8to XV Številka 36 (498) Velenje, 14. septembra 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 »Izpričana temeljna enotnost" Izjava predsednika Tita ob prihodu iz Havane BEOGRAD, 10. septembra (Tanjug) - po vrnitvi s šeste konferenoe voditeljev držav ali vlad neuvrščenih v Havani je predsednik Tito izjavil: „Vracamo se s šeste konference državnih ali vladnih voditeljev neuvrščenih držav v Havani, ki se je včeraj uspešno končala. Rad bi takoj poudaril, da smo z rezultati konferenoe zadovoljni. Na konferenci se je izkazalo, kako močno se je razširilo naše gibanje. Dve tretjini držav na svetu, pa osvobodilna gibanja in številne mednarodne organizacije so zdaj njegove članice ali pa sodelujejo z njim v različnih oblikah. Pomembno je, da so se gibanju pridružile nove latinsko-ameriške in azijske države. Politika neuvrščenosti je čedalje bolj navzoča tudi v Evropi, kar je izredno pomembno. Vse to potrjuje njen univerzalni značaj. Konferenca v Havani je jasno izprič ala, da sta politika in gibanje neuvrščenosti neodvisen neblo-kovski svetovni dejavnik, čeprav smo bili priča poskusom, da bi ju prikazali v drugačni luči. Prostor delovanja blokov in blokovske politike je čedalje ožji, kar ima neznanski pomen za mednarodne odnose v celoti in prihodnost človeš tva. Gledano v celoti lahko mirno rečemio, da od beograjske konference sem še nikoli nismo tako odloč no branili in uveljavili načel in temeljnih smernic politike in gibanj a neuvrščenosti. To se je Brazdo tudi v zelo dobri politični in gospodarski deklaraciji konference. Znova se je potrdilo, daje politika neuvrščenosti nenadomestljivi pogoj neodvisnosti in enakoipravnosti držav, uresničevanja njihovih prizadevanj za hitrejši razvoj v miru in svobodi in njihove aktivne udeležbe v širših mednarodnih dejavnosti Politika neuvrščenosti je tudi močna opora osviobodilnim gibanjem. Dandanes je politika neuvrščenosti iresnična gonilna silapozitiv-nii sprememb v mednarodnih političnih in goyodarskih odnosih v prid vseh držav in narodov. V tem j(e njena napredna vloga, pa tudi ojgromna odgovornost. Tudi tokrat je bil močno poudarjen protikolonialistični in protiiimperialistični značaj politke neuvrščenosti, in njena naravnanost proti vsem oblikam tujega vmešavanja, prevlade, politične in gospodarske hegemonije. Radi bi še posebej poudaril potnem splošnega soglasja o bodočih pioteh in korakih, ki naj bi omogočili, da bi se lotili konkretnih ukrepov za vzpostavitev nove pravič.nejse mednarodne gospodarske uireditve. Pri tem je zelo pomeimben problem energfe in tehnologije. Vse to terja konstruktivna ipogajanja med razvitimi in državaimi v razvoju. Menim, daje nujno,, da neuvrščene države in države: v razvoju, opirajoč se na skupnto strategijo, usmerijo svoja prizadievanja prav v reševanje go-spodaitskih problemov. Potrebno je kair najteaiejše medsebojno sodelovanje in učinkovitejše izvajanje že prejetih odločitev in sklep ow. Ob temeljnih vprašanjih, o katerihi je razpravljala konferenca, se je izrazila temeljna enotnost, zasnov/ana na skupnih interesih. Akcijslka sposobnost neuvrščenih držav ise je okrepila. Pri tem nismo nikoli pozabili na dejstvo, da gibanje neuvrščenosti sestavljajo dtžave., tako velike kot majhne, z različmim zgodovinskim razvojem, stopnjo razvitosti in družbenim sistemom. Zato je povsem naravno, da je bilo ob posameznih vprašanjih slišati tudi različna stališča. S tem smo se soočili tudi doslej in se bomo veijetno tudi v prihodnje. * Dopuščati ne smemo le nena-čelnosti, ker je tuja bistvu gibanja in mu povzroča veliko škodo. Na gibanje seveda vplivajo tudi različne neprijetne okoliščine v celotnih mednarodnih odnosih. Izpostavljeno je tudi pritiskom blokov. Bistveno pa je, da so se neuvrščene države prostovoljno združile okrog širših skupnih interesov, na podlagi skupnih načel in ciljev. Bistveno je, da so svojo dejavnost usmerile v vzpostavitev pravičnejših političnih in gospodarskih odnosov na svetu. V tem so prednosti in moč našega gibanja. To je tudi eden najpomembnejših rezultatov te konference. Posebej bi rad poudaril, da bi se demokratični odnosi in praksa znotraj našega gibanja morali nenehno krepiti. Praksa je vselej pokazala, da nedemokratično ravnanje lahko le oslabi enotnost, solidarnost in akcijsko sposobnost gibanja. Z zadovoljstvom želim poudariti, daje ogromna večina delegacij, ki so aktivno sodelovale pri delu konference, izpričala izredno spoštovanje in razumevanje za stalisča drugih in s si prizadevala, da bi sklepe sprejeli demokratično, s konsenzom. Naša delegacija je imela zelo veliko srečanj in pogovorov, posvečenih tako aktualnim vprašanjem neuvrščenosti kot razvoju dvostranskih odnosov. Sestal sem se in prijateljsko izmenjal mnenja s kakimi tridesetimi voditelji držav ali vlad neuvrščenih držav. Prav tako so se člani naše delegacije srečali z voditelji številnih drugih delegacij in osvobodilnih gibanj. Med vsemi temi srečanji seje izpričala velika podobnost teme^nih stališč do najpomembnejših vprašanj mednarodnih odnosov ter obojestranska pripravljenost na vsestransko pospešitev dvostranskega sodelovanja. Rad bi še posebej omenil izredno koristne pogovore, ki sem jih imel skupaj s člani delegacije s predsednikom Fidelom Castrom in njegovimi najbližjimi sodelavci o vprašanjih z dnevnega reda konference in o mednarodnih odnosih nasploh. Strinjala sva se, da je nujno potrebno tesnejše sodelovanje med našima državama na dvostranski ravni in pri uve javljanju politike neuvrščenosti, kar je v obojestranskem in širšem interesu. Na konferenci in med pogovori je bilo slišati številna priznanja naši načelni politiki. Na koncu bi rad povedal, da bomo tudi v prihodnje skupaj z drugimi neuvrščenimi državami kar najboj prispevali h krepitvi ugleda in vloge politke in gibanja neuvrščenosti. Na plečih vseh nas, ki pripadamo gibanju, je ogromna odgovornost za dosledno izvajanje politike neuvrščenosti in vseh sprejetih načel, pa tudi deklaracije in drugih dokumentov konference. To pa narekuje tudi širše sodelovanja med nžim gibanjem in drugimi svetovnimi dejavniki v boju za mir, varnost, neodvisnost in svoboden razvoj, se pravi za interese vsega človeštva. Le tako bomo lahko opravili zamotane naloge, ki jih zgodovinski razvoj zastavlja nam vsem." Vpetek in soboto so bile v mozirski občini osrednje slovesnosti ob njihovem letošnjem prazniku. V teh dneh so slavili tudi pomembne delovne zmage. Tako so v petek v Radmiiju izročili svojemu namenu nov sodoben most čez Savinjo. Te slovesnosti so se udeležili tudi predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, član predsedstva SRS Tone Bole, general Vlado Kočijan in drugi. Več o praznovanju pišemo na 5. strani. (Foto: Stane Vovk) SREČANJE 2ENA POBRATENIH OBČIN Dvanajste lanska delegacija sveta za družbenopolitično aktivnost žena občinske konferenoe SZDL Velenje se bo od 13. do 16. septembra udeležila srečanja žena v Vrnjački Banji. Na srečanju bodo sodelovale še žene Ormoža in Novega Travnika. SPETOGOLTEH V Celju se bodo v ponedeljek sešli predstavniki regijske koordinacije izvršnih svetov skupščin občin Velenje, Celje, Moziije in Žalec, Rdeče dvorane kot upravljalcem RTC Golte in delovnih kolektivov, ki so lastniki depandans na Gol teh. Na sestanku, na katerega so povabili tudi predstavnike medobčinskih gospodarskih zbornic Celje in Velenje, bodo razpravljali o nadaljnjem razvoju ter o investicijskih vlaganjih v RTC Golte. Dogovorili pa naj bi se tudi, kako pokriti manjkajoča sredstva za sanacijo Gdt v višini 3 milijonov dinarjev ter obravnavali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo Rekreacijskega središča Golte. (VS) Predsedstvo SZDL o vzgojno izobraževalni dejavnosti Imenovani sveti in koordinacijski odbori — Stabilizirati in sanirati bo treba vso skupno porabo — Potrjeni možni kandidati za člane velenjske delegacije za republiško konferenco SZDL Slovenije V Velenju je bila zadnji petek, 7. septembra 5. seja predsedstva občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje. Najprej so imenovali odbor za postavitev doprsnih kipov prvoborcema-bia-toma Letonja v Šmartnem ob Pala {predsednik odbora je Nestl Zgank) ter predsednike in člane svetov (za vzgojo in izobraževanje, ohranjevanje in razvijanje tradicij NOB, kulturo in za družbeni sistem informiranja) in koordinacijskih odborov (za družbeno izobraževanje in za kadrovanje v vojaške šole), ki bodo poslej delo vitli pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje. Osrednja točka dnevnega reda pa je bila obravnava osnutkov zakonov o osnovni šoli ter o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ob tem pa tudi problematika vzgojn oizobraž evalne dejavnosti v Šaleški dolini O osnutkih obeh zakonov so potekale pred tem razprave o kolektivih šol in vzgojnovarstvenih zavodov, pa tudi v organih samoupravnih interesnih skupnosti. Razprava na seji predsedstva OK SZDL je med drugim opozorila na nekatera določila, ki bi jih kazalo pri oblikovanju zakona menjati oziroma dopolniti, sicer pa bi moral biti zakon o osnovni šoli, kot so opozorili razpravljalci, izhodišče za zakon o usmerjenem izobraževanju. Dokaj obširna je bila razprava o problematiki izobraževalne dejavnosti v občini Velenje, med katero je bilo dogovorjeno, da bo pripravil podrobnejšo informacijo o tem svet za vzgojo in izobraževanje za eno od prihodnjih sej predsedstva OK SZDL Komite za družbene dejavnosti izvršnega sveta skupščine občine Velenje pa mora pripraviti izhodišča oziroma predloge za razrešitev težav, ki se obetajo v prihodnje tudi na področju vzgoje in izobraževanja, pa morda še kje. Razpravljale! so ob tem naglasili, da bo treba stabilizirati in sanirati vso Sprva bo še sončno in toplo z jutranjo meg^o v nižinah, manjše poslabšanje vremena je možno ob koncu tedna. skupno porabo ter potrebe, posebej pa interese, udeladiti z dejanskimi možnostmi. Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na petkovi seji sprejelo sklep o sklicu 2. seje občinske konference SZDL Velenje, poslušalo je informacijo o pripravah na akcijo Nič nas ne sme presenetiti 1979 ter potrdilo predlog možnih evidentiranih kandidatov za člane velenjske delegacije za republiško konferenco SZDL Sloveni-je. M. LIPOVŠEK Problemska konferenca komunistov Gorenja Ocenili polletno gospodarjenje in poslušali informacijo o novem projektu računalništva Vsi nosilci načrtovanja se nalog še ne zavedajo dovolj odgovorno Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo zagotoviti, da bodo delavci redno obveščeni o poteku del za pripravo srednjeročnih razvojnih načrtov za obdobje 1981-85 Prejšnji četrtek, 6. septembra so se sešli na problemski konferenci člani zveze komunistov iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, delovne organizacije Gorenje Proine t-Ser-vis, interne banke Gorenje ter delovne skupnosti skupnih služb sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Na konferenci so podrobno ocenili poslovanje v letošnjem prvem polletju, pri tem pa posebej opozorili na težave in slabosti, na razrešitev katerih sami delavci Gorenja pravzaprav nimsgo vpliva. O problemski konferenci komunistov Gorenja, na kateri je bila podana tudi informacija o novem projektu računalništva, podrobneje poročamo na 4. strani. Predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje je na ponedeljkovi seji ocenilo potek akcije priprave razvojnih načrtov za naslednje srednjeročno obdobje v naši občini. Ocena, ki še ni popolna, kaže, da vsi nosilci planiranja niso pristopili k nalogi celovitega planiranja dovolj odgovorno. V posameznih OZD še niso uspeti izdelati analize poslovanja v tem srednjeročnem obdobju, s katero bi ugotovili uresničevanje plana ter njegove prednosti in pomanjkljivosti. Prav tako je izrednega pomena analiza razvojnih možnosti, s katero delavci TOZD predvidijo možne odločitve o investicijah ter vrstah izdelkov. Te analize razvojnih možnosti, pa morajo biti celovite in vsebovati tudi kadrovske, prostorske, finančne in druge elemente. Temeljita analiza razvojnih možnosti pa predstavlja realno osnovo za smernice plana TOZD in elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana. Iz trenulne ocene je moč razbrati, da so v prvo fazo priprav na planiranje vključeni [iredvsem delavci plansko—ana-itičnih služb, malokje pa se z Nadaljevanje na 2. strani « l ___________ _ Komunisti Gorenja in gostje na problemski konferenci 2 IN* Številka36 (498) - 14. septembra 11 Vsi nosilci načrtovanja... Nadaljevanje s 1. strani vprašanji planiranja ukvarjajo posebni odbori, ki so jih imenovali delavski sveti. V nekaterih sredinah so prisotne tudi težnje, da o pripravah na izdelavo planov ni potrebno sproti obveščati delavce, češ, saj bodo sprejemali plane na zborih in referendumih. Predsedstvo je poudarilo, da takšna teza ni sprejemljiva in je naloga osnovnih organizacij zveze sindikatov, da zagotovijo, da so delavci redno obveščeni o uresničevanju programa dela TOZD pri pripravi srednjeročnega plana 1981-1985. Predsedstvo občinskega sindikata tudi opozarja na zamujanje rokov v posameznih fazah planiranja in zahteva od nosilcev planiranja, da se tako organizirajo, da zamujeno dohitijo, da ne bi zmanjkalo časa za zadnjo fazo, to je za kvalitetno razpravo in sprejem planskih dokumentov. Ugotavljali so tudi, da so problemi pri usklajevanju planov, tako na nivoju občine, kot v posameznih panogah dejavnosti. Da bi se občinski svet zveze sindikatov kar najbolj temeljito vključil v akcijo družbenega flaniranja, je predsedstvo imenovalo začasni svet za planiranje in ekonomsko p olitiko, ki ima nalogo, da tekoče spremlja potek planiranja, da nudi pomoč osnovnim organizacijam sindikata na tem področju, skrbi za celovitost planiranja in teija sočasno sporazumevanje o temeljih planov med vsemi nosilci planiranja in drugo. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je sprejelo konkreten program aktivnosti organov zveze sindikatov pri planiranju. V tem tednu potekajo razgovori o planiranju po OZD. Na podlagi teh razgovorov bo dograjena ocena o poteku planiranja v občini Velenje, ki bo dana v obravnavo vsem organizacijam sindikata. 26. septembra 1979 bo plenarna seja občinskega sveta ZSS Velenje, ki je posvečena predvsem planiranju, od 15. oktobra naprej pa bo v javni razpravi gradivo RS ZSS o planiranju, kije ob enem tudi gradivo za 1. konferenco ZSS. Pobud za kar najbolj resen in odgovoren pristop k družbenemu planiranjuje verjetno že dovolj, sedaj je naloga na temeljnih nosilcih planiranja, da naredijo vse potrebno, da se planski dokumenti pravočasno, skladno z metodologijo, pripravijo. Sindikat pa bo še vnaprej odločno vztrajal, da bodo srednjeročni plani takšni, ki bodo zagotavljali delavcem obvladovanje vseh tokov družbene reprodukcije. Sprejeti srednjeročni plani pa bodo velika obveznost vseh delavcev, da jih v naslednjem planskem obdobju kar najbolj dosledno in odgovorno uresničujejo. J KANDOLF Preizkus obrambno samozaščitnega mehanizma Akcija „NIČ NAS NE SME PRESENETII" je politična akcija, zato jo vodijo družbenopolitične organizacije, predvsem SZDL kot frontno organizirana družbenopolitična sila v krajevni skupnosti in občini. ■* Razumljivo pa je, da si ob sedanjem razvoju in konceptu SLO in DS, tako v krajevnih skupnostih, kot v temeljnih organizacijah združenega dela, ne moremo zamišljati delovanja brez tesne medsebojne povezave vseh dejavnikov SLO in DS, predvsem pa NZ, CZ in delovanja enot in štabov TO. Akcija NNNP kot preizkus obrambno samozaščitnega mehanizma vključuje v KS in tozd fe-.ii enote TO, ki delujejo tako v miru kot izrednih razmerah, v specialni vojni ali v vojni na sploh, ko bi ddovali vsi občani in delavci vsak na svojem območju med svojimi ljudmi in branili svoje življenjske interese in potrebe varnosti ter obrambe. Veliki značq akcije NNNP, njena vloga in pomen je preizkus oiganizi-ranosti našega obrambno samozaščitnega mehanizma, ki vključujemo vse dejavnike SLO in DS, tudi Štabe in enote TO v KS in tozd. Glede na nastalo situacijo, ki bo zahtevala angažiranost slehernega občana in delavca, ob razvijanju najvišje možne stopnje samoiniciative, iznajdljivosti in presenečenj za sovražnika, bo glede na potrebe in po oceni krajevnh vodstev ali na predlog štaba TO v KS in po odločitvi odbora za SLO ter DS treba mobilizirati in angažirati enote TO. V taki situaciji bodo nastopali pripadniki TO v civilu, kot člani narodne zaščite, v uniformi z orožjem ali brez. Prav zaradi tega se bo pretežni del nalog TO v akciji NNNP načrtoval v KS in tezdh. Nekateri elementi pa se bodo prenašali na občinski štab za TO (OSTO) oz. preko njega na štab za izvedbo akcije NNNP na ravni V celjski regiji potrebujemo novo mlekarno Investicija pa zahteva precej sredstev, ki jih bodo občine najbrž le stežka zbrale občine, kjer bo nujno vsklajeno delo, tajnost delovanja a^sočasnem izvajanju nalog oboroženega boja na več območjih, z različnimi nalogami, hitrostjo delovanja, ob upoštevanju elementov, vodenja in poveljevanja. Zato je udeležba štabov in enot TO v akciji NNNP nujna, če hočemo resnično preizkusiti celotni obrambno-varnostni sistem v KS in tozdii, pa naj bo to ob ponazoritvi elementarne nesreče, izrednih razmer, protispecialnega delovanja ali vojnih razmerah. Pri izvajanju teli nalog bo potreben velik občutek za politično delo, razvijanje zavesti in pripadnosti, krepitvi odgovornosti za skupno postavljene naloge, premagovanje egoizma in tistih ukrepov, ki nimajo nič skupnega s samoinicia-tivo in obrambo pred kakišnim-koli sovražnikom. Zato bo treba dosedanje pozitivne izkušnje iz vaj na terenu temeljito proučiti, graditi na izkušnjah iz NOB, razvijati ter krepiti bratstvo in enotnost med vsemi delavci in občani na določenem območju, predvsem pa se aktivno vključevati v priprave, načrtovanje in dopolnjevanje obrambnih načrtov. Nekatere skupne in težiščne naloge oboroženega boja moramo načrtovati na nivoju OŠTO oz. štaba za izvedbo akcije NNNP v občini Sproti pa moramo usklajevati tudi naloge pomembne za več KS oz. tozdov. Vse ostale aktivnosti, predvsem pa trenutno nastale situacije, glede na specifičnost ozemlja in pogojev delovanja bomo prepustili izvirnim odločitvam krajevirih vodstev. Zato bomo pri kombiniranju in postavljanju nalog ustvarjali take situacije, ki bi veijetno bile prisotne v vseh sodobnih oblikah vojskovanja. Ob tem bomo upoštevali sedanjo visoko stopnjo pripravljenosti, zavesti, samoiniciativnosti, originalnosti rešitev in zamisli, ki je še vedno v večji meri prisotna v okoliških KS in bo morala najti enako mesto tudi v centrih in tozdih. Razvijati hočemo pripravljenost in sposobnost za sodelovanje neoboroženega prebivalstva za cilje oboroženega boja in nemoteno delovanje našega samoupravnega socialističnega sistema. Zato bomo pri organiziranosti in angažiranosti delavcev ter občanov za oboroženi boj posvetili vso pozornost pravilnemu vodenju in usneijanju vseh prebivalcev, pa naj bodo trenutki še tako težki. Tudi v tem je naš preiskus: koliko je kdo pripravljen Izvršni svet skupščine občine Velenje jena svoji zadnji seji obravnaval problematiko izgradnje mlekarske industrije v celjski regiji, člani pa so spregovorili tudi o sklepih zbora občin skupščine SR Slovenije ob analizi dosedanjega razvoja in problematiki manj razvitih območij v SR Sloveniji, obravnavali pa so tudi izvajanje prostorske, urbanistične in z emljiske politike ter poročilo o pripravi splošnih aktov o notranji organizaciji in sistematizaciji opravil ter del občinskih upravnih organov. Tri kilometre Šaleške magistrate asfaltirane Prejšnji teden je bila seja gradbenega odbora za izgradnjo Šaleške magistrate. Na leji so obravnavali plan napredovanja del na tej cesti Predstavnika obeh izvajalcev del Nivo Celje in Komunalni center Velenje sta na seji zagotovila, da bodo z deli, seveda če jim bo vreme naklonjeno, končali konec letošnjega leta. To pa, kot kaže, ne velja za prvih petsto metrov ceste, kjer še vedno ni odstranjeno skladišče razstreliva Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje. Prav tako se srečujejo s težavo v Skornem, kjer še ne morejo porušiti stanovanjske hiše Danice in Rudija Praznik, ker jima še niso uspeli zagotoviti finančnih sredstev za dokončno izgradnjo nove. Te dni pa so že uspeli asfaltirati dva in pol klometra dolg odsek ceste, v prihodnjih dneh pa bodo še pol klometra. Seje gradbenega odbora so se udeležili tudi krajani krajevne skupnosti Lokovica, ki se srečujejo zaradi dolgotrajne gradnje ceste z mnogimi težavami Na seji pa so tudi sklenili, da je potrebno takoj pričeti z gradnjo posameznih odcepov cest v središču pozornosti Tokrat je bia največja pozornost namenjena nadaljnjemu razvoju mlekarske industrije v celjski regiji Pri tem gre predvsem za vprašanje izgradnje nove mlekarne, saj je mlekarna v Celju neprimerna in ne ustreza več sodobnim proizvodnim zahtevam. Nova mlekarna naj bi bila v Arji vasi, predračunska vrednost zanjo pa je 310 milijonov dinaijev. Potrebno pa je obnoviti tudi sirarno v Šmarju. Za ta dela je potrebno zbrati še nadaljnjih 35 milijonov. In kako zagotoviti potrebna sredstva? Po predlogu bi naj znašalo inozemsko posojilo 60 milijonov, 20miijo-nov bi dobli pri Beograjski banki, 10 miijonov pa od različnih premij. Največji delež pa bodo vendarle morale zbrati posamezne občine v regiji. Prav zaradi velikih sovlaganj se z investicijo, kije planirana že nekaj časa, odlaga. Občina Velenje bi morala k izgradnji nove mlekarne in adaptaciji sirarne prispevati 30 milijonov dinarjev. Tako tozd maloprodaja kot TOK Kmetijstvo, ki sta iz naše občine predvidena kot sovlagatelja, niti dolgoročno ne zmoreta zagotoviti takšne udeležbe sredstev. Tegob v trenutni gospodarski situaciji ne zmore tudi ostalo gospodarstvo v naši dolini Vsekakor pa bi širši krog sovlagateljev bistveno povečal možnosti za novogradnjo in adaptacijo resnično potrebnih objektov. Člani izvršnega sveta so bli mnenja, da je potrebno tudi zaradi omenjenih težav ponovno proučiti finančno konstrukcijo teh gradenj, razširiti krog sovlagateljev in poiskati možnosti za kredite s čim daljšo dobo vračanja in ustreznimi obrestmi Le ob upoštevanju vseh teh predlogov je možno pričakovati pri-četek gradnje nove mlekarne v Arji vasi. Člani Izvršnega sveta so nato spregovorili še o problematiki manj razvitih območij v Slovenji Na tem področju naj bi biLi izoblikovani v srednjeročnem obdobju novi kriteriji, ki bi stimulirali tako nerazvite občine kakor tudi razvite. Predvsem je tu mišljen prenos proizvodnje in tehnologije. Na seji so spregovorili tudi o izvajanju prostorske, zemlji-Sce in urbanistične politike v republiki Ugotovili so, da je k^ub določe-n im uspehom še vedno premalo stogeno za izboljšanje problematike na tem področju. Prav zato bodo na eni prihodnjih sej izvršnega sveta o prostorski, urbanistični in zemljiški politiki spregovorili obširneje. Na prihodnji seji pa bodo podrobneje spregovorili tudi o notranji organizaciji in sistemizaciji opravil ter del občinskli upravnih oiganov. S Seja občinske \ \ konference SZDL Velenje \ Na seji, ki bo v sredo 19. septembra, bodo ocenili delovanje delegatskega sistema v občini Velenje Druga seja občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje bo 19. septembra ob 16. uri v dvorani skupščine občine Vdenje. Sklep o tem je sprejelo predsedstvo OK SZDL na svoji zadnji seji Na seji bodo ocenii delovanje ddegatskega sistema v Šale3ci dolini, izvolili delegacijo za republiško konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, pokušali informacijo o pripravah na akcijo „Nič nas ne sme presenetiti" ter obravnavali predloge kandidatov za vodi ne dolžnosti na republiki konferenci SZDL Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje pa je na zadnji seji sprejelo tudi pobudo za sklic problemskih konferenc v telesni kulturi in o planiranju v krajevnih skupnostih. (Ma) podrediti svoje lastne interese skupnim ciljem, skupnim nalogam, ko gre za oceno obstoja, varnosti, ohranitve sebe, skupnosti in sistema. V okvira akcije NNNP bodo enote TO delovale po potrebi, glede na odločitev odborazaSLOin DS v KS in tozdih ali po odločitvi štaba za izvajanje akcije NNNP v občini. Obstijapa tudi možnost, da bodo enote TO sosednjih KS oz. tozdov, glede na potrebe in sprejete ukrepe pomagale draga drugi, ob usklaje-valni funkciji operativnega štaba za izvedbo naloge oz. OŠTO Tak način delovanja pa bo z ahteval temeljito organizirano teritorialno izvidniško obveščevalno službo, tajnost priprav in izvajanja nalog za istočasno delovanje na širšem območju ( za več KS -celotno mesto, industrijsko cono), kar bo narekovalo hitrost izvajanja, presenečenja za sovražnika, hitre in nevidne umike ter ponovna zbiranja in okrepitve za vse naloge. Pri tako postavljenih nalogah bodo motale enote TO upoštevati: karakteristiko zemljišča - terena, naseljenost kraja, pomen objektov pomembnih za SLO, temeljito proučiti maskiranje - prikrivanje, za-klonitv ob največji možni podpori vsega prebivalstva, kot glede prehrane, bivanja, zbiranja podatkov in izvajanja oboroženih akcij. Velik a mera političnega posluha bo morala biti izražena v pravočasnem obveščanju vsega prebivalstva o bojnih nalogah. Zagotoviti je potrebno, da bomo dosegli najvišje možne vojaške in politične rezultate ob najmanjših možnih žrtvah tako med neoboroženim, kot oboroženim delom prebivalstva v KS in tozdih. Znati bomo morali ceniti naše sile in moči ter urejati bojno delovanje tako, da bomo usmerjali naše delovanje tja, kjer bomo pričakovali največje uspehe z naše strani in s tem prizadejali sovražniku največje izgube. V sistemu vodenja in poveljevanja bomo delovali na že sedaj preizkušeni in ustaljenih metodii ter oblikah dela, z večjo mero posluha za odločitve odborov za SLO in DS v KS in tozdih, seveda upoštevajoč dolgoročno postavljene naloge in novo nastale situacije. ENOTE IN ŠTABI TO v KS in TOZD bodo v akciji NNNP prevzeli odgovornost predvsem za izvqanje naslednjih možnih nalog bojnega delovanja: - priprav^enost štaba TO v KS in vodstva enote v KS in tozdih za izvajanje nalog dežurstva v nastali situaciji; - preizkus delovanja sistema različnih vrst vez iz KS v OŠTO: - organizacija izvedbe mobilizacije štaba in enote TO v KS oz. tozdih; - povezanost delovanja in sodelovanja med enotami TO v KS in tozdii; - povezanost delovanja, sodelovanja med pripadniki TO, NZ, CZ ter med prebivalstvom z vso širino političnega ddovanja in priprav na oboroženi boj; - organizacija zavarovanja bližnjega in širšega območja objektov pomembnih za SLO; - kontrola območja KS oz. tozdov s patrolami, opozorilnicami, zasedami, opazovalnicami; - zbiranje obveščevalno-izvid-niških podatkov pomembnih za oboroženi boj; - zavarovanje - oborožene* spremstvo pri prevozu materialnli sredstev; - zavarovanje območja evakuacije ogroženega prebivalstva; - zavarovanje območja mladinskega učno-vzgojnega centra; - zavarovanje občinskih in krajevnih vodstev na osnovni ter rezervni lokaciji; - organizacija diverzij-na s« ne elemente bojne razporeditve; - boj proti specialnim si sovražnika; - zavarovanje kuriijev pri ] nosu pomembne ppšte„-r plra - zavarovanje transporta in || diščenje elementov partizanske l ter zagotovitev prometne vami - izvajanje demonstrativni padov zaradi odvračanja sovraa in ciljev stvarnega n < ( 19 "jptMJij Potrebna korenita sprememba t dveh sektotjev ena temeljna organizacija — Otepanje z izgubami — Velika aktivnost sindikata in osnovne organizacije Z K Ni še dolgo tega, ko smo tiskali Komunalni center Vetje. Takrat smo vam na tko predstavili temeljno or-acijo združenega dela Niz-gradnje. Tokrat pa nas je pot lesla k njihovim sosedom, to tik tozdu Komunala. Prav-aprav še ne moremo govoriti o imeljni organizaciji, ker ta še i organizirana. Vendar so nam ovedali, daje za njeno registra-jo potrebnih le še nekaj ttmalnosti. Pogovarjali smo se Vodjema sektorja I in II, ki osta odslej sestavljala temeljno rganizacijo združenega dela IjSmunala. Jz stare organizacijske teme je razvidno, da delujeta v aši enoti dva sektorja," je dejal erdo Učakar. „Prvi sektor obi za vodovod in kanalizacijo sr ima v ta namen v svojem sstavu vso potrebno mehaniza-jo in vodovodno delavnico, feugi sektor, ki ga vodim, pa bi z vzdrževanjem lahko pričeli že marca. Nič boljše ni s pogodbami za zimsko vzdrževanje. Tako še sedaj ne vemo, če bomo mi tisti, ki bomo letos pozimi skrbeli za ceste, saj je vendar potrebno pripraviti me- Milan Ramšak hanizacijo in naročiti sol. To pa so dela, ki se ne dajo storiti čez noč. Menim, da bi se tukaj s pravočasnim planiranjem dalo marsikaj storiti." „V našem, to je prvem sektoiju," je dodal Milan Ramšak" je malo, toda ne veliko boljše. Pri nas vsaj približno vnaprej vemo, kaj bomo delali. Na skrbi imamo vso vodovodno omrežje, ki gaje okrog 200 km, poleg tega pa vzdržujemo še javno kanalizacijo, 15 vodnih zbiralnikov, 12 črpališč in nekaj prečrpališč. V bodoče pa bomo, kot vse kaže, skrbeli tudi za prečiščevanje odpadnih voda. Prav tako kot drugi sektor, tudi mi opravljamo vsa dela pogodbeno za SIKS, ki je uprabljalec vseh prej naštetih objektov. Ja, še enot težavo imamo skupno. Izgube. Vsako leto se, ob zaključnem računu, srečamo z negativno bilanco in kot vse kaže, bo tako tudi letos, eden od vzrokov je prepozno planiranje, ki sem ga že omenil, drugi" pa je prepočasen postopek za zvišanje cen. Mi smo že lani dali zahtevek za zvišanje cen, rešitev pa je prišla šele maja letos. In to samo za 7 odstotkov. Za primerjavo naj povem, da pa se je cena električne energije v zadnjem času dvignila za 200 odstotkov. To zvišanje je močno povečalo tudi naše obratovalne stroške, saj je vso vodovodno omrežje tesno povezano z električno energijo, na primer vodne črpalke," je še dodal Milan Ramšak. „Lahko pa rečeva, da smo dobra delovna sredina z dobrimi tovariškimi odnosi. Prav gotovo imata veliko zaslug za to zelo aktiven sindikat in pa osnovna organizacija ZK. Načrtova in želja je še veliko, vendar so nekateri uresničljivi le ob koreniti spremembi v našem komunalnem sistemu," sta ob koncu dodala naša sogovornika. DRAGAN BALABAN Del proccsa vzgoje in izobraževanja rudarskih kadrov, ki seje pred več kot dvajsetimi leti začel oblikovati v Rudarskem šolskem centru in so ga opredeljevale vse večje tovrstne potrebe velenjskega rudnika, predstavlja tudi rudarski praktični pouk. V Rudarskem šolskem centru so praktičnemu izpopolnjevanju mladih rudarjev od vsega začetka namenjali veliko pozornost in pri tem tesno sodelovali z rudnikom lignita. Danes skrbi za pridobivanje praktičnih izkušenj temeljna organizacija Rudarski praktični pouk Rudarskega šolskega centra, ki mu je potrebne delovne prostore odstopil velenjski premogovnik. V tozd Rudarski praktični pouk je zaposlenih približno 22 inštruktorjev in drugih delavcev, ki skrbijo za 180 učencev, kolikor jih je ta čas v drugem in tretjem letniku. Vpis v prvi letnik še ni končan. ,,V naši temeljni organizaciji pridobivajo učenci potrebno praktično znanje za poklic rudaija kopača, rudarja, jamskega elektri-čarja in jamskega kovinarja. Praktično izobraževanje vsebuje tako spoznavanje osnovnega programa, kot tudi proizvodnih prooesov in posebnih delovnih funkcij, ki jih bodo mladi rudarji opravljali na posameznih delovnih mestih. Praktično izobraževanje je seveda naša temeljna delovna usmeritev, stranska cEjavnost pa je proizvodna premoga, podzemeljskih inštalacij in peska, ker se pač izobražujemo ob delu," je o dejavnosti pripovedoval vodja tozd Rudarski praktični pouk Vlado Oremuž. ,,Tako ob praktičnem pouku proizvajamo vsak dan približno 1500 ton premoga in 1000 kubičnih metrov peska, izdelujemo pa tudi podzemeljske inštalacije. Zaradi uvajanja moderne tehnologije in sodobnih delovnih naprav poteka del praktičnega usposabljanja učencev na moderno opremljenih delo-viščih temeljnih organizacij Rudnika lignita Velenje. Vsi skupaj smo zato zelo hvaležni delovni organizaciji RLV, ki nam nudi vse pogoje za nemoten praktičen pouk v rudni- bi za letno in zimsko vzdrže-ije cest, odvoz smeti, čišče-tje mesta in pogrebno službo. V drugem sektoiju je zapornih 49 ljudi, ki potzimi skrbe a redno pluženje in posipa-anje cest, poleti pa imamo na crbi letno vzdrževanje cestišč, janje zelenic, odvoz smeti, roma drugače rečeno, skr-timo za javno snago. Vendar pa noramo takoj dodati, da se pri em srečujemo z velikimi teža-»ami. Vsa ta dela opravljamo za amoupravno interesno komu-alno skupnost občine Velenje, katero pa nikakor ne moremo lajti skupnega jezika. Tako, na rimer, šele aprila ah maja denemo z njo pogodbo o tnem vzdrževanju cest in tlenic, ko pa dobro vemo, da Razgibana rekreativna dejavnost V Gradbeno industrijskem podjelju Vegrad Velenje si prizadevajo, da bi delavci prosti čas kar najbolje izkoristili. Pri konferenci osnovnih organizacij Zveze sindikatov so ustanovili komi- IZ naših delovnih kolektivov sijo za šport in rekreacijo, poleg tega pa so zaposlili strokovnega sodelavca, ki skrbi za družbeni standard, šport, kulturo in rekreacijo. V rekreativno dejavnost želijo vključiti čim več svojih delavoev. O d ejavnosti v Vegradu smo se pogo- tej varjali s članom komisije Milanom Jagričem. Dejal je, daje dgavnostv Gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje dokaj dobro zaživela, vendar bo potrebno v bodoče posvetiti vso pozornost še večjemu vključevanju delavcev v množično rekreativno dejavnost. Precej delavcev te delovne organizacije je planincev. Ta mesec bodo zanje organizirali izlet na Strehovec. Aktivno igrajo tudi mali nogomet, zato bodo organizirali prvenstvo Vegrada v malem nogometu. Šahisti bodo organizirali ta mesec povratno srečanje z društvom slepih iz Celja, načrtujejo pa še več prijateljskih srečanj. Zelo aktivni so tudi odboj-karji, ki organizirajo vsak drugi torek tekmovanje z ekipami različnih delovnih organizacij. Za 29. november bodo pripravili turnir v odbojki, ob zaključku leta pa bodo organizirali srečanje odbojkarjev Vegrada. V prvi polovici letošnjega leta so organizirali tekmovanje v plava- Uspešno dohodkovno povezovanje 1RA Velenje, tozd veleprodaja, se dogovarja z ameriškim izdelovalcem jeansa lglerjem — Dobri poslovni rezultati — Usmeritev tudi na zunanje trgovinsko poslovanje 'okrat smo se odpravili na isk v trgovsko in proizvodno ovno organizacijo ERA Ve-ije, oziroma točneje pove-o v eno izmed štirih temelj-organizacij združenega dela. brali smo totzd veleprodaja in pogovarjali z direktorjem am Debelakom: r,Naši začetki segajo v leto 1972, vendar smo takrat poslo-kot poslovna enota. Po u zakona o združenem hi smo oblikovali svojo te-tjno organizacijo zdmženega a veleprodajo. Povedati mo-o še to-, da je v naši sestavi it-poslovala tudi poslovna nbta proizvodnja, ki pa od 1. ' arja letos posluje kot samo-_ ;n tozd. To delitev je irekovala popolnoma različna : *a dela, saj so se interesi !aje lin proizvodnje večkrat SjaB.. V naši temeljni orga-aciji iimamo sedaj zaposlenih " -dellavcev, ki poslujejo v tih poslovnih enotah: stroji oprerifiaza gospodinjstvo, les kuriv«, gradbeni material in iksa Celje, prevozništvo in ramikia Gorenje. Naši posli so pietežncn grosistične narave in z njimi pokrivamo skoraj celotno jugoslovansko tržišče, razen Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Vzrok za to so predvsem visoki prevozni stroški in majhne naročene količine. Plan realizacije za letošnje leto predvideva uresničitev v vrednosti76 milijonov dinarjev in kot kažejo polletni rezultati, bo v celoti dosežen. Vse poslovne enote so v prvem polletju imele nižje stroške od predvidenih, izjema je le prevozništvo, ki predvidene stroške presega za približno 20 odstotkov. ,, , Vendar ta presežek stroškov ni posledica slabega gospodarjenja, ampak zaradi podražitve nafte, ki ni bila vključena v plan in ga bo zato potrebno popraviti. Predvsem bi pohvalil poslovno enoto gradbeni material in keramika Celje, ki ustvari kar 50 odstotkov celotne realizacije. Morda bi dodal še to, da sodi ta poslovna enota med najbolje opremljene ter založene v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji. Vsako leto predvidevamo 20 odstotno rast celotne realizacije in jo tudi dosegamo, kar je ne nazadnje, plod dohodkovnega povezo- vanja tako s proizvodnimi, kot tudi s trgovskimi delovnimi organizacijami. Prav sedaj se pripravljamo na takšno povezavo s trgovinsko delovno organizacijo v Vojvodini, ki ima še velike zaloge potencialnih kupcev. Takšno povezovanje je namreč mnogo ekonomičnejše kot pa izgradnja lastnih prodajaln. Začeli smo tudi z izvozno-uvozno dejavnostjo in računamo, da se bodo kmalu pokazali ugodni rezultati. Pri tem bi morda omenil zanimivo vest za ljubitelje jeansa. Pravkar se dogovarjamo z ameriškim proizvajalcem te konfekcije VVrangleijem o uvozu 100.000 kompletov srajc ,in kavbojk. Vendar pa moramo poudariti, da bo maloprodajna cena bistveno nižja od tiste v Italiji. Računamo, da bo prve komplete mogoče kupiti v naših trgovinah že v novembru. Morda še beseda, dve o načrtih. V načrtu imamo širjenje poslovanja, tako na domačem kot tudi na tujih tržiščih." DRAGAN BALABAN ških rovih in nam tudi sicer vsestransko pomaga. Kljub temu, da nam primanjkuje kvalificiranih delavce*, ki bi nam pomagali v našem učnem procesu, si prizadevamo, da bi praktično znanje posredovali na kar najprimernejši način." Sicer pa premajhno število inštruktorjev in drugih kvalificiranih delavcev ni edina težava, s katero se srečujejo v teme j ni organizaciji Vlado Oremuž Rudarski praktični pouk. Vpisovanje novih učencev predstavlja poseben problem, ki si ga že dolgo prizadevno omiliti. „Mladi se zelo redko odločajo za rudarski poklic, čeprav delo v jami že dolgo ni več tako, kot je bilo nekoč. Tudi v rudniške rove nezadržno prodira sodobna tehnologija in težaškega delaje vse manj. Tu bipomembnej-šo vlogo moralo igrati poklicno usmerjanje z večjim spodbujanjem k poklicu, kije, čeprav naporen, prav tako lep in zanimiv kot drugi. Predvsem iz Slovenje je malo kandidatov za ta poklic, tako daje večina naših učencev iz drugih republik. Druga težavapaje ta, daje le približno 40 odstotkov kandidatov zdravih, vse ostale pa moramo žal zavrniti. Vpisni pogoji so zelo strogi, saj zahteva rudarski poklic popolnoma zdravega človeka. Tudi za rešitev tega vprašanja bomo morali vsi skupaj resneje razmišljati, kako izboljšati zdravstveno stanje tistih, ki prihajajo iz osnovnii šol," je nadaljeval Vlado Oremuž. Usmerieno izobraževanje bo tudi v rudarski praktični pouk prineslo številne pomembne novosti, na katere se v tej temeljni organizaciji že skrbno pripravljajo, saj bo spremenjen učni program zahteval oblikovanje novih učnih mest. Poleg tega pa pripravljajo tudi razširitev proizvodnje peska za široko potrošnjo. Dodati še velja, da je tozd Rudarski praktični pouk tudi reden udeleženec številnih delovnih akcij v različnih krajevnih skupnostih naše občine. Sicer pa so v tej temeljni organizaciji ob ocenjevanju polletni delovnli dosežkov ugotovili, da se je praktični pouk v minulem šolskem letu uspešno odvijal, saj se je večina učencev, ki so zaključili šolanje, zaposlila v Rudniku lignita Velenje. Pa tudi količinska in finančna' ocena gospodarjenja kaže ugodne kazalce, ki naj bi jih s skupnimi prizadevanji kmalu še izboljšali. J. KRAJNC Pouk na več krajih Vsako leto večje prostorske težave na glasbeni šoli Fran Korun — Koželjski — Letos bo pouk v šolskih prostorih v domu kulture, knjižnici, na gimnaziji, na osnovni šoli Veljko Vlahovič ter v domu učencev RŠC — 2e ta mesec prve lopate za poslopje glasbene šole Mlan Jagrič nju, načrtujejo pa tudi tečaje za neplavalce. Komisija za šport in rekreacijo organizira redne treninge v kegljanju, saj se udeležujejo občinskih tekmovanj v kegljanju. Pripravili pa so tudi prvenstvo med tozdi Vegrada. Vedno več delavcev se v Vegradu zanima tudi za igranje tenisa; preko celega leta so rezervirali igrišče. Kljub temu, da so s to športno panogo pričeli šele letošnje leto, je Število igralcev že precejšnje. Pričeli so s tekmovanji v dvojicah in posamezno. Mnogi delavci Vegrada se sedaj lahko udeležujejo tekmo- vanj tudi kot gledalci. Vodja teniške sekcije Milan Jagrič paje dejal, da v Velenju primanjkuje teniških igrišč, poleg tega pa igrišča prekrita z asfaltom niso naj boj ša. Ta mesec bodo organizirali tudi interno tekmovanje v streljanju ter v namiznem tenisu, kasneje pa tudi rekreativno smučanje. Športno rekreativna dejavnost v Gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje je torej razgibana, v prihodnje pa si bodo prizadevali, da bi v svoje vrste pritegnili slehernega zaposlenega. M. T. Na velenjski glasbeni šoli Fran Korun Koželjski je bila ob začetku šolskega leta izredna gneča. Takšna slika se pojavlja vsako leto. Vpis so v glavnem končali že v junijskem roku, v pripravnico pa so vpisovali še v začetku tega tedna, to je v ponedeljek in torek. Pdeg tega so imeli prosta mesta še v razredih za instrumente, kot so oboa, fagot, pozavna, truba, tolkala in solo petje. Prav tem razredom bodo v prihodnje namenili več pozornosti, ker menijo, da je bila doslej glasbena šda usmerjena preveč na klavir in harmoniko, pa tudi na kitaro. Kljub temu pa jim je uspelo v zadnjih letih pritegniti več učencev za oddelke za godala, razmeroma dosti učencev pa se uči tudi violino, kontrabas in violončelo. „Razlogov, da ni učencev za te razrede, je " po besedni ravnatelja glasbene šole Ivana MARINA več. Vpisujejo nekaj nad 10 odstotkov vseh šoloobveznih otrok. V letošnjem letu bo šdo obiskovalo 510 učencev. Ta odstotek je glede na zanimanje otrok dosti premajhen. Vendar jim prostorske, kadrovske, pa tudi finančne možnosti ne dopuščajo večjega vpisa. Da za instrumente kot so oboa, fagot, pozavna, tolkala itd. ni večjega zanimanja je razlog tudi v tem, ker otroci danes niso imeli možnosti, da bi se podobno seznanili z njimi. Zato bo glasbena šola že na začetku letošnjega šdskega leta storila vse, da bi na vseh osnovnih šdah spoznali te instrumente in prepričani so, da bodo tako uspeli med šolarji zbuditi zanimanje tudi za te lepe instrumente. Po šdskih normativih bi potrebovali na glasbeni šoli 36' učiteljev, vendar jih primanjkuje dvanajst. To pomanjkanje rešujejo že drugo leto tako, da prihajajo dvakrat na teden poučevat na šdo priznani umetniki, člani Slovenske filharmonije. S tem zagotavljajo kvaliteten pouk, res pa je tudi, da pouk zaradi njihove prezasedenosti pogostokrat trpi. Rednih učiteljev za instrumente kot so oboa, fagot, pa tudi rog pa ne morejo redno nastaviti tudi zato, ker so ti instrumenti zelo dragi in jih ne morejo kupiti toliko, kolikor bi jih potrebovali. Vedeti je treba namreč, da stane oboa ali fagot štiri do pet milijonov dinarjev, pa še pri nas ju ni mogoče dobiti. Iluzorno pa je tudi misliti, da bi starši kupovali tako drage instrumente. V glasbeni šoli kljub temu načrtujejo, da bodo odpravili pomanjkanje teh instrumentov. V prihodnjem letu želijo ustanoviti mladinski pihalni orkester. Tu naj bi prišli do nekega osnovnega fonda instrumentov in oddelke z manjkajočimi instrumenti bi potem lahko tako razširili, da bi v njih poučevali domači glasbeni pedagogi. V velenjski glasbeni šoli se vsako leto srečujejo tudi s prostorskimi težavami. Letos pravijo, da so celo neskončne. Prostore, ki jih imajo v domu kulture v Velenju, so dobesedno izkoristili do zadnje luknje in pri ton izrinili ostalo amatersko dejavnost iz doma, bodo morali v novem šolskem letu gostovati tudi v knjižnici in na gimnaziji, na osnovnih šolah (Veljko Vlahovič) pa tudi v domu učencev rudarskega šolskega centra Velenje. Skratka, tudi letos bodo imeli pouk na vseh možnih krajih. Seveda upajo, da bo tem njihovim težavam vendarle kmalu konec. Gradnja glasbene nove šole je, p izjavi ravnatelja Ivana Marina, tik pred začetkom. „Če bi bilo rešeno vprašanje finansira-nja, bi zasadili prve lopate že ta mesec" je dejal ob našem kratkem obisku pri njih. Glavni načrti za novi objekt so že končani, naročena je tudi že lokacijska in gradbena dokumentacija. Zataknilo se je že, kot tolikokrat, ob raznih gradnjah pri načinu financiranja. Prav to vprašanje bo poskušal v najkrajšem času razrešiti gradbeni odbor, ki ga vodi Slavko Janežič, dipl. inž. in upajo, da bo na prostoru ob Jenkovi cesti, med osnovno šdo Anton Aškerc in stanovanjskimi bloki ob Tomšičevi čez leto dni, to je ob začetku šolskega leta 1980/81, že stala nova glasbena šda, ki bo resnično omogočala soboben in kvaliteten pouk. STANE VOVK Številka36 (498) - 14. septembra. /S - »-, % .M Preusmeritev proizvodnje je nujna in neodložljiva_ Komunisti Gorenja so na problemski konferenci ocenili ijgzultate gospodarjenja v letošnjem prvem polletju, posebej še v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, in opozorili zlasti še na tiste težave, ki jih sami ne morejo odpraviti — Proizvodnjo bo treba čimprej preusmeriti, da bi v prihodnje ustvarjali večji dohodek, saj samo s proizvodnjo gospodinjskih aparatov in opreme ekonomskega položaja ni mogoče spremeniti na bolje — Gorenje se želi pridružiti proizvajalcem računalnikov V primerjavi s prejšnjimi leti so delavci Gorenja v prvih šestih mesecih letos relativno dobro delali in gospodarili. Uresničevanje planskih nalog je bilo celo boljše kot lani. To kaže, da ni manjkalo prizadevanj za izpolnitev delovnih načrtov, čeprav bi se verjetno dalo storiti na tem področju še več, zksti kar zadeva kakovost. To je bila poglavitna ugotovitev problemske konference komunistov Gorenja, kije bila 6. septembra. Da proizvodnih hotenj ni manjkalo priča med drugim tudi podatek, da je Gorenje v zadnjem letu dni povečalo izvoz za 36%, kar je za 10% hitreje od poprečne rasti izvoza v naši republiki. Povečal pa se je resda tudi uvoz, in to iz e nostavnega razloga, ker domača industrija ni sposobna, ali pa pripravljena, slediti hitri rasti proizvodnje v Gorenju. Sicer pa je Gorenje udeleženo, po zadnjih podatkih, v celotnem slovenskem izvozu z nekaj več kot 8 %, v izvozu slovenske elektro in kovinske industrije pa kar z eno tretjino. Zadnji podatki pa tudi kažejo, da se je delež Gorenja v jugoslovanski proizvodnji gospodinjskih ara tov znova povečal, in to ob tako-rekoč nespremenjenem številu zaposlenh, kar kaže na nadaljnjo porast fizične produktivnosti dela. Iz Gorenja pride letos, denimo 68 % vseh pralnih strojev, izdelanih v Jugoslaviji, 54% vseh hladilnikov, 44% vseh zamizovalnikov itd. Pa si oglejmo še dmge kazalce o gospodarjenju v letošnjem prvem polletju. Porabljena sredstva so naraščala hitreje kot celotni dohodek, pri čemer znaša razlika 5 indeksnih točk, doseženi dchodek je pod planiranim, osebni dohodki pa so rasli hitreje kot dohodek, predvsem kot posledica dejstva, da je bilo pridobljenega manj dohodka, kot so načrtovali. Dohodek je bil v strukturi celotnega prihodka lani udeležen še z 18 %, letos v prvem polletju pa samo še s 15 %, pa čeprav v tem času strukturo proizvodnje bistveno niso menjali. In naprej: v letu dni se je zmanjšal delež akumulacije v dohodku za tretjino, delež dohodka v celotnem prihodku pa za šestino. Prezreti pa ob tem ne gre dejstva, da je bil načrt gospodarjenja za leto 1979 izdelan dejansko že kot stabilizacijski načrt, s katerim so, med drugim, zmanjšali tudi stroške za investicije in investicijsko vzdrževanje, kar je sicer pogoj za nadaljnji razvoj, vnemar pa niso pustili niti sredstev, ki so jih bili namenili za razvoj in za naložbe v tržišče. Nič kq spodbudno tudi ni dejstvo, da so ob koncu letošnjega prvega polletja ustvarili komajda polovico lani ustvarjenih sredstev poslovnega sklada, ki pa tudi niso bila velika, kar je slabo izhodišče za prizadevanja za prepotrebno in neodložljivo preusmeritev proizvodnje, če želijo ustvariti v prihodnje večji dohodek. To pa je nujno, saj samo s proizvodnjo go^jodinj-skih aparatov in opreme ekonomskega položaja ni mogoče spremeniti na bolje. Trenutni gospodarski položaj Gorenja, kljub prizadevanjem delavcev za boljše delo in gospodarjenje, ni rožnat, pravzaprav je zaskrbljujoč. Polletna bilanca delovne organizacije tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje sicer ne izkazuje izgube, jo pa nekaj temeljnih organizacij združenega dela. Lani so namreč v teh temeljnih organizacijah združenega dela porabili praktično vse notranje rezerve (tako glede produktivnosti dela, kot organizacije in proizvodnje) za kritje stroškov zaradi podražitev domačih in uvoženih materialov. V letoš- njem letu, samo v obdobju januar — april, so se cene domačih materialov povečala za nadaljnjih 16,8 %, lani pa za 13,4 %. In ker je bilo odobreno Gorenju marca letos samo od 7,5 % do 9 % zvišanje cen, in to edino po juliju 1977, razumljivo ni lahko mogoče samo z večjo produktivnostjo dela kriti višje stroške. Vedeti je namreč treba, da predstavljajo stroški dela le okrog 3 % prodajne cene. Mirovali pa tudi niso durgi režijski stroški. Nedograjen sistem oblikovanja cenje pomnenju komunistov poglaviten razlog za zaskrbljujoč položaj, v kakršnem Iz razprave Franc KOS, TOZD Pralna tehnika: 612 delavcev temeljne organizacije združenega dela Pralna tehnika je v letu dni povečalo količinsko proizvodnjo za 16 %, materialne stroške izdelave je zmanjšalo za 36 %, režijski strošlti pa so bili nižji za 9 %. Če vemo, da delavci predvsem lahko vplivajo na višino stroškov proizvodnje in na kakovost izdelkov, potem je mogoče ugotoviti, da so storili veliko za izboljšanje položaja. Porabili pa so tudi manj materialov, kot sicer določajo normativi. Kakovost proizvodov so lani izboljšali za 19 %, letos pa za nadaljnjih 10%. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela Pralna tehnika se zdaj sprašujejo, kakšne razvojne možnosti še imajo, zlasti ob upoštevanju dejstva, daje strojna oprema iztrošena obratovalna sposobnost je na kritični meji, ni pa denarja za zamenjavo opreme. V razvojnih načrtih pa je predvidena osvojitev proizvodnje nove generacije pralnih strojev, ki bo prav tako terjala znatna sredstva. Samo uvajanje proizvodnje pralnii strojev z 800 obrati zahteva 30 milijonov dinarjev. Rudi GERMAN, TOZD Hladlna tehnika: Poslovanja ni mogoče uspešno zaključiti, če ob dviganju cen reprodukcijskih materialov ostajajo hladilniki ovrednoteni tako, kot so bili prejšnja leta. Toed Hladilna tehnika je visoko produktiven; v letu dni so povečali produktivnost za 5,5 %, saj porabijo zdaj za izdelavo 1 hladilnika samo še 2 uri in 25 minut. Notranje rezerve, ki so bile, so skorajda povsem že izkoristili. Zmanjšali so nadurno delo in režijske stroške, nekurantnh zalog ni, produktivnost še naprej narašča itd. V rez reševanje problematike temeljne organizacije združenega dela se aktivno vključujejo vse dmžbenopo-litične oiganizacije, v zadnjem času pa je ddo sindi-kalnh skupin še močneje zaživelo. Avgust SUŠEČ, TOZD Zamrzovalnki: V temeljni organizaciji združenega dela Zamizoval-niki je vse večji razkorak med produktivnostjo dela in ekonomskim položnem. Čeprav so od leta 1976 pa do konca letošnjega polletja povečali produktivnost dela kar za 41% (leta 1976 so porabili za izdelavo 1 skrinje 4 ure in 30 minut, letos pa samo še 3 ure), so letošnje prvo polletje končali z izgubo 12 milijonov dinarjev, lansko leto pa so dosegli le minanalni ostanek dohodka. Ekonomičnost dela upada, pa čeprav so lani opustili proizvodnjo zamrzovalnih skrinj in začeli z novo, na osnovi lastne tehnologije. Produktivnost dela se je v letu dni povečala za 22%. Delavci temeljne organizacije združenega dela zamrzovalniki si torej želijo, in seveda pričakujejo, da bi bili r ezultati gospodarjenja takšni, kot je sicer njihovo delo. V tozdu Zamrzovalniki TGO Gorenje Velenje so v zadnjem letu povečali produktivnost za 22 %, k$ub temu pa so ob polletju prigospodarili 12 milijonov izgube Nedograjen sistem oblikovanja cen je p o mnenju komunistov Goienja poglavitni razlog za zaskiblji položaj, v katerem Gorenje trenutno je " trenutno Gorenje je. Zakon o oblikovanju cen pripravljamo že tri leta, treba pa bi ga bilo čimprej sprejeti. Gre za to, kot je ugotovila problemska konferenca komunistov Gorenja, da začnemo proizvodnjo družbenoekonomsko ustrezneje vrednotiti. Omeniti kaže ob tem, da ima Gorenje sklenjene samoupravne sporazume s 40 organizacijami združenega dela pri nas, ki dobavljivo sestavne dele. S samoupravnimi sporazumi je določeno osnovno razmerje v ustvarjanju in razdelitvi skupnega prihodka pri proizvodnji gospodinjskih aparatov in opreme za dom, vendar zaradi veljavnega sistema cen in različnih pristojnosti za cene za posamezne materiale in dele, samoupravnih sporazumov ne uresničujejo. Na to vpliva prav gotovo tudi konjunktura, saj so vse zmogljivosti proizvajalcev v verigi polno zasedene. V večini delovnih organizacij, podpisnic samoupravnih sporazumov, pa je, kot vse kaže, pomembnejši kratkoročni interes ustvarjanja večjega prihodka, pri čemer pa, hote ali nehote, pozabljajo na dolgoročno dogovorjene odnose. Pa se znova vrnimo k trenutnemu gospodarskemu položaju Gorenja. Vedeti je namreč treba, daje bilo zaproizvodnjo v prvem polletju porabljeno tudi za 95 milijonov dinarjev materialov, ki so bili na zalogi iz lanskega leta in ki so bili ovrednoteni po 16% višjfi cenah. V polletnem obračunu tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je nadalje tudi 75 milijonov dinaijev spornih sredstev na račun paletizacije. In če upoštevamo še izgube temeljnih organizacij združenega dela ob koncu prvega polletja, ki jih je krila temeljna organizacija združenega dela Elektronika Velenje, znaša torej dejanska polletna izguba tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje skupaj kar 222 milijonov dinaijev. Poglavitni vzrok za izgubo in za njeno višino paje zavlačevanje pristojnih organov pri dajanju soglasij za nove cene oziroma prenizek odstotek povišanja cen, odobren marca letos. In če se bo stanje, kakršno smo priče sedaj, nadaljevalo še naprej, napovedujejo v Gorenju, da bo mesečno najmanj po 50 milijonov dinarjev Egube. Torej bi se utegnila izguba za leto 1979, na račun diugega polletja, povečati za nadaljnjih 300 milijonov dinarjev oziroma skupaj na več kot 500 milijonov dinaijev. Dejstvo je, da zmanjšanje proizvodnje oziroma njena preusmeritev izključno v izvoz, dejansko ni mogoča, čeprav izračuni kažejo, da bi bilo ceneje plačati osebne dohodke izdelave, kot pokrivati izgubo pri proizvodnji izdelkovzajugoslovanski trg. Komunisti Gorenja so na problemski konferenci soglašali z ugotovitvijo, daje bilapaleti-zacija pravzaprav edini način, da se tudi tovarna gosp odinjske opreme Gorenje Velenje ne bi uvrstila med organizacije združenega dela v naši republiki, ki poslujejo z izgubo. Dohodek je Gorenju potreben, tako za zagotovitev že dosežene ravni obstoječe proizvodnje, kot za prihodnji razvoj, pri čemer je v prvem planu razvoj računalništva, o čemer so bili na problemski konferenci podrobneje obveščeni člani ZK. Oblikovanje cen in politiko delitve prihodka bo treba posebej zasnovati na načelu enakih možnosti, da bi vendarle začeli družbenoekonomsko pravičneje vrednotiti proizvodnjo. Seveda pa bodo morali tudi znotraj Gorenja storiti še več, da bi rezultati dela in gospodarje boljši. Še bolj se bodo ma organizirati in povezati znoi delovne organizacije ozira sestavljene organizacije zdm nega dela, prav tako p a se b< morali še bdj uveljaviti tud zunanjih tržiščih. Problem konferenca komunistov je udarila tudi potrebo, da odločneje zastavi akcija [ strukturiranja proizvodnje, čemer je prav razvoj račun ništva ena od prednostnii md nosti za dolgoročnejše izbi šanje gospodarskega položi MARIJAN LIPOVŠ SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad RAZPISUJE v letu 1979 podelitev nagrad in priznanj, ki jih v občini Velenje dajemo posameznikom in organizacijam zarad njihovih dosežkov splošnega pomena. Za leto 1979 razpisuje komisija postopek dajanja predlog« za naslednje nagrade in priznanja: 1. NAGRADA KARLA DESTOVNIKA - KAj JUHA 2. SREBRNI GRB OBČINE VELENJE 3. PRIZNANJE OBČINE VELENJE Razp isn i p ogoji: Predlagatelji morajo upoštevati splošne in posebne pogoje. I. Nagrada Karla Destovnika — Kajuha se podeljuje za izredne uspehe in dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti in pospeševanja razvoja občine. II. Srebrni grb občine Velenje se podeljuje posameznikom in sodelovanje pri razvoju občine dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na kulturnem, športnem in drugih področjih. organizacijam za izredno Velenje ter za uspehe III. Priznanje občine Velenje se podeljuje delovnim ljudem, občanom, temeljnim ^ drugim organizacijam združenega dela, samoupravno) skupnostim in društvom za uspehe, ki so jih dosegli nt posamezni področjih človekove ustvarjalnosti. IV. Razpisane nagrade se lahko dajo posameznikom, skipinan, samoipravnim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skipnostim, drugim organizacijam in organom ter enotam oboroženih sil SFRJ. / * V. Predlog za podelitev priznanj in nagrad lahko dajejo delovnj ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne' skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbeno-' politične organizacije ter družbene organizacije in društva. VI. Komisija bo pri pripravi dokončnega predloga za pc nagrad Karla Destovnika — Kajuha in srebrnegagrbaro, Velenje ter priznanja občine Velenje upoštevala praVočas poslane in obširno obrazložene ter najbolj utemelje predloge. Predlagatelji naj spoštujejo načelo demokratičnosti, strokovnosti in družbene odgovornosti, "i VII. Predloge za podelitev priznanj in nagrad za leto 197 sprejema komisija do 24. septembra 1979. Naslovite jih m] skupščino občine Velenje, komisija za podeljevanje prizna in nagrad Predsednik komisije NESTL ŽGAN K, s.r. ilka 36 (498) - 14. septembra 1979 g dnjih slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku Gornje Savinjske doline so se udeležili tudi tovariši Franc »košek - Luka, Tone Bole, Peter Stante - Skala, delegacija pobratene občine Cajetina in borci Zidanškove brigade, so pred 35 leti osvobodili Gornji grad — nov most v Radmiiju prav tako pa tudi nova vozna cesta do višinskih kmetij v Robanovem kotu — pohod mladih po poteh partizanske sanitete Konec preteklega tedna so v iji Savinjski dolini svečano "avili praznik občine Moje v spomin na osvoboditev a področja v septembru leta 12. septembra je padla dnja okupatorska postojanka irju in s tem je nastalo žno osvobojeno ozemlje na dročju Gornje Savinjske do-ki je imelo velik pomen za itev narodnoosvobodilnega ter za nastanek in razvoj ubke oblasti. Zaključne prireditve ob le-tjem prazniku občine Mo-£ so se pričele v petek Kpidne. Najprej so pred osno šolo v Gornjem gradu l$rili leseno skulpturo p laki jo je izdelal ume mik -ouk Toni Venek iz Spodnje Bčice. S tem so počastili tudi Mitnico planinskega društva oroji grad. Priložnostne slo- * * * * * * * * * * * * + * * * vesnosti pred gornjegrajsko osemletko so se udeležili šte-v ilni krajani in gostje, najtoplejše dobrodošlice pa so bili deležni predstavniki pobratene občine Cajetina. Prikupen kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Gornji grad. Ob deseti uri dopoldne je bila na vrsti še druga slovesnost. Na „ regionalni cesti Šentrupert - Logarska dolina v Radmiiju so izročili namenu nov most preko Savinje. Z njim so rešili enega večjih problemov na tej prometnici in na njej odpravili čmo točko več. S prisrčnim kulturnim programom so se zares izkazali najmlajši člani folklorne skupine osnovne šole Ljubno, ki so se zbranim predstavili z vrsto slovenskih ljudskih plesov in pesmi. O TONE BOLE - častni občan ojbčine Mozirje Letošnji mozirski nagrajenci ALBIN VIPOTNIK - DESANKA KOZlC STRGAR - plaketa občine keta občine Mozirje Moeiije — pla- BOGGMIR STRAŠEK - ANTON BORŠNAK - de-denarna nagrada občine Mo- nama nagrada občine Mo- I BlhT." V- ■p r- ■ M OO ZJ^MS-Rečica - plaketa občine Moziije (ena njihovih qbaig uspelih prireditev je bila Vaška olimpiada) * * * * * + * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * + * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * + * i * * * * + * * + * * * * * * * * * * * * * l * * * * * * * * * * + * * * + * * * * * + * pomenu te velike pridobitve, o dosedanjem delu krajevne skupnosti Ljubno in o njenih bodočih načrtih je spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti, S Slavnostni govornic na svečani seji v Gornjem gradu je bil redsednik SO Mozirje Hinko q> i****************************************** Franc Trbovšek, simbolični trak pa je prerezal član izvršilnega odbora republiške skupnosti za ceste, Jože Jakop. Poleg številnih krajanov, predstavnikov zdiuženega dela, občinskih in medobčinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, pobratene občine Cajetina ter drugih gostov, so se otvoritve v Radmirju udeležili tudi predsednik republiške konference SZDL, Mitja Ribičič, član predsedstva SR Slovenije Tone Bole in general Vlado Kocjan. Vsi udeleženci so se za tem preselili v zgornji del Gornje Savinjske doline, v Robanov kot Popoldne je bila tam zagotovo najbolj prisrčna slovesnost v spletu prireditev ob letošnjem prazniku občine Moziije. V tem edinstvenem kotičku naše domovine so o tvorih novo gozdno cesto, ki bo Kneza, Havdeja in dmge višinske kmetije, ležeče v strminah visoko nad dolino, resnično povezala s svetom. Nova cesta je sad dela in prizadevanj tamkajšnjih prebivalcev, tozd-nega gospodarstva in širše družbene skupnosti. Trak je prerezal Knezov gospodar, vsi gostje pa so se na njegovi domačiji še dolgo zadržali na prijetnem in sproščenem pomenku. Slovesnosti so se udeležili tudi mladinke in mladinci, člani pohodne enote Slavka Šlandra, ki so nekoliko pred tem, ob obnovljeni partizanski bolnišnici visoko pod severnim oste-njem Križevnika in sosednjih vrhov, zaključili letošnji pohod „Po poteh partizanske sanitete na Solčavskem." Pohod vsako leto prireja občinska konferenca ZSMS Moziije v sodelovanju s solčavsko borčevsko organizacijo. Mladi so na pot krenili v četrtek zjutraj iz Matkovega kota in so se med potjo skupaj z borci ter domačini ustavili v Matkovem kotu, Logarski dolini in v Robanovem kotu, kjer so med drugo vojno stale partizanske bolnišnice. Ob zaključku pohoda so v vrste teritorialne obrambe sprejeti nove mladinke in mladince. Najbolj slovesno je bilo v soboto dopoldne v Gornjem gradu. Najprej so se na svečani seji v dvorani tamkajšnjega zadružnega doma zbrali delegati vseh zborov skupščine občine Moziije in člani vodstev občinskih družbehčp'qtit!čfrih organizacij. Seji so prisostvovati tudi predstavniki sosednjih občin, delegacija pobratene občine Cajetina, predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij in nekdanji borci slavne Zidanškove brigade. Udeleženci seje pa so v svoji sredi prisrčno pozdravih narodnega heroja, prvega komandanta slovenskih partizanov, in člana sveta federacije Franca Le-skoška - Luko, Toneta Bole ta, Petra Stanteta - Skalo in druge. Na seji so med drugim sprejeli sklep o poimenovanju ceste od Gornjega grada preko Črnivca proti Kamniku v cesto II. grupe odredov in imenovali gradbeni odbor za posodobitev te ceste. Podelili so tudi letošnja priznanja občine Mozirje. Niziv častnega občana so podelili članu predsedstva SR Slovenije, Tonetu Boletu, plakete občine Moziije pa so prejeli nosilec partizanske spomenice Albin Vipotnik — S trg ar, aktivna družbenopolitična delavka inž. Desanka Kozič in (»novna organizacija ZSMS iz Rečice ob Savinji; denarni nagradi občine Mozirje pa sta prejela direktor temeljne organizacije Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji, Bogomir Stra-šek in vodja temeljne organizacije zdiuženega dela Stavbno pohištvo v nazarski GORE-NJE-GLIN lesni industriji, Anton Boršnak. ,,Borcem daven spomin, krajanom ponosen pomnit, tujcem živ opomin" je zapisano naplošči, ki sojo borcem Zidanškove brigade odkrili v Gornjem gradu Pred gornjegrajsko osemletko so odkriti skulpturo planinca Slavnostni govornik je bil predsednk skupščine občine Moziije Hinko Cop, ki je v svojem govoru najprej orisal razvoj narodnoosvobodilnega boja in ljudske oblasti v Gornji Savinjski dolini. Ustavil se je ob vseh pridobitvah v povojni izgradnji naše domovine in mozirske občine. O njenem današnjem trenutku in o bodočih nalogah pa je na koncu med drugim dejal: „Ko razčlenjujemo uresničevanje srednjeročnega načrta ugotavljamo, da bodo vlaganja v negospodarsko področje v celoti uresničena, da pa bomo morali nekatere naložbe v gospodarstvu prenesti v naslednje srednjeročno obdobje. Ob izvajanju tega načrta smo si pridobiti dragocene e-kušnje, zlasti na področju pristopa in metode usklajenega načrtovanja. Vzrok za zaostajanje je predvsem pomanjkanje ustreznih razvojnih programov, ki so v največji meri zavirali razvoj; sredstva pa takrat niso bila največji problem. Težave so tudi na področju prostorskega načrtovanja, kar se najbolj kaže pri stanovanjski izgradnji. Nedodelana urbanistična dokumentacija otežuje pridobivanje gradbenih zemljišč. Počasnosti družbeni stanovanjski izgradnji botruje prezavzetost gradbene industrije,- vključno z zaključnimi obrtniškimi deli. Tu smo prepočasni in neučinkoviti, kar nam občani upravičeno očitajo. V letošnjem letu naše gospodarstvo vlaga v novo sodobno opremo in v nove proizvodne prostore preko 400 milijonov dinarjev. Gradimo novo trafo postajo, Elkroj novo proizvodno dvorano, Gorenje-Glin bo z izgradnjo nove tovarne za oplemenitenje in predelavo iver-nih plošč odpravil stalno izgubo v tej temeljni organizaciji, nove prostore pa gradijo tudi ^u-benski kovinarji in v njih bo stekla nova proizvodnja v skladu s proizvodnim programom Železarne Ravne. Tudi gozdno gospodarstvo pospešeno gradi nove gozdne prometnice, ki bodo omogočile izkoriščanje doslej nedostopnih gozdov." O bodočem razvoju mozirske občine je predsednik njene skupščine Hinko Čop dejal: „Smemice družbenoekonomskega razvoja občlhe Moziije za obdobje 1981-1985 je skupščina sprejela na zadnji seji. S sprejetjem je uzakonjena podlaga za izdelavo družbenega načrta občine, s katerim si moramo utreti pot iz začdja razvitih slovenskih občin v družbo razvitejših. Ni moj namen, da bi podrobneje opisoval smernice, ldjub temu pa ne bo odveč, če na kratko povzamem najpomembnejše: — učvrstiti moramo samoupravno in delovno zavest, se dosledno lotiti načrtovanja in usmerjanja kadrov, kar mora biti v skladu z dolgoročnimi potrebami in možnostmi; - dosegati 12 odstotno letno stopnjo gospodarske rasti; - skupno in splošno porabo moramo podrediti dejanskim možnostim in pri tem nujno upoštevati gospodarsko rast in reproduktivno moč združenega dela; — vso pozornost moramo nameniti varstvu okolja, pri čemer je osnova prostorski načrt, ki je že v izdelavi. Ta načrt bo opredelil namembnost posameznim področjem, ki pogojujejo smotrno izkoriščanje prostora; - --* -veliko pozornosti bomo namenili tudi splošnemu ljud- skemu odporu in družbeni samozaščiti, čeprav smo pri podružbljanju na tem področju že dosegli zavidljive uspehe. Predolgo bi bio, če bi podrobneje našteval vse uspehe in naloge, ki nas čakajo. O bodočih nalogah bomo razpravljali v vseh delovnih sredinah, na katerih se bomo samoupravno, usklajeno in odgovorno lotevali nalog in se dogovorili tudi za dosledno izviševanje, saj je naš napredek odvisen od nas samih in naše učinkovitosti. Vse pozitivne izkušnje ob delitvenih razmeijih bomo s pridom uporabili, bolj odločno pa se bomo morah postaviti po robu napakam, zlorabam samoupravnih načel in omejevanju pravic delovnih ljudi in občanov. Gojiti moramo dobre medčloveške odnose, saj so Ii gonilna sila napredka. Minilo je 35 let odkar smo osvobodili našo dolino. Ponosni smo na napredek, ki nam ga je omogočila naša samoupravna socialistična ureditev, v kateri se sproščajo hotenja naših delovnih ljudi in občanov na vseh ravneh in v vseh sredinah. Pridobitve naše revolucije so plod dolgoletne borbe ZK Jugoslavije, ki je pod vodstvom tovariša Tita izvojevala zmago nad fašizmom, odbila napade vzhoda in zahoda ter danes uživa velik ugled v svetu, med neuviščenimi državami še posebej." Ob koncu seje so uddeženci poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu, ki jo je v imenu vseh prebral predsednik občinske konference ZSMS Moziije, Božo Križnik. Po končani seji so se vsi gostje, borci Zidanškove brigade in številni krajani udeležili So vesnosti na kateri so odkrili spominsko obeležje slavni Zi-danškovi brigadi, ki je skupno s Šlandrovo in ob sodelovanju z drugimi enotami osvobodila Gornjo Savinjsko dolino. Z odkritjem tega obeležja so počastiti spomin na osvoboditev tega kraja pred 35 leti. V imenu borcev Zidanškove brigade je • ploščo odkril Fran ta Komel.v JANEZ PLESNIK 6 Številka36 (498) - 14. septembra 19Ji « «. i*. *• i- HlglS1* , V*!** Nase uredništvo na obisku v krajevni skupnosti ŠMARTNO OB DRETI Največja naloga: večnamenski prostor Z obiskom v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti zaključujemo predstavljanje krajevnih skupnosti Gornje Savinjske doline. Šmartno ni zadnje zato, ker bi si po kakršnikoli lestvici" to mesto tudi sicer prislužilo", le naključje je tako hotelo. Sicer pa ima vsaka stvar svoj začetek ter konec in to velja tudi za naše obiske. Šmartno ob Dreti sodi med manjše krajevne skupnosti v mozirski občini. Šteje 750 prebivalcev, med njimi je največ delavcev - 462, kmetov je 190, upokojencev 90 in tako naprej. Krajevno skupnost sestavljajo naselja Šmartno, Volog, Zgornje in Spodnje Kraše, Brdo, Rovt in Vrhi. Industrije na tem področju ni, imajo le nekaj obrtnikov. Vsi zaposleni pa se vsakodnevno vozijo na delo v sosednje kraje. Možnosti za razvoj kmetijstva je obilo in v zadnjem času se vse bolj ponujajo vsestranske uveljavitve ene njegovih dopolnilnih dejavnosti. Namreč kmečkega turizma, katerega začetki so dovolj obetavni. Krajevna skupnost leži v osrčju Zadrečke doline, ob vznožju Črete in Menine. Kraju samemu zgodovine ne manjka, čeprav morda ni tako pestra, kot v nekaterih drugih krajih Gornje Savinjske doline. O dokaj zgodnjem nastanku kraja prič aj o zgodovinski viri in zlasti spomeniki. Med nje nedvomno sodi cerkev sv. Martina, ki je prvič omenjena leta 1426, in med drugim hrani tudi gotski zvon iz 15. stoletja. Zanimiva je tudi bližnja kapelica sv. Gerva-zija in Protazija, katere nastanek sega obdobje konec 15. in v začetek 16. stoletja in v kateri postopoma odkrivajo bogate freske. Pomembnih dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja prav tako ne manjka. Nad zavednim prebivalstvom so se okupatorji maščevali s požigom vasi v jeseni leta 1944, vojna vihra pa Je na tem področju terjala 32 žrtev. In kakšna je današnja podoba kraja? Predstavniki krajevne skupnosti so rade volje sedli za mizo in pogovor je kaj hitro stekel. Najprej smo se lotih društevene dejavnosti. Ta je na prvi pogled dokaj okrnjena, saj deluje bolj malo društev, so pa ta zato toliko bolj aktivna. Prednjačijo vsekakor športniki. Športno društvo Lipa je nedvomno najbolj aktivno v mozirski občini, zlasti na področju rekreativne dejavnosti. Predlani je bilo društvo tudi „uradno" najbope v občini, letos pa so za svoje izjemne uspehe prejeli priznanje Osvobodilne fronte, kar je za tako majhen kraj nedvomno lep uspeh in nikakor naključen. Letos so pripravili že tri trim akcije. V kegljanju seje pomerilo 45 krajanov, na 2000 metrov jih je teklo 85, hoje v gore, tokrat na Menino planino, pa se je udeležilo kar 145. Ob tem poudarjajo, da je bila letos udeležba slabša, kot v preteklih letih, vzrok pa je samo eden — pri teku in pri hoji jim je krepko pomagalo vreme. Letos bodo pripravili še množična tekmovanja v streljanju, kolesarjenju in smučanju. Pri tem ne smemo pozabiti dejstva, da se vseh akcij udeležujejo stari ter mladi in da z udeležbo še nikoli niso imeli problemov. Seveda to niso vse oblike dejavnosti. Tudi letos so se udeležili pohoda ob žici okupirane Ljubljane, uspešni so bili na teku mladosti v Moziiju, udeležili so se petih tekmovanj v veleslalomu, nogometaši so nastopali v občinski rekreacijski ligi, prav tako odbojkarji, zelo delavni pa so še šaiisti. Med največje uspehe sodi ureditev novega nogometnega igrišča, zgradili pa so tudi igrišče za odbojko in druge male športe. Ko govorimo o športu, ne smemo pozabiti na strelce, ki se prav tako upravičeno ponašajo s svojim delom. V kraju redno pripravljajo različna tekmovanja in se udeležujejo športnih srečanj izven njega. Njihov največji uspeh pa je izgradnja strelišča, ki ga prav sedaj dopolnjujejo še s prostori za streljanje z zračnim orožjem. Delavni so tudi člani gasilskega društva. Oblikovane imajo vse desetine, ki pridno vadijo in na različnih tekmovanjih dosegajo lepe uspehe. Opremljeni so dobro, pa tudi sicer so z vsestransko pomočjo krajanov slavili nekaj lepih delovnih zmag. V domu so uredili dvorano, ki seje danes poslužujejo vsi krajevni dejavniki. Druge dvorane v kraju namreč zaenkrat še ne premorejo, lotili pa so se tudi obnavljanja stolpa pri gasilskem domu. Ostale oblike društevene dejavnosti so v Šmartnem pretežno zamrle. Predstavniki krajevne skupnosti so kaj hitro navedli nekaj objektivnih razlogov za takšno stanje. Na prvem nestu so seveda prostori, vendar bodo ta problem rešili že v naslednjem letu. Potem je tu še premajhno število prebivalcev in s tem v zvezi pomanjkanje ustreznih kadrov. Velja pa tudi resnica, da v vsakem kraju prednjači ena od interesnih dejavnosti in v Šmartnem so sedaj vložili vse napore v razvoj športa in rekreacije. Seveda na ostale oblike ne nameravajo enostavno pozabiti, z izgradnjo novih večnamenskih prostorov jih bodo postopoma skušali oživiti, zlasti to velja zapodroč-je kulture. Krajani se za delo krajevne skupnosti, za njene težave in njihovo razreševanje ter za uresničevanje njenih načrtov v veliki meri zanimajo. To so potrdili predstavniki socialistične zveze, ki so tudi povedali, da krajevna konferenca SZDL vključuje predstavnike vseh dejavnikov v krajevni skupnosti in tako resnično tehtno usklajuje njihovo delo. Trenutno največ pozornosti in dela namenjajo akciji Nič nas ne sme presenetiti, na katero so se dobro pripravili in zastavljeni delovni program tudi uresničujejo. V Šmartnem tudi pravijo, da jim za vse številnejše naloge in funkcije zmanjkuje ljudi. Res pa je, da kljub vsej svoji majhnosti večjih kadrovskih težav nimajo. Kot v vseh drugih krajih, se seveda tudi v Šmartnem pojavljajo posamezniki, ki bi bih sposobni prevzeti marsikatero zadolžitev, pa za svojo nedelavnost vedno najdejo kup izgovorov. Omenili smo že, da se krajani v veliki meri zanimajo za delo in težave krajevne skupnosti. To med drugim dokazuje dobra udeležba na zborih krajanov, ki se jih udeležujejo prebivalci vseh naselij in med njimi ni večjih razlik. Začetne težave .na področju uveljavljanja delegatskega sistema so prav tako prebrodili, danes pa jih moti predvsem prepogosto sestajanje delegacij za samoupravne interesne skupnosti in menijo, da bi te morale delovati bolj usklajeno. Osnovna organizacija zveze komunistov šteje le 10 članov in dosledno uresničuje zastavljeni delovni načrt. V prihodnje bodo morali največ pozornosti nameniti vključevanju mladih, saj so doslej v delo osnovne organizacije vključeni pretežno starejši. Pozabiti ne smemo na podatek, da je ta osnovna organizacija edina v mozirski občini, ki vključuje tudi kmete. Športno igrišče v lepem okolju, ob njem gradijo še strelišče Dela in uspehov ne manjka tudi članom združenja borcev, ki jih je v Šmartnem 90. Zavzeto skrbijo za ohranjanje in oživljanje revolucionarnega izročila, skrbijo za obeležja na svojem področju, predvsem pa seveda za zdravstveno in socialno varnost članov ZZB NOV. Mladinke in mladinci so pred kratkim in po daljšem premoru na novo zastavili delo svoje osnovne organizacije. Pripravili so obširen program in ga doslej pridno uresničujejo. Dokaj veliko pozornost so pri svojem delu namenili akciji Nič nas ne sme presenetiti in pripravam na letošnji krajevni praznik. Delo je torej dobro zastavljeno in veliko obeta. Kot večina ostalih dejavnikov, se tudi mladi otepa- ■ 8 j mp HH^ ; H Most za katerega rngbiž ne bo sredstev jo s pomanjkanjem prostorov, poleg tega pa pogrešajo pomoči občinske konference. Med organizacije, ki so v zadnjem času močno oživile svojo dejavnost sodi še rdeči križ. Ta organizacija je v preteklosti formalno sicer obstajala, le delo je močno šepalo. Novo vodstvo se je dela lotilo z vso vnemo in prvi uspehi so že vidni. Svet krajevne skupnosti dela po svojih močeh in sposobnostih, svojega dela pa člani niso želeli ocenjevati. Menili so, da naj o uspešnosti njihovega dela sodijo tisti, ki so jim naloge zaupali. Krajani pri različnih akcijah večinoma pridno sodelujejo, v Šmartnem pa tudi odkrito priznavajo, da se najdejo tudi takšni, ki so jim težave krajevne skupnosti kaj malo mar. Ti se seveda najdejo povsod, razlika je morda le v tem, da ponekod to priznavajo, drugje pa ne. Predstavniki tukajšnje krajevne skupnosti so imeli še eno pripombo. Menijo namreč, da so v primerjavi z ostalimi kraji v občini dokaj zapostavljeni in bi si vsekakor zaslužili več pomoči, kot so je bili doslej deležni. Večkrat je že bilo zapisano, da krajani večinoma sodelujejo pri različnih akcijah in si zavzeto ustvarjajo pogoje za boljši jutrišnji dan. O tem pričajo tudi naslednji podatki. V zadnjih dveh letih so krajani prispevali veliko sredstev, s katerimi so uspešno razrešili marsikateri problem. Za napeljavo telefonov so prispevali 150.000 dinarjev; za televizijski pretvornik 14.000 dni, za mrliško vežico 26.000 din, za cesto v Vologu 110.000 din, za športno igrišče 24.000 din za smučarski vlečnici 15.000 din, za vodovod 60.000 dinaijev, poleg tega pa so veliko sredstev in delovnih ur namenili še za izgradnjo strelišča. In to še ni vse. Za izgradnjo večnamenskih prostorov pri osnovni šoli so v Šmartnem namenih vsa sredstva, ki jih bodo zbrali na podlagi občinskega samoprispevka, sami krajani pa so v ta namen doslej zbrali že 160.000 dinaijev, vsota pa se bo še povečala, ko bodo svoj „dolg" poravnali vsi. Vse naštete pridobitve seveda obenem pomenijo tudi nekaj najpomembnejših uspehov, ki Naši sogovorniki (od leve); Anton GLOJEK, tajnik krajevne skupnosti, Božo GOVEK, predsednik krajevne konference SZDL, Stanko CAJNER, predsednik sveta KS, Rudi KOZOVINC, sekretar osnovne organizac§e ZK, Ivan ZAGOŽEN predsednik skupščine KS. so jih v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti dosegli t zadnjem obdobju. Med vsemi so še najbolj zadovoljni ž obnovo in dograditvijo mtliške vežice, saj so med prvimi v občini razrešili ta, za vse kraje še kaka pereč problem. S tem seveda v nobenem primeru niso razrešili vseh pro-blemov. Še precej jih je in še veliko volje in dela bodo moral porabiti, če jih bodo želel razrešiti. Med temi omenjajo m prvem mestu neurejeno žago tavljanje sredstev, za kolika toliko zadovoljivo uresničevanje vse številnejših naloj nujno potrebnih. Doslej ni delovne organizacije ne d žgejo celoti sredstev, za katera so se obvezale s samoupravnim spon zumom. Vse delo je tos odvisno od dobre volje prebi valcev krajevne skupnosti, kipi vsekakor tudi ima svoje meji Na problem pomanjkanja sredstev se tesno navezuje tui naslednji, sicer bolj kadrovski narave. Ce bodo namreč želeh zadostiti vse številnejšim in vse bolj zahtevnim nalogam, bodo morah na krajevni skupnosti nekoga zaposliti. Amatersko tega kaj kmalu ne bodo več zmogli- Za redno zi seveda ni sredsev, v Smartnen pa poleg tega nimajo ni matičaija. Ob tem je v razgovo ru padla zanimiva pripomba-kje dobiti nekoga, ki bo v e« osebi združeval sposobnos! pravnika, administratoija, ko munalnega delavca in še kogi Naslednje težave se pojavljajo na področju varstva okolj! Imajo sicer urejen odvoz smeli vendar ga mnogi, zlasti kmetje, ne sprejemno. Še hujše s< posledice bližnjega občinskegi smetišča. Odplake so namrei od tam že prodrle v Dreto i posledice so jasne - umazani voda, smrad in prvi pogini rib. Vodovod jim prav tako po vzroča težave. Vode je sicer dovolj, vendar jo nekateri posamezniki koristijo skrajno:ne smotrno in jo v sušnih obdobji zaradi tega že primanjkuje Rešitev bi seveda bila uvedb števcev, vendar posamezni kn jani na to nikakor nočeji pristati. Še marsikaj jih tel Most preko Drete denimo, kipi ga zaradi, po njihovem mnenju nepravilnega razdeljevanja sred stev morda niti ne bodo zmo^ obnoviti. Tu je še trgovina, kijt danes prav takšna, kot je bi ob izgradnji zadružnega dom leta 1954 in bi bil torej i skrbni čas, da bi jo obnovili. Iz vseh teh problemov težav izvirajo njihovi načrti, t nikakor ne segajo v oblake. Zadah so si takšne naloge, kiji bodo tudi uresiičili. Sem med drugim sodi posodobitev it nekaterih krajših cestnih odsekov, pa telefonski priključki, la jih imajo sedaj odločno premt lo, krajni čas pa bi bil, da lahko nemoteno spremljali televizijski program. Sami so zbni sredstva za drugo TV miežu danes pa niti prvega programi ne vidijo dobro. Kljub vsei prizadevanjem in dogovora do danes še niso uspeli. Največja naloga, ki so se je lotih, je nedvomno izgradnjj večnamenskih prostorov osnovni šoli, za katero so namenih vsa referendumski sredstva in razpisali kraje' samoprispevek. Ta sredstva ne bodo zadoščala, zato jim bodo priskočili na pomoč krajevni skupnost in samoupravne interesne skupnosti. S končano novogradnjo bodo pridobili pie-potrebno večnamensko dv«» no ter prostore za vrtec in delo vseh dejavnikov krajevne skupnosti. Pričetek gradnje » nekoliko zavlekel, Jdmb vsi pa so prepričani, daljod® končana do konca prihoi leta. Prav bi bilo tako, saj b' s to pridobitvijo ,"nedv močno popestrili vsakdanji ljenjski in delovni utrip svl krajevne skupnosti ih 4 pogoje za še večje usp«he|fi prihodnje. Besedilo inioi JANEZ PLESNI vitka36 (498) - 14. septembra 1979 Vsestransko poučna prireditev K Difc Mozirje je prejšnji teden zopet gostilo slovenske cvetličarje — Tečaj vezanja cvetličnih šopkov in razstava izdelkov — Veliko zanimanje med ljubitelji cvetja od Ki..'g - blizu in daleč b______ p ' c >Mozirje je prejšnji teden j! zopet gostilo slovenske j« vrtnarje. Njihovo društvo je v tem kraju namreč pripravi-slo 4. tečaj za vezanje šop-i(kov, tečajniki pa so svoje izdelke, brez pretiravanja -bili so izredni — razstavilo v dvorani Partizana. O razstavi in še o čem je stekla beseda z Jožetom Vovkom, članom upravnega odbora društva vrtnarjev Slovenije in predavateljem na celjski vrtnarski šoli. ,,Društvo vrtnarjev Slovenije smo ustanovili leta 1973. Ena izmed njegovih temdjnih nalog je seveda usposabljanje vrtnarjev in cvedičarjev za celoten splet njihovih dejavnosti. Med oblike usposabljanja in izpolnjevanja sodi tečaj za vezanje cvetličnih šopkov, ki smo ga tokrat pripravili v Mozirju, kjer so se cvetličarji zbrali že četrtič; prvi trije tečaji pa so bili v Celju. V Mozirje je prišlo kar 60 cvetličarjev iz vse Slovenije." Kakšen je namen tega tečaja? „Letošnji tečaj je bil bolj * nadaljevalnega značaja, slo-, venski cvetličarji pa so se na j\jem seznanili z vsemi novostmi na področju vezanja šopkov. Njegov osnovni namen je torej strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje. briti -1. c Tečajnikom je tokrat predavalo osem vodilnih slovenskih cvetličarjev, ki so prikazali vse novosti na tem poli dročju. Cvetličarji so se tako seznanili z novejšimi oblikami vezanja cvetja; izbrali pa smo tri teme: vezanja šopkov za poroke in življenjske praznike, pogrebne šopke in nagrobne dek oracije ter šopke za okras različnih prostorov." In kako je delo potekalo? „Vsak izmed osmih predavateljev je najprej prikazal vezanje šopkov na svoj lastni način in seveda v svoje delo vključil vse novosti, la so se v zadnjem času pojavile na tem področju. Tečajniki so se nato prav tako vsak zase lotili dela, kjer so oblikovali svoje zamisli in uporabili se-zondco cvetje. Naj povem, da so cvetje v te namene prispevale vrtnarske organizacije Agraria iz Brežic, Ljubljanice Cvetličarne in vrtnar- Jesen ponuja številne možnosti vezanja šopkov in okrasitve prostora ji Jože Skomšek iz Mozirja, Andrej Beriič, Janez Seliškar iz Ljubljane in cvetličarna Varile iz Črnuč. Morda še podatek, da je tečaj vodi Janko Jemec, predsednik društva vrtnarjev Slovenije. Letos prvič šopkov nismo ocenjevali in smo razstavili vse izdelke, razstavo smo torej namenili širšemu krogu obiskovalcev. Vzrok za to je v tem, ker letošnji tečaj ni bil začetni, predvsem pa v dejstvu, da naše vezalstvo ne zaostaja za najboljšimi dosežki v svetu. Naši cvetličarji so nedvomno enakovredni tujim, tako na področju tehnike vezanja, kot v domiselnosti." Prireditev je torej uspela? „Brez dvoma. Cvetličarji so si pridobili mnogo koristnih napotkov za svoje bodoče delo, dokaz za uspešnost pa je tudi velik obisk ljubiteljev cvetja od blizu in daleč. Razstavo smo podaljšali tudi na ponedeljek, ko so si jo ogledali učenci osnovnih šo 1 Gornje Savinjske doline. S tem bomo morda za naše delo pridobili marsikaterega mladega ljubitelja cvetja, mislim pa, da smo dali tudi znaten prispevek k dvigu kulturne ravni na tem področju, ki se je v zadnjem obdobju v mozirski občini že dvignila. Za Gornjo Sa-v injsko dolino je to še posebej pomembno, saj je recimo razvoj kmečkega turizma v znatnem vzponu in prikaz okrasitve notranjosti hiš ter njihovega okolja lahko samo koristi Tečaj in razstava sta torej imela večstranski poučni pomen in sem prepričan, da sta v celoti uspela." Za konec morda še to, da je Mozirje po landci prireditvi Hortikultura 78 in republiški razstavi cvetja ter po letošnjem plesu slovenskih vrtnarjev, zopet gostilo vrtnarje iz vse Slovenije, njihov prispevek pri urejanju edinstvenega Savinjskega gaja pa je sploh neprecenljiv. Ob okrepljenem sodelovanju pa lahko tudi v bodoče ljubitelji cvetja pričakujejo še marsikatero koristno in lepo prireditev. J. P. Slovenskim vrtnarjem in predsedniku njihovega društva Janku Jemcu (drugi z leve) se je na .otvoritvi razstave zahvalil tudi predsednic skupščine občine Moziije Hinko Čop. Dva kulturna dogodka letošniem praznovanju občinskega praznika bodo Srnartnem ob Paki bogatejši kar za dve kulturni Ob krajani v pridobitvi prenovljeno knjižnico Letonja. in spomenik bratoma Ivan Napotnik »Materinstvo", les NA POTNI KOVA GALERIJA V ŠOŠTANJU Na pobudo občinske kulturne skupnosti Velenje in ob 60. letnici Delavsko—prosvetnega društva „Svoboda" Šoštanj, je Kulturni center „Ivan Napotnik" Velenje pričel urejati adaptirati prostore doma kulture v Šoštanju za Napotnikovo galerijo. V ta namen bodo izkoristili zgornjo etažo in pridobili okrog 150 m2 razstavne površine. Tako bodo priljubljene plastike tega slovenskega kiparja, ki je s svojim umetniškim obdelovanjem lesa segel celo v sam vrh jugodovanskega kiparstva, dobile primeren prostor v njegovem domačem kraja Razsta-v ili bodo dela iz njegove zapuščine, ki so bila doslej na osnovni šoli Biba Roeck, pri tem pa bodo skrbeli za neprestano dopolnjevanje in bogatitev zbirke. V načrtu imajo tudi izdajo monografije o Ivanu Napotnik u in postavitev dopisnega kipa. Otvoritev novih prostorov Napotnikove galerije bo v okviru letošnjega občinskega in krajevnega praznika Šoštanj, predvidoma v soboto 6. oktobra 1979 ob 18. uri. Galerija bo od takrat dalje redno odprta in jo bo upravljal Kulturni center „Ivan Napotnik" Velenje v okviru svoje galerijske dejavnosti Galerija bo za Šoštanj velika kulturna pridobitev, ki bo privabljala številne obiskovalce in ljubitelje Napotnikovih umetnin, po drugi strani pa bo le skromna oddolžitev ob 20. letnici smrti tega velikega in izvirnega umetnika iz zavodenjskih hribov. Draštvo prijateljev mladine To-polščica vsako leto organizira vrsto zanimivih in poučnih izletov. Tudi letos je med počitnicami pripravio izlet na Graško goro. Naprej so se peljali z avtobusom do šole na Plešivcu, od tam naprej pa kienli peš do spomenika na Graški gori. Ob spomeniku XTV. divizije jim je spregovoril nekdanji borec te divizije Milan Pugelj. Za njegovo pripovedovanje in odziv na izlet se mu Društvo prijateljev mladhe Topolščica toplo zahvaljuje. (M. M.) V tem kraju že dalj časa ni delovala društvena knjižnica, ki jo je svoje časno vodilo tamkajšnje delavsko-prosvetno društva Na pobudo domačih kulturnih delavcev in ob finančni pomoči občinske kulturne skupnosti je Kulturni center „Ivan Napotnik" Velenje pričel adaptirati večji prostor bivšega zdravstvenega doma v tem> kraju. Opremo bo izdelala tovarna Alpos iz Šentjurja pri Celju in bo zagotavljala najsodobnejšo ureditev knjižnih polic ter izposojo. Računajo, da bo do otvoritve knjižnica štela že okoli 3.000 zvezkov, vključno z 1.100 zvezki, kolikor jih je ostalo od nekdanje knjižnice. Delovanje knjižnice bo vodil velenjski Kulturni center v okviru svoje knjižnične dejavnosti, odprta pa bo predvidoma dvakrat tedensko. , Tako bo tudi tretje kulturno središče v občini bogatejše za knjižnično mrežo, ki bo zadovoljevala zlasti povpraševanje po mladinski in leposlovni literaturi, ki je v tem kraju ni malo. Pred osnovno šolo v Šmartnem ob Paki pa bodo v soboto 6. oktobra 1979 odkrili spomenik Jožetu Letenji - Kmetu in njegovemu bratu Vladislavu Le-tonji, dveh borcev in revolucionarjev po katerem nosi ta šola tudi ime. Mavčni portret je izdelal mladi umetni Vasja Ulrih, diplomant Ijubljandce Akademije likovnih umetnosti Akcijo za postavitev dveh bronastih poprsij pa je v sodelovanju s krajevno dcupnostjo prevzel občinski odbor ZZB NOV Velenje. Znano je, da je bfl Jože Letonja — Kmet predvojni komunist in prvoborec v Savinjski dolini, ter eden prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja, kije padel že leta 1942. t^egov leto dni mlajši brat Vla-dislav se je tudi leta 1941 pri-dmžJ partizanom in bfl komandir s partizanskimi imeni Mirko in Janez. Padel je leta 1944 v Železni Kapli Oba borca počivata v grobnici pri spomeniku NOB v Šmartnem ob Paki Bili smo na taborjenju Zjutraj smo se zbrali na otroškem igrišču v Pesjem in čakali naše vodnike. Ob 8. uri je enajst otrok z našo vzgojiteljico Zlato odšlo naproti novim dogodivščinam. Prišli smo na lepo očiščeno jaso in počutili smo se kot v pravljici Sonce je ravno vzhajalo, na šotorih se je lesketala jutranja rosa, okrog jase je veselo žuborel potoček, ptice so prepevale na obronku gozda, ki se je razprostiral okoli pravljičnega kraja, imenovanega „TABOR KONINA". Ko smo si ogledovali vso raz-košnost, ki nam jo je nudila narava, sta nam prišla nasproti vodnika Maijan in Damjan. Prijateljsko smo se pozdravili, spregovorili nekaj besed o tem in onem ter se razdelili po šotorih. Naša jutra so se vedno pričela s smehom, ko smo obujali spomine na noč, saj se je zgodilo v vsaki noči nekaj razburljivega in hecnega. Ko smo zaslišali pisk piščalke, smo prilezli iz šotorov in se postavili v zbor. Pričela se je jutranja telovadba, ki nas je skupaj s soncem dokončno prebudila. Po zajtrku smo imeli gozdno šolo, kije bila za nas — tabornike — zdo ko- ristna. Čeprav se je ponavljala iz dneva v dan, smo jo vzljubili, saj smo se v njej naučili skoraj . vseh taborniških veščin; taborniške zakone, potne znake, orientiranje v naravi, prepoznavanje vremena, vozle, prvo pomoč, vrste ognjev.. - Kajpak smo se naučili tudi taborniško himno, ki je že zjutraj ob dviganju in zvečer ob spuščanju zastave odmevala po gozda Zelo prijetno pa je bilo tuidi tuaranje pod manjšim slapom, saj je bflo vreme vse dni sončno in toplo. Po kosilu smo imeli popoldanski počitek. Takrat smo * šotorih kartah ah igrali različne igre. Po počitku so bile svobodne aktivnosti Ko smo imeli iger dovolj, smo pričeli pripravljati dračje za taborniški ojpnj, kije zagorel zvečer. Po tej nalogi smo še enkrat pogledali v šotore, če je vse pospravljeno ib okolica urejena, saj je tovarišica Zlata vsak dan pregledovala šotore in jih ocenjevala. Najbolj pa smo se veselili tabornega ognja in nočne straže: To so bifi najbolj veseli trenutki vsakega tabornika. Ob ognju je Marjan, vodja tabora, igral na kitaro in na ustno harmoniko, mi pa smo prepevali Ob 9. uri zvečer je bilo strogo spanje za vse, razen za nočno stražo. Stžažili smo do 12 ure zvečer, zadnji dan pa tudi celo noč. To je bilo doživetje! Proti jutru nas je straža namazala z zobno pasto, da smo se prebudili kot pustne še me in smo se od srca nasmejali eden drugemu. V nedeljo smo priredii tudi kratek program za naše starše in ostale krajane. Tako nam je hitro minilo šest dni veselja in smeha v naravi S taborjenjem smo bili zelo zadovoljni in si želimo, da bi nam DPM Pe^e še naslednje leto omogočilo taborjenje, saj bi lahko še naprej razvijali taborniške veščine in si pridobili novega znanja. Zahvaljujemo pa se tudi Društvu prijateljev mladine in mentorici Mariji Žorž za vso pomoč, da smo lahko že letos okusili taborniško življenja življenje izven betona, življenje v naravi! DARJA GOLTNIK O. 5. Pesje »rin JMIMIVO o in ABLJIVO ID 10. 9.1979 »015. 9.1979 v VELEBLAGOVNICAH nama TEDEN proizvodov „RADE KONČARJA OGLEJTE SI KOMPLETNI PRIKAZ KVALITETNIH IZDELKOV „KONCAR", KI SO NAMENJENI ZA POSODOBITEV VAŠEGA DOMA če se boste odločili za nakup, ne boste pogrešili. LJUBLJANA-KOCEVJE-SKOFJA LOKA-CERKNO VELENJE—SLOVENJ GRADEC—RAVNE—2ALEC nama KUPUJTE Z ZAUPANJEM priporoča: KONCAR" PROIZVODE Zadovoljiti so se morali s točko V 4. kolu tekmovanja v drugi zvezni nogometni ligi - zahod so se morali nogometaši Rudaija zadovoljiti samo s točko proti dobrim igralcem Leotaija. ki so zasluženo odšli domov neporaženi (rezultat 1:1). Prav lahko pa bi gostje odnesli iz Velenja obe točki. V zadnji minuti je žogo, ki jo je streljal njihov napadalec Šarovič. zadržala vratnica. lepa priložnost pa se je ob koncu ponudila tudi strelcu gola za Leotar Ramiču. ko je s kakšnih osmih metrov inočno streljal na gol Rudaija, vendar je domači vratar Purač s skrajnimi močmi odbil žogo v kot. Nedeljsko srečanje sc je začelo že ob pol treh popoldne (na žcfo gostov) in morda je bila tudi velika vročina oziroma soparno popoldne krivo, da nogometaši niso pokazali takšne borbenosti kot v srečanju drugega kola proti Bosni. Vsi so razočarali. Tako je po končanem srečar\ju meni tudi trener Rudaija KEMAL OMERAGIC: ..Nepričakovano, iz neznanega razloga, je celotna ekipa zatajila. Od vsega začetka je bilo srečanje živčno in točko, ki smo si jo z muko priborili v Novem Sadu, smo danes izgubili. No, prvenstvo teče daje. Izgubili smo le točko ne pa tudi bitke . . ." Ce bi ocenjevali priložnosti za zmago, potem je treba reči, da so domači nogometaši vendarle zaslužili obe točki. Prvih dvajset minut gostje niso sprožili niti enega strela proti domačemu vratarju Puraču in vsem je bilo jasno, da bodo v obrambno igro skušali iztržiti čim več. Vseh devetdeset minut so imeli pobudo v glavnem domači nogometaši, kar potrjujejo tudi koti. Igralci Rudarja so jih streljali 18 (!), gostje le štiri. Prvi udarec proti vratarju Puraču je prinesel gostom veselje. V 22. minuti je Džurovič nepravilno zaustavil enega izmed gostujočih igralcev približno dvajset metrov od svojega gola. Strel levega krila gostov je bil zelo natančen. Žoga je preletela domači živi zid, zadela prečko le nekaj centimetrov od mesta, kjer se stika z vratnico ter se odbila v gol. V 26. minuti seje prvič ..izkazal" sodnik Vuksanovič iz Novega Sada. Vsi, razen njega, so videli, da je eden izmed gostujočih igralcev igral z roko v svojem kazenskem prostoru, vendar je sodnik zatisnil oči. Podobno slika je bila nekaj minut za tem, vendar je zudi tokrat sodnikova piščalka ostala nema. Minuto pred koncem prvega dela igre vendarle enajstmetrovka. Po prekršku nad Miljkovi-čemje Glišič izenačil. Pred tem so imeli domači nogometaši še nekaj lepih priložnosti za zadetek, vendar je vratar gostov v nedeljo branil izredno. Prvič je pokazal, da ga bo težko premagati v 17. minuti, ko je odbil pravo bombo Rusmira. V 34. minuti je streljal proti golu gostov Glišič, vendar je vratar pokazal, da ima dobre reflekse. V 41. minuti je nevarno streljal Trninič. Vratar je žogo odbil v kot. Tudi v drugem polčasu so imeli domači igralci nekaj izrednih priložnosti za zadetek, toda podobno kot v prvem polčasu, so bili pri strelih na gol premalo natančni ali pa je njihove nevarne žoge zaustavljal v nedeljo izredni Klimovič. S. V. PRVI PORAZ ŠMARTNEGA Nogometna selekcija iz Šmartnega ob Paki je v 3. kolu Slovenske nogometne lige doživela prvi poraz. Na gostovanju v Novi Gorici so srečanje z Vozili izgubili z rezultatom 1:0 (0:0) in tako z dvema točkama zasedajo 8. mesto. Močno spremenjena ek^ia Šmartnega, ki je v nedeljo morala nastopiti kar brez petih dosedanjih standardnih igralcev, se je domačinom uspešno upirala vse do 65. minute, ko so po grobi napaki prejeli edini zadetek. Čeprav so domači nogometaši imeli več lepih priložnosti za zadetek, pa bi Smarčani vendarle lahko prvi zatresli nasprotnikovo mrežo. Po prekršku pred kazenskim prostorom je G. Omladič nevarno streljal, vendar je žoga zadela vratnico. Zev nedeljo pa nogometaše Šmartnega čaka ena najtežjih preizkušenj, ko se • ATLETIKA Takole je Glišič ugnal z bele točke gostujočega vratarja bodo na domačem igrišču srečali z bivšim drugoligašem Mercatorjem iz Ljub|ane, prav gotovo najresnejšim kandidatom za 1. mesto vSNL. ŠMARTNO: P. Podgoršek, Krc-gar, Kralj, Žalig (Petek), G. Omladič, Sevč nikar, Deželak, Todorovič, Kopušar (Lamut), Meh, A. Omladič. J. K NA PRVEM GOSTOVANJU PRAZNIH ROK Veleijske rokometašice niso ponovile odlične igre, ki sojo pokazale v svojem prvem nastopu v tekmovanju v II. zvezni rokometni ligi — zahod, ko so v Velenju premagale ekipo Trokuta iz Rajičev kar z devetimi goli razlike. V drugem kolu so gostovale na Ptuju, kjer so izgubile srečanje z domačo Dravo z rezultatom 16:13 (7:5). Srečanje je bilo zelo borbeno, vendar so domačinke izkoristile večjo izkušenost, na drugi strani pa so Velenjčanke precej grešile, pa tudi vratarka ni imela najboljšega dne. Za Velenje so igrale: M. Kmetič, C. Kmetič, TrbuJ.S. Golič, Kropiv-šek, Podbregar, D. Golič 4, Špo^ar 2, Jan 1, Džordževič 4, Bovha 2, Verbič. V tretjem kolu igrajo rokometašice Velenja z ekipo INE. Srečanje bo jutri, v soboto ob 19. uri v Rdeči dvorani. • ROKOMET POMEMBNA ZMAGA Prvo srečanje na domačem igrišču v novi prvenstveni sezoni je rokometašicam Šmartnega prineslo tudi prvo pomembno zmago. Po zanimivi igri so pred približno 100 gledalci premagale selekego iz Novega mesta, ki je lani nastopala v II. zvezni rokometni ljgi, z rezultatom 14:11 (8:5). Gostje so prve povedle z dvema zadetkoma prednosti in kazalo je, da so se odločile srečanje čimprej izkoristiti sebi v prid. Toda domačink to ni zmedlo. Zaigrale so zelo borbeno in učinkovito zlasti v obrambi in si že do odmora priigrale pomembno prednost. Tudi v nadaljevanju niso popustile. Se naprej so igrale dobro in ob koncu celo zamudile priložnost za še izdatnejšo zmago, ko so zastreljale dve sedem-metrovki. Za Šmartno so nastopile tudi Urankarjeva, Strgarjeva in Satlerjeva, ki so lani igrale za selekcijo Savinjske iz Žalca. ŠMARTNO: D. Tajnšek, Strgar, Meh 3, Ostojič, Krevzej, Omladič 1, Šmerc 4, Urankar 3, Gril 1, Tajnik 2, J. Tajnšek, Satler. Rokometašice Šmartnega bodo v naslednjem kolu igrale v Ljubljani z istoimensko ekipo. J. K. POLNA MREŽA GOLOV V prvem nastopu pred domačim občinstvom so rokometaši Šoštanja premagali moštvo Črnomlja z rezul- Trgovska in proizvodna DO EPA Velenje OB J A V A oddaje poslovnih prostorov V najem oddajamo poslovne prostore, primerne za opravljanje najrazličnejših proizvodnih obrti v proizvodni hali v Selu pri Velenju, predvidoma v mesecu novembru 1979. 1. Velikost poslovnih prostorov je možno prilagoditi specifičnosti proizvodnje posamezne dejavnosti. Z Prijave sprejemamo, dokler prostori ne bodo v celoti zasedeni 3. Vse ostale informacije lahko dobite po telefonu 850-810 ali osebno na sedežu TOZD proizvodnja Pesje', Špe^lova 1. tatom 42:31 (19:17). Obe ekipi sta zelo slabo igrali v obrambi, več pozornosti sta namenili napadu. V prvem delu tekme so se gostje še u^iešno upirali, v drugem polčasu pa so rokometaši Šoštanja zaigrali borbeno in še povečali razliko v golih. Strelci za Šoštanj so bili: Kompan 8, Lesjak 7, Pori, Stvarnik in Javornik po 6, Skornšck in Vačovnik po 4, ter Blagotinšek 1. Srečanje sta vodila sodnika Krampi (Kranj) in Rakove c (Golnik). B. VOHAR • KOTALKANJE KOTALKARJI NADR2AVNEM PRVENSTVU V Velenju je bilo konec avgusta republiško prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za vse razrede, ki ga je - kot smo že pisali — uspešno organiziral domači kotalkarski klub. Seveda prvenstva prizadevni delavci kluba ne bi mogli izpeljati, če jim pri tem ne bi pomagale tudi nekatere delovne organizacije kot so Rek Velenje, Koc Velenje — tozd Nizke gradnje, Dom Velenje, Projektivni biro Velenje in Gorenjska predilnica Škofja Loka. Za pomoč se jim izvršni odbor kluba najlepše zahvaljuje. 31. avgusta in 1. septembra pa je bilo v Zagrebu državno prvenstvo, na katerem je nekaj velenjskih kotalkaijev doseglo dobre uvrstitve. Tatjana Goršek je bila med članicami tretja, med mladinkami je bila • STRELJANJE VELENJČANI SESTI V Ljubljani je bilo 8. septembra strelsko tekmovanje s serijsko MK puško - 40 strelov laže za pokal Strelske zveze Slovenje. Tekmovanja se je udeležilo 11 članskih ekip, med njimi tudiekipaSD Mrož Velenje, ki je zasedla šesto mesto s 1335 krogi, čeprav v Velenju še ni MK strelisča. Prvo mesto je osvojila ekipa Kamnika s 1406 krogi, 10. mesto Mozirje s 1253 krogi. Za velenjsko ekipo so streljali: Bogdan Slanšek 341, Franjo Žučko 357, Rudi Ramšak 337 in Drago Safarič 330 krogov. Istega dne pa je bilo v Ljubljani tudi invalidsko strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško. Sodelovali so tudi štirje člani Invalidskega društva Velenje. Poleg njih pa so nastooili še invalidi: Ljubljane, Kranja, Slovenj Gradca, Žalca, Ptuja, Izole in Sevnice, ki so tekmovali v 6 skupinah. Največ uspeha so imeli Velenjski, Kranjski in Ljubljanski invalidi. TEKMOVANJE V TOVARNI USNJA Ob akciji NNNP so v Tovarni usnja Šoštanj organizirali interno strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško. Tekmovanje je bilo med obrati" Lužilnica, Skladišča, Dodelava, Uptava, Vegatibila in Stranski obrati. Ekipno je zmagala „vodna ctlavnica" s 352 krogi, 2. „dodela-va" 350, 3. „lužilnica" 287, 4. „skladišče" 273, 5. „uprava" 258, 6. ..stranski obrati" 238 krogov. Med posamezniki: 1. Franjo Žučko, 176, 2. Rudi Zager, 3. Darko Burger 146,4. Mirko Klanfer 132, 5. Rajko Šumnik 131, 6. Martina Plešnik 122 krogov. (Ž.) • SAH Srečanje šahistov dopisnikov V organizaciji Šaleškega šahovskega društva je bilo preteklo soboto in nedeljo v Velenju srečanje šahistov dopisnikov iz vse Slovenije. Šahisti igrajo partije tako, da si poteze sporočajo po pošti. Na dopisnem šahovskem turnirju, ki traja običajno , eno do dve leti, igrajo vsi udeleženci medsebojne partije istočasno. Pri tem načinu tekmovanja ne prihaja do časovne stiske, nervo-ze in utrujenosti igralcev, njihove nerazpoloženosti za igro. Seveda pa od šahistov terja veliko samodiscipli-no, vztrajnost, pa tudi potrpežji-vost. Igralci, ki ne živijo v večjih šahovskih središčih ali zaradi drugih razlogov nimajo možnosti sodelovati na šahovskih turnirjih, lahko tako preizkusijo sveje znanje v srečanjih z močnejšimi igralci iz drugih krajev in se z njimi spoprijateljijo, pa čeprav jih morda ne bodo nikoli osebno spoznali. Prav zato pa organizirajo tako imenovane vikend turniije, na katerih se dopisni šahisti srečajo in odigrajo partije „iz oči v oči". Letošnji turnir v Velenju je bil že četrti, pokroviteljstvo nad njim pa je prevzel REK Velenje. Udeležilo se ga je trideset šahistov dopisnikov, med njimi prvi velemojster dopisnik Franček Brglez iz Ljubljane. Sicer pa so v Jugoslaviji trije velemojstri dopisniki. Ni slučaj, da je bilo velenjsko šahovsko društvo oigani-zator tega srečanja, saj je ta igra zelo razširjena tudi med člani društva. Velenjski šahist Milan Goršek pa je na zadnjem republiškem tekmovanju šahistov dopisnikov, ki se je končalo v začetku letošnjega leta, v finalu podelil prvo mesto in tako dosegel naziv mojstra dopisnega šaha. Rezultati turnirja v Velenju: 1. Kecič (Postojna) 8 točk, 2. Bohak (Ptuj) 7. 3-4. mesto Mohr (Maribor) in Goršek (Velenje) 6 točk. Prvenstvo Gorenja Vali Orcmuž četrta, Renata Feren-čak pa šesta. Andreja Oven pa se je med pionirkami skupine A uvrstila na sedmo iiiosto. Letošnje prvenstvo Gorenja v atletiki, ki je bilo minuli petek na stadionu ob jezeru, je minilo v znaku velike udeležbe. Manjkalo tudi ni izrednih borb, saj so številni kompleti medalj bili izredno privlač-ni. Že spoznanje, da privabi stadion veliko delavcev, je narekovalo službi 7.a rekreacijo, da vsako leto priredi tudi prvenstvo v atletiki, ki dopolnjuje številna tekmovanja v Gorenju, pa naj bo to v krosu ali v igrah z žogo. Tekmovanje za atletsko prvenstvo so za moške i.udelili v tri skupine, za ženske pa v dve. Moški so se pomerili v tekih na 100 m, 1000 m, skokih v daljino, metu krogle, štafeti 4 x 100 m. Ženske so tekmovale v teku na 60 m in 600 m, skoku v daljino, metu krogle in štafeti4 x 100 m. Med posamezniki veja omeniti zmagovalca v teku na 100G m. Anic«, kije zmagal s časom 2:39,2. Med tozdi pa je bila najuspešnejša Galvanika pred Avtoparkom, RKS in Orodjarno. Rezultati: Tek na 100 m: MOŠKI DO 30 LET: 1. Verdev (Avtopark) 11,9, Maslar (Promet) 13,0, Blatnik (Plastika) 13,1. MOŠKI OD 30 DO 40 LET: 1. Ravnjak 12,5, (DSSS), Segmeister (RKS) 13.3, Blagotinšek (RKS) 13,8. MOŠKI NAD 40 LET: 1. Radulovič (Pohištvo) 15,4, Bedjanič 16,0, Oštir (Galvanika) 16,9. Tek na 100 m: MOŠKI DO 30 LET: 1. Anič (Orodjarna) 2:39,2, Maslar (Promet) 2:41,2. Tešanovič (Servis) 2.41, 8. MOŠKI OD 30 do 40 LET: 1. Angelo (DSSS) 2.55,0, Drev 3.16,4, Blagotinšek (oba RKS) 3.21,0. MOŠKI NAD 40 LET: 1. Radulovič (Pohištvo) 3.54,4, Sevčnikar 4:02, Bedjanič (obaGalvanika) 4.20,3. SKOK V DALJINO: MOŠKI DO 30 LET: 1. Bešvir (Kontrola) 5.71 m, Verdev (Avtopark) 5,52, Mask (Promet) 5x35 m. MOŠKI OD 30-40 LET: 1. Zaje (Galvanika) 4.95 m, Ravnjak (DSSS) 4.90, Ceplal (DSSS) 4.66. MOŠKI NAD 40 LET: Dugi (Galv.), Oštir (Galv.) 2.97. Met krogle do 30 let: 1. Rami* (Orodjarna) 12,87 m, Javfcvar (Pfr hištvo) 12,80, Podpečan (Orodji 12,20 - 30 do 40 let: 1. Kom 13,98 m, Zaje 12,58 (oba Galvaai ka) Camloh (RKS) 12,26. - nad40 let: 1. Oštir 10,16 m, Sevčniki (oba Galvanika) 10,06. štafeta 4 x 100 m - moški do 3« let: 1. Avtopark 49,0, Orodjanu 50,6 Plastika 54,0 Galvanika 56,4. Moški od 30 do 40 let: 1. R| 54.5, Galvanika 54,8. - moški nad 40 let: Galvanika 1.10,8 ŽENSKE: tek60 m: - do 30let: Ciglar 9,0, (pralna tehnika), Ž2-mond (DSSS) 9,1, Svener (Promet) 9,4, - nad 30 let: Legak (Promet) 10,9, Mijoč (SOZD) 11,8, Konovfck (Galvanika) 12,6. Tek na 600 m: do 30 let: Cigln (Pralna tehnika) 1.57,2. Jelen (Pohištvo) 2.07,8, Žižmond (DSSS) 2.083, - nad 30 let: 1. Kat (Galvanika) 2:22,0, Mijoč (aOZD) 2.33,4. Lesjak (Promet) 2.338. Skok v daljino: - do 30 let: Ostruh (Galv.) 3.46 Švener (DSSS) 3,42, Žižmond (DSSS) 3,38, - nad 30 let: Oder (Galv.) 3.51, Mfioi (SOZD) 3.12, Lesjak (Promet) 2,74 Met krogle: - do 30 let: Založili (Promet) 9,33, Svečko (Galvan.) 9,24, Žvener (Promet) 9,09, - nad 30 let: Hojan 8,57, Jakob (<& Galv.) Lesjak (Promet) 6,80. „ Štafeta 4 x 100 m: do 30 le| Pralna tehnika 1.05,3, Galvanik 1.08,2, - ženske nad 30 leč Galvanika 1.14,4. H. JERGČ Nad 200 delavcev je tekmovalo na prvenstvu Gorenja v adetiki MLADINKE IN MLADINCI OSVOJILI REPUBLIŠKE NASLOVE Konec preteklega tedna je bil v znamenju republiškega prvenstva za mlajše ter starejše mladinke in mladince. Starejši mladinski vrsti sta se borili za naslove republiških prvakov v Kranju, mlajši pa v Ceju. Prvenstvo je bilo u$>ešno za atlete Velenja, saj so osvojili več pivih, drugih in tretjih mest. Med starejšimi mladinci veja omeniti Stanka Miklavžino, saj je osvojil bronasto medaljo v teku na 1500 m (4:03,1), zlato medaljo pa v teku na 5.000 m s časom 15:46,4. Republiški prvak je postal tudi Bogdan Udi v teku na 3.000 m (9:11,7). K zlatemu odličju je Uril dodal še bron v teku na 2000 m zapreke. V teku na 5.000 m je bil Krilne šesti, Dragojlovič pa v hoji na 10 km četrti. Med starejšimi mladinkami je v Kranju zadovoljila tudi Jeromljeva, saj je bila v obeh tekaških dolgih progah druga (800 m je pretekla v času 2:27,3,1500 m pa 5:07,7). V Celju so tekmovali mlajjl mladinci. V teku na 110 m ovire ji Fijavž dosegel četrto mesto s čaka 16,5. Štafeta Velenja je bila Sest (4x100 m je pretekla v času 46,4) Fijavž v teku 300 m ovire četrto mesto (41,7). V hoji na U km je zlata medalja pripadla Makot šku (čas 47:37,2). V metu kopjapi Alešu Jugu (54,38 m). V troskoli je bil drugi Pungartnik (13,271 četrti pa Jug (13,12). V disku je bi Koštomag četrti (36,34) in v kladm peti (22,46). Mlajše mladinke so prav tak) dosegle lepe uspehe. Jugova ji zmagala v teku 100 m ovire (L5,4)| Pečovnikova pa je bila v. te disciplini peta (16,3). Tretje mestor teku na 100 m je pripadlo Diai Verden (12,9), kar je znova kp dosežek za nadarjeno pionirko! štafeti 4x100 m so dekleta M tretja (52,4). V višini je Pečdw4 va dosegla bronasto medaljo (U cm), v teku na 200 m pa je bila šesta (čas 27,5). Štafeta 4x300 m četrto mesto s časom 3:0 Daljava - četrto mesto za SG kovo (505 cm), peto za Jugo cm). Slatinjekova je tekmovala t v kopju, kjer je dosegla peto ri - 27,66. Med srečanjem v Velenju Velenjski sodniki na| Mediteranske igre Med 15 slovenskimi atletskimi sodniki bosta na Mediteranskih igrah v Splitu sodelovala tudi sodnika iz Velenja Vera Zupančič in Ivo Culjak. Kot je povedala predsednica Združenja atletskih sodnikov Slovenije Vera Zupančič, je udeležba dveh velenjskih sodnikov veliko pri- znanje. „To bo moje najveijg sojenje. Program iger je kompleten tako, kot na olimpijskih igrah. Tekmovanje bo potekaj sest dni, merila pa botr č,as j. tekih. Ivo Culjak bo ,šoa2 maraton in hojo. Upam,'da bomo vsi slovenski sodniki opr*-1 vičili zaupanje s svojim delom.' N. J. ----J Številka 36 (498) - 14. septembra 1979 car u K."', (do isl^i/ S - C c. odbudnik pa je bil ipodovodja trgovine, v kateri semi se kasneje izučila. Veste, imam veliko voljo in veselje do poklica prodajalca. Pa saj ga moram imeti, če hočem v tem oklicu še naprej ostati. Življenja brez tega poklica si ne znam predstavljati. Stik s strankami, delo v trgovini mi pomeni življenje, če lahko tako rečem. Ker imam zelo veliko veselje in voljo ter če mi bo še zdravje dopuščalo, ga ne bcm nikoli zapustila. Upam pa, da ga bom lahko opravljala do odhoda v pokoj," je dejala Nežika. Njen nasmejani obraz nam je to tudi potrdil. „Prav rojena je za ta poklic," smo si dejali. Prav gotovo jo imajo ljudje, njeni stalni potrošniki in obiskovalci Preskrbe radi. Saj jim vedno z veseljem ustreže, ce le more. Takih prodajalcev pa je danes malo. i Radovednost je lepa čednost, pravi star pregovor. Zato smo hoteli vedeti še slabe in dobre strani poklica prodajalca. „0h, veste kaj. O dobrih straneh tega poklica pa skoraj ne moremo govoriti. Je več slabih, kot dobrih. Vsak dan moraš v delo vložiti veliko. Celo službo stojim na nogah, ni prostih sobot, niti časa za malico. Saj veste kako je v tovarnah ali kje drugje. Delavci imajo pol ure časa, da se lahko usedejo, v miru pomalicajo ter še malo časa za kavico. Tu si pa tega ne moreš privoščiti. Veliko stikov imaš z ljudmi. Kaj je paše bilo delo z njimi lahko? Stranke so nervozne, nimajo potrpljenja. Ti pa moraš pokazati vesel obraz tudi, če si slabe volje. Veste, to pa je zelo težko, vendar še imaš voljo in veselje ti tudi to uspe. Večji problem v naših trgovinah pa je pomankanje kadra. Danes večina mlajših prodajalk zapusti ta poklic, ker vidfo, da je težaven, ni prostih sobot, niti praznikov. Zato pa se jih večina zaposli v pisarnah. Ob koncu vikenda se ti ne ljubi niti na izlet, ker komaj čakaš, da se odpočijeS, saj si cel teden garal. Dnig vzrok za množično preusmeri anje je Prav gotovo osebni dohodek. Mi imamo zelo majhne osebne dohodke. Ko gre kolegica drugam, dobi večji dohodek in za sabo potegne še druge. Nujno bi morali deliti osebne dohodke po težavnosti dela. TUdi delavni čas .je velik problem. Sicer pa mislim, da poklic prodajalca ne privlači več mladih ljudi tako, kot včasih, ker mladi v njem ne vida o p rih odpoklic Dalj časa zdravje ne dopušča." nosti. Če zdržiš v poklicu 20 let, je že veliko. DaK časa ti pa tudi Na vprašanje, kaj dela v prostem času, je Nežka odgovorila: »Imam ga bore malo. Najvnč ga posvetim sinu in raznim funkcijam v samoupravnih interesnih skupnostih. Nekaj pa ga porabim tudi za branje knjig. Sicer p a lovim proste urice za počitek in za nabiranje novih moči za naslednji delovni dan. TATJANA KELENC ZDRAVNIK SVETUJE Piše: dr. Jovan Stojanovič »dude tolažilke" Dudia je med prvimi znanci, kijih siečamio po rojstvu. Vedno več mater skrajšuje dobo dojenja svojii malčkov. Razlogi za to so različni, toda w ta problem se tokrat ne bomo sspuščali. Z opuščanjem dojenja prehajajo matere: na umetno prehrano otroka delno i ali v celoti. Otroci dobivajo hrano fpo steklenički z dudo. V tem piimenu oprav j a duda funkcijo pri prehrami otroka. Toda, to ni duda, o kateri želim spregovoriti. Poleg te dude, i nujne, funkcionalne, pa poznano i še drugo, ki jo matere nporabMjajo pn dojenčkih in neredko Se ikasneje v otroškem obdobju, da bi dojenčka oziroma otroka potolažžile, ga zamotile v njegovem nelagoddnem razpoloženju. Zato jo bomo imenovali „duda tolažilka", ki bi maj bila tema našega kramlja- y nja. Ne j bom se spuščal v razpravo o tem, kaaj bi morali mati in oče storiti za otflrokovo ugodno in zdravo počutjee, namesto, da ga tolažita z dudo. Predilvsem želim opozoriti na nekateitie škodljive posledice ,,dude tolažilkke", na razvoj zobovja in čelj ustij, ki se kažejo v različnih stopnjatah in obliki deformacij. Le-te sese pojavljaj o zlasti pri otrocih, ki še uporabljajo „dudo tolažilko" po ensn letu starosti. Takšni otroci so običajno zelo navezani na dudo, jo sesajo že iz navade ter jo vlečejo podnevi ter ponoči. Deformacije, ki nastanejo kot posledica stalnega dižanja dude v ustih, so pogosti razlog okvare položaja zob m čeljusti, ki pa so lahko različne velikosti in oblike. Nekaj posledic teh defoimacij bom tu tudi naštel: Neestetski izgled zaradi razmaknjenega zobovja porinjena spodnja čeljust naprej ali nazaj, nenormalni prostori med zgornjo in spodnjo čeljus^o, itd. Zaradi nepravilnega ugriza je hrana slabše p režvečena. Mogoče so tudi govorne napake. Kasnejše dodatne psihične in fizične obremenitve za otroka, ki mora za popravilo teh deformacij up orablj ati različne proteze. Nepravilni položaj zobovja ter čeljusti se lahko nadaljuje tudi pri stalnem zobovju in ni izključeno dejstvo, da je nepravilno raščeno zobovje pozneje manj kvalitetno ter trajno. Nadajnja škodljivost daljšega Harold Kamer, Martin Štajner in Jože Angelo med p ogovorom Atletiko kar najbolj približati občanom V atletskem klubu Velenje si prizadevajo, da bi imeli v društvu vsaj pet odstotkov vseh mladih - Poskrbljeno za solidno opremo atletov - 11 medalj z državnih prvenstev -Stanko Miklavžina, Bogdan Makovšek in Peter Svet člani državne reprezentance -Delovni kolektivi, posebej še REK Velenje in TGO Gorenje Velenje, razumejo in podpirajo hotenja in prizadevanja velenjskih atletov uporab^anja dude po prvem letu starosti je tudi možnost infekcije z dudo, s^j večina otrok ob letu £iodi. Njihov prostor ni več samo postegica in stajica. Gibljejo se po stanovanju in dvorišču. Zaradi tega obstoja vse večja možnost, da duda, ki pade otroku na okužena tla, postane vir okužbe. Otrok se tako lahko okuži z različnimi bacili, največkrat z bacili črevesnih bolezni in paraziti, torej lahko dobi tudi gliste. K okužbi z dudo pogostokrat nevede pripomorejo tudi same matere. Stara navada, ki smo jo podedovali od babic in mamic, je, da mati uslini dudo preden jo da dojenčku v usta, misleč, da jo je osiažila. Ne zaveda pa se, da prav na ta način lahko okuži otroka. To navado vidimo tudi pn pregledu otroka v dispanzerju. Moram pa opozoriti, da odrasla oseba nima v ustih enake bakterialne flore, kot jo ima dojenček, ki še ni prekužen. Zatoje tako početje lahko vir infekcij . Ob navedenih škodljivih stvareh svetujem, da ,,tolažilno dudo" opuščamo in jo nadomestimo s primerno kračo in večjo pozornostjo do otrokovega počutja. Le tako se bomo izognili navedenim in drugim težavam v otrokovem razvoju. Čeprav je za nami šele dobrega pol leta, so v velenjskem atletskem klubu zadovoljni z uspehi, ki so jih dosegli v tem času. Zadovoljni pa so tudi z dosedanjim delom, saj izpolnjujejo vse naloge v skladu . s sprejetim programom. Delo v klubu je usmeijeno na več področij. Reči je treba, da so vse velenjski atletski delavci izkazali kot dobri organizatorji že mnogokrat. Veliko skrbi namenjajo dvigu kvalitete atletov. Obenem pa si prizadevajo, da bi izpopolnili tudi tiste discipline, kjer zelo zaostajajo za drugimi; to velja še zlasti za metalce. Imajo pa dobre atlete za daljše proge. Omeniti je potrebno Stanka Miklavžino, Bogdana Mfdcovška, pa tudi Petra Svetina, ki je pri klubu zadolžen za usklajeno delo z mladimi atleti po šolah. Prav skib za naraščaj ter delo s selekcijami po šolah zajema tretje področje njihovega dela. Njihova želja je, da bi vsaj pet odstotkov vseh mladih vključili v svoje vrste, kar bi pomenilo, da bi imeli nad 250 aktivnih članov oziroma atletov. Delo po šolah je že rodilo prve rezultate. Samo v letošnjem letu jim je uspelo vključiti v aktivno delo v k^ubu nad sto mladih, med katerimi je neksj zelo nadarjenih atletov. Pri svojem delu pa ne bi smeli ostati osamljeni. V občini bi jim morali še bolj pomagati, pokazati več razumevanja za njihovo delo, saj so izgledi, da postanejo tretji največji klub v Sloveniji. V tem letu šo v klubu poskrbeli za solidno opremo alteltov, imajo pa težave z me tališč i. Se vedno nimajo takšnih, na katerih bi lahko trenirali ob vsakem času. Morda je to tudi razlog, da so v metih, oziroma v tehničnih disciplinah slabi. Ko smo se s predsednikom kluba Haroldom Karnerjem, sekretarjem Jožetom Angelom in predsednikom tehnične komisije Martinom Štajneijem pogovarjali o dejavnosti kluba, so še posebej poudarili, da je odkar je prišlo do zamenjave trenerja pri velenjskih nogometaših, tudi na igrišču večja disciplina in lažje njihovo delo. Kot smo že omenili na začetku, so velenjski atleti v prvem polletju letos dosegli na raznih tekmovanjih zelo lepe uspehe, saj so se z njih vrnili kar s 54 medaljami, oziroma osvojenimi prvimi, drugimi ali tretjimi mesti, od tega z državnih prvenstev kar zli. medaljami. Med atleti je tudi šest državnih prvakov. To so Jana Pečovnik v ^teku na 80 metrov ovire (mlajše "mladinke), Aleš Jug v metu kcpja (mlajši mladinci) Stanko Miklavžina (starejši mladinci), ki je dvakrat državni prvak (v krosu in teku na pet tisoč metrov) ter Peter Svet (člani) v teku na tri tisoč metrov z ovirami. Z drugim mestom v državi se lahko pohvalijo Stanko Miklavžina v teku na tri tisoč metrov (starejši mladinci), Klavdija Jug 80 metrov ovire in v peteroboju. S tretjim pa Oto Fijavž 300 metrov ovire (mlajši mladinec) in Zdenka Slatinjek v peteroboju (mlajše mladinke). Z republiških prvenstev p a so v letošnjem letu prinesli 43 medalj, od tega štiri zlate, 23 srebrnih in 16 bronastih. Trije velenjski atleti Stanko Miklavžina, Bogdan Makovšek in Peter Svet so bili člani državne reprezentance. Izredno lep uspeh je letos dosegel Stanko Miklavžina, saj je z osebnim rekordom na 500 metrov ovire na balkanskih igrah v Romuniji osvojil drugo mesto in nato kot član državne reprezentance nastopil še na evropskem mladinskem prvenstvu v atletiki na Poljskem, kjer je bil v p olfinalnem teku sedmi. Izredno uspešno je bilo letošnje leto tudiza • » k » V » •• i « > \ s V našli trgovinah ne primanjkuje le rezervni delov za av ton ob Me, ampak tudi za kolesa. Saj tako je mogoče sklepati s posnetka. Pred nedavnim je nanreč občan M. S. o&el resnično na nekajminutni nakup v Namo. Bicikel je zakleni za zadnje kdo, ko se je vmi, je bi brez prednjega. Ker je p pred nedavnim zaradi ozkega grla na Celjski cesti v Starem Velenjuju tovornjak porušil del žlebov in opeke na strehi hiše na ovinku u je lastnik postavil oviro, ki pa je zgrajena prav do voznega pasa inin je ob nočnih urah lahko prava past za pešce, pa tudi za vozniceke. GORNJA SAVINJSKA DOLINA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI teror, močnejši upor Piše: % VLADO JR Naš bazni tabor ob jezeru na višini 3000 m. Fanske gore Zapis o jugoslovanski alpinistični odpravi v Fanske gore v Sovjetski zvezi (2) Čudovita dolina polna jezer, baive, ki jih je težko opisati. Obkrožajo nas gigatske stene gora, stene, ki vlivajo spoštovanje. Ponoči nas zbujajo poki in ropotanje padajočega ledu ter kamenja. Pred nami je Adamtaš, ali Skalni mož, s svojo prepovedano steno. Sov-" jetska alpinistična zveza je namreč prepovedala plezanje v tej steni. Pa ni čudno. Dolgo časa sem opazoval to steno, ni bilo ure, da ne bi čez prepadna nedrja stene leteli bloki kamenja in ledu. Ledenik pod steno je rdečeijav. Sosednjemu vrhu pravijo Tadžiki Mirali, kar v našem jeziku pomeni Tigrove proge. Grozljiva, 2000 meterska stena, je v vrhnjem delu ovešena z dolgim visečim ledenikom, zaradi tega tudi ime Tigrove proge. Ledenik se lomi in preko vse stene letijo bloki ledu in kamenja. Steno so v štirinajstih dneh preplezali samo ruski alpinisti in dobili zato zlato medaljo. Smer še nima ponovitve in jo verjetno tudi dolgo ne bo imela, saj je plezanje v tej steni pravi samomor. Miraliju dela družbo čudovita gora Marija, ime ji je dal nemški geolog, kije tu raziskoval, po svoji ženi. Na področju Kulikalona je zapuščeni rudnik florita. Bazni tabor imamo postavljen na višini 3000 metrov ob bistrem potočku. Dvakrat ali trikrat sem se kopal v enem izmed jezer. Voda je bila ledeno mrzla. Geologi so pred leti v ta jezera prinesli ribe, ki so se hitro razmožile. Enkraten užitek je bil loviti ribe 3000 metrov visoko. Ruski alpinisti nas gledajo s precejšnim nezaupanjem. Vse premladi se jim zdimo za te gore. Malokdo od njih je mlajši od 30 let, vsi so tretjerazred-niki, kandidati za mojstre športa v alpinizmu. Za take naslove pa je potrebno veliko let. Med njimi je tudi drobno dekle 23. let, ki je mojster športa v skalolazenju. V Sovjetski zvezi namreč ločijo alpinizem od plezalstva oz. skalolazenja in pri njih so vsako leto tekmovanja v tej disciplini. Lani sta bila na enem izmed takšnih tekmovanj tudi naša predstavnika. Eden je bil vodja naše odprave Željko Piše: Ivo Avberšek Perko, ki je v zelo ostri konkurenci skalolazcev iz Sovjetske zveze, Zvezne republike Nemčije, Češkoslovaške dosegel odlično 7 mesto. Dekle, Flora ji je bilo ime, sem velikokrat občudoval v okoliških balvanih. Preplezala je tudi za nas nemogoče detalje, z drobnimi, skoraj nevidnimi oprimki, lahko rečem skoraj baletnimi gibi. Lani je bila na prvenstvu Sovjetkse zveze tretja. Odločili smo se, da se bomo za aklimatizacijo povzpeli na vih 49 75 m visoke Marije. Vzpon na to goro je ocenjen s 4b, po naše V, traja pa najmanj dva dni, odvisno od kvalitete posameznikov. Malce z nezaupanjem smo dobili dovoljenje za vzpon. Nestrpen sem že, komaj čakam da se spoprime m s čudovito steno Fanskih gora. Moramo jim dokazati, da nismo slučajno prišli v Sovjetske gore. (Nadaljevanje prihodnjič) Med napadom je brigada izvršila tudi prehranjevalno akcijo v trgovinah in pred odhodom zažgala župnišče, odnesla dva razmnoževalna stroja in več tehničnega materiala za tiskanje ter zažgala hišo heimatbunda. Zažgala je tudi Županovo liišo. Pomoč 40 orožnikov in 20 vojakov iz Mozirja so borci dvakrat odbili, tako da se je umaknila. V Varpoljah so pregnali pomoč, ki je prispela iz Ljubnega in zažgali kamion. Nemci so začeli zaradi povračila voziti vojaštvo. Po poročilih naj bi erote SS obkolile brigado v Mozirskih planinah in zasedle dolino vse do Solčave. Brigada se je razdelila tako, da je poslala posamezne bataljone proti Kamniku, Menini in Moravškemu. Vsak bataljon se je prebijal v svoji smeri in spotoma opravil — več učinkovitih akcij. Napadli so Nazarje in v rudnikovi neposredni bližini uničili naprave, zaplenili 25 kg. eksploziva, 90 vžigalnikov in 2.500 mark. V Kokaijih so se v tamkajšnjem delavskem domu opremili s 60 odejami in imeli miting v vasi. Tudi v Spodnji Savinjski dolini so izvedli več uspešnih akcij, med njimi napad na kamion 20 vermanov ki so se peljali, da bi zasedli prazno postojanko na Vranskem. Ve rman i so imeli šest mrtvih in sedem ranjenih, dva pa sta pozneje umrla. Sedem vermanov so ujeli, gestapovec Gartner in strumfiirer pa sta bila mrtva. V noči od 29. na 30. oktober je brigada likvidirala postojanko v Šmartnem ob Dreti. Orožniki, policisti in pripadniki „landvahe" so morali zapustiti postojanko, borci pa so zaplenili 2 brzostrelki, 28 pušk, štiri pištole, 30 bomb in veliko streliva. Zaplenili so 52 uniform, 50 parov čevljev, odeje in drugo opremo. likvidirali so namestnika komandirja, nacista in gestapovskega sodelavca Dušana Debeljaka-Bučaija in učiteljico Iško. Po zaplembi živil v obeh trgovinah so se umaknili. Po operacijah na moravškem in kamniškem območju se ob koncu novembra brigada utabori v bližini koče na Menini planini. 28. novembra je napadla postojanko alarmne čete Ljutomer v župnišču in v šoli v Novi Štifti. Postojanka je štela 120 vermanov. Ko so jih Šlandrovci po hudem boju pregnali iz okoliških bunkerjev v postojanko, je bil na pokopališču težje ranjen komandant brigade Sekimik. ki je na čelu bataljona jurišal na sovražnika. Po dveh juriših Slandrovcev so tudi vermani spoznali, da jim ni pomoči in so se začeli pod okriljem teme umikati v gozd. Ko so borci z lestvijo zasedli postojanko, so po posameznih sobah, ki so jih očiščevali, zajeli le okrog 30 vermanov. Po dvoumem boju so štrli in zažgali postojanke. Napad na postojanko je opravil IIL bataljon brigade, med tem ko sta bila I. in II. bataljon v zasedah proti Kamniku, Celju in Gornjemu gradu. II. bataljon je zaustavil Nemce iz Celja, II. bataljon pa je blokiral Gornji grad, kjer je zavzel bunker pred postojanko; oba pa sta s težko borbo preprečila pomoč vermanom v Novi Štifti. Veimani so imeli 10 mrtvih in 20 ujetih, ki so jih borci pozneje izpustili. Brigada pa je imela 2 mrtva, 5 huje in tri teže ranjene. Ranjeni so bili kar trije brigadni funkcionarji. Kljub vojaškim uspehom politično delo v jeseni in zimi 1943/44 ni ustrezno zaživelo. Ponovno zaživi v prvih mesecih 1944. leta. Januaija 1944 je prevzel posle sekretarja okrožnega komiteja Tone Bole. Okrožje je tedaj zajemalo območje obeh Savinjskih dolin. 10. marca je bila seja okrožnega komiteja, kjer so razpravljali o ustanovitvi okrožnega odbora OF in rajonskih odborov. Rejonski sekretarji so poročali o številnih nasiljih, o izdajah in aretacijah, ki so jih povzročile tudi nespretnosti pri delu in premajhna konspirativnost. Poročali so o delu posameznih odborov OF in mladinskih odborov ZMS, o simpatizeijih in zaupnikih, ki niso povezani v odbore. Opozorili so, da rajonski sekretarji težko prihajati na sestanke okrožnega komiteja zaradi okupatoijevih ofenziv, zased in podobno. Sklenili so da bosta poslej v Savinjski dolini dva aktiva, prvi Dobrovlje, Kot, Oljka in Dreta, drugi pa Žalec in Lurd. Sestajali se bodo tedensko, na sestanke pa bo hodil tudi član okrožnega komiteja. Ugotovili so razgibanost dela z ženami in aktivnost mladine. Zaradi pomanjkanja literature so sklenili ustanoviti svojo tehniko. Zbiranje raznega materiala je nenačrtno, namenjene posameznim enotam, aktivističnim skup nam, kurirskim postajam in podobno. Zato so sklenili ustanovi gospodarske odbore. Na predvečer 27. aprila so po hribih zagoreli kresovi na ča obletnice ustanovitve OF. Zažgali so jih mladinci, ki so se zbiralii mladinsko konferenco, za 27. april. Zbrani so bili vsi mladini aktivisti Savinjskega okrožja. Pogovorili so se o tesnejša sodelovanju mladinskih organizacij in z drugimi, pa tudi konspiraciji mladinskega dela, saj je bilo zaradi močne policij! kontrole zelo oteženo. Po konferenci so za 1. m aj mladinci zažg kresove na vdieh in izvršili številne trosilne akcije. 28. aprila je bil ustanovni sestanek okrožnega odbora OF Savinjsko dolino. Doslej je nosila vso težo in odgovornost bc KPS. Odbori OF pa so bili priča, daje mogoče v gibanju ustvai temelje za najširše sodelovanje širokih slojev ljudi v odborih 0 Odgovornosti in pooblastila, ki so bila v rokah posamezi aktivistov, je bUo nujno prenesti na odbore, kjer se naj de porazdeli, kar bo koristilo celotnemu gibanju in vneslo vanj ve reda in discipline. Za delo z mladino je organiziran širok mladim komite, ki p imel v vsakem okraju po enega zastopnika. Izgradnja ljudske oblasti med NOV se prične takrat, ko je i Štajersko že prispela XIV. divizija in zaključila legendarni poho Tudi ta je bila namenjena v Dobrovlje in odtod naprej. Položaj se odvijal diugače, tako, daje divizija prispela v Mozirske plarrne močno zdesetkana. Upornost bojev in žilavost za obstanek tei,i nazadnje, vesti, ki so se širile o diviziji, so vznemirili prebivalstvoi vlile zaupanje v zmago. Borci so masovno vstopili v njene brigadi divizija se je v spomladanskih mesecih okrepila, začelo se obdobje novih bojev z okupatorjem in obdobje velikih partizansk zmag. Ponovno so se prebujale osvobodilne sile in doživele v ta letu velik razmah. Tik pred prihodom XIV. divizije je bila 8. januarja 191 ustanovljena na Pohorju XI. SNOB Miloša Zidanška. V našo doi je prispela junga 1944 leta, prek Graške gore v Šmihel Mozirjem zato, da bi na Mozirskih planinah prevzela p oš orožja in opreme, ki naj bi jo odvrgla zavezniška letala. V spopad z Nemci je padlo šest borcev, devet pa so jih Nemci zajeli. Tako pošiljko odviglo samo eno letalo in Zidanškova brigada je dob samo 31 brzostrelk in 16 pušk. Premestila se je v Senfloijansli hribe, kjer je vse do 24. julija preganjala Revsovo bando, ki se klatila in ropala po teh hribih, napadala kuriije in aktivist nazadnje pa sodelovala z nemškimi patrolami. Revsa je ostrostrelj brigade uspel ustreliti, drugi pa so dobili zasluženo plačilo zavzetju ljubnega, 1. avgusta 1944 leta. 4 Uspehi Šlandrove in Zidanškove brigade kakor prihod divizije in njeni vojaški uspehi širom Štajerske, so vlili polet politično delo na terenu, kar so pogojevali sposobni politični kad in voditelji. V spomladanskih in poletnih mesecih skorajda ni bik kraja v Gornji Savinjski dolini, kjer ne bi bil organiziran odbor OF mladinski odbor ali aktiv SKOJ. Prav povsod pa so bili po vaseh zaselkih oiganizirani zaupniki, ki so delali po navodilih aktivista za določena področja dela okrajnih odborov OF in ZMS. Izvišeno je cel kup manifestacij, propagandnih akcij, mitingov in zborovaij M4,S m 25 30 Dovod svetega zraka v cm1 240 300 Odprtina na oblogi kamina za dovod zraka v prostor . ■— ■ -.. . .. ... * na Docmn siranen cm 120 100 Tele kamina v kg 420 030 dovod «B2eqam« Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740,710-741,710-719,710-773 t*tox: 33S33 YU - SIORAO PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vit pri Preboldu telefoni: (063) 722-027,722-078,722-089,722-151,722-144 ;t f t ■ !> t 9 M < «■ » - - > si : h > (j S proslavo na Paškem Kozjaku so velenjski planinci v nedeljo proslavili 30—letnico obstoja društva — Prejeli posebno pohvalo od Planinske zveze Slovenije Deset let Društva invalidov Velenj Ob jubileju smo se o delu društva pogovarjali s predsednico 10 Lojzke Zalezmk V nedeljo, 9. septembra je bil praznik slovenskih planincev. Lep sončen dan je privabil v naše planinske postojanke in prelepe vrhove naše republike mnoge planince, ki so z izleti ter s priložnostnimi proslavami tako kar najlepše proslavili svoj dan. Za velenjske planince je bil letošnji dan slovenskih planincev zelo slovesen, saj so njegovo praznovanje združili s prodavo na Paškem Kozjaku, ki so jo organizirali v počastitev 30-le-tnice delovanja svojega društva. Že v ranih jutranjih urah so se velenjski planinci in drugi občani, ki so se udeležili njihovega slavja, napotili obloženi z nahrbtniki ter v popolni planinski opremi proti Paškemu Kozjaku. Ker je bil dan prav primeren za nedeljski izlet, so nmogi pustih svoje konjičke doma in odšli na Paški Kozjak peš. Na proslavi pred planinsko kočo na Kozjaku se jih je zbralo nekaj sto. Med njimi so b8i tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije, sosednjih društev in diužbenopolitičneg življenja velenjske občine. Slavnostni govor je imel predsednik društva Andrej Kuzman. V njem je spregovoril o najpomembnejših dosežkih društva v dosedanjem delovanju, podrobno pa so tridesetlemi razvoj opisali v posebni brošuri, ki so jo izdaji ob jubileju. V društvu so neprestano .skrbeli za večanje članstva, ki bo letos predvidoma doseglo že številka dva tisoč, Pester program potovanj po gorskem sxetu jim je omogočil pogled domala * sleherni biser slovenskega gorskega sveta, potovanja pa jih vodijo tudi v planine širom Jugoslavije ter tudi v zamejstvu. Na planinskih potovanjih se je stkalo tudi prijateljstvo s planinci iz Treskavice iz Sarajeva, s katerimi so se pred dvema letoma tudi pobratili. V zadnjem času so člani društva polepšali zunanjo in notranjo podobo koče na Paškem Kozjaku in pri tem opravili okrog 600 udarniških ur. Delavni pa so bili tudi na drugih področjih. Sicer pa je društvo prejelo letos srebrni znak OF za uspešno delo pri krepitvi vzgoje in množičnosti na področju planinstva v občini. Na nedeljski proslavi so velenjski planinci prejeli tudi številna priznanja oziroma čestitke za dosedanje uspešno delo. Med drugim od Planinske zveze Slovenije (predsednik zveze je v nedeljo društvu podelil posebno pohvalo ob 304etnici), pobratenega dništva Treska- vica, izvršnega sveta skupščine občine Velenje, občinske Zveze za telesno kulturo Velenje, meddruštvenega odbora Celje, planincev iz Samobora in Planinskega društva Šoštanj. Za svojo dolgoletno delo je pet članov prejelo častne znake Planinske zveze Slovenije, nekateri pa so prejeli posebna društvenapriznanja. Tridesetletni jubilej bo velenjskim planincem ostal v posebnem spominu, saj so v nedeljo razvili svoj društveni prapor, na katerega so na proslavi pripeli spominske trakove predstavniki Planinske zveze Slovenje, izvršnega sveta skupščine občine Velenje, občinskega sindikalnega sveta, Rudarskega šolskega centra Velenje, ki je bil tudi pokrovitelj njihove proslave, Občinske zveze za telesno kulturo Velenje, GIP Vegrad Velenje, osnovnih šol Veljko Vlahovič in Gustav Šilih Velenje, planinske sekcije Šmartno ob Paki in Turističnega društva Velenje. Proslavi, katero so z nastopom obogatili tudi člani Šaleškega okteta, folklorne skupine iz Šmartnega ob Paki in Amaterskega gledališča Velenja, je sledilo planinsko rajanje, ki je trajalo do poznega popoldneva. Društvo invalidov Velenje slavi letos desetletnico delovanja. Ustanovljeno je bilo Njihove prostoie bo odslej krasil lep prapor Lojzka Zaleznjk leta 1969, kjer je bilo združenih le nekaj več kot deset invalidov. Najprej so bili to delovni invalidi. Le-ti pa so pritegnili v svoje vrste vse ostale invalide občine Velenje, tako da šteje danes društvo že 1558 članov. Predsednica izvršnega odbora društva invalidov Velenje Lojzka Zaleznik, je poudarila, daje v teh desetih letih društvo mnogo naredilo. Srečavali so se z mnogimi težavami, tudi pri iskanju najosnovnejših pravic. Uspešno so jih premagovali in danes lahko rečejo, da je za njihove člane dokaj dobro poskrbljeno. Prizadevajo si, da bi se vsi lahko enakovredno vključili v okolje. Pomagajo pri iskanju zaposlitve, tistim pa, ki ne morejo delati, pa pomagajo pri zagotavljanju sredstev za življenje. Seveda pa to ni vse. Poleg tega organizirajo tudi razne aktivnosti za svoje člane. Ob praznikih pripravljajo proslave z družabnim srečanjem. Organizirajo pa tudi izlete. Letošnje poletje so bih na Pokljuki, kjer so se srečah s pisateljem Tonetom Svetinom, ki jim je govoril o svojih delih ter o narodno osvobodilni vojni na Gorenjskem. Takšnih izletov se invalidi nad vse radi udeležujejo, saj se tu srečajo z ljudmi, ki imajo podobne težave kot sami, z njimi poklepetajo o svojih problemih in ko se vrnejo domov, jim je mnogo lažje. Naberejo si novih moči za nadaljnje delo, za nadaljnje življenje. Veliko skrb posvečajo tudi športu in rekreaciji invalidov. Udeležujejo se raznih tekmovanj, poleg tega pa skrbijo tudi za množičnost. Predsednica izvršnega odbora društva invalidov Velenje Loj- zka Zaleznik, ki jo vsi inval prav dobro poznajo, saj je vsakem času vsakomur pripn ljena pomagati, je članica di štva invalidov devet let. Ves aktivno dela v izvršnem odbi društva in si vsa leta prizade da bi razrešili probleme sld nega njihovega člana. Za žrtvuje tudi skoraj ves s prosti čas. Zaradi tega so lansko leto iz volih tudi predsednico izvršnega odbo Invalidi so skromni, pi Lojzka Zaleznik in tako bo proslavili tudi svoje jubik Pripravili bodo skromnopra vo, ki bo 21. septembra 1530 na Graški gori. MIRATAMI „NAŠ CAS", glasilo Sociali stične zveze delovnega ljudstvi, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Vek nje, Velenje, Foitova 10, p. o. ,,NAŠ CAS" je bil ustanovlja 1. maja 1965; do 1. januaiji 1973 je izhajal kot štirinaji dnevnik ,.ŠALEŠKI RUDAR' kot tednik pa izhaja „NAJ CAS" od 1. januarja 1973 » prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), StM Vovk (odeovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tam J Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednib ' Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foito 10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni našla ' Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinaij ! (za inozemstvo 360 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP ..Dolenjski Ust" Nono mesto, tisk tiskar ,.Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za,.NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršne sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febn 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. VELEBLAGOVNICA vas vabi na ogled MODNE REVIJE s prikazom jesensko-zimskih modelov naših priznanih dobaviteljev nama Večer bo popestril prikaz sodobnih pričesk. Velenje Revija bo 15. 9.1979 ob 20. uri v restavraciji NAMA Velenje od 12. do 22. septembra 1979 obiščite VELENJE MALI SEJEM TALNIH OBLOG BLAGOVNICA in njihovih ostankov ter STANDARD KERAMIČNIH PLOŠČIC II. in III. vrste Te dni je pričelo gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje s pnpravljalnimi deli za gradnjo pete osnovne šole v soseski Šalek Gorica, gradnja pa naj bi bila končana do pričetka novega šolskega leta. V njej bo prostora za 720 učencev, njena predračunska vrednost pa znaša nekaj manj kot 94 milijonov dinarjev. Kaže da bo cesta Velenje - Polzela kmalu v celoti asfaltirana. Pred dnevi so namreč delavci celjskega cestnega podjetja začeli dela na odseku Ložnica - Andraž v dolžini 3 km. Napovedujejo, da bo cesta dobila asfalta o prevleko d o 20. oktobra (LO.) Nova krajevna imena!? Veijetao bo bolj velj; ugotovitev, da so imeli nepridipravi prste vn» ah paje temu kriva slaba izdelava.