tKAERO: M .DELAVSKO' PARTUO predkongresni in kongresni jj.jpi so zajeli vse organiza- yg ZK sirom Jugoslavije. dnevi končani sloven­ ji kongres in kongres ZKJ, • je še pred nami, bosta v j^ljenje in delo osnovnih or- ^zacij ZK vnesla nove po- '^e, nove naloge in novo jvljenje. S sekretarjem os- pvne organizacije ZK v Ae- ^ Zvonetom Hudejem smo ^ pogovarjali o pomenu 7. jjOgresa ZK in drugih aktu- ^ vprašanjih iz njihovega fjT: Kako je odjeknil 7. ijngres med komimisti v 1. HUDEJ: V našem kolek- j(U smo močno čutili kon- ](S že v pripravah. Tako kot vse ostale organizacije ZK smo se tudi v Aeru vključili v predkongresne razprave, kadrovske in vsebinske pri­ prave. Veliko smo razprav­ ljali o predlogu resolucij, še posebej smo se zadržali pri 4. delu, kjer resolucija kon­ kretno govori o organizira­ nosti ZK in bodočih nalogah. Vendar s tem še zdaleč nis­ mo naredili vsega. Prepričan sem, da so vsi člani sprem­ ljali delo kongresa preko jav­ nih občil, da pa bi dobljene vtise, ki so nedvomno poglo­ bili naša razmišljanja o bo­ dočem delu, še poglobili, bo­ mo v kratkem pripravili raz­ govor z enim od celjskih de­ legatov na kongresu. Želimo namreč še več razprav in in­ formacij o delu kongresa. Ne­ dvomno je bil kongres izra­ zito deloven, saj so delegati spregovorili o najaktualnejših in življeTijskih stvareh. Prav to nas obvezuje k živahnemu delu in dopolnitvi naših ak­ cijskih načrtov. NT: Kje vidite glavne na­ loge v pokongresnem ob­ dobju? Z. Hudej: Glavna naloga je nedvomno v tem, da zagoto­ vimo delavsko večino v par­ tiji. Pri nas že tečejo pripra­ ve na nove sprejeme v ZK, pripravljamo ciklus preda­ vanj za kandidate, ki jih je okoli 20. Zastavili smo si namreč cilj, da število članov dvignemo od sedanjih 6,5 od­ stotkov na 7 odstotkov. Ne gre nam le za število, gre nam predvsem za to, da v ZK vključimo delovne ljudi, aktiviste in delavce, ki so res pripravljeni delati. Zato po­ stavljamo kot pogoj za spre­ jem aktivnost, ki se je mo­ rala izpričati skozi delo v sa­ moupravnih organih ali dru­ gih družbenopolitičnih orga­ nizacijah. Zanimivo je tudi to, da prvič doživljamo, da se ljudje sami zanimajo za vstop v ZK. To ponovno priča o iz­ rednem porastu ugleda ZK po pismu in 29. seji CK ZKS. Naši delavci namreč vidijo, da je resnično ZK gonilna si­ la napredka na vseh ravneh in žielijo s svojim delom po­ magati k uresničitvi ciljev ZK, ki so tudi njihovi cilji. Zares se sreču.^emo z dejst­ vom, da naša partija iz dne­ va v dan bolj postaja delav­ ska partija. NT: Kako pa je v vašem kolektivu odjeknil zaplet v odnosih z Italijo? Z. Hudej: V kolektivu smo ogorčeni. Mislim, da kaj več niti ni treba reči. Ne le ko­ munisti, celoten kolektiv Ae- ra je ostro obsodil p>očetje italijanskih iredentisov in desničarskih sil. V TOZD Ke­ mija Celje je o nastalem po­ ložaju osnovna organizacija ZK že razpravljala, predvče­ rajšnjim pa smo imeli tudi širši sestanek, na katerem nam je spregovoril Drago Košmrlj. Povnbili smo ga ne le zato, da dobimo več in­ formacij o ozadju zapleta, marveč predvsem zato, da smo z njim izmenjali svoja mnenja. V Aeru smo tako kot povsod prepričani, da ne gre zgolj za napad na našo oze­ meljsko celovitost s strani Italije. Gre za resnejše stva­ ri, za pritisk svetovnih impe­ rialističnih in desničarskih sil na naš samoupravni sistem in še več, na vodilno vlogo Jugoslavije v politiki neuvr­ ščenosti. Prav je, da smo ostro reagirali, saj smo tako najbolje izpričali našo odloče­ nost da branimo vsako ped našega ozemlja, da storimo vse za očuvanje našega soci­ alističnega samoupravnega si­ stema. ^ MmKa&TmEJCio, konjiče; DELEGACIJE KS Delegacija krajevne skup­ nosti Loče šteje 10 članov. Ti so naslednji: Avgust Slatinek, Jan^ Rupndk, Edvard Lopan, Jurij Bru- mec, Justina Lovrenčič, Ivan Zidanšek, Jože Creš- nar, Martin Smid, Adolf Klokočovnik, Franc Gum- sej. Del^acija krajevne sku­ pnosti Vitanje pa šteje 11 aanov: Jožef Pobirk. Ed­ vard Pijavž, Anton Skok, Iran Kričaj, Marta Hro- ^, Slavko Krajnc, Janez am, Jože Hribamik, Jo- k Navršnik, Jože Založ­ nik in Tomislav Založnik. Kmalu nagradna igra NT in RC VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ DANIEL ŠOSTER, PREDSED­ NIK KULTURNE SKUPNOSTI ŠMARJE PRI JELŠAH Znano je, da v šmarsfci gboini, kljub nerazvitosti in slabd ekonomski m(;6i, kultiu-a le napreduje. Od­ raz njenega življenja in razvoja vliva določen opti­ mizem. r^poro delovnih ljudi, nmo- p za našega delavca. Nova do­ bila o regresih za leto- !^ja, družbeni prehrani, na­ domestilih za potne stroške, Nadurnem delu, nočnem delu, ^- so res ugodna in v bi- pomenijo dvig osebnih *>hodkov. Zanimalo nas je, kaj meni- o sindikalni listi delavci ^''['^•i- O tem smo se pogovar- v zreškem Cometu s pred- ^fiikom sindikata Ivanom J^okom ter delavcem Mla- Majcnom in Martinom ^ovnikom. ^T: Kako se v vaši delov- . Organizaciji potekale raz- o sindikahii listi kak- L je> vaše mnenje o tem do- "•iientu? J^an Skok: O osnutku sin- liste smo razpravljali Martin Mrzdovnik na izvršnem odboru sindikal­ ne organizacije, pa tudi na razširjeni seji sidikata. Li­ sto smo dobro proučili in vi­ deli, da je v njej samo dobro za delavce. Listo smo podprli. O prečiščenem besedilu, ki so ga sprejeli v republiki, smo ponovno razpravljali in ga sprejeli. Strinjamo se z vsemi novostmi, ki jih lista prinaša in j^ih bomo vnesli v naš samoupravni sporazum. NT: Katere so bistvene prednosti sindiltalne liste? Ivan Skok: Sindikalna lista bistveno izboljšuje materialni položaj delavcev. Delavcem pri nas največ pomeni večji delež za družbeno prehrano, večji regres, dodatki za nad­ urno in nočno delo. Ljudje bodo torej praktično dobili večji osebni dohodek. Prav zato smo pri nas s sindikalno listo povsem zadovoljni. To potrjuje tudi javna razprava, ki prav te dni poteka v ko­ lektivu. NT: Kakšno je vaše mne­ nje o sidikalni listi? Mladen Majcen Mladen Majcen: Osebno sem izredno zadovoljen z njo, pa tudi moji sodelavci iz proizvodnje govore o njej le pohvalno. Predvsem so nam všeč olajšave pri družbeni prehrani in regresih za leto­ vanja. S sindikalno listo sem tako res zadovoljen. Morda bi lahko razmišljali le še o načelih za dvig osebnih dohod­ kov. Pri nas bi si lahko pri­ voščili nekoliko večji dvig, a to je odvisno od samouprav­ nih sporazumov. NT: Kaj je tisto naj­ boljše, kar sindikalna lista prinaša? Martin Mrzdovnik: Sindi­ kalna lista nedvomno pomeni velik korak naprej. Delavcem prinaša boljše regrese, sub­ vencije za družbeno prehra­ no in vse ostalo. Med delavci v našem kolektivu prevladuje mnenje, da je sindikalna lista zelo v redu in vsi ljudje so z njo zadovoljni. BRANKO STAMEJCIC Z K v tovarni nogavic Polzela SKRB KADROM V tovarni nogavic na Pol­ zeli šteje osnovna organiza­ cija ZK okoli 70 članov, kar ni malo. V tako veliki osnov­ ni organizacij se mno­ go dogaja. Zato smo se­ kretarja Ivana Miklavca za­ prosili za kratek razgovor o delu njihove osnovne organi­ zacije. Kako ocenju.jete delo vaše osnovne organizacije? Delo mi ni ravno lahko oce­ njevati, saj sem sekretar or­ ganizacijske šole od decem­ bra. Menim, da je delo dobro, čeprav ni idealno. Marsikje namreč nalog nismo vzeli z vso resnostjo in bomo prav zaradi tega moraU sedaj še bolj krepko poprijeti. Na katera področja v pre­ težni meri usmerjate svoje delo? Aktivnost naše organizacije je usmerjena predvsem na no­ tranje delo, delo v podjetju. Obravnavamo akcijske • pro­ grame, ki zahtevajo hitrejši rasivoj podjetja, razpravlja­ mo o povečanju proizvodnje, produktivnosti dela in racio­ nalizaciji. Seveda razpravljamo tudi o drugi problematiki. Tako smo v zadnjem času obravnavali obe ustavi, pred­ log resolucij 7. kongresa in podobno. Prav v tem času se dogovarjamo o novih obli­ kah dela. Radi bi ustanovili več delovnih skupin komuni­ stov, od katerih bi vsaka spremljala določeno proble­ matiko in z njo obširneje seznanjala ostale člane in ko­ lektiv. Precej p>02omosti po­ svečamo tudi kadrovskim vprašanjem, saj so kadri v večini delovnih organizacij osnovni problem. Pri nas si že po tradiciji pomagamo z izrednim šolanjem in drugi­ mi oblikami dopolnilnega izobraževanja. Kateri so največji uspehi, ki jih je vaša organizacija do­ segla? Uspehov je več. Naj ome­ nim le izredno ugoden sestav članstva, v kateri prevladuje­ jo neposredni proizvajalci in mladi. Pomembne usp>ehe smo dosegli tudi pri spreje­ mih novih članov, ki jih je vsako leto okoli 8, letos p>a jih bo verjetno še več. Med uspehi naj omenim še vsa­ koletno politično šolo. Za naj­ bistvenejši uspeh pa imam to, da v kolektivu vedno in povsod odprto govorimo o vseh konkretnih problemih našega življenja in dela v to­ varni. Kako se čuti prisotnost ZK v kolektivu? Vpliv naše organizacije v kolektivu je močan. A pre­ pričan sem, da bi lahko do- seg'li še več. Komunisti smo sami krivi, da svojega vpliva ne izkoriščamo bolje. Potru­ diti se namreč moramo, da ljudje v kolektivu spozixajo, da nismo zgolj politična or­ ganizacija, ampak inioiatorji celotnega napredka tovarne. Branko StamejčiČ CELJE NOVO NA SODIŠČU Na predlog komisije za volitve in imenovanja so člani obeh zborov celjske občinske skupščine izvolili na zadnji skupni seji Mar­ jana Beleta za novega pred­ sednika občinskega sodi­ šča v Celju. Do te spre­ membe Je prišlo zaradi iz­ volitve dosedanjega pred­ sednika občinsitega sodi­ šča Zdenka Pavlina ssa predsednika okrožnega so­ dišča, prav tako v Celju. GLEJ NAGRADNI LITERARNI NATEČAJ NA 6. STRANI