Pouk in zabava
Priroda.*)
Besede zložii B. Gangl,
Najvišja zeleznica.
^^ V Aruentiniji v Južni Arnerilc/ fma/o ^Bndah najvišjo železnico na svetu. Naj-^Ea železniška postaja je 4585 mctrov ^H^morjem. Ta železnica ie namenjena ^Brvi vrsti prcvažanju rude.
Odkod imamo doroačo zeleojavo?
BLNaSe najnavadnejje zelenjave so iz ^H deže! ter so rabile mnogo časa, pre-
den so se udomačile v naših krajih. Celo naše navadno zetie je iz inozemstva, in sicer iz Egipta. Od tam so ga prinesli stari Rimljani. Sparglji so doma v Azijl. Spinačo so prinesli k nam iz Srednje A2ije. Bob je bil Orkom priljubljena jed. Fižol smo dobili iz Indije. Lečo so jedli siro-maSni Ijudjc v Egrptu. Znano je, kako so pogrešali židje v puSčavi čebule in česnja. Grah so tudi ie poznali stari narodi. Krom-pir so presadili k nam iz Virginijc v Severai Ameriki.
*) Glej: Josin-Gangl: »Drugo berilo in slovnica", str. 71!
Narodnosti V Etfropl.                        Romanov: Francozov in Valonov 41 mili-jonov, Italijanov 34 milijonov, Spancev in
Leta  1900  je bilo v   Evropi:   Rusov     Portugizov   23 Va   milijona   in   Rumuncev
82 milijonov, Poljakov 17 milijonov, Cehov     9';s milijona. — Ostalih narodnosti je bilo:
8 milijonov, LuŽiških Srbov 105.000, Hrva-     Madjarov 8 '/, mitijona, Fincev 6 mUijonov,
tov in Srbov 8 milijonov, Bolgarov 4 mili-     Turkov   in   Tatarov   6   milijonov,   Zrdov
jone  in  Slovencev   1   in  pol   milijona.  —     5,700.000,  Grkov  4   milijone,   Litvancev 4
Oermanov je bilo:  Nemcev, Holandcev in      milijone, Keltov in Betonov 2 V9 milijonn.
Flamincev 77 milijonov, Angležev 40'/? mi-     Albanccv 1 ';a mili]ona,.Ci«anov, Baskirov,
lijona    in   Skandinavcev    10 l/t    milijona.      Armencev,  Kalniukov, Cerkezov itd. 2 niil.
Besedna naloga.
Priobčil A. B.
Besede značijo:
I.) soglasnik;
2.) prebivališče;
3.) kuhinjsko posodo;
4.) prst;
5.) del posteljne oprave;
6.) števnik;
7.) samoglasnik;
8.) ptico kurjega plemena;
9.) ribo; 10.) kačo; 11.) dan v tednu; 12.) zaimek; 13.) služabnika; 14.) staro vino; 15.) staro zidovje.
Besede po sredi odzgoraj dol po-vedo znan narodni pregovor.
Rešitev in imena fešilcev pplobčimo v ppihodnji žtevllki.
ReŠitev zastavice v podobah v deveti številki.
Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina menl si zemeljski rajl
Pt»v so jo teitU: Stetko F«ianLič, realcc v Ljubtjam, Avaufcdn Repit, utenec r Rikovcn pri Vitanju; Elka Kosi, u6enfea VI. ra»eda v SrcdUfiu; AnicaGril, uEcnka nn Zidanem montu; Fran Novak, realeC v Idriji; Mirko Lmpajnc, u5cncc v Idriii; Vlailko Naglia, u«en«C v Ljubljani; Minka in Slnvka Zachcri, utenki v Ljutomeru; Blal Moftilk io Leonold Vwna, u&enco V. ratreda pri Sv. Antonu v Slov. ([oricah; Milica Skale, učcnka VI. raircda v Novem mestu; Sianko, TonCck in Franci Svetina, dijaki v Mariboru; Vladimir AndoIjSek, aUaec v Litiji; A. Jurko, A. Na-potnik, T. Kapotnik, V. Gande, T. Solar, A. Potnik, A. BreČko, H. Ajd, M. ČreSn«, Fr. Prklič , Al. Mlakar, utnua in učenkc II. rscredii narodne iolc v Tcpaniah pri Konjicah; JQBip Kutct in Josip HrvatiC , uCcnca v Ric-nmnjih: P>vo> Smnitk, dijak v Celju. V nckatcrih isev. našega listn ic aca po pomoU tiostati irooni dveh prav marljivih reftlicev naiih raLun*kih io besednih 'nalog in tastavic v podobah: »Ttta in doktor> v Kranju. Botidar RnCiČ, Cctrtoloi« v Ljubljani; Miiika Kmeiovn v Ccrkljoh na Gorenjskcm, Foldi, Saadko in Vidko Samsa v Hir. Biatrici; Anica Tomfc, uCeitka HL raueda me»anake Jole na Dunajn; Marica DebenjaJc v M»uxiji.