Izba | a vsak Četrtek. Cena mu |e 3 K na leto. (Za Nemčl|o 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tn|e države 4 K »0 vin.) — Posamezne itevllke se pro-- dajejo po 10 vin.	:
Slovenskemu ljudstvu v pouk in
Spisi In doplil ie pop|l|»jo: Urednlitvo .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice it, 2. Naročnina, reklamacije in inserati pa : UpravniStvu .Domoljuba", Ljubljana, ===== Kopitarjeve niice it. 2. ===
fteV. 46.	V Dobljeni, M12. novembra 1908.	LelO XXI.
Zavarovanie za starost.
Pred volitvijo v državni zbor leta 19(i7 je S. L. S. v svojem voHvnem oklicu povedala, da sc bodo njeni poslanci z vso močjo potegavali za zavarovanje delavcev za starost in onemoglost, da bodo pa tudi ravno tako krepko zahtevali, da se zavarovanje za starost raztegne na kmete in obrtnike. V zvezi s kmečkimi poslanci celega državnega zbora so v tem oziru povedali vladi svojo trdno voljo in vlada se jc vdala njihovi zahtevi.
Državni poslanci so dobili tc dni že v roke vladno predlogo »o socialnem zavarovanju«. Ta predloga pomeni, da hoče vlada resno delati na to, da se socialno zavarovanje izvede. Vsako vladno predlogo mora prej odobriti tudi cesar. Zato je gotovo, da jo potrdi, če jo sklene državni zbor. Ta se bo posvetoval o nji in upajmo, da bo svoje delo kmalu zvršil. Nobena reč ni sedaj tako važna kot ta; zato naj tisti, kateri so poskrbeli, da se je pričela, tudi vse store, da se izpelje.
»Domoljub«, ki jc o zavarovanju za starost že večkrat pisal, bo tudi skrbno poročal o novi predlogi in njeni usodi, da bodo njegovi bravci natančno vedeli, pn čem da so. Danes povemo samo ob kratkem, kaj je v nji za kmečki in obrtni stan.
1. Za starost se bodo morali zavarovati tudi vsi kmetje in obrtniki, katerih letni dohodek ne znaša nad 2400 K. torej vsi tisti, kateri ne plačujejo nobenega dohodninskega davka, in tisti, kateri ga plačujejo samo od 2400 K. Izvzeti so posestniki in obrtniki, ki imajo redno vec nego po dva posla ali pomočnika. Med posle se ne štejejo člani domače družine. Potemtakem pride na Slovenskem velika večina kmetov in obrtnikov do zavarovanja. Zavarovati se morajo tudi vsi nad Ib-ietm posli in poljski ter gozdni delavci, pa tuai
vsi nad 16 let stari domači, ki delajo doma.
2.	Preskrbnina se prične vleči s končanim 65. letom in se dobiva do smrti. Izračuna se tako-le: država da za vsacega zavarovanca 90 kron na leto; od tega, kar jc sam plačal dobi petkrat toliko vsako leto, kolikor je povprek plačeval na leto; vrh tega pa še dve desetini od vse svotc, kar je je plačal skozi vsa leta. Denimo, da je kdo plačeval od 16. do 65. leta vsak mesec po eno krono; potem bo dobival 90 K + (Škrat 12 kron = 60 kron) + ("!"> od 49 X 12 K — 117-6); torej skupaj 90 + 60 -f 117 = 267 kron. Poglavitna reč je ta, da bo država tudi za kmete in obrtnike dajala po 90 kron iz državne blagajne.
3.	Kmetje in obrtniki bodo morali plačevati po 1 krono na mesec; če pa nimajo nad 480 K letnih dohodkov, pa po 50 vinarjev na mesec. Za člane domače rodbine, če nimajo stalne plače, bo znašal prispevek tudi po 50 vin. na mesec. Za posle in poljedelske, ter gozdne delavce se bo plačevalo z ozirom na njihovo letno plačo, v katero se bo vštela tudi vrednost hrane in stanovanja če ga dobivajo. Do 240 K letne plače bo znašal prispevek 5u vin., do 480 K 1 krono in do 720 K 1 K 50 vin. na mesec. Za kmete in obrtnike bodo imeli deželni zbori pravico skleniti tudi večje svote na mesec, da se jim tako letna preskrbnina zviša. Ce bi n. pr. plačevali po 2 K 50 vin. na mesec, bi po 40 letih vlekli po 480 K na leto. Plačevanje se bo moralo urediti tako, da bo čitn najbolj priprosto. Najprimernejše se nam zdi da se vplačevanje zvrši po markah. Kdor je dolžan plačati, kupi marke in jih napopa na papir, ki je za to odločen, pa ga pošlje zavarovavnici. Za posle m delavce bo moral plačevati polovico gospodar Breme, ki ga naloži nova postava, je za marsikoga veliko, toda pomisliti mo-
ramo, da odpade občinam skrb za reveže, da brezdvojbe na kmetih vsled tega zavarovanja posli in delavci ne bodo tako silili v mesta in da bo mirnejše gledal vsak zavarovanec na svoja stara leta.
4.	Vsak kmet in obrtnik bo moral vsaj 4 leta plačevati zavarovalnino, da bo vlekel preskrbnino. Ko se postava sklene, se bodo morali vsi, ki še niso nad 60 let stari, zavarovati. Posel in delavec bo moral pa plačevati vsaj 30 let, da bo deležen preskrbnine. Za začetek je pa v postavi izjema: Tisti, kateri se bodo zavarovali tekom enega leta, ko bo postava sklenjena, bodo tudi že po preteku štirih let (200 tednov), v katerih bodo plačevali zavarovalnino, dobili pravico do preskrbnine. Potemtakem bodo vsi pod 00 iet stari delavci in posli ob začetku postave deležni njenih dobrot.
5.	Ko zavarovanec, kmet ali obrtnik, ki je plačeval po 1 K na mesec, četudi že vživa preskrbnino, umrje, dobi njegova žena 150 K; vsak otrok pod 16. leti pa 75 K.
6.	Dekle, ki je doma delala in bila od 16. leta zavarovana, lahko, ko se omoži, še naprej plačuje zavarovalnino. Ce pa neče, se ji, ako je bila vsaj 4 leta zavarovana, povrne polovica za njo vplačanih zneskov.
7.	Zavarovanec, ki gre na tuje (n. pr. v Ameriko), ne izgubi svojih pravic, če se zglasi tako, kakor bo predpisano. Ce ostane trajno v tujini, in ima pravico do preskrbnine, se mu izplača enkrat za vselej trojna preskrbnina.
8.	Zavarovanje za starost bodo vodili posebni okrajni zastopi in deželni zastopi za socialno zavarovanje, in državna blagajna za starostno zavarovanje. V vseh teh zastopih bodo imeli tudi kmetje in obrtniki svoje zastopnike. Za upravo bo dajala država po dva milijona kron na leto.
Naši poslanci se bodo gotovo posvetovali s svojimi volivci o tem važnem načrtu, ki smo samo nekaj poglavitnih reči zapisali o njem. Že danes pa lahko rečemo, da jim bo vse slovensko ljudstvo hvaležno, če srečno izpeljejo do konca to neizrekljivo važno reč, ki je v nji — hvala Bogu — naša država prva pokazala, da ima zmisla tudi za kmeta.
uestnik „Kme(kili zvez".
(Dalje.)
Kako torej doseči, da se oživi podrobno delo v naših »Kmečkih zvezah«. — Poslovnik za «Kmečke zveze«, ki je pa, kakor se nam zdi, malokaterim natančno znan, ima v prvi točki, ki se tiče organizacije in uprave »Kmečkih zvez«, zahtevo, da naj glavni odbor, če mogoče, saj vsak mesec skliče sejo. In to je neobhodno potrebno, kajti brez odborovih sej ni delovanja v odboru in tudi zunaj odbora ne. Torej oni odbori, ki dosedaj niso izpolno-vali te naloge in dolžnosti, naj odslej naprej začno redno, točno in zanesljivo skli-cavati svoje mesečne odborove seje, in te seje naj tudi preje v naših glasilih »Domoljubu« in »Slovencu« razglašajo; saj tri tedne preje se vedno lahko določi, kje in kedaj bo prihodnja odborova seja. Sicer js pa najbolje in tudi najprimernejše, da se pri vsaki seji ob zaključku odbor dogovori, kedaj in kje je prihodnja seja. Seveda mora načelnik vedno še pred sejo vse odbornike pismeno povabiti oziroma opomniti na sejo. — Če bi se vršile take redne mesečne odborove seje, bi se začelo tudi redno živahno življenje med poverjeniki-zaupniki in člani ter med odborniki. Odbor bi sproti prerešetal vsa važna vprašanja in delo bi bilo vedno novo, vedno bi se kaj ukrenilo in našlo, kar bi odbornike in člane spravilo v ožji medsebojni stik in nastalo bi večje zanimanje bodisi za krajevne potrebe ali za druga važna pereča dnevna vprašanja. Tako pa ponavadi čakajo, da se kaj »nabere« za odborovo sejo. potem se šele skliče. Večkrat pa se zgodi, da šele tedaj, ko se je kaka stvar že davno zgodila —■ seveda v škodo kmetom — in ko ni od nikoder pomoči, zdaj nazadnje naj pa kmečka zveza vse popravi in uredi. Moralo bi biti ravno nasprotno. Kmečka zveza bi morala paziti na vse, kar se vrši v dotičnem okrožju, ona mora paziti na vse javne naprave in s pozornim očesom slediti vsem aktualnim dnevnim vprašanjem. Glavni odbor mora vedno in povsod stati na straži in čuvati, da se ne zgodi kaka škoda ali krivica članom »Kmečke zveze«. — Ako bi torej glavni odbor tako deloval, potem bi se razvilo tudi delo med zaupniki posameznih vasi in krajev. — Odborniki bi opozorili svoje poverjenike, in ti poverjeniki-zaupniki bi zopet dalje morali opozoriti vse člane dotične vasi, da naj razmišljajo o tem, kaj bi bilo dobro in primerno, da bi se napravilo ali ustanovilo za dotično okolico. Zaupniki posameznih vasi naj bi se sešli k svojim zaupnim kra-
jevnim sejam, posebno ob zimskih večerih in poletnih popoldnevih — in ob takih sejali se razmotrivajo stvari, ki so pomenljive za one kraje, iz katerih so zaupniki doma. Takim sejam predseduje en odbornik ali pa zaupnik, napravi naj se kratek zapisnik, ki se pri prihodnji seji zopet prebere. Stvari, ki so se v tej seji pretresovale, naj se zopet sprožijo v glavni odborovi seji, da se določi, kaj se ukrene o tisti stvari.
»Kmečka zveza« za moravško deka-nijo je v nedeljo 8. t. m. popoldne ob treh zborovala v dvorani izobraževalnega društva v Moravčah. Načelnik »Kmečke zveze« g. Cerar otvori občni zbor, pozdravi vse navzoče člane, posebno pa še drž. in dež. poslanca dr. Kreka, g. dekana Lavrenčiča iz Kamnika in vse druge do-šle goste. Predsednikom zborovanja je bil izvoljen domači dekan g. Bizjan, ki da naj-prvo besedo tajniku S. L. S. dr. Rožiču, da razloži pomen, moč in oblast kmečkih zvez. Dr. Rožič v kratkih besedah očrta veliko važnost kmečkih zvez za kmeta. Povdarja zlasti praktično stran te organizacije in pozove vse navzoče, da se ob jubilejnem letu združijo vsi v kmečki zvezi. — O. dr. Krek, burno pozdravljen, govori nato o bivšem in bodočem delovanju državnega zbora, navaja vspehe, ki so jih dosegli poslanci »Slov. kluba« v državnem zboru s svojo neumorno delavnostjo tako v zbornici kakor v raznih odsekih. Poslanec razloži in pojasni potem predlogo za starostno zavarovanje jako poljudno na raznih vzgledih. Poslušavci so z burnim odobravanjem vzeli njegovo poročilo na znanje. Dr. Krek prosi volivce, naj stopijo v ožji stik z njim in obljubi, da bo vse moči zastavil v to, da mo-ravška dolina dobi svojega zdravnika, da se sprejme postava, ki oneniogočuje mladoletnim izseljevanje v tujino in da se postava o žganju spremeni tako, da bo naš kmet saj za svojo porabo lahko kuhal žganje kadar bo hotel, ne da bi ga financarji vedno nadlegovali. — Obljubil je tudi, da bo vsi storil, da se izboljšajo slabe ceste in da se v krajih, kjer manjka pitne vode, napravijo potrebni vodovodi in vodnjaki. — Sprejele so se tudi tri važne resolucije: 1. Da deželni odbor poskrbi, da se nastavi samostojen zdravnik za morav-ški zdravstveni okraj; 2. da se onemogoči izseljevanje mladoletnim; 3. da se kmalu napravi cestna zveza iz Moravč v Črni graben, t. j. da se napravi dobra cesta, ki bo vszala moravško dolino z veliko cesto. Vse tri resolucije so bile z navdušenjem sprejete. — Nato je govoril g. dekan Ivan Lavrenčič iz Kamnika, ki se je zbranih poslušalcem predstavil kot bodoči kaPHj_ dat pri prihodnjih volitvah za deželni 7>n-v splošni kuriji. Govoril je j?ko temeljito o bodočih nalogah deželnega z^ra. Zlasti je povdarjal gospodarsko stran, ki se bo morala vpoštevati v dež. zboru. Treba bo ustanoviti dež. hipotečno banko, deželno zavarovalnico, nadalie bo treba iznreme-niti tudi dosedanji šolski zakon, tako, da se bo naš kmet tudi kaj praktičnega naučil v šoli. Zlasti je treba dobrih gospodinjskih šol po deželi za kmečka dekleta, da se bodo naučile dobro, spretno gospo-
dinjiti in kuhati. — Govor g. dekana je bil z velikim navdušenjem sprejet. — Domači dekan g. Bizjan da nato kandidaturo g. Ivana Lavrenčiča na glasovanje, ki je bila enoglasno z velikim navdušenjem sprejeta. Nato se je zaključil občni zbor, ki je bil dobro obiskan od vseh strani širne moravške doline.
»Kmečka zveza« za ljubljansko okolico je imela 7. t .m. drugo redno odborovo sejo v prostorih tajništva S. L. S. Med drugimi važnimi stvarmi se je govorilo tudi o regulaciji Ljubljanice ob Za-vogljah in med Zgornjim Kašljetn. Poslanec dr. Šusteršič, ki je bil pri seji tudi navzoč, je obljubil županu Korbarju, da se bo zavzel za to velepomenljivo stvar iu da bo gledal na to, da se kmalu odvrne ogromna škoda, ki jo vsako leto dela Ljubljanica bližnjim posestnikom. G. Jakob Dimnik, župan iz D. M. v Polju prosi, da bi se okrajni cestni odbor pobrigal za to, da bi se okrajna cesta od tovarne v Vevčah do zaloškega kolodvora v krat kem času spravila v boljše stanje. Tudi za to cesto se bo poslanec z vso odločnostjo zavzel.
Odbor »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico je tudi sklenil opozoriti vse člane na zaostale prispevke v članarini. Zato so vsi člani ljubljanske kmečke zveze nuino in lepo prošenj, da blagovolijo pobrati članarino med seboj in jo poslati kar naravnost na blagajnika gosp. Vinko Ahlin, posestnik na Ježici, pošta Ljubljana.
Tudi so kmetje prošeni, da pristopijo k »Kmečki.zvezi«, ker kdor ni član »Kmečke zveze«, ta tudi ni v naši kmečki organizaciji. Torej na noge, na delo!
Nabiralne pole ljubljanske »Kmečke zveze« so pošle, pač pa se dobe še navadne nabiralne pole za člane kmečkih zvez, in te ima v zalogi Katol. tiskarna. »Kmečke zveze« naročite si jih.
Shod v Doleh pri Litiji je bil v nedeljo 8. t. m. Govoril je g. dr. Ivan Zajec, zdravnik iz Ljubljane, ki se je svojim po-slušavcem predstavil kot bodoči kandidat za deželni zbor. Kandidatura je bila soglasno sprejeta. Shod, ki je bil prvi shod v Doleh sploh, je trajal nad eno uro in je dobro vspel.
Vsi člani »Kmečke zveze« za logaški okraj se vljudno vabijo na občni zbor, ki se bo vršil dnč 29. t. m. t. j. prvo adventno nedeljo ob pol 3. urLpopoldne v prostorih katol. izobraževalnega društva v Gorenjem Logatcu. Na dnevnem redu je med drugimi stvarmi volitev novega odbora in načelnika. — Za »Kmečko zvezo« za ogaški okraj: Lavrič, tajnik.
Shod v Št. Lambertu nad Zagorjem se je vršil v nedeljo 8. t. m. ob obilni udeležbi posestnikov iz cele fare. Ker je bil drž. poslanec Povše zadnji hip poklican na Dunaj zavoljo zborovanja veterinarnega sveta, je poročal le dež. poslanec Mandelj o nalogah in načrtih S. L. S.^za deželni zbor. — Na shod je prišel tudi Čobal, vodja socialnih demokratov v Zagorju v spremstvu približno 20 svojih somišljenikov. Ko je dobil g. Čobal besedo, je kajpada zabavljal čez S.,L. S. češ, da je kapitalisti-Ška stranka, da je v drž. zboru glasovala
za vojaštvo itd. Čobal je zgovoren agitator, vendar pa nima tiste politične na-obrazbe, da bi se bilo mogoče resno o socialnih in gospodarskih vprašanjih ž njim prerekati, ko niti ni na jasnem o delokrogu deželnega in državnega zbora. Njegova dolga pot v št. lambertske hribe je imela namen agitacije za socialne demokrate, pa je bila brez uspeha. — Po shodu je bil še pogovor o nameravanem vodovodu in pa o občinski cesti. Poslanec Mandelj se je o vsem tem podučil in obljubil vse storiti, kar je v njegovi moči.
Političen prešle!
KRŠČANSKO-SOCIALNA ZMAGA.
Pri volitvah mestne skupine za ni-žjeavstrijski deželni zbor so si krščanski socialci priborili zelo lepo zmago. Od 15 mestnih skupin so si osvojili takoj deset, medtem ko so liberalci dobili samo 3. V dveh drugih skupinah sta zmagala kandidata, ki sta ju postavili obe stranki po dogovoru in ki so ju zato podpirali tudi kr-ščanski-socialci. — Od zadnjih volitev je kršč. soc. stranka v mestni skupini silno napredovala. Kajti prej je imela izmed 13 volivnih okrajev samo štiri, ki so se pa sedaj pomnožili na 10. Kakor pa kršč. socialna stranka napreduje, tako liberalna propada. Kajti v kmetski kuriji ni mogla priboriti zmage niti enemu svojemu kandidatu, tako da so si vseh 41 mandatov osvojili kršč. socialci. Kršč. soc. stranka stopa tedaj zelo močna v deželni zbor: imela bo namreč v njem 93 poslancev, to je, več kot dve tretjini vseh deželnozbor-skih članov.
ZAVAROVANJE ZA STAROST IN ONEMOGLOST.
Prvi sad državne zbornice, izvoljene po splošni in enaki volivni pravici, je že dozorel v ministrstvu: vlada je izdelala načrt za splošno delavsko zavarovanje in ga objavila. Kadar državni zbor sprejme ta načrt, bo znatno zmanjšana beda delavskega stanu, ki si v sedanjih razmerah v zdravih, delavnih letih ne more skoro niC prihraniti in je tako ob bolezni brez strehe in brez kruha. Po vladinem načrtu bodo zavarovani tovarniški, obrtni in poljedelski delavci, dninarji, posli, družinski člani, vajenci, šivilje, postrežnice itd. Vplačevati začne delavec s 16. letom in dobi s 65. letom pravico do pokojnine. Vsote, ki jih je treba vplačevati, so različne in zato tudi pokojnina različna. Kdor ima boljši zaslužek, bo več vplačeval in več dobil. Najmanj se bo plačevalo na teden 12 vinarjev, največ pa 72 vin. Kdor plačuje 20 let, bo dobival 144 K do 414 K, kdor plačuje 30 let, bo dobival od 156 K do 486i K. kdor pa plačuje 40 let, bo dobival od 168 K do 558 K. — Upati je, da bo zbornica to predlogo vlade hitro in ugodno rešila, ksr so ji vse stranke naklonjene. Bati se je le, da bi ne izbruhnila češka ali nemška ob-strukcija v državnem zboru zaradi znanih
dogodkov na Češkem. Za ta slučaj je sklenila socialno demokratična stranka, da bo .skušala na vsak način obstrukcijo preprečiti. — Zanimivo je, da bo Avstrija, kadar postane ta predlog zakon, prva država, ki bo imela urejeno splošno zavarovanje.
ZOPER PIJANČEVANJE.
Obenem s predlogom za splošno zavarovanje za slučaj bolezni in onemoglosti je vlada predložila zbornici načrt zakonov zoper tistega sovražnika, ki mnogokrat provzroči botezen in onemoglost — zoper pijančevanje. Zakon namerja v prvi vrsti omejiti škodljivo popivanje žganja in bo zato ukazoval, nr.J se žganje prodaja le v večjih merah in zapečatenih steklenicah. Ta zakon je izdelala že 1. 1902. Kerber-jeva vlada, a pride v zbornici šele sedaj na vrsto.
VOLITVE V DALMACIJI.
Dne 5. t. m. so se končale volitve za dalmatinski deželni zbor, ki so bile precej viharne. Deželni zbor bo imel 41 poslancev. Med njimi bo 24 Hrvatov različnih političnih strarrk, 7 Srbov 6 Italijanov in 4 virilisti.
BOSNA.
Avstrija bi ne videla rada, da bi jo njena prijateljica Srbija nekega lepega dne presenetila ter poslala par uporniških čet preko Drine v Bosno. Zato je ustanovila posebno vrsto vojaštva v Bosni, ki mora zlasti paziti na srbske upornike, najsi bodo to Srbijanci, Bošnjaki ali Črnogorci. Avstrijski vojaki so dobili naročilo, naj vse člane uporniških čet takoj postrele, obenem pa tudi vse tiste, ki bi upornikom dajali hrano ali stanovanje. — Ker se govori, da se osnujejo srbske čete, ki br>d;> skušale spuntati bosensko prebivavstvo, se je oglasilo že do 2000 hrvaških mlade-ničev, ki se hočejo kot prostovoljci boriti proti srbskim četam. — Sicer je pa v Bosni za sedaj še vse mirno in se naša država le pripravlja za slučaj, če bi se začel resen upor.
RUSIJA.
Tisto veliko razburjenje, ki je bilo nastalo, ko si je Avstrija priklopila Bosno in Hercegovino sedaj že močno pojenjuje. Vse druge države so že molče priznale, da je Avstrija prav storila, samo Rusija se še postavlja za »zatirane« Srbe. Ruski zunanji minister je pridno hodil po vseh evropskih dvorih, da spravi Avstrijo v zadrego, pa se mu to ni nikjer posrečilo. Celo Angleška, ki je kazala od začetka največ veselja oškodovati Avstrijo, se je sedaj umirila. Rusiji ne preostaja torej nič drugega, kakor da priklopitve ne prizna, toda to Avstriji nič ne škoduješ- prej ali slej jo bo vendarle priznala. Ker Rusija neče priznati, da je Avstrija po pravici vzela Bosno, tudi z mednarodno konferenco ne bo nič; ta bi namreč ne smela po zatrjevanju Avstrije o tem dejanju nič razpravljati, temveč bi ga morala samo priznati. — Rusija hoče s tem svojim kljubovanjem le pokazati veliko prijateljstvo do Srbije, toda pomaga ji s tem vendar
nič ne: S tem ne bo pregnala avstrijskih vojakov iz Bosne, ne podrla avstrijskih nepremagljivih trdnjav. Sicer pa je to tudi sama že sprevidela in zato pridno nadaljuje pogajanja z avstrijsko vlado.
SRBIJA.
V Srbiji so sedaj jako zmedeni, ker ne vedo, ne kaj bi počeli, ne kaj bi mislili. Vlada nastopa zelo strogo proti rogovi-ležem, ki demonstrirajo proti Avstriji in blatijo našega vladarja, obenem se pa z veliko naglico pripravlja na vojsko. Občinstvo postaja mirnejše, ker že spoznava, da se je s svojim velikim upanjem, da dobi Srbija kos Bosne, precej zaletelo. Znano je, da srbski državniki niso na nobenem dvoru ničesar drugega dosegli, kot par prijaznih besed in resna svarila, naj se ne spuščajo v vojsko. Kljub temu je srbsko časopisje slepilo srbski narod in mu oblju-bovalo zlate gore. Ko je ruski car sprejel prestolonaslednika Jurja in mu podelil visok vojaški red, so se Srbi razveselili, kakor bi s tem že bili Avstrijci premagani. In vendar ni car napravil Srbiji posebne usluge! Saj je resno opomnil prestolonaslednika, naj ne misli na vojsko, ker Rusija v tem slučaju ne more Srbiji pomagati; ko ga je tako spekel, je začel na opeklino pihati in mu je dal vojaški red, ki jih ima dosti, tako da se mu eden več ali manj nič ne pozna. Srbski zunanji minister dr. Milovanovič že vidi, kako je s Srbijo, in bi se zato najrajši pogaja! kar z Avstrijo. Če se to zgodi, bo srbsko ljudstvo spoznalo, kako so ga vlada in časopisi slepili s praznimi obljubami in vsled tega bo sedanje ministrstvo najbrže padlo.
ČRNA GORA.
Za slučaj vojske z Avstrijo bi tudi Črnogorci pomagali Srbiji. Zato so si jeii brusiti sablje in snažiti puške za boj, pa so morali naenkrat spoznati, da so se prehiteli. Najboljša prijateljica Črne gore, Italija, je svetovala knezu Nikitu, naj bo lepo pri miru in naj nikar ne rožlja s sabljami, ker bi mu kasneje bilo nemara žal. Vsled tega so Črnogorci pobiti in razburjeni, pa tolažimo se, da čas ozdravi vse rane in bo tudi njihove.
NEMČIJA IN FRANCIJA V LASEH.
Nemci in Francozi so se v zadnjem času zopet hudo sprli. Precej dolgo je tega že, kar so v Kasablanki zbežali francoski vojaki, ki so bili po rodu Nemci. Ladjico, na kateri so se peljali, so Francozi vjeli in v svoje največje začudenje dobili med ubeglimi vojaki tudi nemškega konzula. Francozi so začeli Nemčijo sumničiti, da podpira francoske vojaške begunce, in zaradi tega se je razvnel med obema državama hud prepir. Sedaj zahteva Nemčija, naj se gre zastopnik francoske vlade opravičit k nemškemu konzulu, o čemer pa nečejo Francozi nič slišati. Vsled tega se je bati, da pride do resnih nasprotij, in tudi vojska ni nemogoča. — Za Avstrijo je ta prepir ugoden, ker zaradi njega ne bodo imele države časa stresati sitnosti na Balkanu.
NOVI PREDSEDNIK ZEDINJENIH DRŽAV.
V torek zvečer, dnč 3. t. m., je bila končana huda volivna borba v Zedinjenih državah severne Amerike. Nasproti so si stali republikanci in demokratje. Glavna točka volivnega boja med strankama je bilo tarifno vprašanje. Republikanci zagovarjajo visoko varstveno carino, demokratje znižanje carine od tujega blaga. Zmagal je kandidat republikancev. Viljem Taft. ki je dobil nad 1.090.000 glasov. Propadel je zopet demokrat Brvan. za katerega so glasovale vse južne držav;. Za Tafta je odločila država Nevvvork.
Izobrazili.
Levstik - Stritar.
(Dalje.)
Josip S:r:tar se je rodil v vasic; Podsmreka b!:z. \'eiikih Lašč leta JS.36. Kmalu za. Levstikom so tudi njega poslali v Hzz.iiziKž šole. kjer je izvrstno napredoval. V A. :;z.;evišču se je seznanil z Levsr.k: —: r: njegovem odhodu iz zavoda je pa	užival tudi njegovo
slavo, da zna najboljše slovenščino. Imeli so v zavodu domač list 'Daničico«, ki je dobil ime po listu ' Danica«. V ta leposlovni listič je Stritar poslal prve svoje pesmice. ki so se odlikovale zlasti po blagoglasnem jeziku. Vidi se, da ni popolnoma nič posnemal Koseskega in njegovih učencev, ki so v tem času pačili slovenski jezik. To skrb za blagoglasnost slovenske pesmi je ohranil neprenehoma. Levstik je dal slovenski pesmi čistoto jezika, Stritar pa blagozvočnost. Ni čuda, kajti oba sta doma iz kraja, kjer govore najpravil-nejšo slovenščino, kakor trdijo najboljši jezikoslovci. Levstiku je ohranil Stritar vedno spoštovanie. Ko je Sil Levstik v Olomucu. si je Stritar vedno dopisoval ž njim. Med dijaki je on budil navdušenje za njegove pesmi, ki so ravno tedaj izšle. A Levstikove pesmi so bile prepovedane in dijakom pobrane. Stritar pa je še vedno dopisoval z Levstikom in vsako njegovo pismo iz Olomuca prebrai pred vsem razredom. Dijaki so se še bolj zanimali zanj, odkar so jim profesorji pobrali njegove pesmi. Tu ga zaloti neki nemški profesor in Stritarja bi bili zapodili iz šol, da se ni potegnil zanj neki Slovenec. Tako je dokončal gimnazijo in zopet sta se sešla doma z Levstikom . . . Stritarju pot odprta na vse strani, kmalu se je zopet odpeljal na Dunaj, Levstik pa spoden iz semenišča, češ, da so njegove pesmi bogokletne. A Stritar sluša pri ognju, ko pečeta krompir, nauke starejšega Levstika s spoštovanjem. Levstik je bil zdaj njegov prijatelj, a ko mu je Stritar pozneje ponudil v trdih časih svojo pomoč, tedaj je prišla na dan Levstikova možatost, med nju je stopila visoka stena, ker Levstik se je čutil ponižanega. A zdaj sta se pomenkovala o slovenski literaturi in ugibala, kako naj bi se pisalo.
No. Stritar je odšel na Dunaj na visoke šole študirat: ni pesnikova!, le učil se je. da bo mogel kedaj kazati pot svojemu narodu. Sele leta 1*66 sta se združila z Levstikom, ko sta izdala Prešernove poezije. Stritar je v krasnem uvodu kot evropsko izobražen mož, ki je videl dosti sveta, povedal Slovencem prvič, kdo je bil Prešeren, kolika je krasota njegove pesmi. Levstik pa je popravil Prešerna v jezikovnem oziru, ne ravno na korist pesmim. Levstik je bil tedaj v najhujšem boju s svojimi nasprotniki, znan povsod, Stritar pa je nastopil sijajno, dasi doslej nepoznan. Kar je Levstik že leta 1S54 v *Ježi na Parnas« trdil, da je le Prešeren velik pesnik med Slovenci, to je Stritar v svoji razpravi sedaj dokazal. Zastavil si je veliko nalogo, podučiti Slovence o pravem pesništvu. Začel je v . Glasniku« pisati svoja kritična pisma, kjer je dokazal, koliko škode je Koseski napravil pri Slovencih; hkrati pa pozival mlade pesnike, kam naj obrnejo svoj pogled, kaj naj opevajo, kakšne morajo biti pesmi. Zdaj je samo učil, a potem je tudi sam pokazal, ko je izdal »Mladiko« leta 1868 in »Pesni« leta 1869.
Pri »Mladiki« so se združili najboljši mladi talenti Stritar, Levstik, Jurčič, ki so prinesli najlepšo dobo našemu slovstvu. »Glasnik« ni več zadostoval tem krepkim močem, zato ga je nehal Janežič izdajati. Sklepno besedo je v njem govoril Stritar. Zdelo se je, da se začenja nova doba slovenskega slovstva. Stritar je povedal svoja načela, zdaj jih je jel tudi izvrševati. Nasprotno je Levstik prej izdal »Pesmi«, po^m je začel šele kritizirati.
Stritar je jel šele v moški dobi pes-riikovati, zato so vse pesmi lepo umerjene, ni tistega kipečega življenja v njih, ampak vse preveva nekaka življenjska resnost. 2 njimi se začenja druga doba v Stritarjevem življenju: doba resnega dela. In dela je bilo tedaj dovolj. Janežič je prenehal izdajati »Glasnik«, ki je bil prvi leposlovni časopis vreden tega imena. Treba je bilo novega lista. V svesti si svoje veljave in sposobnosti je jel izdajati leta 1870 »Zvon« na Dunaju. Sodelovali so vsi najboljši pisatelji: Levstik, Jurčič, Erjavec, oglasil se je tudi Gregorčič s prvimi pesmicami. Stritar je že tedaj spoznal veliko bodočnost njegovo in ni se zmotil. Gregorčič je postal ljubljenec slovenskega naroda. Levstik je sicer pošiljal pesmice v »Zvon«, a »Zvona« ni hotel urejevati, čeravno ga je Stritar ustanovil zanj. V Levstiku je bilo preveč žolča, on je hotel le list, v katerem bi ožigosal javne razmere na Slovenskem, zato je jel izdajati »Pavliho«. Najlepša doba Jurčičevega pisateljevanja je združena tudi z »Zvonom« Središče vseh je bil pa Stritar. Največ je sam pisal v list, podučeval mlade pesnike in vrgel kako snov med mlade pisatelje ki bi jo bilo treba obdelati. Tako je navdušil Jurčiča, da je spisal »Lepo Vido«. Dasi je »Zvon« precej po prvem letu nehal izhajati, ker je imel mnogo nasprotnikov, vendar se je videlo, da je Slovencem »Zvona« treba, ravnotako tudi Stritarja. Kajti »Zora«, ki je jela izhajati v Mariboru pod Pajkovim uredništvom ni
mogla zadostovati Slovencem. In tako je Stritar jel leta 1876 zopet izdajati Zvon« do leta 1880, ko so oživiii »Zvon« v Ljubljani. Ker je najboljše slovstvo združeno do leta 1895, ker je imel »Zvon« vedno najboljše pisatelje, zato imenujemo to dobo »Zvonovo«. Stritar ji je začrtal program, vedno zvesto zasledoval slovstveno gibanje in priobčeval svojo sodbo v »Zvonu«. Najprej se je boril v svojem »Zvonu« proti »Danici« in »Novicam«, kasneje proti dr. Mahniču, ki mu je očital da krive nazore nosi med Slovence. Stritarjevi spisi so res nadahnjeni včasih s prečrnimi nazori o življenju, toda proti-verskih spisov ne najdemo pri njem, in kar je poglavitno, nikdar ni Stritar zasmehoval svojega nas-protnika, — živel je pač daleč od naših domačih bojev. Vedno pa je v slovstvu veljal za najbolj izkušenega, vsi so se učili iz njegovih kritičnih pisem, zlasti oblike: Gregorčič, Aškerc, Medved, Gestrin, Opeka. A z letom 1895 se oglasijo pri nas »moderni«; ti so zavrgli Stritarjeva načela, zavrgli Stritarjevo veljavo in Stritar se je poslovil leta 1896 od »Zvona«. Odslej je pisal kakor Levstik v svoji starosti le za mladino: »Pod lipo«, »Jagode«, »Zimski večeri« in Lešniki«; vse knjige je izdala družba sv. Mohorja. Stritarjeva moč je precej padla, vendar se dobi mnogo lepega za otroke; starčki in otroci se vedno dobro razumejo, če tudi si ne zapomnijo vseli naukov. To je tretja doba v Stritarjevem življenju. — Hvaležni rojaki so slavili leta 1906 njegovo sedemdesetletnico. Pesnik je obiskal tedaj svojo domovino za kratek čas, potem se pa zopet povrnil na Dunaj, kjer si je bil ustanovil svoj dom.
Oglejmo si še v kratkem njegove spise.
Kakor smo že rekli, njegove pesmi niso tako buren izraz njegovega življenja, kot pri Prešernu. Vse je umerjeno, obdelano kot pri kiparju, ki pozorno in previdno kleše s svojim dletom. Najbolj živahne so popotne in ljubavne pesmi. On je mnogo hodil po svetu, bil na Francoskem, Nemškem. Italijanskem. Komu je neznana ona lepa pesem:
Danes tukaj, jutri tam. drugi kraji, druga mesta. Ce mi všeč ni tu, drugam urno me odvede cesta.
Kakor ptica, ki leti čez gore in čez planine, kraje gledam in ljudi. Kaj mi mar njih bolečine!
Potujoč po Evropi je dobil oni širn: pogled čez vse, široko obzorje, kot ga ni imel noben naših pisateljev do tedaj. Vsepovsod pa je videl več gorja ko veselja, zato ima dosti žalostnih, obupnih misli v svojih pesmih:
Čemu li človek se na svet rodi, da kakor rosna kaplja v solncu mine.
mim
Sicer je zapisal na čelo svojim pes-
Lehke noge, lehko srce. tako mladost se vživa jasna.
A tega veselja ne opazimo mnogo pri 1 njem. Njegove pesmi niso izraz njegovega življenja, kakor je bilo že poprej rečeno, ampak bolj premišljevanje o svetu. Vidi delavca v gostilni, kako se pogovarja s hčerko, pa naredi pesem v pozdrav njemu in njegovi družinici:
Za mizo pri vinu sediš golorok, to vino v Šampanji ne raste; in hčerka tvoja, prijazen otrok, v naročju sede ti igra se.
dekletce je in ti gladi obraz, dasi jo zbada ščetina.
Ko so se Srbi in Bolgari Turkom uprli, je on zopet v pesmicah pozdravil ta ustanek in jih poživljal k slogi. Svest si je, ,da mora tudi Slovanom napočiti lepši čas, zato jim kliče:
Na dan Siovan, slovanska ti mladina! na.lepše delo čaka tc, na dan —
To oznanjevanje slovanske vzajemnosti je od njega privzel Aškerc.
Enako je poživljal tudi svoje rojake k slogi, grajal domače prepire, a vendar je zaupal v svoje rojake, češ:
Ti rod moj, mili rod! Ti hudobije, sovraštva razdejal boš carstvo kleto. Komu pač blažje srce v prsih bije, komu za bratov srečo bolj je vneto?
A kakor povsod je tudi v pesmi najbolj častil Prešerna: Svoje delovanje je začel s tem, da je Slovencem razložil Prešerna in ob svoji 701etnici je zaklical Prešernu:
Sijajna bodi njemu slava dana, nje žarek pozni moj obsevaj god.
Poleg tega je spisal Stritar tudi povesti in igre. Povest »Zorin« je vzbudila mnogo hrupa; tu opisuje mladeniča, ki je hodil mnogo po svetu, a ni mogel najti svoje sreče. To je Stritar sam v mladih
lEtihV »Gospodu Mirodolskem« pa slika profesorja, ki preživi svoje stare dni v svoji domovini. Isto vsebino ima tudi »<jo-spod Koren«, ki ga je izdala družba sv, Mohorja. Tako je Stritar narisal življenje svojih starih dni v svoji domovini. A v. resnici ni prišel do tega, se sedaj živi blizu Dunaja, bogve ali pride kedaj se v domače kraje, da se spomni na osebe, ki jih je v svojih povestih orisal.
Drugi dve daljši povesti sta »Rosa-na« in »Sodnikovi«; v prvi opisuje življenje neke ciganske deklice; glavna oseba pa je podobna »Gospodu Mirodolskemu«. V »Sodnikovih« pa opisuje propad kmet-
SkCgV S povestih pa se kaže ljubezen do življenja na deželi. Vse podobe iz; ma-dih dni so oživele pred njim, da jih je res
velika slast Citati.	..
Kot pripovednik, še bolj pa kot učitelj v pesništvu si je pridobil velike zasluge za Slovence, katerim je tudi prvi pokazal Prešerna.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J
(Dalje.)
»Evzebij,« reče novoposvečenemu duhovniku, »prinesi nam precej sveto olje za bolnike, da bomo mogli v vsakem slučaju pomagati bolnici z vsemi milostmi, katere nam je Gospod v svoji ljubezni zapustil.«
V par minutah sta dospela oba do prijazne hišice, skrite med vrtovi ob zahodnem mestnem zidovju. Vratica v vrtnem obzidju so bila tako skrita med cipresami, da jih mimoidoč človek niti zapazil ni. Še bolj so zakrivali temni cipresni vrhovi hišico samo. Veronika je kmalu po velikonočnem prazniku umrla blažene smrti, in škof je na njeno mesto postavil Pavlino za prednico pobožnih žen, ki so tukaj skupno živele po smrti blažene Device v molitvi in svetem premišljevanju ter so opravljale dela ljubezni do bližnjega.
Ko je škof s Pavlinom stopil v bolniško sobo, so vse tovarišice klečale okrog Pavlinine postelje in so molile. Častitljivi škof jih prijazno opomni, naj se odstranijo v sosedno sobo, in odpre okno na vrt. Bolnici, ki je brez zavesti ležala na postelji, dobro dč jutranji zrak. Trudno odpre oči v tistem trenotku, ko vstopi Evzebij s svetimi tolažili. Ob svojem ležišču zapazi Pavlina na kolenih in ga spozna. Bolesten smehljaj ji obkroži ustnice. Rada bi položila desnico sinu na glavo, toda desnica je preslabotna; tedaj dvigne utrujeno levico in začrta sveti križ svojemu ljubljenemu sinu na čelo.
»Brez dvoma jo je zadel mrtvoud,« reče Evzebij škofu. »Morebiti ji to pot še prizanese angelj smrti; vendar je desna stran vsa mrtva, in bolezen se more po-
noviii.«	, ...
»Podelimo ji sveto posledjnje olje,« reče škof. »Po nauku mojega svetega predhodnika apostola Jakoba je ustanovil Gospod ta zakrament v odpuščanje grehov in obenem v telesno zdravje, če je to koristno bolnikovi duši.«
Bolnica ie bila takoj pripravljena sprejeti ta zakrament, in škof jo je mazilil s svetim oljem. Hotela je govoriti, a ni mogla izustiti jasne besede. Tedaj ji ponudi sin črtalo in voščeno tablico. Bolnica zapiše nanjo z levico: »Sveto Resnje
Telo!«	.	v.
Evzebij jo vpraša, če more požirati,
kajti dobro je vedel, da mnogokrat mrtvo-udni tega ne morejo. Bolnica nekoliko pomisli; nato zapiše na tablico, naj ji dajo najprej pokusiti prav majčken košček neposvečenega kruha, da bo videla, če more uživati. Storili so tako, in bolnica je lahko povžila kruh. Nato ji je podelil škof sveto popotnico. Navzoči so bili do solz ganjeni zaradi žive vere, ki jo je imela bolnica, in zaradi njenega hrepenenja po angeljskem kruhu. V združenju s svojim Gospodom je čutila bolnica najslajšo tolažbo.
»Moj sin, kako imaš sveto mater!« reče Simeon pri odhodu Pavlinu. »V resnici, ona je sestra svetnika,*) in to je zate nov nagib, da tudi ti postaneš tako svet.«
Nato da škof Pavlinu naročilo, naj pri svoji materi ostane v Jeruzalemu in pomaga Evzebiju v službi ubožcev in bolnikov. Pobožne žene pa naj bi se tudi, iz-vzemši one, ki jih je imenoval, preselile z drugimi verniki v Pelo.
Tedaj pade dobra Roda škofu k nogam in ga prosi milosti, da bi smela ostati pri svoji bolni gospodinji in ji streči. Simeon jo ginjen blagoslovi in rad ustreže njeni prošnji.
Med tem, ko se je škof mudil v Marijini hišici pri bolnici Pavlini, so duhovniki in levitje brez obotavljanja izvršili njegovo povelje. Še tisto noč so šli okrog posameznih družin in so jim sporočili o nameravanem odhodu. Previdno so krščanske družine odpirale trkajočim, kajti prestrašili so jih dogodki zadnjih dni. Ko pa so spoznali prišlece, so jim radi odprli. Kajpak, tuintam je to nenadno sporočilo izzvalo strah, in solze iz oči. V večini hiš pa so že dalje časa pričakovali naročilo za beg, in bilo je tako, kakor v hiši v Be-tlehemu, ko je angelj ponoči vzbudil Jožefa in mu zapovedal: »Vzemi Dete in njegovo mater in beži v Egipet!« Vzbujali so otroke, hitro so spravili perilo in obleko v zaboje ter so bili precej pripravljeni slediti naročilu, kakor bi bilo dano od Boga. »Bog bo skrbel za nas in njegov sveti angelj bo naš spremljevalec,« tako so govorili dobri ljudje in so z molitvijo na ustnicah in v trdnem zaupanju na Boga zapustili hišo in dom.
V ranem poletnem jutru jih je bilo videti, ko so skozi razna vrata zapuščali Jeruzalem. Njihov odhod ni vzbujal posebne pozornosti, ker je te dni mnogo ju-dov zapuščalo mesto, da bi ubežali nevarnostim vojske. Kdor pa ie natančneje opazoval posamezne trume bežečih, ta je zapazil veliko razliko. Vsi prestrašeni in razburjeni, preklinjajoč Rimljane in stranko »gorečnikov«, tako so hiteli nekateri po poti, da spravijo na varno sebe in svoje zlato. Drugi pa so mirno šli po cesti v tihih gručah, večinoma peš, matere z dojenčki na malih mulah, proti Jordanu. Dečki in deklice so hitele naprej, po otročje se veseleč lepega jutra in radostne poti; resno so korakali odrasli poleg svojih tovornih živali in so nosili svoje svežnje ali pa so podpirali svoje sive stariše, in bilo je, kakor bi sveti angelji božji nevidno razprostirali svoja krila nad odhajajočimi kristjani.
Ko so prišli na mesto, kjer je bil zadnjič viden Jeruzalem v svoji lepoti, so nekoliko odpočili. Z rosnimi očmi so gledali nazaj na tempelj, ki se je v jutranjem soln-cu bliščal z neizrečeno krasoto na Moriji. »Da bi bilo vsaj spoznalo na dan svojega obiskanja!« tako so vzdihovali mnogi. Nato so se obrnili proti vzhodu in so odšli, zaupajoč na Boga in njegovo pomoč, v deželo onstran Jordana.
* Sv. Pavla.
Razgled po domovini.
Zlata maša sv. očeta. Prihodnji ponedeljek 16. t. m. bo daroval sv. oče Pij X. zlato mašo v Rimu. Od vseh strani so že prihiteli verniki, da bodo navzoči pri tej izredni slovesnosti. Tudi kranjska dežela bo zastopana po svojem višjem pastirju, preinil. g. knezoškofu, ki je pred tedni odpotoval v večno mesto z namenom, da prisostvuje temu slavlju. Celo drugover-ski vladarji so poslali po svojih zastopnikih častitke in razne darove sv. očetu. Gotovo bo sv. očeta najbolj razveselil dar, ki ga je poslal v Rim naš presvitli cesar Franc Jožef. Poslal je namreč dragopen križ v dar. Da bo v tem daru obenem spomin na cesarjevo 60-letnico in papeževo 50- letnico, zato je vdelanih v križ OU diamantov in 50 briljantov. Križ, ki ima ogromno vrednost, je delo dunajskih zlatarjev. — Milijonom vernikov, ki se bodo ta dan spominjaii sv. očeta v vročih molitvah in prošnjah, da ga Vsemogočni Bog ohrani v blagor sv. Cerkve še mnogo let, se pridružuje tudi verno slovensko ljudstvo in kliče: Ohrani, o Gospod, sv. očeta Pija X., oživljaj in osreči ga na zemlji in ne daj ga v roke njegovih sovražnikov!
Kdo je vzrok verskega propada na Francoskem? Na to vprašanje skušajo odgovarjati irancoski katoličani ter pripisujejo nemajhen tlel krivde duhovnikom, ki so se ravnali po geslu, kakršnega odobravajo tudi pri nas ta-kozvani liberalci, veleči: »Duhovnik naj ostane v cerkvi in zakristiji.« Nasprotstvo do cer-k\ e ne bi bilo tako veliko, ako bi se bili poprej zanimali irancoski katoličani, posebno pa duhovniki, vsaj toliko za socialna vprašanja in za socialne zadeve ljudstva — kakor se brigajo sedaj. »Naši duhovniki,.« tako pišejo francoski listi, »so snovali pobožne ustave, pa nič socialnih naprav in podjetij.« Nekateri sodijo, da je brezversko časopisje povzročilo žalostne verske homatije. Brez dvoma je pripomoglo k temu; a še bolj resnična je trditev onih, ki menijo, da se je priprosto ljudstvo navzelo posvetnega duha in mlačnosti vsled branja brezbarvnih časnikov. — Da pri nas nismo tako daleč zašli kakor na Francoskem se imamo zahvaliti naši vrli duhovščini, ki hodi med ljudstvo, da je poučuje in svari pred raznimi lažnjivimi preroki.
Novo poslopje »Ljudske posojilnice« se je preteklo nedeljo slovesno blagoslovilo. V ponedeljek se je pričelo uradovanje v novi krasni stavbi nasproti hotela »Union«. Ob tei priliki zopet ponavljamo stari klic: Svoji k svojim!
Obsodbe radi ljubljanskih demonstracij.
V ponedeljek, 2. t. m. se je bila pričela pred ljubljanskim deželnim sodiščem obravnava proti 14 Slovencem, ki so bili toženi, da so o priliki demonstracij dne 20. septembra metali kamenje na vojake, orožnike in na nemška poslopja. Obravnava je končala 4. t. m. z ostro obsodbo Slovencev, s katero je v polni meri zadoščeno na Kranjsko privandranim in od vlade protežiranim Nemcem. Obsojeni so bili vsi obtoženci do 6 mesecev ječe, poostrene s posti, večina po 6, 5, 4 in 3 mesece. Hujša obsodba se ni mogla izreči nad obtoženci. Kako so bili pa sojeni ptujski nemški izgred-niki! Zona spreletava človeka, ko pomisli na to! Te krute obsodbe so glasen opomin Slovencem. da se združijo v močno zvezo v boj
za naše pravice! Proč z dvojno mero. Davek plačujemo vsi enako! - Mnogo Ljubljančanov jc bilo obsojenih zadnje dni, češ, da so »razžalili« nemške vojake.
Umri je dne 4. novembra v Feldhoiu blizu Gradca štajerski deželni poslanec gosp. dr. Ivan Dečko, ki ima za narodno probujo slovenskega Spodnjega Štajerskega mnogo zaslug. Svetila mu večna luč!
Poziv Slovencem na Kranjskem in Primorskem. »Mir« priobčuje: Slovence, ki kupujejo v Celovcu, prosimo, da se v slučaju potrebe obračajo na naše uredništvo za nasvet, kdo izmed celovških trgovcev je vreden slovenskega denarja. Nemci napovedujejo Slovencem bojkot, odgovorili jim bodemo krepko in korenito dokazali, da so oni od nas in ne mi od njih odvisni. Bratje na Kranjskem in Primorskem, pozor!
Umri je č. g. monsignor Jurij Warto, župnik v Bezovici.
Ogenj. Iz Brezovice poročajo: Na vernih duš dan ob četrt na 1. uro popoludne se je vnel tik župnijskega poslopja Janezov pod, ki je bil mahoma ves v plamenu. Zgorel je tudi svinjak, veliko sena, šote, slame, nastilja in svinjske piče. Mirno vreme, hitra pomoč in vrlo dele gasilcev je pripomoglo, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Zažgal je baje domač sinček, ki se je igral s prižganimi svečkami poleg poda. Škode je nad 1300 kron, a nesrečnež je bil zavarovan le za 600 kron pri banki »Slaviji«. Stariši, pazite na otroke in skrivajte užigalice pred njimi.
Nemška žalost. Koroške »Freie Stim-men« so jako solzave. Napisale so članek: »Klageniurt — z\veisprachig!!!« Ti trije klicaji marsikaj pomenijo. Vzrok tem klicajem ie znatna narodna pridobitev, katero je koroškim Slovencem izvojeval g. dr. Brejc. Okrajno sodišče celovško je doslej slovenske vloge zavračevalo, deželno sodišče se je pa sedaj izreklo, da so slovenske vloge dopustne.
Zadružna šola v Ljubljani. Opozarja-jamo, da se zadružna šola prične s 16. t. m. in bo trajala do konca aprila prih. leta. Pouk se bo torej vršil v zimskem času, ko ni dela na polju. Vsprejemajo se nad 16 let stari, o d r a s 11 i mladeniči, ki so dovršili najmanj domačo ljudsko šolo ter so lepega vedenja. Za obisk te šole ni razun vpisnine 5 K treba plačati nobene šolnine. Vpisuje se razun v petek in soboto 13. in 14. t. m. dopoldne še v ponedeljek, 16. t. m. v prejšnjih prostorih »Ljudske posojilnice« na Kongresnem trgu št. 2. Vsa druga pojasnila daje ravnateljstvo šole ob vpisovanju. Ker je zadružna šola šola namenjena zlasti kmečkim mladeničem, jo prav gorko priporočamo.
Socialni demokratje na Kranjskem se bodo udeležili deželnozborsih volitev v vseh okrajih. »Rdeči Prapor« priobčuje že volivni oklic socialne demokracije. Preteklo nedeljo, 1. t. m., so socialni demokrati v hotelu »Ilirija« v Ljubljani imeli deželno konferenco. Na tej so sklenili razširiti organizacijo tudi med kmeti in kmečkimi delavci. Prepričani smo, da se jim to delo na Kranjskem ne bo posrečilo. Naši kmetje so že toliko izobraženi in zavedni, da vedo, da je brezverska, mednarodna socialna demokracija najstrupeneiša sovražnica kmečkega stanu. Slovenski kmet se bo zato s studom obrnil od vsakega socia-
lističnega agitatorja, ki se mu bo skušal pri-bližati. Ce niso mogli rdečkarji ničesar doseči niti med nižjeavstrijskim delavstvom, bodo tem manj med slovenskim kmečkim ljudstvom na Kranjskem.
.Mariborski protestantje so 31. oktobra v nemškem kazinu obhajali praznik reformacije, t. j. Lutrovega odpada od katoliške cerkve. Na tej slavnosti se je med drugim tudi predavalo o Turčiji. Ko smo razmišljali, v kaki zvezi da je Turčija z reformacijo, smo se spomnili, da je sorodnost najbrž v tem, ker so vsled Lutrovega in njegovih tovarišev »plo-donosnega« delovanja po nekaterih krajih Nemčije zavladale uprav Turške moralne razmere ter so mnogoteri začeli živeti na turški način.
Pristransko ravnanje celjskega magistrata. Na zadnjem sejmu so slovenske črevljarjc potisnili nazaj na neprimeren prostor, enega slovenskega črevljarja iz Ljubljane so celo napodili. Kaj bi rekli Nemci, ko bi prihodnjič na sejmih slovenske občine nemške trgovce zapodile ?!
Umrl je v Dragonieru pri Brezovici p -sestnik Franc Vrhovec. oče šmarskega g. kaplana Fr. Vrhovea. Svetila mu večna luč!
Vlak izkazal čar t Najsvetejšemu? / Anhovega na Primorskem se piše: V nedela. 25. m. m., pozno zvečer je nesel naš prec. kurat Vidmar sv. popotnico naglo oboleli bolnici. Pot do bolnice pa pelje tik ob železnici. Cerkvenik pred duhrvnom ie nesel navadno raznobarvno svetilko. Ker je bila črna tema, imel ie g. kurat zraven še belo lučico. V tem hipu pa pridrdra od zadaj (iz Kanala) osebni vlak. Ko pride zraven Najsvetejšega, se naenkrat ustavi, ne ve sc pa ali zaradi Najsvetejšega ali zaradi luči. Po kratkem odmoru je viakovodja dal znamenje, da se naprej odrine, žugajoč strojevodju z globo. Ne vemo pa zakaj?
Slovenski starši. Veliko je staršev, ki pošiljajo svoje dečke v nemška mesta se učit obrtnije, pa samo zavoljo nemščine. Deček, še v otročjih letih, navzame se na tujem svojemu jeziku sovražnega duha; kakor nekda.i janičarji, začne zatirati svoj narod, preganjati svoje stariše. Zatorej starši, slovenske otroke k slovenskim obrtnikom in trgovcem!
Slovenska trgovska šola prične poduk Ki. t. m. v dosedanjih prostorih »Ljudske posojilnice«, ki se je preselila v svojo novo liiio nasproti »Unionu«. Sv. mašo bodo imeli učenci nove šole v jezuitski kapelici vsako nedeljo in praznik ob 9. uri.
Tretji liberalni lis* v Celju. List Zadruga, ki je še nekaj časa bil gospodarski list, je krenil popolnoma na liberalno-politično pot. Zadnja številka nikakor ne zaostaja za »Domovino« in za »Narodnim Listom«. Jošt in Štibler hočeta drug drugega prekositi. Preskrbelo se bode, da dobi poljedelsko ministrstvo in splošna zveza na Dunaju to uradno, strokovno glasilo v roke. To bo najboljši odgovor na razne, resnih ljudi nevredne tožbe.
Za župana v Črnem vrhu je izvoljen Rudolf Dominik, c. kr. poštar; svetovalci so pa: Jakob Cuk, Janez Leskovec, Gašper Rudolf in Janez Rupnik.
V Jaršah je bil izvoljen za župana Alojzij Zajec iz Zgor. Jarš; svetovalca sta pa Jože Velkavrh in France Pirnat.
Vodna preskrba Bele Krajine. Ker je v Beli Krajini velika potreba dobre pitne vode, se bavi deželni odbor z vprašanjem, odkod dobiti vode za vodovod. Preiskave deželne-
ga stavbenega urada so dognale, da je vodna preskrba z Gorjancev nemogoča zaradi nc-znatnosti tamošnjih studencev. Zato je stopil kranjski deželni odbor v obravnavo s hrvaško zemaljsko vlado zaradi studencev v Žuni-berku. Prihodnje leto bo deželni stavbeni urad izdelal generalni projekt za to vodno preskrbo, ki bo največjega pomena za metliški okraj.
Spodnještajerska kmečka zveza se vedno lepše razcvita. Še ni dve leti, da obstoja in vendar se vidi na vseh straneh njen blagodejni, stvarjajoči in poživljajoči vpliv. Katera stranka se lahko ponaša s takimi uspehi? Dočim so drugi razdirali, je kmečka stranka ustvarjala, zidala, gradila. Veliko se je storilo na izobraževalnem in gospodarskem polju. Zraven pa se mora pomisliti, da je kmečka stranka morala tudi sama sebe, svojo politično organizacijo izpeljati. Danes, ko se bližamo dežclnozborskim volitvam, šteje Kmečka zveza na Spodnjem Štajerskem čez 300 pododborov, dobro organizirano četo kremenif.h zaupnikov in na tisoče udov. Število shodov je že letos doseglo številko 92 in dopisovalni urad številko 2620. Kmečka stranka ni slaba, ker ni spala! Kranjske kmečke zveze, posnemajte svojo štajersko sestrico!
V odbor obrtnonadaljevalnih šol ie imenoval kranjski deželni odbor kot zastopnike: Kočevje: Peter Petsche, trgovec v Kočevju; Ribnica: Alojzij Klavs, posestnik v Gorenji vasi; Novo mesto: Ivan Kraje, zasebnik v Kandiji; Št. Vid pri Ljubljani: Ivan Bergant, mizarski mojster v Dravljah; Postojna: Matija Milavec, posestnik in čevljarski mojster; Radovljica: Janez Vurnik, posestnik in podo-bar; Bled: Leopold 5tuchly, c. kr. major v p.; Kranj: Ferdinand Hlebš, trgovec in posestnik; Škofja Loka: Josip Hafner, posestnik in lesni trgovec; Tržič: Franc Ahačič, tovarnar v Tržiču,
Glede dobave krmil iz državne podpore nam javlja Gospodarska zveza, da je pričela s prvo razdelitvijo sena, pri kateri se sme vsled vladnega izkaza ozirati edinole na prosilce, kateri so se do 20. avgusta t. 1. pri županstvu za podporo oglasili. Vsi drugi prosilci torej tudi oni, kateri prosijo, do novega od vlade določenega roka, to je do desetega tega meseca, pridejo pri drugi razdelitvi, katera bo meseca decembra t. 1. ali januarja prihodnjega leta vršila, na vrsto, seveda v kolikor bodo zadostovala sredstva. Glede p nošenj za druga krmila, kakor otrobe, pre-šanjc itd. sklepala bo prihodnja konferenca pri vladi, katera se bo vkratkem vršila. Gospodarska zveza nujno prosi vse interesirane organizacije in poedine prosilce, da vzamejo
to na znanje.	„ . .
Radi obrekovanja poslanca dr. Benkovi-ča — kaznovani! Minoli teden sta bila v Brežicah kaznovana brivec Pajdasch ter neki Stersche, trgovski pomočnik pri Mattheisu, radi obrekovanja poslanca dr. Benkovica. — Neki fotografski pomočnik iz Celja je bil tudi tožen, pa jo je pravočasno popihal, da bi se "izognil občutne kazni! Lažnjivi kljukec iz Ptuja' Pridi sem, da te postavimo pred sodnika; ne skrivaj se za svoje prijatelje!
Cesar in slovenski delegati. Pri delega-cijskem dineju (obedu) je dne 28. m. m. v Budimpešti cesar nagovoril tudi štajerskega delegata dr. Korošca. Cesar ga je vprašal, ce je letos prvikrat v delegaciji, in dejal: »rorej Slovenec?« Ko je dr. Korošec temu pritrdi , ga je cesar vprašal, ali je v dušnem pastn-stvu Dr. Korošec je odgovoril, da je časnikar, nakar se je cesar z njim najpr.srčnejše pogovarjal o osebnih zadevah.
Vinski semenj v Novem mestu bo letos v četrtek 19. novembra 1.1. v spodnjih in gornjih prostorih gostilne Jakec v Novem mestu.
Semenj se prične dopoludne ob 11. uri, tako da se ga lahko udeleže vnanji kupci, ki pridejo z dopoldanskim vlakom v Novo mesto. Ze-leznična zveza do Novega mesta je sploh jako ugodna za ljubljanske, gorenjske in dolenjske trgovce in gostilničarje. Ker je letos dosti in dobrega vina, pričakujemo mnogoštevilne udeležbe.
Iz primorskega Sela se poroča: Pred kratkim smo imeli po Selu neko čudno žalostno procesijo. Glavni steber naprednjakov, nek »dohtar« iz Malovš, je bil v nevarnosti. Doma se jc napil žganja, da mu da malo moči, ali da ga bo grelo, potem je pa šel na polje k Ipavi. Žganje mu je najbrž začelo vreti, vrglo, ga ie in morda bi ne pil več, da ga ni našla hči. Polmrtvega je naložila na voz in skozi vas peljala domov. Kričal je po poti; ko se je zavedal in koga spoznal, se je poslavljal, ceš, vidimo se na onem svetu! A čujte, kako tu napredujemo! Doma je ta napredni steber prišel k sebi — pa šele drugi dan menda — a glejte, dva njegovih tovarišev sta je našla in prav na satanski način zasmehovala Najsvetejši zakrament. Prvi je bil v rjuho zavit, drugi mu jc z lučjo in palico kazal pot. Tudi kar je poštenih liberalcev, ki so nam to pravili, so se z gnjusom obračali proč od takih ljudi. To je pač njih »napredek«! Slišali smo, da je imel prvi pod rjuho kos korena in s tem je delal kakor duhovnik, ko blagoslavlja. Večjega »napredka«, a tudi večjega pohujšanja v krščanski občini ni mogoče. Sad »Soče« in »Primorca«! — Zivio »svoboda in napredek«! — To prosimo, da natisnete, naj bi vendar ljudje spoznali, kam cilja liberalna omika.
Zopet nemški izgredi v Celovcu. Iz Celovca nam jroročajo: V noči od 1. na 2. november je zopet neznana roka pobila na hiši Mohorjeve tiskarne v Šolski ulici — osem šip (pet zunanjih in tri notranje) v skupni vrednosti okrog 42 K. Žalostno je in za naš čas značilno, da tak zlikovec niti na glasno govoreč dan o minljivosti vsega jrosvetnega se ne more zdržati svoje fanatične strasti. Pač v resnici lahkoživ, lahkomišljen in hudoben Nemec.
Ljubljansko veteransko društvo in slovensko poveljevanje. Na vernih duš dan je bilo veteransko društvo navzoče pri sv. maši za ranjke. Ta dan se je pri veterancih prvikrat glasilo slovensko poveljevanje, ki se je izvrstno obneslo. Občinstvo po Ljubljani ni vedelo, da imajo danes veteranci mašo. Ko so torej na poti proti domu veteranci trobili skozi mesto, je vse vpraševalo, kam gredo veteranci ob zgodili dopoldanski uri. »Srbski prestolonaslednik se pripelje v Ljubljano in veteranci ga gredo sprejet,« je nekdo dejal. Res je nekaj oseb letelo na kolodvor, aviziran je bil ba.ie tudi vladni aparat — srbskega prestolonaslednika pa ni biio.
Za vojake. Vožnja po železnici bode baje od 1. jan. 1909 prosta za vojake, ki nastopijo vojaško službo. Enako bodo prosti voznine vsi rezervisti, ki gredo na vojaške vaje.
Duhovniške spremembe na Spodnjem Štajerskem. Razpisani sta župniji Svetinje pri Ormožu in Reka. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Franc Bratušek, kaplan pri Sv. Junu ob Ščavnici za provizorja v Svetinje, k Sv. Inrin ob Ščavnici pride Mihael Knstovič od Velike nedelje, k Veliki nedelji je prestavljen Jakob Košak od Št. Andraža v Slovenskih goricah. Provizor v Šmarju pri Jelšah Fr. Cer-jak je nastavljen tam kot I. kaplan. V pokoj sta stopila čč. gg. Vincenc Kolar, provizor v Reki in Franc Škorjanc, župnik na Gonulj-skem. V začasni pokoj je stopil radi bolezni č g ložef Korošak, kaplan v Svetinjah.
Tri osebe padle z vlaka. Med postajo Verd in Logatec na južni železnici so padle 30. vinotoka iz osebnega vlaka štev. 33 tv
smeri proti Trstu) 19 letna gospica Niša Rubina, petletna deklica Liza Abraša in štiriletna Sergijevna Abraša. Vse tri potujejo iz Rusije v Argentinijo. Vzrok nezgode je, da so se odprla stranska vrata pri vozu. Ranjena je bila štiriletna Sergijevna Abraša na glavi, dočim je zadobila Liza Abraša samo podplut krvi.
Iz dolenjskega vlaka je padel blizu Gro-suplja sinček g. Rusa, gostilničarja v Grosupljem. Hotel je zapreti okno, a ne dobro zaprta vrata so se odprla in deček je padel z vlaka. Angelj varuh je obvaroval dečka, da se mu ni zgodilo ničesar drugega, nego da se je zelo prestrašil in dobil nekaj prask po obrazu. Pravijo, da zadene krivda sprevodnika, ki ni dobro zaprl voznih vrat.
Ljubljanska trgovca Ihl in Grobelnik sta prodala svoji trgovini.
V istrskih kmečkih občinah so zmagali pri deželnozborskih volitvah v kmečki kuriji kandidati, ki jih je priporočalo politično društvo za Slovence in Hrvate, Krščanskosocial-na stranka se ni udeležila teh volitev.
»Stražniki«, po besedah Simona Gregorčiča, zložil Jakob Aljaž.
»Naš dom cvetan je in krasan ko zemeljska nebesa; sosedje željno dan na dan tja vpirajo očesa.« itd.
Času primerna Aljaževa kompozicija se izborno prilega lepemu besedilu in izraža v polni meri ona čustva in one misli, katere je položil naš nepozabni Simon Gregorčič v te svoje kitice. Skladba je posebno v nanašnjih dneh povsem primerna vzbuditi v srcu vsakega Slovenca narodno zavest, naj se torej vaomači povsod, kjer se poje slovenska pesem in naj navdušuje pevca in slušatelja za narodno stvar. Založništvo Aljaževih »Mešanih in moških zborov« je v ta namen to skladbo iz zbirke ponatisnilo in jo oddaja izvod po 30 vinarjev. Vsem slovenskim društvom in pevskim zborom pa odda na zahtevo to skladbo tudi v več izvodih brezplačno. Skladba naj se zahteva v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Istodobno opozarjamo tudi na peti zvezek Aljaževih »Mešanih in moških zborov«, kateri ie ravnokar izšel in obsega sledeče skladbe: A) Mešani zbori: 1. Job. 2. V mraku. B) 3. Dneva nam pripelji žar II. 4. Z vencem tem ovenčani Slavo. 5. Triglav. — Cena kakor pri vseh dosedanjih zvezkih 60 vin., po pošti 65 vin. Vsebina prejšnjih zvezkov je naznanjena na ovitku V. zvezka.
Anton Foers*er: Slovenska maša v čast svete Cecilije za mešan zbor in samospeve z orglami. Opus. 82. Cena 1 K 20 v. Založila »Katoliška B u k v a r na« v Ljubljani. Odveč bi bilo govoriti o glasbensKih zmožnostih našega Nestorja na polju cerkvene glasbe. Nešteto njegovih skladb se poje nedeljo za nedeljo širom slovenske domovine. Tudi ta nova slovenska maša bo našla mnogo ljubiteljev, saj ni pretežka in vendar ljubka, poleg teh vrlin pa je še blagoglasna in držana v strogem cecilijanskem duhu. Prav lepo mesto je početek »svet«, kjer plava tenorska melodija nad vsemi drugimi glasovi kakor eterični zvok. Tudi glasovno ne zahteva maša preveč; soprani segajo do a. Tudi »Sv. Cecilija« je priprosta, a vendar že davno Iztrebila skladba, ki se odlikuje po prelepem »sopran-solo«. Boljšim cerkvenim zborom po deželi priporočamo to novo delo našega mojstra najtopleje.
Svarilo. Marija Treutler iz Gradca, ki je pred nekaj leti hodila po naših krajih in po /upniščih ponujala na prodaj nove cerkvene obleke in prevzemala v »popravilo« stare pa-ramente, hodi sedaj po senjski škofiji. Zadnji uradni list senjške škofije opozarja župnike, naj bodo oprezni ter naj tudi vernike poduče, ker se lahko zgodi, da tudi te prevari s kakimi
devocijonalijami. — Ker ni izključeno, da na-pominana ženska poseti zopst naše kraje, meneč. da se je nanjo že pozabilo, zato svarimo že danes svoje čitatelje pred gospo Treutler.
Slovensko katoliško bralno društvo v Smarci vabi k slovesnemu blagoslovljemu Društvenega doma. ki se vrši v spomin troj nega jubileja v nedeljo, dne 15. novembra, ob 4. uri popoldne. Spored: 1. Siavnostr.i govor. 2. Deklamacija. 3. Blagoslovlienie Doma. 4. Pelje domačega zbora. 5. Igra »Lurška pasta-rica«. Vmes udarjajo tamburaši mekinskega izobraževalnega društva. K obilni udeležbi vabi odbor, Vstopnina: Sedeži prve vrste i K. druge vrste 60 v: ženska galerija 50 v. stojišče 40 v.
Izjava. »Gorenjec« z dne 7. novembra t. I., št. 45, priporoča mojo malenkost kandidatom. ne da bi bil jaz dal temu povod. — Izjav iiam. da ne kandidiram. Vsak glas. kateri bi se odda! dne 14. decembra meni. smatral beden za smešenje moje osebe. A. Grošei.
Gorenjske novice.
g Na Trati v poljanski dolini je bii v nedeljo popoldne -.oliven shod. ki mu je predsedoval domači g. župnik Brajec. Navzoča sta bila tudi domači župan in župan iz Poljan, g. Grošei;. ki ie izjavil, da hoče Gorenjec' z zadnjim dopisom iz poljanske doline samo v kalnem ribariti in je protestiral proti zlorabi svojega imena od take strani. Kandidatura profesorja larca, ki .ie v svojem govoru obravnaval poleg drugih vprašani zlasti tudi novo postavo o zavarovanju za starost, je bila /. živahnim odobravanjem sprejeta.
g V Velesovem bo volivni shod v nedeljo, 15. t. m., po prvi sveti maši v župnišču. Volivci, prihitite vsi na shod!
g V Cerkljah pri Kranju bo volivni shod v nedeljo, dne 15. t. m.. iHjpoldne ob treh (|X) nauku). Vabljeni so vsi volivci!
g Čevljarska zadruga v Tržiču naznanja vsem g. članom, da se vrši preizkušnja za čevljarske pomočnike dne f>. decembra t. I. Predpisana dela se morajo dne 30. t. m. v delavnici g. Jožefa Kralj ter na dan preizkušnje predložiti preizkuševalni komisiji. Prošnje za pripustitev k preizkušnji ie oddati pravočasno, zadnji čas do 29. t. m. zadruž. načelstvu. Opozarjajo se posebno tisti vajenci, ki so oproščeni tekom tega leta, da se podvržejo tej preizkušnji, da zamorejo dobiti potem učno izpričevalo, ker se te listine ne bodo dalje shranjevale.
g V Resečah pri Školji Loki se ie vršil v nedeljo. novembra, ustanovni občni zbor izobraževalnega društva. Zborovalcem ie poljudno razložil g. Luka Smolnikar namen izobraževalnega društva. Takoj se je vpisalo 45 udov in nato se je volil in konstituiral odbor.
g Srčna kap je zadela kovaškega pomočnika pri Antonu Plečniku v Tržiču, Jož. Hafnerja, starega 59 let, doma iz Škofje Loke. Bil je takoj mrtev. Bil je velik prijatelj alkohola. N. v m. p.!
Dolenjske novice.
Andre. Pipan. Okolu pol 12. ure dopoldne se je pred župniščem zbralo mnogo občinstva obojega spola, da bi še enkrat videli g. /upnika in da se od njih poslove. Tudi domači g. nadučitelj in gospodična učiteljica sta v prav iepem redu okolu 200 šolskih otrok razvrstila v špalir. Ko so se g. župnik do šolske mladine pripeljali, stopi nevstrašena tukajšnja učenk Pepica Šeme k vozu ter ie korajžno govorila sledeči poslovni govor: »Prečastiti gospod župnik! Pred Vašim odhodom ponižno izre kamo našo najprisrčnejšo zahvalo za vse nauke. kar smo jih od Vas prejeli. Druzega Vam povrniti ne moremo, kakor za Vas moliti in Boga prositi, da bi Vam dodelil vsega, kar Vam ie v dušni in telesni blagor. Iz žalostnega srca zakličemo: Z Bogom, prečastiti gospod župnik! Po končanem govoru so vsi šolarji glasno zaklicali: »Z Bogom, gospod župnik'« Nato se g. župnik s preprijaznim in zahvalnim poslovilnim odzdravom odpeljejo. Za g. žup-iiikovim vozom se jih je še mnogo vozilo, kakor g. župan, občinski svetovalci, odborniki, ključarji ter še več drugih, ki so jih spremili do postaje Grosuplje. Gospodu župniku srčno želimo, da bi se jim ljubo zdravje povrnilo in da bi iili Bog ohranil še mnogo let srečne in zadovoljne.
d Sava pri Litiji. Vlak je povozil 31. m. in. že priletnega delavca Jakoba Simončiči, na postaji Sava ob južni železnici. Bil je takoj mrtev. Dne 24. septembra so slovesno blagoslovili in otvorili novo šolo na Savi v spomin trojnega jubileja. Novo šolo ie blagoslovil župnik č. g. Jos. Koblar. Novo šolo sedaj obiskuje 86 otrok. Letina .ie bila letos prav dobra, razen sena po hribih. Posebno jabolk je bilo prav obilo. Zrele jagode \ i-deli smo tudi pri nas. Prvi letošnji sneg jc začel naletavati osmega novembra. — Po hribih je veliko vode za ljudi in živino. Idrijske novice.
Iz Ruperta.
d Za Društveni dom so darovali č. gg.: dr Marinko 10 K, odvetnik Poč 10 K in Davorin Vukšinič iz Metlike 5 K. Bog plačai!
d V izobraževalnem društvu bodo odslej predavanja ob nedeljah popoldan po litanijah. Telovadba in drugi razgovori pa ob torkih in četrtkih zvečer od 8.-9. ure zvečer. Čebelica ima tudi svojo »uro«, namreč torek zvečer. Knjižnica se pomnoži. Mladeniči skupaj, posebno ob nedeljah popoldan! »Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni ljudi!«
d Naročniki »Domoljuba«, agitirajte za »Dolenjske Novice« in za ->Mladost«.
d Izvrstnega cvička so kupili gg. Dober-let in Accetto iz Ljubljane. Naročili so ga tudi drugi. Kupci oglasite se, ker cena gre »gor«.
d Opozarjamo na pot, ki vodi do nove šole! Brv in pot pa že taka!
d Hranilnica odda svoje prostore za trgovino. Prostori so pred cerkvijo,
d Prvi sneg je iel padati v nedeljo zvečer. Ljudje imajo repo in korenje še na njivah.
d Šola se razširi baje v petrazrednico. Bomo videli!
Iz litijskeea okra:a.
d S Police pri Vlšnjlgori. Četrtek 29. oktobra t. I. je bil za našo župnijo kaj žalosten dan. Zapustili so nas naš občespoštovani ter močno priljubljeni prečastiti gospod župnik
Iz ribniške doline.
d Iz Velikih Poljan pri Orteneku. Pred mesecem smo imeli prav žalostni čas, ker so nas zapustili g. župnik Jožef Vole in se preselili na novo župnijo na Rove. Bili so ustanovitelj naše nove fare in voditelj pri zidanju nove ccrkvc, tako da so nam vse lepo ori-pravili. Celih deset let so pri nas neumorno delovali in za vse njih zasluge smo jih za častnega občana izvolili. — Dobili smo drugega dušnega pastirja v osebi g. Antona Lav-renčiča iz Cirknice, katerega naj nam Bog ohrani dolgo časa. — Pri nas se bo ustanovilo
gasilno društvo. Brizgalno imamo že dalj časa.
d Iz Sinovice pri Sodražicl se nam poroča, da se je ondi dne 18. oktobra blagoslovila nova, zelo lična kapelica Matere božje, katero ie dal postaviti vaški dobrotnik g. Anton Pui-tar, posestnik v Sinovici. Vsa slovesnost se je izvršila v občno zadovoljnost. Iskrena zahvala dobrotniku, ki ie postavil sebi in nam uiko le p spomenik in gospodu župniku, pevcem in drugim, ki so pripomogli, da se ie vse tako lepo izvršilo.
Belokranjske novice.
d Z Vrha pri Vinici se javlja: Dne 28. oktobra t. I. je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu tukajšnji posestnik Matija Žalec, hiš. št. 26, in je bil 31. oktobra pripeljan na Vrh in na tukajšnjem pokopališču pokopan. Bil ie v sedemdesetem letu svoje dobe ter skrben gospodar. Svetila mu večna luč!
Iz raznih krajev Dolenjske
d S Krke. Naše mlado izobraževalno društvo je začelo jako lepo napredovati. Prvič se je to pokazalo na Vseh svetnikov dan. Naši mladeniči so namreč ta dan zapeli na pokopališču znani žalostinki »Človek glej...« in »Nad zvezdami«. Komur sta znani ti dve lepi, a tudi precej težki skladbi, mora reči, ako mu povem da so se jih naši mladeniči začeli učiti še ne en teden pred vsemi svetniki, da ie nemogoče, da bi se jih popolnoma neizurieni pevci mogli naučiti v tako kratkem času. In vendar, naši vrli mladeniči so to storili. Vsak večer so redno prihajali k vajam in v nedeljo popoldan so jo prav dobro vrezali pod vodstvom g. Jerneja Pirnata. kateremu smo gotovo vsi iz srca hvaležni za njegov trud. Sploh se opaža pri naših mladeničih, da so res vneti za dobro stvar in da jo tudi izvrše, iu dobro izvrše, kadar se zanjo zavzamejo. Zato ne bo več dolgo in imeli bomo tudi pri nas telovadni odsek, samo da se vrne naš rojak v našo sredo, ki sedaj drugod načeljuje in vadi drugod telovadce; zakaj, pri nas ie za to že dovolj vnetih fantov. O Božiču mislimo uprizoriti »Čevljarja«. Fantje, le glejte, da boste zopet presenetili Krčane! Drugo leto pa že veste, kaj čaka Krko — nova maša in tedaj moramo narediti gospodu novomašniku to veselje, da bomo proslavili ta njegov ini-lepši in najsrečnejši dan z lepim ubranim petjem in če Bog da tudi z nastopom telovadnega odseka. Le agitirajte za to, da sc vpiše v društvo kolikor mogoče veliko fantov!
d Umrl jc v nedeljo, 25. oktobra t. 1. v vojaški bolnišnici v Celovcu vrli mladenič in-fanterist Franc Brdik iz Eržiš pri Kostanjevici, po hudi in mučni bolezni. Pokojnik jc bil blaga duša. nada in pomoč svojim starišem. Se koncem septembra je bil doma in pomagal pri trgatvi; težko se jc ločil pri odhodu, kakor bi bil slutil, kaj ga čaka. Počivaj mirno v tuji zemlji, obžalovan od starišev, bratov, sester in sosedov.
d Iz Dobrniča sc nam piše: Dobili smo novega^ g. župnika Frančiška Kralj, benefici-ata v Smartnem pri Litiji. Vsi farani smo veseli njihovega prihoda. Tudi novega kaplana smo dobili. V kratkem času tukajšnjega biva-vanja so ustanovili prekoristno »čebelico«, ki že pridno zbira prihranjene novce. Želimo obema gospodoma mnogo zadovoijnosti med nami.
d Železnica Trebnje-Št. Janž. Na vernih duš dan se jc zbralo na Mirni v izobraževalnem društvu okoli 150 posestnikov, ki so bili razlaščeni za novi tir. Kaj jih je privedlo toliko skupaj? Ne sklicatelji, ampak enake težnje. In kaj so se posvetovali? Ta je povedal:
»Meni še niso plačali sveta.« Drugi- »M-mi 1 niso naredili rampe.« Tretji: »Jaz ne morem voziti po tako hudem ovinku, kakor so ga naredili.« Četrti: »Moj travnik je še ves s kamenjem posut, pa se ne zmeni nihče od podjetništva za moje zahteve.« Peti: »Šel sem že trikrat tirjat plačilo za prodani les, pa so se kregali z menoj, dali pa ne,« itd. Tožbe vse križem. Ne vem, če je že bilo kedai toliko pritožb ob izvršitvi kake železnice, kakor jih bo tukaj. Da se bodo te tožbe tudi vpošte-vale, izvolil se je sledeči železniški odbor: g. Ivan Povše, strojar in posestnik v Mokronogu, načelnikom; g. Anton Kocijančič, župnik na Mirni, tajnikom, iu odborniki gg.: Ferdo Tontažič, graščak na Vinigorici pri Trebnjem, Tomaž Prijatelj, posestnik na Rakovniku pri St. Rupcrtu, Mihael Komar, posestnik pri Sv. Roku, Anton Majcen, posestnik v Polju pri Tržišču. Ivan Levičar, trgovec iu gostilničar v Karmelu. Ta odbor ima namen, zbirati pritožbe posameznikov, sestaviti spomenico na pristojne oblasti ter najeti skupnega pravnega iu tehniškega zastopnika za vse oškodovane posestnike, ki podpišejo tozadevno izjavo. Zbrani posestniki smo zahtevali: 1. Takojšnji zemljeknjižni odpis vsega za železnico vpo-rabljenega zemljišča. 2. povrnitev vseh davščin in doklad za čas gradbe, katere smo mi žc plačali. 3. Takojšnje plačilo onih od kupne ccnc pridržanih 30 odstotkov ali pa naj podjetništvo založi potrebno kavcijo. To pa zato, ker se sliši, da bo podjetništvo likvidiralo. 4. Po vsej progi samoslovenske napise. To se je z gromovitlm glasom splošno zahtevalo. Res. Zakaj pa na Dunaju ni slovenskih ali čeških napisov? Tje pride več Slovencev, kakor bo prišlo Nemcev v naše. popolnoma slovenske kraje. 5. Da zemljeknjižni operat izvrši državno potrjeni zemljetnerec. Odbor v tem smislu neumorno deluje. - Nova železnica se otvori v nedeljo, 15. novembra 1908 brez kolavdacije, ki bo morda šele drugo leto spomladi. Tačas se bo pokazalo še dosti ra-pak. Prav je tako! Da stoji ta železnica na slabih nogah, smo opazili pri edinem zdatnem letošnjem deževanju po Velikem Šmarnu. Takrat so se v zaseko v Zvijavnici udrle velike plasti zemlje, velik nasip ondi in pri Dul sta razlezla narazen, ker sta prestrma, veliko železnih drogov z napisi na prvem mestu s črnim: »Achtung auf den Zug« in na drugem mestu z rudečim: »Pozor na vlak« je padlo, ker so bili res izredno trdno zasajeni v samo ilovico! Most čez Zabršco pri Mirni ni mogel požirati vode, nasipi po vsej progi so se znatno posedli itd. Vozil bo vlak iz Trebnjega do Karmela 1 uro 4 minute. Pot je dolga 21 kilometrov in 200 m. Vsi vlaki imajo zvezo z onimi Dolenjske železnice, Ki vozijo v Ljubljano in nazaj. S tem je prebivalstvu prav ustreženo. V soboto, 7. t. ni., je vozil prvič veliki, 56 ton težki stroj po tej progi. Kna tona je tisoč kil. Toraj je 56 ton toliko kakor en tisoč starih stotov. Toliko tehta samo stroj pri vlaku. Vsako kolo bo nosilo 14 ton ali 250 centov. To bo precej težak voziček. Ga bo li držala železna kača? Tovorni vlaki bodo zožili od Karmela naravnost do Orosuplja. Napisi so, bodisi pri rampah, bodisi pri kolodvorih, nemško-slovenski. Le mirnski kolodvor ie še brez napisa. Sliši se, da ga bodo napisali šele zadnjo soboto ponoči pred otvoritvijo in bodo tačas 4 žandarji stražili delavce. Zakaj pa se gospodje od zgradbe bojite po dnevi slikati napise, ako ie vaše delo pošteno ? Le pa ni pošteno, bi morali pa tisti štirje žandarji ravno gospode ponočne »slikovce« prijeti, ne pa stražiti — skrivajoče se — poštenosti.
d Preprečen samoumor. V četrtek zvečer se ie pri Kolencu na Mirni obesil v sobi mizarski pomočnik Zrimšek iz Mokronoga. Našli so ga še pravočasno in ga oživili. Danes
žc zopet dela. Kje je vzrok takemu brezbožnemu dejanju?
d Kaj bo neki s pošto Trebnje-Mokronog-Sevnica? Sliši se, da ostane, ker je železnica tako nerodno izpeljana, da gre le po »puščavi«, obljudenih krajev se pa ogne. Samo Mirne se zaradi hribov ni mogla ogniti, sicer bi se je pa morda.
Notranjske novice.
Iz reške doline.
d Dragocene hruške ali ne pravdajte se za malenkosti! Te vrstice pišemo kot nekak opomin onim, ki se za malenkosti pravdajo! Ličanov Tone iz Ilirske Bistrice ie tožil svoio sosedo Novakovko, ker si je lastila neko hruško, ki stoji v mejnem zidu. Ličanov Tone pa trdi da je vse njegovo. Pravda se je začela radi 19 hrušk, ki jih je Novakovka letos utrgala. Tone je imel za zastopnika bistriškega notarja Žnidariča, Novakovka pa odvetnika Vencajza iz Ljubljane. Radi 19 hrušk se ie vršila obravnava dvakrat pri sodišču v Bistrici in k drugi obravnavi na licu mesta je prišel tudi zeniljemerec iz Postojne. Obakrat sta bila zraven pravna zastopnika notar Žnidarič in Vencajzov koncipijent dr. V. Pegan. Minuli teden se je pa pravda končala s tem, da sta Ličanov Tone in njegov zastopnik pravdo izgubila in mora Tone sedaj plačati povrhu še vse sodne stroške, ki znašajo okoli 500 kron! Je-li bilo vredno pravdati se za 19 hrušk! — Povdarjamo: Ljudje, ne pravdajte se za malenkosti, ki niso vredne stroškov!
d Neodvisni kmetje v naši dolini kažejo proti našim možem, kakor da se ne udeleže prihodnjih deželnozborskih volitev. Mi pa tega ne verjamemo. Najbrž hočejo na tihem delati in svojega kandidata proglasiti, ko bo vsako popravljanje v imenikih že nemogoče. Naših somišljenikov dolžnost je, da natančno pregledajo imenike volivcev.
d Notraniea zopet vsiljujejo zastonj po naši dolini, obenem pa tirjajo naročnino.
Idrijske novice.
n Hudo je bivšim idrijskim občinskim odbornikom, da jih je deželni odbor in deželna vlada postavila na cesto. To je uinljivo. Prej so imeli vse gospodarstvo v rokah, zdaj imajo pa naprednjaki le enega svetovalca pri ge-rentu, pa še tisti eden se brani službe. Saj pravi neki pregovor: Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti.
n Pa le počakajte. Doslej še ni bilo nič tako strašnega. Računi še niso pregledani. Kako so se razne postavke v proračunih (n. pr. za delavske hiše) porabile, to žc ve javnost. Natančneje pa bomo izvedeli o pretak-lem občinskem gospodarstvu, ko bodo obla-stva pregledala akte.
d G. Gangi ie na shodu dejal, da je romal radi prezidave čitalnice Idrijske od Policija do Pilata, da pa ni nič opravil. Resnico je govoril. Ce bi bil nas vprašal, bi mu bili že prej povedali, da bodo njegovi koraki zastonj. Ta revež — netopir v poslanski koži — je žc v dosedanji zbornici malo pomenil, v novi bo pa popolna ničla Rekel je dalje, da ena oseba (g. Osvvald) več premore, kot tisoči (združenih brezverčkov). Tukaj pa damo g. poslancu le deloma prav. Tista oseba ima le takrat prav in zmago na svoji strani, če se opira na zakone; tisoči (?) pa seveda propadejo, če mislijo, da se sme občinski zakon kršiti. Ljudje zapeljani, vzemite vendar zbirko postav v roke in se prepričajte, kdo ima prav.
u Dobrohoten nasvet svobodomiselcein.
Ko bi mi imeli priliko priti med vas, bi vam naredili v srce segajočo pridigo. Tako ste vneti za čitalnico in kulturo, toliko tisoč vas je, pa ne morete sezidati enega zavetišča pro-svete. Bojimo se, da vi samo fraze lomite. Saj je skoro vsa inteligenca in bogastvo na vaši strani. Torej začnite zbirati sklad. Revne delavce seveda pustite pri miru. Ce ste kaj požrtvovalni, boste vendar imeli prej ali slej svoj dom, ki vas iz n.iega ne bo mogel noben gerent preganjati.
n Manifestacija. 8. t. m. so nanovedovali, da bo grozni dan za naše mesto. V liberalnih listih so pisali, da bode na javnem shodu udeležba velikanska, manifestacija veličastna, ker bode skoraj vsa Idrija ugovarjala, da so naš občinski odbor razpustili, župana ods;a-viii in posebnega gerenta določili. Ob času s!:oda naj bi bile prodajalne zaprte, krčme prazne, vse naj le pride poslušat in v procesiji se sprehajat, da pokaže svoje ogorčenje. Ko smo pa videli malo ljudi na sh<>du, se nam je zdelo enako, kakor bi otroci ropotali proti očetu, ker jim ne vstreže. Prenajedli so sc belega kruha in sedaj tirjajo potice. Naša občina je iz zasilnega realčnega poslopja priredila krasno iu prostorno dvorano ter poleg bralno sobo, ter dala vse poslopje za 25 let naši Čitalnici. Poslopje .ie stalo z vsem skupaj 20.000 K, a liberalna inteligenca je plačevala letnih 400 K najemnine. Ko bi bila občina isto novo poslopje za stanovanje družinam priredila, bi bilo več donašalo, in bilo zelo vstreženo, ker stanovanj primanjkuje. Bil je tedaj lep kos belega kruha, katerega je občina dajala naši liberalni inteligenci. A človek se prenaje tudi dobrote. Komaj pet let so ga vži-vali, pa so se ga naveličali. Nova hiša, komaj sedem let stara, ie bila naenkrat nerabna. Pod segnil, zidovie slabo, podstrešje preperelo, kovinska streha luknjasta, tako sc je tožilo čez stavbo. Pričakovali smo, da bode občinski odbor zagrmel nad onimi, ki so dajali za drag denar tako slab materija!, a ker je bila ista stranka sedaj na krmilu, ki je takrat vse zidala in prenarejala, ni smela sama sebe kregati. Kar je bilo naše stranke odbornikov so rekli, naj se torej popravi, da razvajena liberalna gospoda zopet dobi isto a popravljeno poslopje nazaj. A ti s tem niso bili zadovoljni. Hoteli so novo poslopje, ki bi stalo 40.000 kron. Otroci so hoteli potico, ni jim šel več v slast beli kruh. A naši davkoplačevalci so rekli, še za ta beli kruh moramo dolg delati, a sedaj naj pa še potico za večji dolg preskrbimo! Kaj še! Pritožili so se in deželna vlada jim je ugodila. Sedaj je bil pa ogenj v strehi. Na javnem shodu se mora vsa Idrija pritožiti, zakaj se potica ne speče, le z belini kruhom se nai hranijo. A bil je tako slabo obiskan shod, da so se nam smilili. Vsaj še enkrat toliko je bilo lansko leto zbranih, ko je za volitve govoril Kopač iz Trsta. Veliko uslugo je storilo glavarstvo, ko je obhod po mestu prepovedalo, kajti procesija bi bila sila kratka. Shod se je po enournem govorjenju zaključil: Zivio socialna demokracija!
Iz raznib krajev Notraniske.
n V Borovnici je zapel moški zbor izobraževalnega društva žalostinko na praznik vseh svetnikov na pokopališču. — Ponovitev gledališke predstave ie uspela zopet povoljno na dan 25. oktobra. Mnogoštevilno občinstvo se je radovalo in boljšalo svojo voljo ob raznih, smeh vzbujajočih prizorih. Člani društva zopet težko pričakujejo, da dobijo v roke nove uloge za novo predstavo. Upamo, da se kmalu vidimo na domačem odru. — Borovniški telovadci pa z nekim nenavadnim veseljem prihajajo ob gotovih dnevih k telovadbi. Da bi le vstrajali v tem veselju. Lepo število jih ie, do
40. — Ne samo mladeniči, tudi dečki se že znajo pridno sukati in vrteti na drogu. Ni čuda, saj je za telovadbo navdušena mladina že postavila priprosto telovadno orodje pred domačo hišo, da se uri in kratkočasi ob večernih urah vpričo svojih staršev.
n Z Vrhnike. Ko se je spomladi ustanovil telovadni odsek, se je vpisalo častno število čvrstih fantov, kateri so se z velikim navdušenjem zavzeli za telovadbo; takrat se nam je nehote vsiljevalo vprašanje: Ali bodo naši fantje na začrtani si poti tudi vztrajali? Ali se ne bo marsikateri vstrašil surovega zabavljanja nasprotnikov ter izstopil iz naših vrst in morda celo stopil v nasprotni tabor? Z veseljem vam danes poročam, da je bil naš strah prazen, kajti fantje so ostali, raztin prav male izjeme, neupogljivo značajni ter so z železno vztrajnostjo dosegli v primeroma kratkem času nepričakovano lepe uspehe, v praktičnem in teoretičnem oziru telovadbe. Več članov že proizvaja zelo težke točke, kakor veletoč itd. Načelnik telovadnega odseka pa že precej dobro napravi rokostoja na drogu. Sploh je pri nas veliko zanimanja med mladino za telovadbo, odkar imamo telovadni odsek. Na mnogih krajih je videti poleg hiš postavljene telovadne droge, na katerih se domači fantje pridno vežbajo ob prostih urah. Tako je prav, fantje, le pogumno naprej! »Sokoli« sicer radi nekoliko pozabavljajo črez naše telovadce, češ: »Kaj boste vi, neumni čuki«. Toda, če je kaj resnice na znanem pregovoru, ki pravi: »Neumnost in prevzetnost rasteta na enem drevesu,« potem smo na jasnemjvje nam ie iKkati več neumnosti. — Malovredne socialno-demokratične brošure in nič boljši »Naprej« se pri nas prodajata z veliko vsiljivostjo po delavnicah, gostilnah, cestah itd. Kakšna izobrazba se pa pridobi iz imenovanih spisov, nam jasno kažejo dotičniki, ki to prebirajo sami s tem, da na podlo surov način sramotijo duhovnike, cerkev in njene naprave ter da ob nedeljah, mesto da bi šli v cerkev k sv. maši, pa oznanujejo svoje umazanosti po gostilnah. Marsikateri delavec je že vrgel par grošev proč, misleč: tu imaš, da se te vsaj iznebim; brošure in listič je pa porabil za vsakdanje potrebe na tistem kraju, kamor zares tudi spadajo. Posebno nadležnih ie par rdečkarjev, kateri si prizadevajo igrati ulogo petelina na gnoju. Kadar bodo zopet zakokodakali z novo kramo, jim obrnite hrbet. Naj le sami brskajo po socialno-demokratičnem gnojišču, dokler ne bodo upehani spoznali, da so se zaletavali z glavo v skalo. Svaka sila do vremena.
n Košanski telovadni odsek prav dobro napreduje. Nastopil je dne 25. minulega meseca tudi v žaloigri »Oarcia Moreno«. Vsak ie častno rešil svojo ulogo. Ljudstvo je bilo polno pohvale. Ko pa je rog naznanil nrihod telovadcev, je vse občudovalo krepek nastop mladih fantov. Videli smo, da se v tem odseku zbira cvet košanskih fantov. Fantje košanske doline, vkup! Neustrašeno naprej! Zanj pa, ki se ta dan ni sramoval štiri- do šestletnih otro-eajev, imejte pomilovalen posmeh in dajte mu nasvet, naj tudi on posluša vaše poveljevanje — ker mogoče bo kmalu rabil »stopom stopaj«. Tla bodo z vsakim dnem zanj bolj vroča.
Iz raznih krajev.
Gornji grad. Dne 25. oktobra je priredilo naše izobraževalno društvo prekrasno igro, katere se je udeležilo obilno občinstva. Ko smo se po igri vračali domov, se pridrvi za nami pošta, v kateri so se vozili neki zelo izobraženi pevci, ki so tako prepevali, da smo se čudili. Takega kričanja še nismo slišali. Kje je omika?
VVaukegan, Illinois, Severna Amerika, 20. oktobra 1908. Cenjeni gospod urednik »Domoljuba«! Ker se v naši hiši bere v dveh iz-tisih vaš cenjeni list »Domoljub«, me veze dolžnost, da tudi jaz pošljem nekaj vrstic iz tuje dežele v svoj rojstni kraj. Bog vedi kako vesele novice vam ne bodem poslal, ampak žalostno vest. Pred dobrim letom prišla iz vašega kraja blaga deklica v^AmeriKo, želeča videti svojega brata, Anica Susteršič. Ni vedela. da jo tako kmalu zadene bridka usoda smrti. Po desetdnevni mučni bolezni je zapustila svet dne 15. oktobra t. 1. v veliko žalost matere, brata in sestre. Dne 18. oktobra smo jo spremili k zadnjemu počitku. Ni se še videlo v naši naselbini tako velikega in lepega sprevoda. Pet društev je prišlo na njen Jom z zastavami, da spremijo blago deklico k počitku miru. Ko so jo prenesli iz hiše na prosto, je pevski zbor zapel žalostinko, pod vod-svom pevovod.ie Jožefa Rozman. V cerkvi je bila črna peta maša in v lepem govoru so naš vse časti vredni župnik Rev. .1. Plevnik govorili v slovo rajnici, da je vse navzoče občinstvo bilo do sloz ginjeno. Blagor faranom, ki imajo tako vrlega župnika, kakor mi. Niso se utrudili iti trikrat na dan v bolnišnico in jo pripravili s svetimi zakramenti za zadnjo uro. Posebno dobro pa je, če ima človek v tujem svetu mater, brata ali kako sestro, če ga bolezen obišče. Štiri dni je bila v bolnišnici, in skoro ves čas je bila mati pri nji, če ne mati pa brat ali sestra. Spremljalo jo je 23 malih in od-raščenih deklet (tovarišic) z gorečimi svečami in venci. Pevsko dramatično društvo »Ljubljanica« ji je pa podarilo v slovo krasen venec. Nesle so ga tri njene sovrstnice iz pevskega društva, v katerem je bila tudi Anica ves čas kar je prišla v Ameriko. Bila je delavna bodisi v dramatičnem ali pevskem nastopu. Bila pa je tudi v podpornem društvu svete Ane, katero ji je podarilo tudi lep venec. Ob gomili so se uvrstile tovarišice in društvene zastave ter se nagnile nad njeno rakev, katera je šla počasi v globočino, vsa z venci obložena. Pevski zbor je pa med tem časom zapel žalostinko »Nad zvezdami«. Ti pa, draga Anica, prosi v nebesih za nas. da bomo tudi mi srečno dokončali svoje delo tukaj na zemlji in pridemo za teboj. Na veselo svidenje!
V Gradcu se ie ustrelil dne 26. oktobra zvečer mlad vojak prostovoljec. Vzrok je povedal na popirju: prevelika strogost in ker so ga starši in sorodniki popolnoma pozabili in brez podpore pustili. Svoje prijatelje je lepo pozdravil v svojem pismu ter jim želel mani.še strogosti, kot so jo imeli doslej!
Iz Vedrijana. Pri nas je letos obilo dobrega, sladkega vina. Trgatev, katero smo končali 26. oktobra, nam je prinesla izborilo kapljico. Dobroto, kakršno ima naše vino, se ne dobi v vsakem kotiču. Kupci, kateri so prišli v našo vas do sedaj, so si želeli še zanaprej k nam priti. Želimo pa si še novih kupcev. Kupci pridite; žal vam ne bo!
Dunajskim Slovencem itaznanfe odbor »Straže«, da bo društvena sv. maša za žive in mrtve člane prihodnjo nedeljo, 15. novembra — praznik sv. Leopolda — ob desetih dopoldne v cerkvi sv. Antona, XV., Pouthon-gasse 16 .Pri sv. maši bosta pela združena zbora »Straže « in »Danice«. Na obilno udeležbo vljudno vabimo društvene člane in sploh vse dunajske Slovence!
spomladi sejati, polože se v jeseni na vsakih 411 do 50 metrov snopi slame, v katere se škodljiva golazen spravi k preziitiovanju Spomladi zgodaj se to slamo zažge in tako uniči zalego.
Mislite na ptičice! Bliža sc zopet zima' mraz in sneg bosta zakraljevala in drobnini ptičicam se bo začelo hudo goditi. Vse leto so bile na delu za kmeta in sadjerejca, vse leto so pridno trebile golazen z dreves v vrtu in gozdu. Sedaj na zimo pa jih čaka glad in pre-zebanje. Nc bodimo jim nehvaležni! Trosimo jim redno drobtinice, ki padajo z naših miz-saj so z malini zadovoljne in za vse hvaležne... Zapomnimo si: Brez ptičic ne opravimo nič proti požrešnim mrčesom, ki vedno preže na to, da nam uničijo polje in vrt. Zato ne pozabimo ptičic v snegu in mrazu, dajmo jim tudi od niHega malo; povrnejo nam z obrestmi!
Trpeča Avstrija.
Narodno gospodarstvo
Proti bolham na spomladnih setvah priporoča Pasteurjev zavod v Parizu tole priprosto sredstvo: Po njivah, na katerih se ima
Pod tem naslovom je priobčil nemški list »Germania« nedavno jako pomemben članek. »Poglavitni vzrok, da gre v Avstriji s katoliškim gibanjem tako počasi,« piše ta list, »je naša slaba mladinska vzgoja. Do tega zaključka inora priti vsakdo, ki primerja naše učiteljstvo v. onim v Nemčiji. V nemški državi je prav pogosto učitelj najboljši pomočnik in naj-zvestejši sotrudnik duhovnega pastirja. V Avstriji so pa učitelji v večini n a j s t r u p e n e j š i sovražniki duhovščine. Skoro v vsaki župniji, posebno v krajih, kjer jih je več. delajo ravno v nasprotni smeri kot dimov-nik. Liberalni učitelj je v fari nekak proti-župnik. Kdor opazuje delovanje liberalnih učiteljev in pazno prebira njihovo časopisje, pride do spoznanja, da so ti za vse drugo preje sposobni, nego za. vzgojo katoliških otrok. Kak duh prevladuje v liberalnem učiteljstvu, se je pokazalo prav jasno tedaj, ko so sklicali shod proti zadnjemu katoliškemu shodu na Dunaju. Tu je bilo čuti le glas z »doli s klc-rikalizmom«, kar pomenja toliko kot: proč s katoliško cerkvijo, živela svobodna, brezverska šola. Naravnost sramota pa je, kako pišejo liberalni učiteljski listi o katoliški duhovščini. Nič se ne razlikujejo ti listi od najslabših liberalnih in socialističnih. Kadar pridejo volitve, gre vse liberalno učiteljstvo proti katoliškemu kandidatu. Da so liberalni učitelji najzvestejša zaslomba liberalne in socialnodemokra-tične stranke po deželi in po mestih, je gotova stvar. Ce se vprašamo, odkod strupeni in surovi napadi po raznih svobodomiselnih listih, dobimo v devetdesetih ali tudi v stotih slučajih odgovor: Izpod peresa liberalnega učiteljstva. — Liberalno učiteljstvo se množi. Prizadeva si vedno bolj zbirati mladino okrog sebe v bralnih, pevskih, sokolskili ali drugih društvih. Duhovniku hoče vzeti vpliv nad mladino. Žalostno bi bilo opisati vso posurovelost, ki se kaže v mnogih krajih pri mladini, veliko število zločinov, ki jih provzroči mladina. — lOa ne morejo biti avstrijski katoličani zadovoljni s tako šolo, ki vzgaja re-krute za socialnodemokratično stranko, je umevnd.«
Člankar končuje svoj spis z besedami: »Za katoliške otroke katoliških učiteljev! to mora biti naše geslo, naš klic!«
Da je pisec članka pisal golo resnico, o tem je vsakdo prepričan, ki opazuje delovanje našega liberalnega učiteljstva in prebira njegovo časopisje. Toda ljudstvo slovensko je že do dobra spoznalo namere liberalnega učiteljstva, zato mu tudi nič ne zaupa. Nasprotno pa podpira in spoštuje dobro krščansko učiteljstvo, ki je zbrano v društvu »Slomškova zveza« in ki v slogi in edinosti deluje z našo duhovščino. Da bi takega učiteljstva vedno več bilo, to je želja vseh pošteno in dobro mislečih Slovencev.
Razne stvari.
Stotnija vojakov proti vlomilcu. V
Veszprimu je vlomil 191etni trgovski so-trudnik Jožef Kovacs v trgovino svojega gospodarja, da oropa blagajno. Slučajno je šel mimo trgovine neki magistralni svetnik, ki je opazil vlom in obvestil o njem policijo. Kovacs je pobegnil na nek zid. s katerega je streljal na policiste. Na to je pobegnil v neko klet, v kateri se je dolgo časa branil, ker je našel orožje v kleti. Na pomoč so pozvali orožnike in končno še celo stotnijo vojakov, da ga aretirajo. Kovacs se je branil proti premoči celih pet ur, na kar so ga šele prijeli.
Gališki roparji. V gališki vasi Draga-novka so vlomili roparji v spalnico blagajnika Bachnerja in ga umorili. Na to so napadli Richterjevo gostilno, jo oplenili in nevarno ranili gostilničarja, njegovo ženo in hčerko.
Proti socialnim demokratom.
Vlada je na Dunaju razpustila social-mdemo^raški telovadni društvi »Jazon« in »Boieslav Pecka« zaradi protivojaške propagande.
Volitev ni težka, kajti vsakdo se lahko na prvi pogled prepriča, da se z letošnjo »Družinsko pratiko« ne da primerjati nobena druga, ne po vsebini, jne po zunanji obliki, najmanj pa po krasnih slikali, ki jih zastonj iščeš v kateremkoli slovenskem koledarju. — Torej si bo vsak za-4 vinarjev raje omislil edino našo . Družinsko pratiko«, kot pa kako drugo pratiko.
Razprodajaicem »Družinske pratike« po deželi poroča založništvo, da postrežejo s poljubno množino te nase pratike vse večje ljubljanske trgovine z galanterijskim blagom, posebno pa še »Katoliška B u k v a r n a « in pa p r o d a j a I-na »Kat. tiskovnega društva«. Treba je pisati samo dopisnico, pa se do-pošlje zaželjeno število »Družinskin pra-
tik«. . .-i
Proti prehlajenju, trganju po udih, bolečinam v členkih in enakim boleznim učinkuje izborilo Fellerjev rastlinski sok.
Več v oglasu.
Najboljše kri redilno sredstvo je
Scottova eniulsija, ki daleč prekaša zoprno ribje olje glede učinkovanja in okusa. Dobi se v vseh lekarnah. Več v oglasu.
Jasno glavo!	2344
i ..Els.fluid" DvanaijMric.	""ld
J K franko. Naročile I r ? ,za Poskušn|o trg- 16 (Hrvtusko!) V' ^""ftaVa'!:"
REVOLUCIJA V BRAZILIJI.
Iz Rio de .laneiro poročajo: Revolucionarji v državi Mato Grosso marširajo proti glavnemu mestu Cuyada, da odstavijo predsednika. Eskadra je prejela nalog, da podpira zvezne čete, katerih poveljnik ima popolno svobodo akcije. _
Doječe matere
dobe nove moči z uživanjem Scot-tove emulzije.
Utrujenost
jenja, otrok postane rdeč in zadovoljen bolj kakor prej. Scottova emulzija daje materi moč in pogum v vsakem slučaju in je vrhtega prijetnega okusa in lahko prebavljiva.
Cena originalne steklenice 2 K 50 Tin.
- Dobi se v vseh lekarnah. -
Pristna le a to znamlo — ribičem — kol garancljsllm znakom Scot-tovega ravnanja.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Pšenica, domača
Rž.....
Oves .... Ajda, črna . . Ajda, siva . . Proso, rumeno . Proso, belo . . Ječmen . . . Fižol, koks . . Fižol, mandalon Fižol, ribenčan
Ljubljana. 10. nov. . . . 24.-. . . 18-. . . 18.-. . . 19-. . . 18-. . . 16.-17.— do 18.-. . . 17.-. . . 28.-. . . 26.-. . . 26.-
Zaužijte
vsak dan llkerski kozarček dr. Hommel>a
Haematogen neposredno pred kosilom I Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojaCi, utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. Hommel-ov Haematogen in zavrnite ponarejanja I	1953 26—1
V jut-nem, predilnici
lep dobro katoliški kraj dobi dela 2884 3 1
več rodbin
moških in ženskih. Nahajajo se lepa stanovanja z električno razsvetljavo, vodovodom in vrtom. Stroški za selitev se pošiljajo naprej. Pismene prijave pod šifro S. K. 5230 na R. Mosse, Augsburg, Bavarsko.
«ar SS*
Posestvo
na Spodnjem Štajerskem naprodaj, lepa lega na ravnini, v Podgorju St. 5. pri Sloven. Gradcu. Zemlja je rodovitna, obsega 8 ha. Poslopje je vse v dobrem stanu in primerno za gostilno. Cena je 15.000 K Dogovori se pri Matiju Lunder v Oebečem, Šmartno pri Litiji. 2881 1—1
MM m\m
Zastonj in poštnine prosto
pošljem vsakomur veliki in bogato ilnstiovani glavni katalog z nad 81)00 podobami vsakovrstnih solidtiib, dobrih in cenili glasb, izdelkov. C. in kr. dvorni založnik
iHanns Konrad
ra/.poAilJuluica glagDil ▼ Briixu fitov. 600 na Cfcfrem
Gosli za š-»lo brez loka K 4'80 6'nO. 6 — in višjo. Lok za gosli K 0 80, V—, 1 40 in višjo. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali de-2623 mir nazaj.	1
Protin
revmatizem, trg&nje, celo najbolj zastarela bolezen se naglo in zanesljivo odpravi z zavživanjem iz rasti, snovij pripravljen. Bemit<el - ovega olja pr otiprotinu ittrevtni. Vsako drgnjenje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6'—. Številna, sijajna priznanja.
Chem. Pnarm Laboratorium
KARTj REMMEL, Linda-hut 109. Bavarsko.
2/>73 26 1
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 7. novembra. 38, 24, 68, 11, \35.
Line, 7. novembra. 40, 11, 21, 53, 25._
flecKenpferd-
lililno-mleMllo.
NajmilejAe milo ia ko*®-......u. o&ul	Niik« oana 1
In Iranko moj
Vtillki 11H S11.1 Vil II i
cenik z nud 3000
podobami ur, zUt-nine, srebrnine itd.
Prva tovarna ur v BrUxu it. 936 (češko)
Hanns Konrad
c. In kr. dvorni zaloinlk.
Prava Švicarska nik. ank.-remon. ara, sistem Knskoi.r K 5'—, 3 komadi K 14'—. ltefislr. Adlev-Koskopfnik. ank.-rem. uraK7— Prava s ebrna rein. u a K 8 40. Niksk risiko! kamena dovoli., on 26:12 ali denar nazaj. 30 1
Sprejmem
kovaškega pomočnika
kot pomagača v trajno delo Anton Ple&nik,
kovač za sekire. Tržič, Gorenjsko. 2957 3-1
Najboljša In naj-ceneja dobivanja
z? muzlkallje vsake vrste kakor harmonike, gosli, citre, piščalke, gramofone itd (Jo najnižjih
tovarniških cenah. Dobre gosli K 4-80, 5'M>, n —,n 80,7 60, lok zraven K —'80, t - , I l «0, 2—. Naiboljše harmonike K 4 8n, .v 0, 40, 6-20. Koncertne citre
K IV—, 18 -, 25--. Akord-cltre K »'5», 4 -, 6 — - Nlkak rlzlkol Zamena duvuljena ali denar n»..«J ! — Pošilja proti povz.tju c In kr. dvorni zaloinlk
Hanns Konrad
Brux it. 877
(Čeiko). Ilustrov. glavni katalog s 30110 slikami zastonj in franko.
Lepe, sveže, brezvejne
bukove hlode
dolge 1 80 in 2 35 m 2888 1 kupuje po najvišjih cenah
iranko kolodvor kupca ali prodajalca
Fran Švigelj
tovarna stolov, Breg, p. Borovnica.
iflfffifffffffiiffimfffffflffifftfHff^fftfff
pri Plinu, Češko.
Ceno čeiko posteljno perje I
5 kg nov temn K 9 60, bol|še K 13 —, polbelo skublfeno K 8 - , belo K 24'-, snefnobelo, kot puh mehko Bkubl). K 30-—, K 36 —, K 42- . Pošilja Iranko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poštnine. Benedikt Sachacl, Lobes št. 159
Odpuščeni delavec streljal na sodelavce. Iz krakovske tovarne glavnikov jc odpustil lastnik Dajvor nekega delavca ki je s svojimi pristaši napadel sodelavce ko so šli iz tovarne, ker jili je dolžil, da so ga spravili ob delo. Streljal je nanje z revolverjem in nevarno ranil enega, laliko pa šest sodelavcev. Policija ga je prijela z 10 njegovimi pristaši.
Pekovski vajenec
se takoj sprejme pri g. J. Koten, Tržaška cesta št. 4 v Ljubljani.	2927 1-1
Sode
dobre, in nove, velike in majhne ima na prodaj 2925 3—1
I. Boggenig. sodar, Ljubljana
Cesta na Rudolfovo železnico.
Dobro izurjenega, spretnega
strugarskega pomočnika
sprejme takoj v stalno službo Fran Švigelj, tovarna stolov Breg, p. Borovnica. Plača po dogovoru.	2887 1
Razglas.
Razpisuje se služba organista pri cerkvi sv. Miha la nadang. v Gorenjepolju pri Kanalu na Goriškem. Stalna letna plača je 200 kron in stranski zaslužek ;0 kron. Cerkveno oskrb-ništvo v Gorenjepolju	2944 1 — 1
Oklicni zapisnik štev. 53.
S tem se splošno naznanja da se poročita rudar Josip Župančič, stanujoč v Meerbecku, Schla-gelstrasse 29, sin umrlega kmetu Ivana Zupančič nazadnje stanujočega v Podlipi in njegove soproge Marije roj. Metelko stanujoče v Podlipi, ter Antonija Pirman, zasebnlca stanujoča v Meerbecku, Schagel-strasse št. 29, hči kmeta Antona Pirman, umrlega in slednjič stanuj ičega na Raki in njegove soproge Elizabete roj. Pečarič, stanujoče na Raki.
Razglas tega oklica se objavi v občini Baerl in v katoliško narodnem časopisu „Domoljub."
Baerl, dne 2. novembra 1908.
Moebua
2928 1-1
matrični uradnik.
Itnjnovejii stekleni nakit za bož.č drevesce
18 kos. sort. pisanih In srebr. sttklen. krogliic In sadežev skrbno zavitih v krrtonu, po velikosti In Izvršitvi K-'40, - 60, - 60, - -70. —80, 1- , 1*30, 2* . - 6 kos. v kart. v večji izvršitvi K '60, •80, —90. Zbirka 24 kos. za K - '80, 1' , 1-20. -3(1 kos 2a K 1-35, 1-60, 2- ; 48 k. K 2-10, 2*60 2-60; »0 k K 2-20, 2-80. 3-20. 3 kosi slekl. balončk. K - 50, an0eS| za božično drevesce * -'40, --50, - 60. LsnieMs, angel, lascl srebr. a i /lati, kuv K - 06; žica za orehe 10 kosov K —'20. Svečice «4 kosov v kartonu K 50, — 60; večje li> kosov v kartonu K — 58, — 75 dria|cl za sveže, tucat K —'50. — Razpošilja proti naprej vposlanlm denarjem, naročila čet i kroni po povzetju
I1 C.In kr.dvorni založnik Hanns Konrad >723 razposilji Inica v Mostu 1853. 7-1
Ilustriran glavni katalog na zalit vsakomur zastonj in franko
2jS2«2*|
«****■
******
Cenjenim odjemalcem na deželi
::	se priporoča	"
slovenska špecerijska trgovina
|**»**j
B** t: X*
15***»* ****** i
i*****»l ******
:: na debelo in drobno ::
M. SPREITZER, Ljubljana
Stari trg (pri Plavcu).
2748 10
****** ******
si*£*? ******
****** **•* *
Dunajske zimske modne špecijalitete.
Elegantna zimska obleka iz angl. ali laokega blaga za kratko jopico K 14*50, sta, toda z dolgo jopico K 21-50) suknena Jopica, podložena K 8 60.
Krilo z gubami, s sviien. všivi v 't vrstah iz angl. ali gladk. blaga K 8 90) reki. krilo, elegantna fas. K 3*90; sukneno krito v vseh barvah K 10-50.
Tricot srajca za gospode v vsaki velikosti K 1*70) la. kakovost s kož. podlogo K 2 50) Srajca za turiste v vsaki velikosti K 2 60) Tricot hlače za gospode v vsaki velikosti K 1*70, s ko-žuhovinasto podlogo K 2 40
^Telovnik za gospode, pleten, v vsaki [velikosti K 4-40, za gosne K 2-60. ■Svileno klot. spodnja suknja s flanelasto podlogo K 3'50, bogato nakičena, krasna fasona K 4 70
Dežni plašč Iz lodna HO cm dolg. nepremočljiv, za
gospode In dame v vseh barvah K 9 80. Krilo iz lodna,' krasna fas. v vseh barvah K 5'90.
Flanelasta blura po modernem vzorcu K 2 20. ISarhentasta bluza, pcrllna lepa K 2 50 Velour-fla-nelasta bluza, perilna, moderna K 3 90. Svilena bluza v vseh barvah, bogato nakičena K 6 50. Baržun. bluza z mnog. gubami v vseh barv. K 6 50.
Pozornost vzbujajoča pliš-jopica z lično garn. ovratnikom K 13*—.
Tricot-telovnlk za dame, komplet, velikost K 1 60 > » s kožuh, podlogo K 1 90. Tricot-hlače za dame . ...	K 1*60
-r "1 . u." x " , * kožuh' Podlogo K 2*20! Irlcot-hlače za otroke, s telovnik. I. vel. K 0 68. > . » » dvovrst. s k bi. podi. K 0-90.
Oarnltura, obsto|eča Iz spodnje suknje In hlač, perilna, kompletna velikost K 3-70
Ista, toda prve kakovosti K 5-50. I lanela za bluze, krasen vzorec K 34 Barhenti, moderni vzorci K — 49.
Pristni ruski ovralnik iz kožuhovine s D krasnimi repki, B.iu cm dole-K 7*80. Enak toda rjav K 8-5o!
Pristni ruski ovralnik Iz kožuhovine s 6 krasn: obeski, 2 m dolg K 6-50. riav K 7-20. - Pristni ruski ovratnik iz kožuhovine s 6 krasn obeski i«0 cm dolg K 5-90, rjav K 6-50.'
Razpošilja sa le proti povzetju. <
| Wiener Volkswarenbaus Dunaj Vili,
Alserstrasse št. 63.
2905
apneno-železni sirup.
Ta je že 39 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje kašelj in vzbula slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2'60, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Edino Izdelovanje In glavna razpo liljatev:
Herbabny-jew okrepljeni
Sarsaparila-sirup.
Že 34 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti,
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2849 14-1
Dr.Hellmonn-oua lekarna „zur BarmiierzRkeit", (HsrbabniMeu naslednik)
V zalogi Je 8« pri gg. lekarnarjih v Llubljani. Beljaku, Celju, Celiveu. Črnomlju, Nov. Meitu, Reki, Suvodnju, St. Vidu. Trbižu, Trstu, Velikovcu In Vilioerks.
Sprejmem
Keuo^Kega pomočnica
« trajno delo. Frančišek Kumar, kovaški mojster Cerkno, (Goriško)	2860 2-1
m*****************
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, bistilnice, preše za sadje i. t. d.?
1703
Edino Ie pri:
26-9
FR. STUPICA
« Ljubljani, Mar. Terezije cesta ttev. I., Valvazorjev trg fttev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. - Obračajte^ se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz. železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic
IVremščina!
po 20-28 K hI. Oglasi na:
S Karol Lenasi I
Ko&ana Notranjsko.

V Ameriko In Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
,ožn|.. Cunard Line ^
Bližnji odhod iz domafce luke
Trsta ■ Ultonia 17. novembra 1908, Slavonia 1. de cembra 1908.
Iz L:«erpslai Lusitanija, (najboljši, največji In najlepši parnik sveta), 14 nov., 5. dec. 19^18, 16. jan., 6. febr., 27. febr , 20. marca 1909. Maure-tania 2. jan„ 23. jan., 13. febr., 6. marca 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
naročite cenik ar
zlatnine in srebrnina,
ki ga pošljem zastonj in po-1376 štnine prosto. 26 17
Velifca zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
urar in edini zastopnik ivicarskc lo-varne ur. — IJuDU»u». "tir. trg 2«
Ima na prodaj Jak«b Cucek, Gorenja Ko-šanašt. 18 Notranjsko.	2770 3 -1
Karol Pollak
tovarnar, Ljubljana
priporoča svoje izvrstne
transmisijske (gonilne) jermene
I posebnega stroja (Gerbung) dalje
jermenčke za zavezavanje
in drugo 2734 8 i
enakovrstno jermeoje
i
Lepa mala vila
v okusnem slogu z malim vrtom se iz proste roke proda. Cena 6500 kron. Videm štev. 61 tik pošte. Štajersko.	2941 1-1
Zobotehnični atelje
Oton Seydl
v Rossovi hiši nad prodajalno v Kranju Sprejemne ure vsako nedeljo in ponedeljek od 8. dopoldne do 5. popoldne.	2 56 10-1
Okrog 50.000 najboljših, pobeljenih
rumburških ostankov blaga
se zaradi nadprodukcije proda po zelo nizki ceni meter & 50 vin. Ostanki so 6—18 meter dolgi za vsako belo perilo dobro porabni, krasne kakovosti.
Zavoje za poskušnjo ca 40 m pošljemo proti povzetju na ogled (za neugajajoče vrnemo denar). 2859 (l)
Tovarne platna Jos. Krans, Nachod, Češ o.
&\>tni/tt ,/LmoriA o
Jfaten telijo i>vi»v. po ceni in rtvnesljivo-polovali naj se obrnejo
rSimon™i/GTietetXa
v JftiiMjttni ifčblodvorč/ce uhco2&. •j&a/ccurstMtPojtismLi chiyosebrL'xjilačna.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
V Šlovrencu v Brdih (Primorsko) dobi se
i k vrstne rebule
še kakih 700 hektol. po zmernih cenah. Povpraševanja rešuje A. Uršič, župnik. Pošta Kormin-Biljana.	2933 1 1
Dobre harmonike K 410.
Nad 50.00!) komadov razprodanih.
Nikake carine! Jamstvo! Zamena dovoljena ali pa denar nazaj.
Št. 3013/«, 10 tipk. 2 reg., 78 glas , "el 24 12 cm K 4-80. Št. br ' , 10 tipk, 1 reg., 28 gla., vel. 30,:5 cm K 5"20. - Št. 6-6 3/4 10 tipk, 2 reg , 28 glas., v. 30/15 cm IC 5-40. - Št. 305 3/, 10 tipk, 2 reg., 50 o|as., vel. 24/12 cm ii 6-20. - Ši. 6S3>/4 10 tipk, 2 reg , 50 glasov, vel. 31/15 cm IC 8.-. Šola za samouk k vsaki harmoniki zastonj. Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik
Hanns Konrad
razpošiljalnira glasbil o BrUxu 2624 štev. 1011 (Češko). 10 1
Glavni cenik s 3000 slikami zastonj.
Ceno posteljno perje.!
l kg sivega skubijenega perja K 2, polbelega K 2>0, belega K 4. finega K najboljšega skubijenega K sivega puha K 6. belega K !•', prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje X°n«,n;j
zelo goUegp, j'ko trp»ir.ega rdečega, modrega, btlega ali rumenega nanking.blaga, 1 pernica velikoit l"0Xllt> cm z z blazinam-, velikost 80V5*, napolniena z jako lepim mehkim perjem K ift, s polpuhom K 20, s puhom K 24; 'po*arrezne pernice K 1*, 4. 1 ; blazine K 3, K 3'.i0, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje
Maks Berger v De&enici št. 223.
Češki les. 2599 52-4
Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. p r
Samo kron 3-40
velja ta prava žvicar.ka sistem Ros-kopf patent anker remont, ura z masivnim solidnim antim. anker-kolesjem, s pozlačeno krono, pravim kovlnasiim kazalnikom v nikel-nastem oklepju zšarni:an. pokrovom, dobro urejena z 2 letnim jamstvom, in fino pozlačeno ali posrebreno verižico 2939 3—1 1 kos kron 3 40	2 kosa kron 6.50
Nikak rlziko I Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja proti povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Kanellner & Hnlzer Krak"u Diesteisgasse 68|7 Hustro-bdpcillicr a uuuer, vatl| cenik zastonj jn franko.
*> Qdm
M^Mvtjfimi leti ©05» 08 qraj*nimi'vtril^n8^mi pamilg
Ml« » —
lyor do sedaj vi
fc^a^jczarfopiKL^ fr.Ceunig,
ljuoljana	uiice 3v 28
' ^OdMajjuljjM* ntkj pcntdekk.ktrtk ■ čeMtkv tednu. •
Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
Proli še tako trdovratnim in zastarelim slučajem: revme, trganja, iivčnih bolezni, glavo-in zobobola, bolečin v hrbtu in kitah, bodljajev, trgunja po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni, od olizu 1000 zdravnikov priporočeni takoj 2251 boleči: e lajšajoči 16-1
Ichtvomentol
Patentovan v vseh državah. Mnogkrat premovan Nedosežen po zdravilnem učinku! Uspeh iznenaden! Nad 300 zahvalnic. Edina razpošiljalnica in tovarna: kemični laboratorij ltkarja S. Edelmann-a v Boho-rodczany (via Lemberg) oddelek 26.
Franko se pošilja od 5stiklenic nadalje proti vposlatvi 6 K ali po rovzet.u za 20 h več, 10 stekl Iranko-0 K, 25 stekl. franko 23 K.
40—45 met. ostanki.
Prili6na ponudba
barhentnega bla^a, flaneie za bluze in srajce, cefirja za obleke, oksforda, platna za brisače iti peiilo, ostankov posteljnega blaga. Ostanki najmanj 4 m dolgi, perilni, najboljše vrste se prodajo zaradi izpraznitve skladišča vzorcev. Zavoj za poskušnjo 40 do 50 m izbranega blaga 15 kron.	2942 3 -1
M. Szraga tkalnica platna, Nachotf, - (Češko.)
Za neugajajoče denar nazaj.
Norost!	Znamenito!
Zakonito zajamčeno. Registriran vzorec.
briljaatno angel zvonilo za božično drevo št. I
popolnoma Iz kovine s 6 pozlač. angele! 30 cm vis. Ne-zdrobljiv vrh bo2. drevesca. Garantira se za funkcioniranje. Najlepši in najnovejši okras bo2. drevesca, ki ga naj ne pogreSa nobena kršč. družina.
Gorki zrak treh
prižganih sveC vrti gonilno kulo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni ( beticki pa udarjajo na troje zvoncev in blagozvon-Cno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro
prestavljajoč v božično blaženost Kos stane s kartonom in navodilom vred preti naprej vposlanim
■ KI50«
3 kosi K 1 » „ 5-20 6 kosov „ 7-60 9 . „ 10-80 12 „ „ 13-SO 21 . „ 26.50 Po poštnem povzetju 2 vin. več. Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božiCno drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino po-nlkljano, s sukanlml stebrlčl za zvonce in tremi prekrasno žaredml srebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. In navod. vred naprej poslano jts K 2-—.
3 kosi 1 -
6 kosov .
K
7*25 10-50
K 15-50 20-25 39-50
I
9 kosov 12 „ . . 21 „ . . Po poštnem povzetju 20 vin. več. Pri naročltvl več kosov gorenjih zvonil dobi vsak naročnik 10 kosov izbranih umetno izgotovljenlh razglednic med temi božične In novoletne, ki jih prodajajo povsod po 10—12 vin.	722 7 l
Zamena dovoljena ali denar nazaj, zato nikak rlziko. Naročila naj se pravočasno naslovljajo na:
C. in kr. dvor. založ HANNS KONRAD, BrUx 1852,CeSko.
Zahtevajte moj nainovejšl glavni katolog, katerega do-pošljem zastonj in poštnine prosto.
Budilka
s Ntolpnim zvoncem, la kak<>v., :i0 ur idoča, ki bi|b urp in p«|-ure ter iintt glasen bud. zto-ohc, s svetlogladkiin okvirjem 30 na ▼ premeru, ka/.ai ni k 8 steklenim vložkom s tremi oteži, 8 letnim pismenim jamstveni ■ a m o K 6 60 samo H pono?! »Teteflm kazalnl. kom K 7 20. Nikak Hzlko; Zamena dovoljena aH denar nazaj l — Razpošilja proti p,(. victiu ali prejvposlabi denarja Prva tvornlca ur v Kruta
Hanns Konrad
c. »n kr. dvorni založnik
v Briixu št. 567 (Češko).
H»f?ato ilu^trovan cenik z nad 15000 podobami pihljam ntt za -
htero zastonj in franko w	«625 10 1
Združene tovarne za v<<lnino predajajo letos zopet ?"'<ljuČno po meni okroglo 4! 00 kom. takozvanih
MjaSKlh koceo za Konje
za ceno le K 4-40 komad in K 8-60 id par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so iopli kot kožuhovina. temnosivi, okoli 150 200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
Kazločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
Steiner-ievo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taborstraase 27 O
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Kadavcu, Komarno in Hrody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnici v Varasdu. posestnika \Veichbergerja, llosva, Grlinvvalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stanv, Kosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-dorf, Schenka Oerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr.	2267
Pri današnji draginji
se zamore štedltl samo s koristnim nakupovanjem. Naročite svoje potrebščine posteljnega in leiesnega perila, oblek za gospode, gospe In otroke, oprem za neveste nara.nost Iz tovarne. Pišite nam, na kar vam pošljemo
HT zastonj
In poštnine prosto velik katalog Zlasti priporočamo Iz tega:
tiuln. o »tank« 11 uln.
" * 4 1 meter brez hib« "" i I meter (i- 2 m dolge po Izberi Iz lodna, barheuta, flaneie, zimskega su>na, oksforda itd. Blago za bluze, predpasnike In brisače. 2559 10-1 Bluza za gospe Iz volne, barhenta,
moderne in solidne v vsaki velikosti od K 3 SO nad. Srajoo za gospo, zelo gorke ... od K 2-:i0 nad
Hlafie za gospe, zimske.....od K 170 nad.
Srajoe za moške, z ovratnikom ali ne od K 2 — nad Spodnje hlačo za moške, močne in
go>ke . .	.......od K 1-SO nad.
Plašči za dečke (od 5-14 letnei . . od K 6-50 nad. Plašči za gospoda, vsake velikosti . od K 11-40 nad. Vrhnje suknje za gospe najboljšega
kroja................... od K 5-50 nad.
Težki, močni konjski kool .... od K 3'— nad. Pišite po katalog na naslov :
Gebr. REIGHART, tovarna
Dornbirn 18, Rredarlsko.
Jzojemna zavarovalnica"
m Dunajska cesta 19 V Ljubljani Dunajska cesta 19 &
DDQBiiaiia v Med jato vi hiši v pritličju BMBBiBilHiaa
zavaruje
I. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premiAnine in pridelke \ S. proti prelomom zvonov, in	m «-§
S. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
£2
Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim!
Josip Polak
Ljubljana, Sv. Petra oesta
poleg ,HOTEL LLOYD".
Tnnnuina Špecerijskega
i rgovina blafla in ftpi.
rita na debelo (n drobno. Založena popolnoma s svežim blagom pod nizkimi cenami. Ekspert domačega brinjevca, hru-
iovoa in jagodovca. Prodaja semenskeua fižola pravega ribnifcana. io2 12—3
£	Kdor h c če kupiti sveže in dobro blago ter po zelo nizkih
C cenah, nai si ogleda to velikansko zalogo pri	2591 10-2
l IVAN SAVNIKU v Kranju
po domače pri Besenčanu na glav. trgu.
Tukaj se dobi vsakovr ' o sukno 7i> moške obleke, najnovejši vzorci za ženske obleke, kakor tudi lepi KJ,hanti, kambriki, pisano blago za moške sraice, platno za riuhe, porhantast« rjuhe, odeje (kovtri\ koči, garniture za postelje, platneni cvun, lepa močna bela kotenina z imenom „Besen£anovo olatno" kakor tudi srajce, ;podnje in zgornje hlače, spodnja krila, rokavice, nogavice, ogrinjalfce, šerpe, volnene in svilene rute in še druge stvari. Tovarniška zaloga zgornjih jop ter nepremočljivih pelerfn za ženske in moške po zelo nizkih cenah. Krojatl In Šivilje Imajo znaten popust na drobno in na debelo.

Telefon it. 210
U854. Prva domača slov. pivovarna
G. Al)ER=jevih dedičev
Ljubljana Wolfove ulice št. 12 Ljubljana.
Priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno
:: marčno pivo::
v sodcih in steklenicah.

Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
imtml trt SL n "»strova«« udri* s teiM poroitTom MlJNUA tU ft. It
»prejemahranilna vlogo v®ak nn	* to j«, daje za 200 kron
delavnik od 8. do 12. uro	* |4 |0 9 kron 50 vinar, na leto.
DMf« hnnttn- kojliic« m apnjcma}« ke« setev dtaaar, m4Mn njU« obrestovani« prekinile.
Naftlftirnaji« prilika za itcdraii.
L t, _ I 1 iiifl	Umm J. Šolnik I. r., podpredjtdntfc
Odvetniška pisarna
se nahaja odslej
v novem domu Ljudske posojilnice
na Miklošičevi cesti tik za frančiškan, cerkvijo
nasproti hotela ,UNION'.
Uradne ure od 8 do 12. in od 3.do 7 ure.
29*2 3 1
Priložnostni nakup!
Krasna žepna ura z verižico K 350.
30.000 komadov
Vup;jen'h, zaraditega pošiljam i krasno 36 ur idočo (»« iS! ur) „Gloria" srebrno anker-rem. isrc, švic kolesje z lepo gra\ir okl*-pjem, s sekundnim kazalcem In lepo pozlačeno ali pvs ebr verižico natančno idoč-. le za K 3'50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste švicarsko uro s pozlačeno verižico za 5 K Triletno pismeno jamsivo za vsako uro. Razpošilja proti povzetju
S. ROBANE, Schvelzer-Ohren-Exporthat,s.
2/71	KRAKOV št. 48.	1-1
Neštevilno priznan' In donaročil — Za neugaiajoJe denar nnz
hialaaa poatalj«
f 'Ji?«
takta I Pm MnnHl< Vffjšg^ ■)*■«. »tr-_ Pr	alca tU bta-
MHB »ta«, IM tm
———— migali«««
Urafea K ir—, K II—, R li ta K II-- t mira «•!*», t««« ilr.ka K 14 -. K it—, t !•—, K II—. Zflamlk 10 ca i.l(, ta tm lini K I—, K !'M lil h m cm d.ta, 71 cm Ilr.t K 4-M ta K l-M. Tadtla|tai ta« p. takrinik.il dragi meri. I-ictal aradr.d Ig ilme aa I p.* stali. K it b.lfil K 11—. P.illla m n.italaa proti. p. p.vzatj. .d K 10— aapre). Za-aunja .11 lasa) n vzame pr.H p.rrnlhrl potnih stroškov. "-
Butdlki Stebiil, Lahti HO
»rt Plin ■■ C.lkMB.
Najcen nakup češkega
posteljnega perja
5 kg nov., dobrega, sivega, skubljenega, brez prahu, K 9'40| boljši K 11-80) 5 kg dobrega napol belega K 16—|belo,mehkoK2i ,0; 5 kg snežnobelo, mehko K 28--, K 30 ", K 34--, K 361 5 kg snežnobel ne-oskublj. K 23--, K 26"-, K 29-— i puh siv i K 3-40, bel i 4--40, sneinobel a K 5 80 in K 6-40 pol kg. Pošlljatev franko po povzetju. Sme se zamenjati in nazaj vzeti proti povračilu poštnine. Pri naročilu se prosi za natančen naslov. IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Angel 16 pri Klatovu, Češko.
Puikc!
Lancaster . od K 26 — Flobertpuške „ , 8 50 Pištole . . , » 2-Samokre I . „ „ S- —
Poprave ceno. Ilustrovanl cenik franko. 2370
F.Oušek. Oaočno 123, Čschy.
Odlikovano. Ustanovljeno 1870
Vse vrste lovskih puik, dvocevk, risanic, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 12
Anion Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki zastonj In franko.
Ne stane nič.
Brata Lechner v Gradcu razpošiljata povsod franko velike, obsežne zbirke uzorcev lepega blaga za obleke, sukna za damske obleke v najmodernejših barvah, lodna za gospode in dame; platna za perilo, posteljne oprave, oksforda, blaga za hlače, barhenta vseh vrst, gradla, barvaste tkanine, zefira itd itd., poleg cenika za Jagrovo perilo vseh vrst za gospode, gospe in otroke, preprog, zastorov iz čipk, posteljnih preprog, kocev in iz-gotovljenega perila. — Kdor se hoče sam prepričati o nizki ceni naj zahteva po. c • po dopisnici.	2839 6-1
Vydrova tovarna hranil v Pragi VIII.
Izdeluje In priporoča ^ Vydro*o žitno kavo po pošti v 5 kg zavitkih K 4*50
Vydrovo otroško moko 1 kg za.....
Vydrcve juhne konzerve (grahovo, gobovo, iečno, riževo in rezančno) '/« kg (20 25 norčij) Vydrov juhni pridatek '/, kg steklenica . . Vydrov malinovi grog 1 steklenica .... Vydrove oblate (maslence, svetovnozn.) škatlja
25 kosov ...............
Vydrove oblate »Dessert delicat" z medenim
kremom, 50 kosov ..........
Vydrove oblate „Delicatesse" sadnega okusa in
s čokolado, 20 kosov..........
Vydrov „Buchtin" dišava za pecivo, '/j kg steklenica i zadostuje ravno za 25 kg moke , . . Vydro.e lumaii bonbone „Ambo" in tudi s .sidrom* v štanjolu 50 kosov ......
Vydrovo gorčico (ženoQ po francoskem in in kremžkem načinu kg........
= ..Domaii ptliBter	=
K 4*50	
i>	2*40
i»	l-SO
ii	3- —
ii	2- —
ii	2"-
ii	g._
ii	2-50
ii	1. -
ii	2- —
ii	0 80
A. HERHANN ueležjonlnrnD za
SLIV0VK0
= in fropinovec =
V VARAŽDINU, Hrvatsko.
priporoča svoje fipeoijalitete v dvojno žgani naravni slivovki, tropinovcu in drožniku po prav nizkih cenah. Večje množine slivovke se lahko v žganjarni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo. Radi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na Zganjamo « Varaidinu ali pa na
glavnaga zastopnika za Kranjsko
Josipa Zidarja
2940 (3-1)	v Ljubljani.
•idalitall i« odgovorni uradnik: D' ifaaall /um*
''«*»!« .ft.tnlllka TI,«),.,'
i