ne gre za klasičen način izobraževanja, temveč diskusijski seminar, kjer se v razpravi seminaristi tudi seznanjajo z zakonom o poravnavargu medsebojnih upniško-dofe-niških razmerij, osnutkom zakona o združenem delu ter o nalogah sindikata pri uresničevanju kongresnih nalog.
Razvitje sindikalnega prapora
Delovni kolektiv Ferralita iz Žalca praznuje vsako leto 22. aprila ustanovitev svoje delovne organizacije. Letos bodo podelili nagrade jubilantom, razglasili bodo najboljšega učenca v gospodarstvu, podelili bodo priznanja
Ferralita ter proglasih najboljše športnike na Ferrah-tovih športnih igrah. Osnovna organizacija sindikata je kupila prapor, poleg nje pa so podarile trakove tudi KIG iz Iga pri Ljubljani ter Kovinotehna iz Celja.
RTV LJUBLJANA
MNOGO DELA
Na letni konferenci osnovne organizacije sindikata govornega programa in izvedbe v RTV Ljubljana so spregovorili o mnogih zadevah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu delavci te temeljne organizacije združenega dela in tudi osnovna organizacija sindikata. Ugotovili so, da delegatski odnosi še vedno niso povsem zaživeli ter da bo potrebno zaostriti odgovornost pri delu. Enako velja tudi za organiziranost dela v tej temeljni organizaciji kajti člani sindikata so ugotovili na svoji letni skupščini, da bo potrebno ponovno preveriti sedanjo samoupravno organiziranost v RTV. Sicer pa mora biti preverjanje organiziranosti stalna praksa v delovanju sindikalne organizacije, saj je med njenimi osrednjimi nalogami tudi krepitev družbenopolitične in samoupravne vloge sindikata. Kar zadeva nagrajevanje so preveč poudarjeni nazivi delovnih mest in skorajda ni možno govoriti o nagrajevanju po delu, poleg tega pa je tudi sistemizacija delovnih mest in analitska ocena že zastarela ter ni uskla-
jena s programskimi zahtevami. Sindikalno organizacijo v temeljni organizaciji združene^ dela govorni program in izvedba čaka tudi več nalog pri oživljanju dela komisij, osgana samoupravne delavske kontrole in seveda tudi pri drugih vprašanjih, s katerimi se srečujejo delavci.
Na letni konferenci so opozorili na probleme, za njihovo razrešitev pa bo potrebno vložiti pecej truda. Morda bi kazalo omeniti, da je udeležba na letni konferenci pokazala dokaj slab odnos do dela sindikalne organizacije, ki pa je prav gotovo najboljša možnost za reševanje vseh vprašanj, s katerimi se srečujejo delavci v tej temeljni organizaciji RTV.
Letna konferenca je sprejela tudi letni načrt dela. Vodstvo andikalne organizacije in predvsem komuniste v njej čaka mnogo nalog. Odločili so se za hitro in tudi učinkovito akcijo pi delovanju sindikata, ki mora v bodoče mnogo bolj sodelovati pi razreševanju vseh življenjskih in delovnih vprašanj, s katerimi se srečujejo.
Vida Smrekar: Vodstvo Marija Plavčak: Nalito je Ivan Ivančič: Reorganizi- Ivanka Gal: Preprosto je nas je zapustilo v najbolj čisto vino	rali se bomo	potrebno razlagati pro-
kritičnem trenutku	bleme in “tog®
Metka Ko želj-Berčič: Za-got oviti si moramo kadre
CELICA POD DROBNOGLEDOM
Lahko ozdravimo tovarno
Končno so nam nalili čistega vina. izguba je, vendar se delavke zavzemajo, da jo bodo še letos odpravile. Sindikalna organizacija postaja sredstvo za organizirano uresničevanje hotenj
600-članski kolektiv ljubljanske Angore, ki se je lani pridružil kot temeljna organizacija združenega dela Tekstilu, se še vedno bori s hudimi težavami. Lani je ob 78 milijonih dinarjev celotnega dohodka »prigospodaril" nekaj manj kot tri milijone izgube. Morda bi bila izguba še večja, če ne bi v drugem polletju lani prišlo v tovarno novo vodstvo ter skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami sprejelo nekatere odločitve, ki bi naj Angori ponovno povrnile glas dobrega proizvajalca pletenin.
»V pejšnjih letih je bila osnovna organizacija sindikata povsem odrinjena od dogajanja v tovarni. Zanašali smo se le na obljube, da se bodo razmere popravile. Živeli smo pavza prav odrezani od vsega in tudi nobenega vpogleda nismo imeli v finančno poslovanje tovarne, nismo vedeli za probleme na tržišču niti za naloge, ki nas čakajo pi uresničevanju ustavnih določil. Vodstvo nas je zapustilo v najbolj kritičnem trenutku in poleg tega še vsi delavci v komerciali, kar je samo še pospešilo drsenja Angore v propad," pripoveduje predsednica konference sindikalnih organizacij v Angori Vida Smrekar. K temu je dodala, da je mimo zunanjih vzrokov za slab gospodarski položaj Angore potrebno te vzroke iskati tudi v tovarni in v kolektivu, mednje pa gotovo sodi nizka produktivnost, slaba organizacija dela ta neugodne delovne razmere.
»Šele sedaj so nam nalili čistega vina," pravi Marija Plavčak, „in tudi skrajni čas je že bil Lani smo se organizirali tudi v sindikatu in danes že lahko rečemo, da pomeni osnovna organizacija sindikata silo, ki je sposobna mobilizirati delavke za akcije. Ne nazadnje, uspelo nam je zmanjšati izgubo in lahko računamo, če bo vse posreči, da bomo
letos sklenili poslovno leto brez izgube."
Sindikalna organizacija seje zelo zavzeto lotila sanacije tovarne in tudi uresničevanja stabilizacijskih nalog. »Kljub ugodnim rezultatom pi tem, pa še vedno ne moremo biti zadovoljni s sodelovanjem vseh pi naših akcijah. Premalo nas je in tudi dve in triizmensko delo ne vpliva najbolje na prizadevnost delavk v samoupravljanju ter sindikalni akciji. Najbolj pa me teži, ker vsi komunisti niso pizadevni pri delu v sindikalni organizaciji. Še vedno nismo odpravili miselnosti, da delo v osnovni organizaciji ZK ni dovolj, temveč da morajo pav komunisti na osnovi dogovorjenih stališč delati v sindikalni organizaciji. Lahko rečem, da je delo sindikalne organi- r zacije skoraj povsod odraz dela osnovne organizacije zveze komunistov, vendar pa v Angori to povsem ne drži."
Predsednica konference osnovnih organizacij sindikata Vida Smrekarjeva nam je tudi povedala, da pomenijo sindikalne skupine veliko pidobitev pri dejavnosti sindikata.
V Angori imajo pet takih skupin in pav te postajajo čedalje bolj nosilke sindikalnega dela.
Sicer pa sindikalna organizacija že pipavlja tudi novo organiziranost v tej organizaciji združenega dela. »Tekstil se bo preosnoval ter namesto sedanje delovne organizacije postal sestavljena organizacija združenega dela. Tako bodo v Angori v bodoče štiri temeljne organizacije, kar bo omogočilo, da se samo-upavno odločanje še bolj približa neposrednim proizvajalcem. Temeljne organizacije bodo v Kobaridu, Prosenjakovcih, Litiji in v sedanjem obratu na Rakovniku v Ljubljani. Tako nam je nakazal prihodnji razvoj samoupravne organiziranosti vodja finančne službe
Ivan Ivančič.
»Poleg pizadevanj za trdnejšo samoupravno in politično organiziranost v našem kolektivu usmerjamo vse sile v sanacijo delovne organizacije. S tako pizadevnostjo, kot jo imamo danes, se ne bojim, da bi ne uspeli. Toda čaka nas tudi mnoge/ nalog pri odpravljanju nočnega dela. Šele do 1980. leta bomo uspeli ta poblem rešiti, saj, kljub željam, ne bo možno uspeti prej," pravi Vida Smrekar.
Čepav v Angori niso zadovoljni z osebnimi dohodki, pa gre v zadnjem času resnično na bolje. Vodstvo podjetja je ob zelo prizadevnem sodelovanju sindikata izdelalo nova merila za nagrajevanje po delu. Še v lanskem decembru je zaradi »bolniških" izpadlo 5000 delovnih ur, mesec kasneje se je številka znižala na 3000 in danes ugotavljajo le kakih 1000 delovnih ur bolniških izostankov na mesec.
»Danes že lahko govorimo o večji prizadevnosti pi delu v celotnem kolektivu. Pa ne samo zato, ker je uveljavljen spodbudnejši sistem nagrajevanja, temveč predvsem zato, ker nam je uspelo urediti odnose in pepričati večino kolektiva, da je pedvsem od zaposlenih odvisna bodočnost Angore in tudi socialna varnost vsakogar. Če je bila do nedavna sindikalna organizacija privesek v tovarni, za marsikoga tudi nujno zlo, ki se vtika v stvari, ki sodijo v pi-stojnost strokovnih delavcev in vodstva, danes temu ni več tako. Delavka sem in lahko rečem, da rada delam v tej organizaciji, kajti le v organizirani akciji nam bo uspelo Angoro ponovno oživiti ter ji morda celo vrniti sloves dobrega proizvajalca pletenin. Vendar pa velja tudi poudariti, da smo se doslej na sestankih srečevali s preveč učenim govorjenjem in morda je tudi v tem razlog da nam ni uspelo obdržati
Angore brez izgube, in tudi za to. da so ljudje postali nezainteresirani za delo v družbenopolitičnih org3' nizacijah. Delavcem je potrebno pie'
^ prosto obrazložiti probleme in naloge. V akciji se morajo videti in i predvsem spoznati, da je le od njh | odvisna tovarna."
Tako je razmišljala v našem razgovoru Ivanka Gal, ki je tudi član i2' vršnega odbora sindikalne organizacije v Angori.
V	Angori je sindikalna organizacija že spejela tiste naloge, k* jih kot organizirana sila delavcev mora »Danes naša sindikalna organizacija ni več privesek," pravi Vid* Smrekar, »temveč tisti dejavnik, mimo katerega ne more nobena, za delavca pomembna zadeva. V znatni meri nam je uspelo dati tej organizaciji tisto vsebino dela, ki j° mora imeti. Zadovoljni pa seveda še vedno nismo, vendarle že lahko vidimo prihodnjo Anguio, njeno organiziranost, odkrite odnose in predvsem resnično samoupravljanje v njej."
V	sirelikatu Angore so posvetiliv zadnjem času tudi mnogo skrb' družbenemu standardu. Čeprav nimajo ostanka dohodka, so se vključili v akcijo za nakup počitniških zmogljivosti in predvsem so se ovedli, da je potrebno še več skrb' posvetiti izobraževanju. »Tudi doslej smo sicer izobraževanju posvečali pozornost, vendar pa lahko rečem, da to ni bila stalna akcija. Za pihodnost tovarne je zelo pomembno, če si bo zagotavljala kadre za vodilna delovna mesta iz svojih vrst. In če z nekom dolgo delaš, tedaj je gotovo manj možnosti, da bi ti ne govoril resnice," je sklenila naš razgovor članica izvršnega odbora | Metka Koželj-Berčič.
M. HORVAT
NAŠI PRIJATELJI
MARJANA BEDENK - Gramex, Ljubljana
Pišite več o ženskah!
Marjana Bedenk je že dolgo prijateljica našega časnika.
Iz njene »izkaznice" sem razbral, da je že več kot sedem let zaposlena v ljubljanskem trgovskem in proizvodnem podjetju Gramex. Opravlja zahtevno delo — je vodja fakturnega oddelka.
»Več kot tri tisoč faktur moramo mesečno opraviti!“
Matjana Bedenk ni samo vodja v fakturnem oddelku, ukvarja se tudi z družbenopolitičnim delom v delovni organizaciji in v občini.
»Pred nedavnim so me izvolili še za podpredsednico samoupravne stanovanjske skupnosti za Bežigradom . ..“ Sicer pa je njeno osnovno družbenopolitično delo v sindikalni organizaciji. Ima kar dve funkciji. Je predsednica konference sindikata v Gra-mexu in predsednica osnovne sindikalne organizacije v skupnih službah
podjetja.
»Povejte kaj več o delu vašega sindikata? “
»Sindikat v naši delovni organizaciji je bil še pred dobrim letom zelo nedelaven. Šele z novo organiziranostjo sindikalne organizacije se je delo sindikata premaknilo z mrtve točke. Vse delo se sedaj odvija po sindikalnih skupinah, ki jih imamo več kot dvajset. Glavna tema razgovora na sestankih sindikalnih skupin je bila nazadnje sistemizacija in analitična ocena delovnih mest. Naš sindikat je predlagal marsikaj koristnega in sestavljavci predlogov omenjenih aktov so naša mnenja tudi upoštevah. Povedati vam moram, da je sindikalna organizacija v našem podjetju prisotna povsod in ničesar ne gre mimo sindikata ... V veliko oporo pri delu v sindikalni organizaciji je prav naš časnik Delavska enotnost. Izkušnje in tudi
napake drugih, ki jih obravnavate na straneh DE, nam mnogokrat pridejo prav.“
»Ali tudi drugi v Gramexu berejo DE? “
»Takole vam bom povedala: pred dobrim letom, ko smo naročih DE za vse člane izvršnega odbora in nadzornega odbora na njihove domače naslove, so se malodane vsi jezili, čemu zdaj še DE. Kdo jo bo pa bral ob obilici drugih političnih časopisov, ki jih prav tako prgemajo, so tarnali mnogi. Sama sem jih prepričevala, da je DE koristna, da je v njej zapisanega marsikaj, kar zanima slehernega delavca. In tako dalje in tako dalje. Prizadevanja niso bila zaman. Veste kg se danes dogaja? Isti ljudje, ki so DE na začetku odklanjali, se danes pritožujejo, če časnika ne dobijo pravočasno, če jim ga poštar prinese v ponedeljek namesto v soboto. To nas je spod-
budilo, da smo naročili še nove izvode in pravkar delam na tem, da bi DE še bolj razširila v našem kolektivu.11 »Čemu pripisujete ta preobrat? “ »Temu, da je na straneh DE spregovorilo več ljudi, da so objavljeni prispevki zanimivejši, pestrejši, bolj konkretni. Vsem skupaj so nam všeč tudi takšni prispevki, ki jih piše Azra Kristančič, v katerih nas lepo poučuje, da ljudje nismo le številke.14
»Kaj pa misliete, da bi bilo treba v DE še izboljšati? “
„Ta hip bi vam predlagala, da bi kaj več pisali o problemih žensk, zlasti za-poslenih mater. Tu je cel splet pr°' blemov, ki bi jih bilo treba temeljito obdelati, od otroškega varstva, šolstva, prehrane. Tudi sama sem mati in se z \semi temi problemi srečujem. Mnogokrat ne vem, kako iz zadrege. Dopoldne v službi, popoldne pa imam še ogromno dela doma. Zanimivo bi bilo | sUšati, kaj moški menijo o problemih žensk, kako gledajo na to, da morajo mnoge slovenske matere po služi i še trdo delati doma in da je to delo velikokrat premalo spoštovano. Tudi bi bilo dobro slišati, kaj možje mislijo o družbenopolitični	angažiranosti
žensk. In še bi lahko naštevala."
M. ŽIVKOVIČ
poverjeniki DS
8.	ELICA ROGELJSEK
9.	EDO SIKERIČ_
10.	CITA TRAMPUŠ *
11.	JOŽE DERNOVŠEK IZ MARJAN JELEN
13.	OLGA GALVANSKI
14.	BOGOTURlCNIK
15.	MARJANA BEDENK
\____________________
MM izobraževanje, kultura, znanost
17. april 1976
stran
OD TU IN TAM
VELENJE: Šaleška folklorna skupina je v petih letih, odkar deluje, imela že kakih 200 nastopov. Zdaj se pripravlja na gosto-var>je v Slovenjem Gradcu in na eelovečerni nastop v domu kulture Velenje.
ZKPO in Zveza prijateljev ■hladine občine Velenje si prizadevata poživiti kulturno delo na osnovnih šolah. V juniju bodo organizirali teden kulture v šolah, kjer bosta sodelovah tudi novoustanovljeni kulturni društvi na osnovni šoli Gustav Šilih Velenje in OŠ Šmartno ob Paki, kjer so kulturno društvo Poimenovali po mladinskem Pisatelju Oskarju Hudalesu.
Več kvalitetnih amaterskih kulturnih prireditev v velenjski občini v začetku tega meseca je bilo slabo obiskanih, le Amatersko gledališče Velenje si utira Pot v delovne kolektive. Kulturno akcijo v kolektivih bo vsekakor potrebno poživiti, tudi 2 akcijo sindikatov.
V. Š.
RAVNE NA KOROŠKEM: Občinski sindikalni svet v sodelovanju z Delavsko univerzo Ravne pripravlja tridnevni družbenopolitični seminar „B programa" za sindikalne delavce. Seminar, ki bo potekal v Predah, Mežici in Črni, bo zajel kakih 800 sindikalnih delavcev In članov mladinskih vodstev. Ker je tridnevni seminar v strnjeni obliki preutrudljiv, bodo Predavanja organizirali vsak drugi dan. Seminar naj bi bil zaključen do 25. aprila.
J. G.
SLOVENJ GRADEC: Tu je bil 10. aprila koncert oktetov in zbora lesne industrije Slovenije. Na letošnem, že četrtem takem srečanju, katerega gostitelj je bila tovarna meril TRISO, so nastopili okteti Javor iz Pivke, Jelovica iz Škofje Loke, Marles iz Maribora, TRO s Prevalj, KLI ri- Logatca in TRISO iz Slo-venjega Gradca. Poleg samostoj-nega nastopa vsakega od oktetov so združeni okteti zapeli tudi kot zbor, dan kasneje pa je ta svojevrstni zbor pod vodstvom Tomaža Tozona imel svoj prvi koncert, in to najprej na Prevaljah, zvečer pa še na Ravnah.
Dosežki te lesarske pevske druščine" presegajo začetne ambicije, iz katerih je zamisel o tem srečanju izšla, ustvarjajo si Posebno mesto v slovenski pevski kulturi.
MARCEL ŠTEFANČIČ
LJUBLJANA: V avli Mestnega gledališča ljubljanskega razstavljajo od 11. do 22. aprila dlani društva likovnih samorastnikov Ljubljana: inž. Rudolf Arh, inž. Marin Berovič, Ema Ham, Milan Merhar, Rafaela Potokar in France Smole.
KULTURNA AKCIJA OBČINSKEGA SVETA ZSS MARIBOR
Odlično pomagalo
Že prva številka mariborskega Informatorja za organizatorje kulturnega življenja obeta zelo praktično pomoč tistim, ki naj bi poskrbeli za poživitev kulturnega življenja
Komisija za kulturo občinskega sveta ZSS Maribor je že v marcu oskrbela nekaj sto organizatorjev kulturnega življenja v mariborskih delovnih organizacijah z odličnim pomagalom pri delu. V skromni ciklostirani izdaji jim je namreč posredovala prvo številko Informatorja za organizatorje kulturnega življenja. Prvi številki, ki je zelo zajetna, se bo gotovo pridružila druga, tretja in vse naslednje, kakor se bo pač porajala nova ponudba kulturnih programov.
O mariborskem Informatorju za organizatorje kulturnega življenja kaže spregovoriti v širšem kulturnem prostoru zavoljo več razlogov. Prvič že zaradi tega, ker je ta mariborska pobuda res odlična in jo kaže posnemati. Če pravim posnemati, s tem ne mislim dobesedno, čeprav tudi posnemanje nikomur ne bi škodilo. Zamisel takega informatorja pa je vsekakor mogoče dopolnjevati ali preoblikovati, vendarle pa ohraniti zvestobo osnovnemu namenu: informirati, kaj vse je bodisi na amaterskem bodisi na poklicnem kul-turno-ustvarjalnem področju ljudem na voljo, kaj vse' si lahko ogledajo, poslušajo, berejo, kje vse se lahko sami ustvarjalno vključijo .. .
Drugič kaže Informatorju za organizatorje kulturnega življenja posvetiti pozornost v širšem kulturnem prostoru tudi zaradi tega, ker bi tak Informator lahko koristil tudi organizatorjem kulturnega življenja v drugih občinah mariborske regije. Pri tem mislim na tiste njegove informacije, ki bi jih lahko posredovali širšemu območju kot ponudbo, saj bi se večje organizirane skupine ljudi lahko pripeljale z avtobusi na ogled posameznih prireditev v Mariboru, ali pa bi mariborske kulturne skupine ali poklicne kulturne institucije z določenim programom povabili v goste v domači kraj.
S tem pa smo pravzaprav že pri tretjem razlogu, zaradi katerega pišemo o mariborskem Informatorju za organizatorje kulturnega življenja. V vseh tistih slovenskih ob činah, kjer je kulturna ponudba domačega kraja skromnejša tako iz vrst amaterskih kot poklicnih kulturnih delavcev, bi vsaj pred začetkom vsake nove kulturne sezone lahko zbrali informacije tudi o kulturni ponudbi s širšega regijskega in slovenskega kulturnega prostora. Tako bi dobili široko osnovo za sestavljanje konkretnih programov kulturnih gostovanj, osnovo, iz katere bi lahko odbiral širok krog zainteresiranih občanov oziroma za-
interesiranih delovnih kolektivov. Seveda tudi v takih krajih ne bi ostali le pri informaciji o tem, katere kulturne prireditve bi lahko posredovaJj*)d drugod.
Prva številka Informatorja za organizatorje kulturnega življenja v Mariboru pa spodbuja tudi k razmišljanju, kako bi še lahko vsebinsko oblikovali tak informator. Ker smo letos v jubilejnem Cankarjevem letu, bi nemara lahko eno od številk takega informatorja posvetili prav številnim možnostim za srečanje s Cankarjem — pisateljem, pa tudi politikom. Zbrali bi bolj podrobne informacije o vseh številnih prireditvah, ki bodo posvečene Cankarju, tudi po šolah, krajevnih skupnostih, kolektivih. Obširnejšo informacijo bi lahko posredovali o vseh dostopnih Cankarjevih delih v knjižnicah, o možnostih nakupa novih, pa tudi starejših izdaj Cankarjevih del, knjig, ki obravnavajo pisatelja, saj bomo prav teh vjubilejnem letu dobili lepo število. Nedavna televizijska anketa med mimoidočimi na cesti je pokazala, da Cankar ljudem le ni tako znan, kot bi mislili in da je vreden vsak napor, ki bi prispeval, da bi postal Cankar ljudem bolj domač, bolje razumljen.
KAJ JE
V INFORMATORJU?
Obsežno vsebino prvega Informatorja za organizatorje kulturnega življenja v Mariboru je. mogoče le nakazati. Zelo obširno nas seznanja z zelo razvejanim in bogatim amaterskim kulturnim delom v tej občini, kjer deluje kar 67 kulturnih društev, ki so lani izvedle s svojimi 290 sekcijami več kot 1800 nastopov, ki si jih je ogledalo skoraj 700.000 ljudi. V nadaljevanju navajajo, kakšne nastope nudijo posamezne sekcije, kakšna je njihova kulturna afirmacija in kakšna je cena nji-
hovega nastopa (povračilo stroškov). S svojo ponudbo se tako predstavijo zbori, orkestri, gledališke, folklorne in plesne skupine. Kino podjetje seznanja kolektive z možnostmi odkupa predstave za kolektive, o možnostih filmskega abonmaja za kolektive. Svojo ponudbo navaja koncertna poslovalnica, ki je v tej sezoni uvedla nov ciklus „Popularni koncerti41.
Tako si sledijo informacije. Muzej narodne osvoboditve seznanja, kdaj si lahko ogledajo posamezniki ali skupine njihove stalne zbirke, seznanja s tem, da je možno njihove razstave tudi seliti, postaviti tudi v prostorih delovnih organizacij. In takih razstav, s katerimi gostujejo v večjih krajih	severovzhodne
Slovenije, je trenutno kar pet. Predstavlja se Pokrajinski muzej z informacijami, kaj je mogoče pri njih videti in seveda kdaj. Sledijo informacije Umetnostne galerije, kjer	med drugim
izvemo, da je po predhodnem dogovoru možno tudi strokovno vodstvo po galeriji, hkrati pa navajajo celoleten program svojih razstav. Ponudbo SNG Maribor, drame in malega odra kot tudi opere in baleta spremljajo obširnejši teksti o uprizorjenih delih, seveda pa tudi cena pri odkupu predstave doma ali na gostovanju. S svojim programom se predstavlja založba Obzorja, prek mariborske poslovalnice tudi založba Mladinska knjiga pa Prešernova družba, ki svojemu programu priključuje tudi informacijo, kako naročiti knjige in revije te družbe. Predstavlja se Mariborska knjižnica, ki razpolaga s 170.000 knjigami in pri kateri deluje tudi potujoča knjižnica — bibliobus, ki obiskuje 24 krajev v občini in ki tudi razglaša, kdaj in kje je kakšna kulturna prireditev. Kot zadnje se predstavlja s svojo ponudbo Lutkovno gledališče, ki je od lani poklicna ustanova.
Morda se bodo našega navdušenja za ta mariborski informator malo nalezli tudi izdajatelji Priročnika za organizatorje kulturnega življenja in ga v svojem drugem zvezku ponatisnili.
SONJA GAŠPERŠIČ

‘ ..............
Slovenski knjižni trg se je zelo dobro pripravil na stoletnico rojstva Ivana Cankaija. Poleg knjig, ki so že doslej bile dostopne, so slovenske založbe pripravile ob jubilejnem letu več novih izdaj Cankarjevih del ali del o velikem pisatelju. In ker naj bi si sindikati prizadevali, da bi tudi kolektivi odkupili letos kar največ teh knjig, da bi bile delavcem res dostopne, preglejmo na kratko to bogato knjižno bero.
Predvsem je treba povedati, da bo bralcem letos dostopno celotno Cankarjevo ZBRANO DELO v tridesetih knjigah, ki ga je oskrbela Državna založba Slovenije. Gre za doslej najpopolnejšo izdajo Cankarjevega celotnega opusa, ki poleg literarnega in publicističnega dela objavlja tudi obširno pisateljevo korespondenco in je opremljena z izčrpnim komentarjem znanih cankaroslovcev. Mladinska knjiga pa je ponatisnila v sedmih knjigah Cankarjevo IZBRANO DELO, ki je pred leti izšlo v zbirki Naša beseda. Izbor prinaša najboljša in najznačilnejša Cankarjeva dela.
Omeniti moramo še več izdaj posameznih del: HIŠA MARIJE POMOČNICE v popularni zbirki Sto romanov, množični izdaji KURENTA Državne založbe in MARTINA KAČURJA Prešernove družbe, Moravčev izbor Cankarjevih političnih govorov in predavanj pod naslovom OČIŠČENJE IN POMLAJENJE (DZS), ki jim je dodana Bela krizantema in nelarj značilnih odlomkov iz Cankarjevih literarnih tekstov Delo bo izšlo v množični izdaji in se ga bodo lahko dobro poslužili tudi organizatorji Cankarjevih proslav. Na temo AGONIJA VELJAKOV V CANKARJEVI SATIRIČNI PROZI je izbor za založbo Obzorja pripravil Franc Zadravec. Cankarjeva založba bo v miniaturki ponatisnila letos PESMI - PODOBE IZ SANJ, sledijo ponatisi NA KLANCU (Državna založba), ŠTIRI DRAME ter HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA (MK).
Tudi v založbi Delavske enotnosti bosta izšli dve praktični izdaji: Babičeva dramatizacija HLAPCA JERNEJA in montaža odlomkov iz Cankarjevih tekstov (primerna za proslave), ki stajo pod nasldvom V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL pripravila Jože Rode in Jože Vozny.
Med deli o Cankarju opozarjamo predvsem na tri publikacije v zbirki Bela krizantema (CZ); izbor člankov Josipa Vidmarja O IVANU CANKARJU, Borisa Ziherla IVAN CANKAR IN NAŠ ČAS in razpravo Franceta Bernika ZGODNJA CANKARJEVA PROZA. Podrobnejše informacije o vseh izdajah pa boste izvedeli iz kataloga, ki so ga ob 100-letnici Ivana Cankarja izdale slovenske založbe in ki ga boste našli v vsaki knjigami.
KAKO SVA SE IZOBRAŽEVALA?
Z diplomo se izobraževanje ne konča
. Pred nedavnim sem pisala o dopolnilnem 'Zob ra že vanju na fakulteti za elektroteh-^ko v Ljubljani. Na tiskovni konferenci so ^krat sodelovali tudi predstavniki Zdru-2enega podjetja slovenskih železarn, za ka-tere je bilo izobraževanje o^ delu orga-nizirano. Vsi so bili zadovoljni in izrazili so nuienje, da je dopolnilno izobraževanje ob nujno potrebno, če hočeš slediti teh-^'oškemu napredku in tvorno delovati v delovnem procesu.
. Tudi s tovarišema Kramarjem in Bakom, 'ftženirjema elektrotehnike iz Železarne Jevnice, sem se pogovarjala o tej'temi-Tovariš Kramarje diplomiral na fakulteti a elektrotehniko pred skoraj dvajsetimi kti, natančneje leta 1957 in je bil v že-'Zarni eden prvih inženirjev. Njegov tovariš ^k pa je končal šolanje na fakulteti točno desetimi leti.
. 9e se z očesom laika ozremo okoli sebe, "ditno, da seje na področju elektrotehnike
v tem času veliko spremenilo- To sta mi oba strokovnjaka v pogovoru še natančneje razložila. Zato se mi je nehote vsililo vprašanje:
-	Kako sta se vsa ta leta od konca študija pa do organiziranega dopolnilnega izobraževanja na fakulteti za elektrotehniko izobraževala in dopolnjevala svoje znanje? •
Tovariš Kramar poučuje tudi v žele- « zarskem tehniškem centru na Jesenicah in že to ga je nekako sililo- da je sledil razvoj u elektrotehnike. Glavni vir izobraževanja so mu biB strokovni časopisi, revije in priročniki, ki jih je dobil v tehnični knjižnici.
In čeprav je tovariš Bak končal šolanje deset let pozneje, je pri svojem delu čutil veliko potrebo po dopolnilnem izobraževanju, kajti tehnologija se je tako rekoč spreminjala iz leta v leto. Tudi njemu so pri tem služili strokovni časopisi.
-	Ko smo v železarno dobili nove stroje
Tudi inženirja elektrotehnike iz jeseniške železarne Bak in ■kramar si nabirata dopolnilno znanje
iz Amerike, so prišli tudi strokovnjaki, ki so nas na posebnih seminarjih seznanili z njihovim delovanjem, sami pa smo prevedli njihovo literaturo, pripovedujeta tovariša.
Seveda pa ni bilo dovolj, da so se z novo tehnologijo seznanili samo inženirji. Vodje in asistenti so pridobljeno znanje po-
sredovah neposrednim vzdrževalcem strojev.
- In ker se je kazala vedno večja potreba po dodatnem izobraževanju, smo ga v dogovoru s fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani organizirali za elektrotehnike in inženirje Združenega podjetja slovenskih
železarn. Predavanja so bila približno na vsakih štirinajst dni ob petkih in sobotah, udeležili pa so se jih lahko vsi tehniki in Inženirji- Lahko rečeva, da se je v to izobraževanje vključilo vsaj 70 % naših strokovnjakov. Program je bil sestavljen po dogovoru in je ustrezal potrebam železarn. Tako organizirano izobraževanje je lahko veliko bolj uspešno, kot če se sam ubadaš s problemi in največkrat ne veš, kje bi se jih lotil. Fakulteta pa sledi vsem novostim, tako da so nam jih predavatelji bo^ strnjeno podali. Kot ..študenta" sva se tokrat počutila povsem drugače kot pred dvajsetimi in desetimi leti; misliva, da za druge velja enako. Veliko bolje smo lahko sodelovali v učnem procesu, se pogovarjali s predavatelji, zastavljali vprašanja, izmenjavali izkušnje. Zdaj, ko se enoletni tečaj izteka, bi lahko rekla, da smo za nekaj časa oboroženi z znanjem, vendar ga bo treba vsaj vsaki dve leti obnavljati in dopolnjevat L Se posebej bo to potrebno, ker investiramo v nove sisteme. Ravno zdaj poteka pri nas tudi interna izobraževalna akcija. Imamo tudi nekaj težav, ker prihajajo novi delavci, že usposobljeni pa odhajajo, pripovedujeta moja sogovornika.
Čeprav tehničnim strokovnjakom radi očitamo, da so preveč usmerjeni samo na svoje področje dela, sem v pogovoru s tovarišema Kramar jem in Bakom spoznala, da gledata tudi širše:
- Take oblike izobraževanja bi bile potrebne tudi v drugih panogah, sta dejala na koncu našega razgovora.
STANKA RITONJA
PREDSEDSTVO SVETA ZSJ O AKTUALNIH VPRAŠANJIH URESNIČEVANJA POLITIKE EKONOMSKEGA IN SOCIALNEGA RAZVOJA LETOS
Umika in odstopanj ni!
Vsi kolektivi, družbenopolitični organi in organizacije si morajo prizadevati za dosledno izvajanje nove politike urejanja dolžniško-upniških razmerij
V SREDIŠČU POZORNOSTI SINDIKATOV BiH
Veliko nalog — vsaki prednost
Temeljne smeri delovanja naravnane k nadaljnjemu razvoju samoupravnih socialističnih odnosov in izboljševanju življenjske ravni zaposlenih — Velik napredek na področju obveščanja
V	enaki meri kot tekoče gospodarske razmere so tudi problemi v zvezi z uvajanjem novega sistema obračunavanja in ugotavljanja dohodka v središču pozornosti sindikatov, saj pomenijo nadaljevanje že začetih prizadevanj za stabilizacijo. Ravnali bi v lastno škodo, če bi se strinjali s poskusi in hotenji, da bi že sprejete ukrepe omilili ali da bi po poti povečevanja cen in drugih manipulacij, namesto z doslednim izvajanjem sprejetih dogovorov in z boljšim delom iskali izhod iz sedanjih težav. Stališče sindikatov je torej jasno: vsi kolektivi, vsi družbenopolitični organi in organizacije si morajo prizadevati za dosledno izvajanje nove politike urejanja dolžniško-upniških razmerij.
V	teh nekaj misli smo strnili uvodno razpravo podpredsednika sveta ZSJ Djure Vekiča na zadnji seji predsedstva tega organa, na kateri so v prvi točki dnevnega reda spregovorili o nekaterih aktualnih vprašanjih uresničevanja politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letošnjem letu.
NIČ VEČ „V ROKAVICAH"
Kako razumeti že omenjeni poziv k doslednemu uresničevanju že sprejete politike?
Gre predvsem za to, da bi se morali do aktualnih problemov naše družbe vsi vesti kar najbolj odgovorno. To pomeni, da moramo - vsak v svojem okolju -pozornost usmeriti na najvažnejša vprašanja, kakršna so pokrivanje izgub, zmanjševanje zalog, revizija investicij, zmanjševanje še vseh drugih apetitov, ki se ne ujemajo z materialnimi možnostmi, produktivnost ... Ne le o tem, ampak sploh o vseh problemih moramo delavcem brez odlašanja povedati pravo resnico, kajti le tako jih bomo uspeli mobilizirati za akcijo.
Povedano drugače: če smo se in če se morda Še kje pogovarjamo „v rokavicah", skrivamo resnico pred delavci, naj poslej prevlada praksa odkrite razprave, kakršno že uveljavljajo kolektivi, ki so že doslej dosledno uveljavljali ustavo. Ta resnica bo marsikdaj tudi boleča, toda: prej ko se bomo z njo soočili, bolje bo! Ni treba posebej poudarjati, da k temu sklopu „ odprtih zadev" sodi tudi odgovor na vprašanje, do kakšne mere smo še pripravljeni sanirati nekatere kolektive in vlagati v njihove „jame
brez dna", namesto da bi sile, sredstva in napore usmerjali v hitrejše opuščanje neidoče in preusmerjanje v novo proizvodnjo oziroma tudi v likvidacijo podjetij, ki niso sposobna življenja. V tem primeru, so poudarili na seji, moramo vnaprej poskrbeti za socialno varnost delavcev, ki bi prišli ob delo.
NE POLITIKA ODREKANJA, AMPAK POLITIKA DOBREGA GOSPODARJENJA
V nadaljevanju seje je predsedstvo sveta ZSJ obravnavalo in uskladilo pripombe in predloge v zvezi z osnutkom drugega dela družbenega plana Jugoslavije za obdobje od 1976. do 1980. leta. V dokaj polemični razpravi o tem delu dokumenta, ki vsebuje smernice in ukrepe ekonomske politike v tekočem srednjeročnem razdobju, se je izkristaliziralo stališče, da nikakor ne gre govoriti o politiki odrekanja za vsako ceno, ampak o politiki skrb nej šega gospodarjenja s tistim, kar imamo, da bi na tej osnovi ustvarili več. Zato želje, da bi se vsi stlačili v zadnji vlak, kot so se nekateri izrazili, nikakor niso realne, pač pa jih bo treba še usklajevati s stališča najširših družbenih interesov.
Razprav o tem in o planu kot celoti bo še veliko. Sodeč po zadnji seji predsedstva sveta ZSJ se bodo kopja nemara še najbolj lomila ob dveh skupinah vprašanj: kako hitreje razvijati manj rczvita območja in s kakšno stopnjo naj bi se v tem srednjeročnem o trdo bju razvijalo naše gospodarstvo. Vsekakor naj ne bi bila previsoka, ker bi spodbujala anticipirano porabo, torej prav tisto, česar se skušamo otresti, ko govorimo o načrtovanju v mejah realnih možnosti
JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Malo je ljudi, kijih vsebina zakona o združenem delu, o katerega osnutku zdaj teče javna razprava, ne bi prizadevala tako ali drugače. Nedvomno pa drži tudi to, da „mala ustava" odgovarja na dileme, ki so še omogočale delovanje protisamoupravnih sil, je poudaril sekretar sveta ZSJ Andrej Grahor, ko je pojasnjeval naloge sindikatov pri organizaciji javne razprave o osnutku zakona o združenem delu.
Podroben program akcij in
ukrepov bodo, po dogovoru na seji predsedstva, sprejeli prihodnji torek na seji Sveta ZSJ. M. G.
IZ SINDIKALNEGA TISKA
Sodelavcem časnika DOL-GOZOK so prejšnji teden predstavniki sodišč dali izjave v zvezi s spremembo uradnih ur za stranke, ta teden pa so o istem vprašanju govorili predstavniki drugih javnih institucij. Slednji mislijo drugače kot predstavniki sodišč. Menijo, da je treba detovni čas prilagoditi potrebam strank. Večina med njimi je izjavila, da bi takoj začeli z akcijo, če bi do njih prišla takšna želja občanov. Če nič drugega, bi vsaj uvedli popoldanska dežurstva.
Redakcija časopisa Dolgo-zok jev zadnji številki posvetila eno od strani grozeči epidemiji gripe. Znano je, da je v epidemiji gripe v jeseni 1918 in spomladi leta 1919 zbolelo približno 500 milijonov ljudi bolezen pa je terjala 20 milijonov smrtnih žrtev — torej več kot vsa I. svetovna vojna. Članek poleg tega navaja tudi simptome gripe, daje nasvete o njenem preprečevanju in zdravljenju, piše pa tudi o februarskih in marčevskih poročilih zdravstvenih služb v petih vojvodinskih mestih - Subotici, Kikindi, Zrenjaninu, Bački Topoli in Novem Sadu - o tem, koliko ljudi je zbolelo v pokrajini in kakšnih preventivnih ukrepov so se lotili
Znanost je razveselila svet z novim telmičnim čudežem - mikrovalovno pečico. V Novem Sadu so jih prodali 30. Voda v njih zavre v 2 sekundah, piščanec, ki tehta kilogram in pol, se speče v petih minutah - pečica pa porabi zelo malo električne energije. Članek v najnovejši številki časnika Dolgozok nas podrobno seznani s tem čudežnim izumom.
LASLO MAGOSI
Razvoj samoupravnih odnosov v združenem delu, naloge pri doslednem uresničevanju politike, družbenoekonomskega razvoja in dohodkovnih odnosov, informiranost v delovnih kolektivih - to so teme, ki jih sindikati v Bosni in Hercegovini v zadnjem času uvrščajo na dnevni red svojih sej.
OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA
Predsedstvo sveta zveze sindikatov te republike posebej opozarja na družbenopolitično vlogo zveze sindikatov pri uresničevanju ustavnih načel v praksi. Nič manj pozornosti ne posveča tudi metodologiji dela in organiziranosti v delovanju te organizacije pri tem, koliko akcija sindikata daje konkretne rezultate, ko gre za samoupravne pravice in dolžnosti delavcev in njihovo odločanje, še zlasti kar zadeva razvojne programe delovnih organizacij in razpolaganje z dohodkom, ki ga ustvarijo. Informiranost zaposlenih o tokovih in ciljih družbenega načrtovanja in bistva družbenih ukrepov kot tudi o samoupravnih odnosih zlasti na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov v
Člani republiškega odbora sindikata delavcev v dejavnostih vzgoje, izobraževanja in znanosti SR Hrvaške so sklenili podpisati sedenf skupinskih samoupravnih sporazumov o usklajevanju pogojev za pridobivanje dohodka, o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Kmalu bodo podpisali tudi osmi samoupravni sporazum, to je za skupino študentskih centrov SR Hrvaške.
Samoupravne sporazume je sprejelo 5389 organizacij zdru-
posameznih okoljih ima zelo pomembno vlogo. Pri tem sindikat še posebej vztraja.
Temeljne smeri letošnje akcije zveze sindikatov BIH bodo usmerjene v nadaljnji razvoj samoupravnih sociahstičnih odnosov, predvsem v TOZD (delo zborov delavcev, samoupravne delavske kontrole, delavskih svetov in v zvezi s tem tudi osnovnih organizacij sindikata), delovanje delegatskega sistema, dalje v dohodkovne odnose, delitev po rezultatih dela in v pravočasno izplačevanje osebnih dohodkov. Ni nobenega dvoma, da bo še bolj poudarjeno vprašanje življenjske ravni zaposlenih, predvsem pa graditev stanovanj za delavce, zagotovitev toplega obroka, izboljšanje delovnih razmer in varstva pri delu, preventivno varstvo zaposlenih, prevoz, akcijska, organizacijska in kadrovska krepitev in usposabljanje za delovanje osnovne sindikalne organizacije.
Ko gre za obveščanje, ugotavljajo sindikati, da so v zadnjih letih ha tem področju precej štorih, zlasti v gradbeništvu: v BiH izhaja 120 časopisov delovnih organizacij s skupno naklado približno 500.000 izvodov, približno 75
ženega dela, (brez delavskih in ljudskih univerz). Višina osebnega dohodka na osnovi delovnega staža ne more znašati več kot 0,3 odstotka na osnvo osebnega dohodka za vsako leto staža. Največji osebni dohodek ne more biti višji od štirih poprečnih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu Hrvaške, v visokem šolstvu in znanosti pa je lahko izjemoma tudi petkrat višji, vendar je potrebno o vsakem takem primeru posebej razpravljati. V primeru, da ne bi bili samoupravni sporazumi podpisani, bi prišli v nasprotje s splošno družbeno
biltenov z naklado 150.000 ter mnogo drugih publikacij brošur itd. Takšno obveščanje prispeva k uspešnejšemu uresničevanju ciljev in koristi delovnih ljudi in samoupravnih odnosov v celoti. Vseeno pa ne smemo pozabiti, opozarjajo, da kljub pomembnemu razvoju sredstev obveščanja v OZD, le-ta še niso sistematično usklajena z dejanskimi potrebami zaposlenih niti ne z že sprejetimi stališči. Ugotavljajo, da je obveščanje v delovni organizaciji zelo pogosto pod različnimi vplivi še zmeraj. To p3 posredno ali neposredno odseva na razvitost in učinkovitost sistema obveščanja, na konstituiranje in normativno urejanje, na vire informacij in njihovo kroženje, kadrovsko politiko, obravnavanje novinaijev, ki delajo v teh časopisih, i*1 podobno. Tam, kjer obveščanje ni dovolj razvito, tudi samoupravni odnosi niso na ustrezni ravni.
Kakorkoli že, povzetek o tej problematiki bi lahko bil naslednji: da bi časopisi delovnih organizacij lahko opravili svojo funkcijo tako, da bodo zares glasila samoupravno organiziranega delavskega razreda.
E. NJEMČEVIČ
politiko, s podpisovanjem sporazumov, kakršni so sedaj, pa v konflikt s sindikalnim članstvom. Zato se je republiški odbor odločil za kompromisno rešitev:	podpisati sporazum,
toda v internih samoupravnih sporazumih organizacij združenega dela je treba vsa sporna vprašanja pravilno rešiti. V pri' meijavi z dosedanjim načinom delitve dohodka in osebnih dohodkov pomenijo sedanji samoupravni sporazumi pomemben napredek, kljub temu pa jih bodo med letom še dopolnjevali.
v.o.
Novi samoupravni sporazumi
Laž ima kratke noge
Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja
Ena izmed zelo pomembnih osebnostnih značilnosti je spo-mje tistega, kar si rekel ali rekla. Obljuba dela dolg, pravi star slovenski pregovor. In če ta pregovor razširimo, potem lahko rečemo, da imamo radi opravka z ljudmi, ki za tistim, kar rečejo, tudi stojijo ali da svojo besedo tudi držijo. V zasebnem življenju in še toliko bolj pri delu.
Toda ... kot je star pregovor, ki sem ga omenila, drugi ne more biti kdo ve koliko starejši. Izmislili so si ga tisti, ki radi vse obljubijo in ničesar ne naredijo, tisti, ki meni govorijo o tebi tako, tebi pa o meni povsem drugače, tisti, ki govorijo danes tako, jutri pa drugače.
Bržčas že veste, za kateri
pregovor gre: ..Obljubiti in narediti je preveč!"
In če takih ljudi ne maramo v zasebnem življenju, jih maramo še toliko manj v službi. Vendar so bili, so in bodo, kajti ljudje so ljudje in v nobeni družbi, tudi v naši ne, ne živijo in ne bodo živeli sami angelčki. S tem je treba računati, hkrati pa si prizadevati, da bi jih bilo čim manj.
Če bi brskali po vsakdanjem življenju v delovnih kolektivih, bi našli množico primerov, ki kalijo medosebne odnose brez potrebe. Poznam vplivnega moža, ki se v delovni organizaciji na moč trudi, da se nikomur ne bi zameril. Kot povsod, so tudi pri njih različni konflikti — ne toliko osebni kot
konflikti idej za boljše delo, konflikti razvojnih načrtov. Z vsakim posebej se mož vedno strinja, izogiba pa se skupnemu razčiščevanju.. Da se ne bi zameril! Toda — zameril se je vsem! (In koliko škode je povzročil s takšnim načinom!) Drugi, denimo, je pripravljen vedno zanikati, če je kaj rekel brez prič, če pač tako kaže, da je zanj bolje. Skratka laže! Tretji ljudem obljublja ,.napredovanj a" in tako duši probleme, ki bodo pozneje izbruhnili v veliko hujši obliki.
Imamo pa še en pregovor, ki pravi, da ima laž kratke noge. Res, da se slej ko prej vsak ujame, toda brazgotina z vsemi posledicami med ljudmi še dolgo ostane.
Pogojna delitev »dobička«
V kupon
PRAVNIK SVETUJE
VPRAŠANJE: Vaš sin, ki je strojni ključavničar, se je zaposlil v tovarni lani ob koncu septembra, z delom pa je zaradi odhoda k vojakom prenehal decembra. Okrog novega leta so v tovarni delili na osebne dohodke poleg redne akontacije tudi del dohodka, ki je bil ustvarjen v drugi polovici poslovnega leta. Teh sredstev so bili deležni vsi še zaposleni delavci. Za tiste delavce, ki so v tem času odšli k vojakom, pa so vam v tovarni vodilni delavci pojasnili, da so samoupravni organi sprejeli sklep, da bodo ti delavci dobili denar, ko se bodo vrnili
od vojakov in pod pogojem, da se bodo ponovno zaposlili v tovarni. Občinski svet ZSS je v tovarni že dvakrat posredoval za te delavce, vendar doslej zaman.
K. Š. - Tržič
ODGOVOR: Iz vaših navedb lahko sklepamo, da so v tovarni ob koncu leta delili del sredstev, ki so jih delavci ustvarili v obdobju julij - december. Delili so torej del tistih sredstev, ki jih je s svojim delom soustvarjal tudi vaš sin v času približno dveh mesecev, kolikor je bil v navedenem času na delu v tovarni.
Zato bi morali pri tej delitvi upoštevati tudi njega in mu izplačati trajanju njegovega dela sorazmeren del. Sklep samoupravnih organov, po katerem naj bi delavci, ki so odšli k vojakom, dobili delež, ki jim gre, šele po prihodu iz vojske in pod pogojem, če se ponovno zaposlijo v tovarni, ni zakonit. Pravica delavca do osebnega dohodka ne more biti omejena ah pogojena. Glede na to, da ste doslej že poskušali uveljaviti pravico svojega sina, in to brez uspeha, kaže, da se boste morali obrniti na sodišče združenega dela v Kranju.
d
i:
\
v
1
1
t
1
s
i
1
(
\
{
1
17. april 1976
stran
13
življenje med poldnevniki
ta teden v žarišču
Kolikor bolj se bližajo vroči avgustovski dnevi, toliko bolj izčrpne in intenzivne so priprave na 5. konferenco neuvrščenih v Colombu. V vseh teh pripravah aktivno sodeluje tudi naša dr-žava. Pred nekaj dnevi sta se s tovarišem Titom na Brionih srečala predsednica dežele gostiteljice neuvrščenega vrha — Shri Lanke - Sirimavo Bandaranaike
egiptovski predsednik Anvar El Sadat, bfeposredne organizacijske in politične priprave ter Seveda položaj na Bližnjem vzho-čh s stališča politike neuvrščanja ~ to so bile temeljne teme razgovorov na omenjenih srečanjih H v ta krog nedvomno sodi tudi večdnevna politična turneja Podpredsednika ZIS in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Mi-loša Miniča po nekaterih deželah južne Azije in Bližnjega vzhoda. Tudi v teh predelih je namreč čutiti vedno večje zanimanje za Politiko neuvrščanja, kajti po dolgem obdobju ameriške nadvlade v Aziji se tamkajšnji narodi ogledujejo po novih poteh med-narodnega sodelovanja in boja za mir.
Našo sosedo Italijo še naprej Pesti huda gospodarsko-politič-na kriza. Stvari so se v zadnjih tednih tako zavozljale, da vsi napovedujejo neizogibnost predčasnih parlamentarnih volitev. Zanimivo pa je, da si nobena od najmočnejših političnih strank
— ne krščanski demokrati ne socialisti in ne komunisti — ne želijo takšnega zasuka. Zlasti so pri odklonilnem stališču vztrajni komunisti, ki še naprej ponavljajo poziv na združitev vseh demokratičnih sil Italije. Komunisti namreč menijo, da bi nove volitve v sedanjem trenutku hude gospodarsko socialne krize, krize, ki terja takojšnje ukrepe, ne bile oportune. Tudi vladajoča krščanska demokracija si vohtev ne želi, ker se nova usmeritev k levim silam še ni uveljavila in predvsem, ker se tudi stranka še ni prilagodila novim političnim razmeram v Italiji.
Tisto, kar danes potrebuje Italija, je stabilna in učinkovita vlada; vlada, ki bi uživala podporo parlamenta in naprednih političnih sil pri reševanju res neodložljivih in hudih gospodarskih problemov. Take vlade pa Italija nima, zaupanje v sedanje rimsko vodstvo se vedno bolj maje in predčasne volitve se zdijo neizogibna nujnost. Povsem jasno pa je, da tudi same volitve ne bodo razrešile sedanje krize. Italija se mora rešiti okostenelih družbenopolitičnih shem in struktur, da bo lahko uspešno razreševala tudi gospodarsko krizo. Za razreševanje teh in takšnih problemov pa je nujna enotnost vseh demokratičnih sil Italije.
BRANKO DOBRANIC
POLITIKA DOHODKA IN SKANDINAVSKI SINDIKATI	
Dvojna dilema -	- nujno zlo
Splošna gospodarska gibanja v svetu bodo nujno spremenila tudi vlogo sindikatov v kapitalističnih državah	
Sindikalno gibanje v skandinavskih državah seje tako kot v drugih kapitalističnih državah načelno zmeraj postavljalo po robu državni intervenciji v mezdni politiki. Ko so, denimo, švedski sindikati leta 1951 prvič obdelali tako imenovano solidarno politiko mezd, so ugotovili, da je naloga države zagotoviti družbenoekonomsko ravnotežje, naloga sindikalnega gibanja pa je, da nase prevzame odgovornost za tarifno politiko, ki se bo gibala v družbenoekonomskih okvirih.
V zadnjih letih skandinavskim vladam ne uspeva uresničevati ravnovesja v ekonomiki. Prav zato je bilo vse teže braniti pravico sindikatov in delodajalcev, da sami oblikujejo tarifno politiko. Rezultat je bil sprejetje trojnih dogovorov med državo, sindikati in delodajalci, ki so imeli naravo politike dohodka.
Sindikati se prav zato zdaj soočajo z dvojno dilemo. Če se skupaj z delodajalci odločno postavijo po robu državni intervenciji v politiki dohodka, se lahko soočijo s stvarno nevarnostjo, da bodo sklepi parlamenta anulirali vrednost konkretnih kolektivnih dogovorov. Če pa bi sprejeli državno intervencijo na tem področju kot stalno obliko, bi to pomenilo konec institucije svo-
bodnih pogajanj, kar bi, glede na razmerje sil v parlamentu, lahko imelo v določenih trenutkih zelo škodljive posledice za delavce.
Večina skandinavskih držav, z izjemo Švedske, je bila že prisiljena sprejeti državno intervencijo. Na Danskem so vlada, delodajalci in sindikati sprejeli takšno skupno politiko dohodka, ki zajema najožjo medsebojno odvisnost tarifne z davčno in socialno politiko in politiko v kmetijstvu ter druge ukrepe, ki vplivajo na gospodarstvo. Na Finskem imajo dokaj dolgo tradicijo in izkušnje v sodelovanju države z delodajalci in sindikati v plačilni politiki. Te izkušnje so na Islandiji skromne, vendar je tudi tam že
jasno, da sindikati indelodajalci v sedanjih razmerah ne morejo več reševati problemov plačilne politike in cen samo z medsebojnimi dogovori. Tudi na Norveškem so sindikati v zadnjih letih precej sodelovali z vlado na pogovorih o mezdah.
Najbolj so zadržani švedski sindikati. Res pa je, da se zavedajo, da poleg koristi sindikatov in delodajalcev obstajajo tudi širše družbene koristi, za katere se vlada in par-lament morata bojevati, zlasti v kriznih gospodarskih trenutkih. Zato sindikati sprejemajo pogovore o politiki dohodka, vendar poudarjajo, da je to lahko samo na prostovoljni podlagi oziroma brez trdnejših obveznosti sindikata.
Predsednik zveze švedskih sindikatov Gunnar Nilson vidi možnost ohranitve institucije svobodnih kolektivnih pogajanj, če bi bili izpolnjeni trije pogoji; „Moramo se,“ pravi Nilson, ..iztrgati iz takega razvoja čimprej, da bi se lahko vrnili k tradicionalnim pogajanjem o mezdah. To bomo lahko dosegli, ko bomo dobili nov, trajen davčni si-
stem, ki bo zagotavljal dovolj prostora zn pogajanja. N: moremo namreč sprejeti pravila, da se kupna moč v prevladujoči meri dviga z zmanjševanjem davka. Poleg tega je inflacijo treba odločno zatreti. Ko zahtevamo 15 do 20 odstotkov višje mezde zato, da bi zatrli povečanje inflacije, potem dobimo prav nasproten rezultat - težko je nadzorovati povečanje inflacije. To z drugimi besedami pomeni, da mora država zagotoviti kontrolo cen. Pomembno je tudi to, da država sprejme dejstvo, da sindikalno gibanje teži k izenačitvi dohodka. Praktična posledica tega bo, da bo zagotovljen porast tudi za takšno politiko."
Pravzaprav je sindikatom jasno, da bi v primeru trajne opustitve svobodnega kolektivnega pogajanja njihov obstoj zelo hitro izgubil dosedanji pomen. Zdi pa se, da bodo splošna gospodarska gibanja v svetu vseeno morala prinesti spremembe v vlogi sindikatov v kapitalističnih državah, čeprav bo ta proces potekal postopoma in ob nezadostnem prilagajanj u sindikatov.
ČEDOMIR CVETKOVIČ
Slovenijo je minuli teden obiskala 3-članska delegacija sindikata delavcev lesne industrije, gozdarstva 'h papirne industrije Sovjetske zveze. Članice delegacije — Aleksandra Zotimova, Nadežda Siporenko ■n Nina ivanovna — so že takoj ob prihodu, to je v sredo zjutraj, obiskale in si ogledale proizvodne Prostore tovarne Stol v Kamniku. Z izrednim zani-manjem so sledile tehnološkemu in proizvodnemu Postopku te naše zelo sodobno urejene tovarne Pohištva.
V razgovoru s političnim aktivom, ki je sledil ogledu proizvodnje, so predstavniki podjetja seznanili goste z gospodarjenjem, samoupravno in poli-
tično organiziranostjo v podjetju in posameznih TOZD. Članice sovjetske delegacije so se zanimale predvsem za način samoupravljanja in vlogo sindikata pri tem, še posebej pa za pravice in vlogo žensk. Znano je, da so v pohištveni industriji med zaposlenimi ženske skorajda v večini.
Članice sovjetske delegacije so se kasneje pogovarjale tudi s člani RO sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije o pogojih gospodarjenja in položaju pohištvene industrije v Sloveniji. Obiskale so tudi tovarno Novoles v Novem mestu in Brest v Cerknici.
A. AGNIČ
v

kdo je kdo
HARY TISCH
predsednik centralnega sveta svobodnih nemških sindikatov
Hary Tisch je bil rojen 28. marca leta 1927 v delavski družini. Kot večina otrok delavcev pristanišča in industrijskega mesta Rostock se je izučil za ključavničarja. Takoj po zlomu fašistične Nemčije je kot mlad delavec začel sodelovati v novi organizaciji, na delovnem mestu v podjetju pa se je izkazal kot sindikalni aktivist. Ze leta 1948 so ga izvolili za predsednika sindikalnega odbora podjetja in predsednika okrožnega odbora sindikata kovinarjev za okrožje Rostock, dve leti kasneje pa je že postal predsednik okrožnega sindikalnega sveta.
Po končani partijski šoli je delal kot funkcionar okrožnega oblastnega odbora in partije. Leta 1961 je bil izvoljen za člana centralnega komiteja enotne socialistične partije Nemčije in prvega partijskega sekretarja okrožnega komiteja v Rostocku. Dve leti kasneje so ga prvič izvolili za poslanca, lani pa je postal tudi član državnega sveta NDR.
V aprilu lani je bil izvoljen tudi za člana politbiroja Enotne socialistične partije Nemčije.
Glede na to, daje bil sam kovinarski delavec in so ga kot sindikalnega aktivista in
funkcionarja večkrat izvolili za najvišje funkcije v sindikatu kovinarjev, je njegova izvolitev za predsednika centralnega sveta svobodnih nemških sindikatov omogočila, da so prišle do veljave vse njegove sposobnosti, zelo bogate izkušnje v sindikalnem delu in predvsem velik smisel za reševanje žgočih problemov in nalog, s katerimi se srečujejo sindikati.
V mednarodnem sindikalnem gibanju se Hary Tisch zavzema za aktivno in enakopravno udeležbo in vpliv vseh sindikalnih organizacij pri obravnavanju problemov delavcev in sindikatov v svetu.	R. R.
strokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti
Rutinsko in raziskovalno delo
V poročilih pogosto zasle-dimo priporočila, naj se zavodi In Ristituti za varstvo pri delu v Večji meri ukvarjajo z raziskovanim in manj z rutinskim de-lom. Žal vsa ta razprava ali pri-P°ročila ostajajo le pri tej ugotovitvi brez pojasnila, kaj je tre-.a spremeniti v pogojih in na-cinih poslovanja, financiranja, ^emiziranja in načinov dela. ^o je s tega stališča razvoj ^rstva pri delu otežkočen, poj-1111 niso razčiščeni ali vsaj ne opredeljeni tako, da bi lahko
sijali za presojanje različnih 'tst aktivnosti.
Kaj je rutinsko delo?
Beseda rutina izhaja iz fran-coske besede la route, kar po-jneni cesto, pot, oziroma način ln smer premikanja ali napredovanja. Rutina je torej način Qe'a ali poslovanja po dobro
utrjenem postopku ali po postopku uveljavljene izkušnje. Rutinski so predvsem proizvodni in poslovni postopki. Tudi spremljanje ali kontrola določenih dogajanj sta po svoji naravi rutinski opravili. Skratka vsako delo, ki ima povsem utrjen postopek, ki je pismeno določen ali ga opravljamo po veljavnih izkušnjah brez pismene opredelitve, štejemo v rutino.
Kaj je raziskovalno delo?
Raziskovalno delo uporablja vnaprej določene metode in postopke ter instrumente, s katerimi raziskujemo vzroke, razlage, medsebojna razmerja različnih dejavnikov, ki so lahko vir nesreč, nezgod, bolezni ali odstopanj od določenega varnostnega normativa. Raziskovalno delo tudi v najboljši ute-
čenosti ni rutinsko delo, čeprav je lahko neki laboratorijski postopek, preizkus ali izračun formule tudi rutina v ožjem pomenu besede.
Raziskovalno delo na področju varstva pri delu ima naslednje značilnosti; analitično (spušča se v posameznosti, s tem da jih kritično razdvaja in ocenjuje); oblikovalno (ker tehtno oblikuje zaključke in poudarke posameznih zaključkov); povezovalno ali kompleksno (upošteva tudi zaključke drugih raziskovalnih disciplin in ne samo ene). Končno pa je raziskovalno delo tudi ustvarjalno, ker gradi in vgrajuje varnostni sistem v konkretne odnose (mikroodnose), torej tja, kjer ga prej ni bilo.
Za opravljanje raziskovalnega dela so potrebni višje ali visoko
specializirani kadri z utrjenimi metodami in instrumentarijem dela, povezani z laboratoriji in z možnostmi preizkusov in stimulacij, medtem ko lahko rutinska dela opravljajo kadri s srednjo in višjo izobrazbo ter z uveljavljenimi izkušnjami.
Gotovo je, da je v praksi precejšnja napetost med „ruti-nerjr in „raziskovalci“ na pod-roqu varstva pri delu. Najteže je, da oblikujejo zanimanje za naročila rutinerji, le-ti pa ne poznajo značaja raziskovalnega dela in ga zato tudi ne morejo oblikovati kot naročniki. Razmere so torej prav nasprotne: namesto da bi raziskovalci določali postopke za rutinska dela na področju varstva, rutinerji določajo obseg, vsebino in celo načine dela raziskovalcem. Ta odnos pa je treba temeljito spremeniti.
sprašujete Odgovarjamo
Prosim za odgovor na dve vprašanji, ki zadevata regres:
-	ali gre učencu v gospodarstvu regres za prehrano v času teoretičnega pouka?
-	ali gre delavcu regres za prehrano, če zaradi narave dela prejema terenski dodatek?
M. Č. Ljubljana
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov nam je posredoval naslednje pojasnilo:
Namen regresa je zagotoviti delavcem in učencem v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela organiziran obrok med delom. Regres za prehrano pa ne pripada delavcem in učencem v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. Regres za prehrano med delom torej ne gre tistim, ki niso na delu v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti.
Temeljna organizacija združenega dela pa je dolžna zagotoviti delavcem, ki so upravičeni do terenskega dodatka, ali hrano ali prenočišče. Ctganizirana prehrana skozi ves dan ali prenočišče sta, kot vemo, sploh pogoj za pridobitev pravice do terenskega dodatka.
šport, oddih in rekreacija
a REPUBLIŠKI SVET ZSS POKROVITELJ | JUBILEJNEGA POHODA
|	»Po poteh
| partizanske
I	Ljubljane«
Nad letošnjim XX. pohodom „Po poteh partizanske Ljubljane" je prevzel pokroviteljstvo repubUški svet ZSS. To obvezuje vse sindikalne organizacije, da še številčneje sodelujejo na prireditvi. Zato priporoča republiški svet ZSS, da osnovne in druge organizacije sindikata usmerijo svoje sodelovanje predvsem na:
—	manifestativni pohod „Po poteh tovarištva in spominov" na 10 km dolgi progi s 5-članskimi ekipami (lahko tudi mešanega sestava), ki bo v Ljubljani 8. maja dopoldne;
—	tekmovalni pohod »Partizanski marš" na 25 km za moške ekipe (3 tekmovalci, rojeni do leta 1958 in z obveznim zdravniškim pregledom);
—	tekmovalni pohod »Partizanski marš" na 8 km za ženske ekipe (3 članice, rojene
do leta 1959 in z obveznim zdravniškim pregledom).
Oba pohoda bosta v nedeljo, 9. maja popoldne. Prijave sprejema »Odbor za pohod", Ljubljana, Komenskega 7 - po pošti do 24. aprila, osebno pa tudi 28. aprila med 9. in 12. uro v Klubu delegatov, Puharjeva 7, Ljubljana.
Republiški svet bo prispeval posebna pri-znarja za najbolje uvrščene tekmovalne ekipe v obeh partizanskih pohodili, ki bodo nastopile kot ekipe TOZD, OZD ali osnovnih in drugih organizacij sindikata. Ker so dobile razpis pohoda „Po poteh partizanske Ljubljane" tudi druge organizacije, je treba priprave na veliko jubilejno manifestacijo uskladiti, najbolje prek telesnokulturnih organizacij.
Organizatorji številnih smučarskih srečanj, doma predvsem iz Dovjega, Mojstrane in Jesenic, so se letošnjo zimo znova izkazali...
Športniki
Gorenjski zimsko-športni središči Kranjska gora in Mojstrana sta bili v letošnji sezoni prozorišče najrazličnejših sindikalnih smučarskih tekmovanj.
Svoje znanje so merili na omenjenih terenih člani številnih kolektivov - tako med seboj kot tudi z drugimi. Na dnevnem redu so bila tekmovanja OOS in občinskih svetov ZSS. Nekatere tekme so bile že prave »male olimpiade".
Vrh in zaključek letošnjih zimskih športnih iger je predstavljalo
republiško prvenstvo ZSS v veleslalomu. O poteku omenjenih prireditev, rezultatih in tistih, ki so se povzpeli na stopnice najboljših, je naš list že poročal. V tem sestavku bi omenili le še to, da so se nastopajoči v vseh starostnih skupinah borili moško in zavzeto za čimboljši rezultat. Borbenost je zahtevala tudi kvalitetne organizacij sko-tehnič ne priprave, enake kot za vrhunska tovrstna tekmovanja.
Medtem ko podeljujemo priznanja, pokale in medalje zmagoval-
v senci!
cem na častnem mestu, pa stojijo v njihovi senci in ozadju neimenovani organizatorji, ki so nadvse požrtvovalno poskrbeli za nemoten potek zahtevnih tekmovanj.
Zimska sezona se je iztekla in s tem tudi skrbi organizatorjev. Mislim, da je čas, da tudi tem športnim delavcem namenimo nekaj prostora v našem sindikalnem glasilu in izrečemo skromno priznanje za njihov pomemben prispevek k uspehom sindikalnega zimsko-športnega rekreacijskega delovanja.
A. GROŠELJ
BOVEC
XIX.igre elektrogospodarstva
Na Skali nad vasjo Soča so bile devetnajste republiške zimske športne igre elektrogospodarstva Slovenije. Prvenstvo sta pripravila Elektro Primorska in Soške elektrarne iz Nove Gorice, izvedli pa so ga prizadevni člani Smučarskega kluba Kanin. Organizatorji igre so se tokrat odločili za še nedotaknjene smučarske terene Na Skali na višini 1600 m. Na igrah je sodelovalo blizu 350 ljubiteljev smučanja iz vse Slovenije. Izven konkurence so nastopili tudi gostje iz elektrogospodarskih podjetij iz Avstrije in Italije. V ekipni konkurenci so zmagali predstavniki Soških elektrarn.	M. K.
ŽALEC
Ferralitove igre
Pred dnevi so se končale Ferralitove športne igre. Šport-
niki so tekmovali v desetih športnih panogah. Najhitrejši so bili predstavniki modelarne. Slede strojni obrati, livarna in uprava.
Na igrah je sodelovalo več kot 200 članov tega štiristo-članskega kolektiva. Tudi glede množičnosti se je najbolje odrezala modelarna, saj so se tekmovanja udeležili prav vsi člani te delovne enote. Ferralitove športne igre so bile letos že četrtič. Najuspešnejši tekmovalci bodo prejeli priznanja za dosežene uspehe 24. aprila, na praznik Ferralita.
I.J
LJUBLJANA
Tekmovanje
invalidov
Društvo paraplegikov je organiziralo v telovadnici Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani že tradicionalno tekmovanje v mnogoboju. Na prireditvi, ki je bila v počastitev mednarodnega dneva invalidov.
so se v štirih športnih panogah pomerile ekipe Novega mesta, Velenja, Kamnika in Ponikev. Invalidi — športniki so tekmovali v košarki, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in v šahu. Tekmovanje je bilo razmeroma zelo naporno, saj je vsaka ekipa tekmovala z vsako v vseh omenjenih športnih panogah. V skupni uvrstitvi so se najbolje odrezali predstavniki Kamnika, ki so za osvojeno prvo mesto prejeli lep prehodni pokal. Ni drugo do tretje mesto so se uvrstili tekmovalci Novega mesta in Ponikev, oboji so osvojili po 10 točk, medtem ko so četrto mesto zasedli predstavniki Velenja, ki so si priborili osem točk.
MUTA OB DRAVI
Srečanje
košarkarjev
Gorenja
Na Muti ob Dravi so se 8. aprila letos srečali košarkarji
17. april 1976
stran
Ljubitelji smučanja so se preselili visoko v gore, kjer so te dni ugodne možnosti za najrazličnejše ture . . .
Drobljenje počitnic
Zaposleni Jugoslovani imajo letno že blizu 140 prostih dni. Sem so vštete proste sobote in nedelje pa državni prazniki in seveda redni letni dopust. Z leti bo število prostih dni razumljivo še naraslo. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prihodnostjo, celo zatrjujejo, da bo priš el čas, ko bomo delali le dva, tri dni v tednu.
Danes smo, razumljivo, še razmeroma daleč od vsega tega. Kljub temu pa se že ukvarjamo z vprašanjem, kako izkoristiti svoj prosti čas, kaj početi v času počitnic oziroma kaj naj delamo, »ko ne delamo", da bomo čas, namenjen oddihu, zares dobro izkoristili. Vse bolj se namreč zavedamo, da naši prosti dnevi niso le zaradi lepšega ali zaradi tega, ker enostavno ni več potrebe, da bi delali od jutra do večera, in to vse dni v tednu. Vikende in svoje počitnice moramo pametno izkoristiti, če želimo dobro sami sebi, če nam je kaj mar do lastnih delovnih sposobnosti.
Žal so dosedanje izkušnje na tem področju kaj malo spodbudne. Zdi se, kot da Jugoslovani nismo potrebni po-
čitnic. Enkrat letno zapremo tovarne in poskrbimo za »generalni remont". Skrbimo za stroje in jih obnavljamo, na ljudi pa pozabljamo . ..
Zelo značilno je, da večina delovnih organizacij niti ne ve, kaj delajo zaposleni v času rednega letnega dopusta. Ponekod še zbirajo podatke, ko liko delavcev je preživelo počitnice v lastnem počitniškem domu, to pa je tudi vse.
Značilen je tudi podatek, da si mnogi delavci sploh ne morejo privoščiti prepotrebnih počitnic, ker večino svojih prostih dni, ki so namenjeni rednemu letnemu dopustu, porabijo že med letom. Seveda je to proti vsem našim načelom. Trda tudi v tem primeru velja pravilo, da je teorija eno, praksa pa seveda nekaj povsem tretjega.
Zanimivo je, da se v mnogih delovnih organizacijah sploh ne spotikajo ob dejstvo, da zapravljajo zaposleni svoje počitnice za zelo nepotrebne stvari, denimo za najrazličnejša privatna opravila, za podaljšanje vikenda, za nakupe, včasih zato, ker se človeku pač „ne da" v službo.
itd., itd. Dnevi se nabirajo in kaj hitro jih zmanjka za počitnice.
O tem pišemo zato, ker je taka praksa razmeroma p°' gosta in ker predstavlja enega od vzrokov, da si večina zaposlenih v Jugoslaviji niti enkrat samkrat v letu ne privošči poštenih počitnic. Skratka, ne gre le za objektivne vzroke, to je za p°' manjkanje počitniških domov, za nedostopne cene, skromne osebne dohodke itd-, temveč tudi za subjektivne slabosti, ki jih moramo iskati izključno le v nas samih in v našem odnosu do človeka, njegovega počutja in razpoloženja, do njegovih delovnih sposobnosti.
• In še to: morda niti ne bi omenjali »drobljenja" počitnic med letom in posledic takšnega ravnanja, če ne bi to delali v mnogih primerih kar vsi po vrsti. Tudi tisti, ki so dopusta najbolj potrebni, ki nenehno bolehajo, ki pogosto iščejo pomoč pri zdravniku iu na račun utrujenosti in šibkega zdravja tudi pogosto ostajajo doma — in ne delajo-ANDREJ ULAGA
M
k<
Pii
Pr
za
trt
let
vd
sk
kc
rtu
ut
za
Pr
so
da
i U\
la-
o!
sh
ni
m
be
na
je
k;
vc
la
vc
ze
k.
žc
r<
ai
ol
Pi
Pl
0
v
Vc
di
b, ni 0| 1 ie
le
n
k
n
tovarne gospodinjske opreme »Gorenje" iz Velenja in tovarne ,,Gorenje-Muta“. Sindikalno srečanje v košarki med obema kolektivoma je postala že tradicionalna oblika sodelovanja med športniki Gorenja.
Tekmo, ki si jo je ogledalo veliko domačinov, so dobili gostje iz Velenja s tesnim rezultatom 68:67 (35:27). Srečanje je bilo zanimivo in je potekalo v prijateljskem vzdušju. Gorenje iz Velenja je nastopilo brez nekaj svojih najboljših Sano v, vendar so srečanje dobili v zadnjem trenutku prav po zaslugi odličnega Kristana, člana KK Elektro Šoštanj. Z odličnimi skoki pod obema košema pa se je izkazal tudi Šteharnik.
Za Gorenje-Muta so nastopili: Tomis (6 košev), Jelenko (17), Črešnik (4), Jerčič (15), Miklavc (13), Janež (10), Kvas-nik (2), Eršte, Hamlet in Štra-zišnik. Za Gorenje-Velenje pa so igrali: Movh (17). Javornik (10), Kralj (6), Pungartnik (2), Blagotinšek (2), Jerčič, Kristan (10) in Šteharnik (21).
H. J.
RADOVLJICA
Prva ekipa OOS Vezenine
Na smučiščih Zatrnika je bilo pod pokroviteljstvom Občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica III. tradicionalno smučarsko tekmovanje delavcev tekstilnih tovarn Almira, Sukno in Vezenine. Na tekmovanju je nastopilo več kot sto tekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerili v veleslalomu. Tekmovalke so bile razdeljene v tri, tekmovalci pa v štiri starostne skupine.
Trije najbolje uvrščeni v vsakem starostnem razredu so prejeli diplome in medalje, zmagovalne ekipe pa prehodne pokale občinskega sindikalnega sveta.
Rezultati: ženske do 27 let: 1. Marija Kavčič — Sukno, 2. Alenka Bajželj — Vezenine, 3. Jana Justin -- Vezenine; od 27 do 35 let: 1. Marija Praprotnik — Sukno, 2. Francka Zakrajšek
—	Almira, 3. Milena Vogelnik " s| Sukno; od 35 let dalje: 1- Silva si Feijan — Almira, 2. Mojca Ko- ^ kalj — Sukno, 3. Mici CernileC
—	Sukno itd.
Moški do 27 let: 1. Andrej Dežman — Vezenine, 2. Jure Legat — Sukno, 3. Slavko Bračič — Vezenine; od 27 do 35 let: 1. Miha Zupan — Sukno, 2-Herman Poklukar — Almira, 3-Igor Mihajl — Vezenine; od 35 ^ ? do 45 let: 1. Franci Rozman"	j
Almira, 2. Jože Zupan "	1
Sukno, 3. Janez Zupan "	j
Vezenine; nad 45 let: 1. -lur®	s
Legat — Almira, 2. Boris Čebulj	1
—	Vezenine, 3. Leon Matalen " Almira.
Pri ženskih ekipah je zmagala ekipa Sukna pred Almiro >n Vezeninami. Pri moških Pa Almira pred Suknom in Vezeninami. V končni uvrstitvi, upoštevajoč rezultate in množičnost, je prvo mesto osvojila ekipa OOS Vezenine Bled prcc Almiro Radovljica in Suknom Zapuže.
V. MATJAŠIČ
^ZGODOVINE PRVOMAJSKIH PROSLAV NA SLOVENSKEM
Prvo navdušenje za proslave splahni
^nogi delavci so zmotno pričakovali, da bodo po 1. maju 1890. leta ta-M uvedli osemurni delavnik
Franc Rozman
JUŽNA ŽELEZNICA ODPUSTILA 400 DELAVCEV
*“e smo zapisali, da ie bilo
PtVn	.	J
' u praznovanje prvega maja 23 naše razmere kar uspešno, je .tena povedati, da v naslednjih “n ni bilo več takšnega na-ušenja za praznovanje delav-
skei
koi
!8a praznika.
Ludvik Zadnik je na drugem ugresu avstrijske socialne demokracije takole poročal o 1. ^ju 1891. leta: ..Navdušenje 28 Prvomajsko praznovanje je Pr' nas sploh splahnelo. Mnogi ^ namreč zmotno pričakovali, hodo po 1. maju 1890 takoj jmedli osemurni delavnik. De-,vm so bili marsikje zastrašeni, •ast nam nj dovolila, da bi na modih govorili o prvem maj-
Tako v Ljubljani na sam 1. maj 1891. leta sploh ni bilo no-enega shoda, ampak je bil š ele ^ nedeljo 3. maja v Schreiner-levi pivnici in se ga je udeležilo kakih 130 oseb. Zbranim je go-v0ril Brozovič o osemurnem de-avniku ter o splošni in enaki v°lilni pravici in pri tem opo-^ril, da delavci zahtevajo ena-
ke
ženski
pravice in dolžnosti tudi za
'f. revirjih so nameravali pri-an Prv°majski shod že 26.-Pnla v Trbovljah, vendar ga je asl prepovedala. Kljub temu P3 Je blizu 400 rudarjev svoj Paznik le praznovalo v Trbov-^ah, v Zagorju, Hrastniku in Ostrem.
Največ delavstva seje zbralo v Trstu, kjer je v prvomajski po-^rki korakate skoraj pet tisoč slavcev, vsem so zapretili, da °do odpuščeni. To se jim sicer m zgodilo, zato pa so jo slabše .nesli delavci v Mariboru, ko 1® direkcija Južne železnice od-Pustila 400 delavcev v njenih alavnicah pri koroškem ke-^voru, ker kljub opozorilu mao prišli na delo. Sicer pa v miboru ni bilo nobene prvomajske proslave.
OD TRIDESETIH SAMO EDEN...
^ Celju je mestna občina po-Jda mestnim obrtnikom po-uno anketo, da bi zvedela, ^kšno je njihovo mnenje o maju in ali bi bili pri-Pmdjeni dati s vejim pomoč-
nikom in vajencem na ta dan prosto. Od 30 anketiranih je samo eden izjavil, da bi to storil, vsi drugi pa so odločno zavrnili že samo misel na to. Znani tiskar Dragotin Hribar je poslal mestni občini poseben dopis, v katerem pravi, da ne bi v nobenem primeru dovolil prostega dne, sicer pa da tudi njegovi delavci niso izrazili takšne želje, ker so v glavnem poročeni, mirni in skrbni ljudje.
To dovolj zgovorno priča o mnenju, ki je vladalo med meščanstvom, da je organiziranje prvomajskih proslav stvar anarhističnih elementov, ki hočejo pridne, poštene in pokorne delavce odtegniti poštenemu delu in tako rekoč prisiliti deloda- -jalce, da jih vržejo iz službe. Po-
Oblast je budno pazila na delavske akcije in marsikje prepovedala prvomajske shode, denimo v Trstu. V Ljubljani je bil shod spet v Schreineijevi pivnici. Udeležilo se ga je približno toliko delavcev kot leto dni poprej. Pač pa policijsko poročilo izrecno omenja, da je bila navzoča tudi neka ženska. Tokrat sta o osemurnem delavniku govorila Grablovic in Brozovič, prvi v nemščini in drugi v slovenščini. Po poldanska zabava, ki naj bi bila na Kozlerjevem vrtu, pa je zaradi slabega vremena odpadla. Da bi bile kje drugje kakšne proslave, ni podatkov.
V Trbovljah se je prvomajskega shoda 1893 udeležilo
gjavje zase je bil del nemškega nacionalnega časopiga, ki je celo pisalo, da je nemogoče, da bi se med slovenskim delavstvom pojavila ideja o splošni volilni pravici, za katero se je takrat borila vsa socialna demokracija v Avstriji in tudi nekatere meščanske stranke. Po mnenju tega časnika so slovenski delavci namreč premalo razviti, da bi jim bil pojem volilna reforma kaj več kot parola, kajti splošna volilna pravica ustreza le nemškemu značaju in demokratični potezi, ki je v nemški naravi.
ŠTEVILNA UDELEŽBA V REVIRJIH
Tudi v naslednjih treh letih je bilo praznovanje prvega maja razmeroma skromno. V letu 1892 je padel delavski praznik na nedeljo in je že s tem boj za prost dan izgubil na ostrini.
blizu 800 ljudi. Približno toliko pa se jih je zbralo tudi v Hrastniku in Zagorju, medtem ko jih je bilo po policijskem poročilu v Ljubljani le 85. Na ljubljanskem shodu je v nemščini govoril Grablovic in Brozovič v slovenščini. V resoluciji, ki jo je shod sprejel, so delavci igavfli, ,,da je razredno zavedno delavstvo brez razločka spola in naroda odločeno, da se enodušno strnjeno nenehno bori, ne da bi se balo kakršnekoli žrtve, dokler ne bo barbarstvo kapitalizma odpravlj eno. Najnujnejši predpogoj za borbeno moč proletariata v razrednem boju je delavsko varstvo, predvsem uazkonitev osemurnika. Naj učinkovitejše orožje v razrednem beju so politične pravice, predvsem volilna pravica in pravica do združevanja. Oboje moramo najprej osvo-jiti.“
Prvomajsko zborovanje v trboveljskem revirju ...
-	Ste bili na smučanju?
—	Bil! Kot vojak pri planincih! Karikatura: A. Novak
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 22. 4. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din.
	Nireu(fRj~	Prodanim SstMus ŠAfti^KlSA MO	KohmJ AL6IUE)A Tolstoja	Mesro v SB) ERNI 1L0D£ZJ71 (NA	DELAVSKI SVET	?RE5'VALE£ ITAKE.	tetJoiiŠtE	ob.r.1	KRIK, vpitje	Uherteislto (ME. Pft-UE $LC*J.mnSl|£ IGRALKE.	' / LeS Jelke	sta pori k-skudlbrAV
VELIK, pola tok. ni\ SEMEft.4 EA1R.OPE.												
taiKAz, SiNANITEt iN&ClM N0UIH												
VLUS,					OTOK V Donavi it8u2u ORsOi/E^M H«odou/ne							
luDviatR					TVoR FR-PISAIB.')				CiZSKA 5.RKA			Pokrajina v VIETNAM«
stavna vohunka a UvE?r.ilo)£									VRSTA VRE>£ KRRNO			
tolao CAS0VM0 0£DoK>t.				UNITED NMlONS			slavnosten! SPRENOb MA Konjih	nesro ha				
				OftRATŽAfRoia EL.BiBfcUe				RIMSKO PoDIthLiE-				
MIKANO			EDV*RD G.RIEG,			Reka srdzi karlovac						
			5R.Boginje iaŠČEVANJA			alkohola Pl DAČA						
mv. hsto OB vzNozj« BILO &0EE (21-000 p,d»)									OSKAR iANOKl	fWEWC0 IME PESNICE		
fRirokmlA V ŠVICI					W6.žAtw;5i VEIfMOJSItR TALI SOVA granžada						Gl.MeVTD fci-M	CteLOZA-IfC KRAVAT
	V07AŠW vodstvo	PRAVOSLAVNA VK.toDOM						LAHKO ML. orodje				
		KOORNEGouoil NARAVNOST						Deparmiure- kAVFRANCl?!				
iteSLEj, NM20B.									DAVILO SWLADt>e2A CRS.LE ALI LLArV \R			
ZAPREKA						tRENkALNl instrument lATALlSlLA STEZA						
Aleksič					»JST-iESKA eranc.rba Dbni PRITSC S&nF					Anton! VALJAVEC. INDI7SIU DROfcii		
Kovinski Mirometer								UtlVANJE, Tobaka				
NUC0LAJ Kopernik			KEJNA mA MED POLTSKD IN NDR MAKARSKA					181!				
TKANINAM IbSTEUNO T&R.ILO (toBMOASHul							IGsa na SREČO					
tiSAL/A Papiga				EMIL AtjAMIfr			stroka 1 ?obfi.0QE PSjsrojNiffl					
/'
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
LOSCHMIDT, ESPERANTO, OVAL, LORA, NOČITEV, SEF, ABECEDA, TARA, ROKAVICA, KAN, OD, EVICA, NK, OL, ARIJ, RACA, DLAKE, AMATER, ANAA, EKIPA, VAR, SMUČ, KRN, IFE, MAH, MAE, NR, NERODA, ŠK, CO-
PATA, ARTEL, INES, TINKARA, TRIKOT, ETER, ALPINA, RANzV____________
Izžrebani reševalci iz prejšnje številke:
1. nagrada, 200 din: Franc Talaber, Mačkovci — blok, Mačkovci, 2. nagrada, 150 din: Miran Kadiš, Mariborska c. 25, Dravograd, 3. nagrada, 100 din: Rudolf Šeligo, Titova 94, Jesenice. Nagrade bomo poslali po pošti.
NA OBISKU V VOJAŠKIH ŠOLSKIH CENTRIH JUGOSLAVIJE
i
Neomejene možnosti,če se odločiš za vojaš* ki poklic. Sodobno opremljeni kabineti omogočajo gojencem lažji študij. Ni mi žal, da sem se odločil za vojaški poklic, morda je bilo prve dni malo težko, ker sem daleč od doma.
V tovarni Soko v Mostarju so že pred leti osvojili proizvodnjo najsodobnejših reaktivnih letal, kijih izdelujejo za našo armado.
Vabilo poveljstva ljubljanskega armadnega območja slovenskim novinarjem, da obiščejo vojaške šolske centre in se seznanijo z načinom šolanja oziroma z življenjem gojencev v teh centrih, me je zelo razveselilo.
Morda se bo komu zdelo neverjetno, toda v zadnjem letniku gimnazije, to je pred nekaj več kot dvajsetimi leti, sem se tudi sam odločil, da grem v vojaško šolo. Bilo je nekaj let po koncu vojne.
Vojna, ki sem jo doživljal kot otrok, je tudi v meni zbudila željo po orožju, ki je takrat predstavljalo moč in varnost Hotel sem postati pilot ali pa tankist. Želja je ostala in prijavil sem se za vojno akademijo, toda . . . Zaradi slabega vida so me odklonili
Sprijaznil sem se s tem že zdavnaj, toda vabilo za obisk vojnih šolskih centrov me je vseeno spomnilo na te davne želje in sanje.
S skupino skoraj 30 novinarjev iz skorajda vseh slovenskih uredništev smo v petih dneh obiskali pet vojakih šolskih centrov. Dva v Sarajevu, to je srednjo vojaško šolo kopenske vojske in letalsko tehnično vojaško šolo, potem letalsko vojaško gimnazijo „Maršal Tito11 v Mostarju, letal-&o vojaško akademijo v Zadru ter mornariško tehnično srednjo vojaško šolo in akademijo v Splitu. Mimo tega smo si ogledali tudi tovarno avionov „SOKO“.
Čeprav je bil naš obisk na teh šolah oziroma akademijah zelo kratek, bi lahko o vtisih pisal še in se. O razgovorih z gojenci, pa o tistem, kar so nam pripovedovali predava-*elji, generali in admirali. Predvsem pa bi lahko, in to tudi nameravamo v prihodnjih številkah Delavske enotnosti tudi storiti, pisal o tem, kar sem videl in doživljal na teh šolah.
Naj za začetek navržem le nekaj splošnih vtisov, ,ki so poročevalcu brez beležnice ostali v spominu.
Prvo, kar bi lahko zatrdil, je to, da ima tisti, ki gre na vojaško šolo, vse možnosti, da svoje znanje razširi v vseh pogledih. Bogato opremljeni kabineti in knjižnice s strokovno literaturo mu omogočajo dostop tudi do znanja, ki presega zahteve šole.
Šolanje, literatura, šolske potrebščine in prav tako osebne potrebščine so na vojaških šolah brezplačne, zato je šolanje dostopno tudi otrokom tistih staršev, katerih osebni dohodki ne dovoljujejo sicer zelo dragega šolanja na drugih srednjih in visokih šolah v civilu.
Poleg izobraževanja na vseh vojaških šolah organizirano skrbijo tudi za telesno kondicijo svojih gojencev. Telovadnice, bogato opremljeni trim kabineti in športna igrišča, so sestavni del šol
Pripomočki v kabinetih so najmodernejši. Na prvi pogled zelo drage naprave omogočajo intenzivno in ceneno šolanje. Samo primer: naprava za taktične vaje v mornariškem šolskem centru s televizijskimi ekrani in računalnikom, ki omogočajo vojno vajo več komandnim posadkam vojnih ladij naenkrat, so zeb zapletene in drage, toda če vemo, da bi praktične vaje, denimo, šestih ladij na odprtem morju, ve-
ljale nekaj krepkih deset milijonov starih dinarjev in če nam je jasno, da ena vaja še ne pomeni mnogo, nam postane jasno, da so na videz drage naprave pravzaprav zelo ceneno sredstvo za urjenje komandnega kadra.
In kaj pravijo letalci? Kot za mornarico in za druge rodove naše vojske velja tudi zanje: ,,Naša armada ima najmodernejše orožje na svetu. Prav zato mora biti tudi naše znanje vsaj tako, kot ga imajo vojaki drugih armad. Ne smemo zaostajati, ker sicer nam to orožje ne more služiti."
Tako so nam pripovedovali povsod.
In še možnosti tistih, ki so končali vojaške akademije? Z zakonom so te šole enakovredne fakultetam
in diploma na tej šoli prinaša v civilu naziv inženirja.
Za konec še značilna in splošna izjava gojencev, s katerimi smo se pogovarjali, Slovencev, ki smo znani po tem, da se ne odločamo radi za vojaški poklic: ,,Ni mi žal, da sem se odločil za vojaški poklic. Morda je bilo sprva malo težav, nekaj z jezikom, nekaj pa z novim načinom življenja. Sedaj pa vidim, da imam za študij in izobrazbo tu v armadi veliko večje možnosti kot v drugih šolah. Ko bi moji sošolci in prijatelji vedeli, kakšno je naše življenje, bi se prav gotovo še kdo odločil za ta poklic."
Športu in telesnemu utrjevanju posvečajo v vojnih šolskih centrih največjo pozornost Zato imajo tudi najsodobneje opremljene trim kabinete.
Gojenci srednje vojne šole kopenske vojske pri pouku v kabinetu oklepnih enot.
A. AGNIČ
Učilnice letalske vojne gimnazije ,,Maršal Tito“ v Mostarju so najsodobneje .opremljene. Za učenje jezikov imajo opremo, s katero se lahko pohvalijo le redke fakultete pri nas.
Naloga merilca ni lahka: torpedo mora zadeti cilj... In to kljub nemirnemu morju.
Primož je imel izredno srečno življenje, ker se mu je največkrat dogajalo, da sploh ni vedel, pri čem je.
Saj ni šlo za nič misterioz-nega, ne... docela navadne, vsakdanje zadeve... Vsak-dajije pravzaprav niso bile samo zato, ker so v njegovih dogajanjih ..igrali" kar precejšnji denarji.
Primož je namreč dozorel v obdobje, za katero je značilno strmo naraščanje avtomobilskih želja. Ko si je na-tdnčno ogledal svoje denarne in sploh pridobitvene možnosti in zmožnosti - do tega je imel kajpada vso moralno pravico - je na svoje (izredno in prisrčno) presenečenje ugotovil, da si mimo lahko zaželi avtomobil. Res, na kredit, vendar to zaradi modernega načina življenja niti najmanj ne bi smelo vplivati na njegovo triumfalno razpoloženje in še manj na to, da bi odvrnilo našo pozornost od bistva vprašanja.
Ne bomo povedali, katero znamko avtomobila si je zaželel, ker za razumevanje naše zgodbe sploh ni pomembno. Si je pač ukrojil zase in svoj žep primerno obleko ...
Primož pa ni bil docela navaden človek, temveč je hotel iz majhnega izvleči kar največ. Skratka, odločil se je, da bo pri nakupu avtomobila tudi užival.
Najprej se je ..naslikal" v trgovini, kot bi imel kovček denarja, vendar se še ni do kraja odločil, v katero pločevino bi ga investiral. Saj je vedel, natančno, vendar naj si prodajalci kar trpinčijo možgane - si je mislil -kakšnega kupca imajo pred sabo.
Tipal je tu in tipal je tam, vendar je - vsaj tako je bilo moč soditi po kremženju obraza - na' prav vsakem modelu, ki so mu ga „iz-redno priporočili", odkrival lepotne napake in tehnične pomanjkljivosti, ki so bile morda „še sprejemljive", vendar njemu osebno „niso bile niti najmanj všeč".
Ko so prodajalci že prišli
do prepričanja, da imajo pred seboj v poslovnem pogledu docela nezanimivo vsiljivo uš, se je Primož odločil-Pokazal je na pravi avto, izpolnil formularje, plačal, kolikor je pač bilo treba, vendar ...
Kaj bi ovinkarili: avto je res dobil „na papirju" za okroglih pet milijonov, vendar so mu vljudno razložili, da bo moral „še nekaj časa počakati na dobavo."
„ V redu, “ je rekel Primož in elegantno zamahnil z roko.
Šele kasneje se mu je posvetilo, kakšne razsežnosti ima vse ozadje čakanja. Čakal je in čakal, cene so se pe odločile za odločne korekture navzgor. Naposled so mu le prodajalci razložili ' da mora pripraviti še dva milijona, če hoče priti do avtomobila. Primoža je sicer precej razganjalo, vendar - raz-^ neslo ga ni. Požrl je pač grenko pilulo moderne stabilizacijske družbe in privil vse vijake, da je naposled pricurljalo dovolj denarja. „Če-prav žrem samo še kumare, si je tulil, „kajti naposled gre tudi za čast. Avto bo moj!
In ga je dobil Lepega in novega, z utripajočimi žmi-govci na levi in desni strani... Primožu se je kar takoj ..usedel" v srce.
Še bolj se mu pa je, ko so mu prodajalci razložili: „še sploh zavedate, kakšno srečo ste imeli? Hitro ga odpeljite, da ne pride nov predpis! Niste slišali, v najkrajšem času bo šla cena navzgor še za dva milijona .. .
Življenje je pač takšno... Čeprav se je Primož dogovoril za pet milijonov in jih je plačal sedem, je bil navsezadnje še prepričan, da jih je zadnji hip, ker „je bil pač dovolj hiter," prihranil najmanj dva..
Navsezadnje je pa le najbolj pomembno, da je imel Primož - vsem pretresom navkljub - dober občutek. Niso oni njega, temveč - on njih!
Ticr
Delavska enomosr, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. Ustje bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC. VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik). BORIS
RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI;, naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerci-
ala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun'pri SDK UubJ}? na, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 50V 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročnin je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v goto^1 ni. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.