&■ -A».. JS,	,
A*«, W «> A . jjt
%*■ *£. ' y *
Naročnina Hstu : Celo teto 33 dia., pol teta '■$8 din., četrt teta 9 din. Izven Jugoslavije : spelo teto 65 din. Inserati ali oznanila se .aouač.unajo po dogovoru ; pri večkratnem inserir anju primeren popust. Upravništvo prejema naročnino, teserete fn reklamacije.
Telefon inierurban štev. 113.
NEODVISEN POLITIČEN UST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO
.Straža* izhaja v portdeljek, sredo In petah. Uredništvo In upravntštvo je v Mariboru, Koroška Gesta štev. 5. • Z uredništvom se more gomiti vsak dan samo od 11. do
12.	ure dopbldne. Rokopisi se ne vračajo» Nezaprte reklamacije so poštnine psosie. Telefon interurban štev. 113.
5. Štev.
Marlbop, dne 1.8« januanja 1B2B,
Letnik XIY.
[arije sociiaipatri-loto«.
Pred nekaj tedni so se socialni de-aokraii „ujedinili.“ Izvršili so lužijo srbijanskih desničarjev (veliki patri -olje 1 j), katerim načeluje Dragi&a Lap-4evič, s brvatškimi in slovenskimi so-drugi. Najprej so ustanovili list „Socialist,“ Citai ga seve'da ni nihče. Na to bo ukradli naziv „Radničke Novice" (glavno glasilo bivše komunistične stranke). V prvi jezi so jih imenovali „soeijalistično glasilo,“ Potem, ko j© protekcija policije lepo posadila v tiskarno, „Tucovič“, pa niso ukradli samo imena, marveč tudi medeninasto giovo Starih „Radničkih Novin.“ Ne-iaj Časa so izhajale kot soeijalistično g.asÜQ, Naposled so se pa tatvine toko sramovali, da so črtali na glavi lièto vse, kar bi vzbudilo sum, da so „Radničke Novine“ postale glasilo vla-ii ttdanih socijajlpatrjgotov. List je sedaj tako opešal, da dnevno ne more v č izhajati in zato ga bodo izdajali namo dvakrat na teden. V proglasu , •:i &o ga izdali ob tej priliki, jadiku -jejo, Češ, da jim težke povojne raz -mere ne dopuščajo izdaje dragega — nevnika. Pravi razlogi pa so v tej sitvari sledeči: 1, Buržoazija (vladne, kapitalistične stranke) nočejo več pokrivati strašnega deiicita, ki so ga so-biialpatrioti Lapčevičeve skupine u-brpeii vsled izdajanja „Radničkih Norm.“ 2. Papirja, katerega so jim morali preganjani komunisti po nalogu vlade prepustiti, je naenkrat zmanj -kalo. 8. List je po „ujedinjenju“ padel tako nizko, da ga razpečajo jedva le komaj 1000 eksemplarjev. Po buržujs dih listih pa se kljub temu še vedno hvalijo, da se nahaja štiri petin vsega delavstva v njihovem taboru. — Čudni ljudje in še bolj čudne tolažbe, s katerimi slepijo svoje maloštevilne pristaše !
jam
Pustite idealiste!
Jsdnjič smq beležili že drugi slu-pij krute obsodbe nekega vojaka, ki ie dosledno izvajal načela svoje veroizpovedi, — označene z nazarenstvom. Nazareno! in nazarenstvo je za našo javnost zelo nejasen poj m in zato je vredno da o tem nekaj spregovorimo.
Veliki mislec Leo Tolstoj, ki je toliko pisal o miru in ljubezni med ljudmi, je Večkrat omenil to versko sekto, m je eelo pisal o Nazarenih. v Madžarski, Srbiji in Hrvatski, javnost se pa v splošnem za njih ni brigala, o &jih ni ničesar vedela in za njimi tudi ni povpraševala in med ljudmi, ki «e po poklicu in zanimanju bavijo z vprašanji raznih sekt, so bili Naza -renči popolnoma napačno na glasu kot seka posebno stroga židovska sekta, *li pa kratkomalo kot nedoločeni utopisti in lantasti, ki pa sploh ne prihajajo v obiležje ali celo v ospredje javnega življenja.
Sele med vojno se je pokazala te-melum črta te sekte, če jo smemo na splošno tako imenovati, in vojno-sod • aijdte razprave so nam pokazale Nazarene kot idealiste, ki pa niso vers-3, oziroma cerkveno opredeljeni, lenirei kot pripadniki raznih krščanskih veroizpovedi] samo vezani po zahtevi praktičnega miroljubja na podlagi čistega evangelija
Nazareni so torej praktični puoi -listi in kot taki so bili pred vojno po javnem miši! en j n smešni in vredni sožalja, med vtìjno — pa nevarni. Ti i-dealisti verujejo v boljše življenje med ljudmi, kot je pa naše, in uboj ostane ia njih uboj bcez ozira na to, kdo ga »svrši in brez ozira na obleko, katero nosi človek. Oni stavljajo postavo in zapoved ljubezni nad zakonom mržnje, zato so bili med vojno kruto preganjani in v njih žrtvah leže velike moralne vrednote.
„Slobodna Tribuna“ št^68 prinaša značilne momente iz tega pregan-
janja in za primer posnemamo iz njenega članka naslednje: „Izmed raz nih epizod, kako so se branili Nazareno! iz etičnega prepričanja sprejeti orožje, je značilen slučaj mizarskega omočnika Franje Novaka. Na vežba-Jišču je zapazil c. in kr, komandant 4 kako se vse gnete okrog tega rekru -ta, ter pristopil, kaj da Je, Novak javi, da ne sbre me orožja, izvleče iz žepa evangelij ter reče: „Visoka vlada cl j volilne, da se ta knjiga tiska in širi m takt tudi ne brani 'izpolnjevanje UrfC-nin zapovedi."
komandant odvrne, da stoji v tej knjigi tud5 : „Daj cesarju, kar je ce -sarjeves"-
Novak za hip pomisli, potem pa sname vojaško kapo, sleče voj. bluzo, položi vse to k puški ter reče: „Vse to je last cesarja — in jaz dajem cekarju kar je cesarjevega;“
Napočila je vojna. Nazareni niso hoteli sprejeti orožja, bili so zato zaprti, mnogi '.udi ustreljeni in obešeni. One 31, julija 1914 so jih več zaprli v Novem Sadu in prigovarjali so celo njihovim ženam, da pripravijo svoje može k pokoršč.m« 2ene so prišle k jetnikom, štor;’.e so pa bajš nasprotno
ter rekle:	„Telo vam lahko ubijejo,
duše pa ne, Tako stoji zapisano.“
Vse krute obsodbe so rodile še več ; takih idealistov in končno je začelja ! avstrijska vojaška oblast dodeljevati j vse take ljudi brez vsega k vojni služ \ hi brez orožja: k saniteti, k delavskim kempanijam itd. Nazarenci so se ska-zali povsod zelo dobri in vestni, nobene težave se niso ustrašili, nobene nevarnosti se niso bah. Šikane raznih nadutih ieldwebelov in oficirjev so sprejemali s stoičnim mirom. Ti ljudje so bili torej hrabri protivniki čr -i o-žoltega režima in njih žrtve so pač viedna častnega spomina."
Sedai živimo y miru in taki idealisti se danes obsojajo na večletno ječo. Cernu ? — Mar zato, ker so po svojem trdnem efičnem prepričanju delali Avstriji toliko preglavic? — Če se že io ne upošteva, naj se tudi naše on -lasti zadovolijo s tem, s čemur se je celo kruta Avstrija končno sprijazni -la, Zrkaj se naues v miru tirjajo žrtve od idejo, ki je po priznanju kul -lunmuu sv(C? neiztrébìjiva in povrhu še zaslužna za ustvaritev naše dr Žave ?
Naša bilanca L1921.
		3I.	decembra I920			31. decembra 1921			
D abile se je ia		jugoslov. kron		švicarskih frankov		jugoslov. kron		švicarskih frankov	
100 švic. frankov		2280	-	—	— ,	5300	— ■	—	—
P	franc, frankov	880	—	38	10 j	2175	—	41	10
P	nemških mark	314	—	8	65	148	—	2	00
»	laških lir	513		22	05	1145	—	2l	70
»	angieš. fantov	51500	—	3333	—	III.OOO	—	2148	—
»	amer. dolarjev	14800	—	655	—	26.000	—	513	—
»	čeških kron	176	—	7	10	380	—	7	30
»	nem.-avst. kron	34	20	I	42	5	—	—	19
P	ogrskih kron	—	—	I	10	43	50	—	85
P	jugoslov. kron	— '	—•	4	10		—	2	—
P	romunskih lei	I90	—	—	—	200	—	—	—
en	napoleondor	482	—		—	930	— '	—	—
Narodna banka.
Aktiva	Dinarjev	Dinarjev
	8. decembra 1920	15. decembra 1921
Metalna podlaga	436,033.170	384,968.726
Posojila	265,716.275	619,564.410
Dolg države	3.121,528.712	4:438,945.875
Vrednost drž, domen	2.138,377.163	2.138377.163
		
P a s 1 v a	Dinarjev	Dinarjev
	8. decembra 1920	15i decembra 1921
Glavnica	10000.000	10,925.000
Rezervni zaklad	705.011	859.637
Novčanic v prometu	3.20*,563240	4.620,502.255 j
Terjatve države	2.138 377163	2.138,377.163
Razne obveznosti	581,980.489	681,425.730
Saldo raznih računov	24,029 416	129,766 390
Pogled na predležečp številke-nam več pove, ko debele knjige. — Štev 1-ke so neizprosni sodniki. — Ti sodniki nam kažejo, da se je pri Narodni banki metalina podlaga, to je zlata in srebrna vrednost v letu 1921 zmanjšala za 51 milij. 64.444 dinarjev ali 204
milijonov 257.776 kron, jn da se je papirnati denar v letu 1921 pomnožil za 1,413,989.015 dinarjev! ali 5 milijard 0">5.750.060 kron. Kam je šel ta zlati m srebrni denar, ni povedana.
Ce je torej vedno več papirnatega denarja v prometh in vedno manj zla-
te in si-ebrne metalne podlage, ni čuda, da nimamo nikjer kredita, in da kurz naše krone vedno pada, Navedeni sodniki nam nadalje kažejo^, da smo na borzi z našo krono srečno sko raj tja prijadrali, kier je bila t, 1920 nemško-avstrijska krona. Decembra L 1920 se je dobilo za 100 nemško-av-strijskih kron v Svici 1 frank in 42 centimov. Decembra 1921 se pa je dobilo za 100 jugoslovanskih kron v? Svici 2 franka. Po zadnjem kurzu pa le še 1 trank 90 centimov.
Koliko se je takrat pisalo o skrahirani, bankrotu! in lačni Nemški Avstriji !
• 4
Sedaj je naša krona na istem mestu, in če bodo naše obupne razmere še naprej trajale, utegnemo če» eno leto tam biti, kjer je letos Nem, Avstrl ja, ki dobi za 100 svojih kron v Svio! 19 centimov, ali 19 vinarjev našega prejšnjega denarja.
Ali niso res to Obupne razmere, če nimamo dosedaj še nobenega rač, zaključka od državnega gospodarstva, če nimamo rednega državnega proračuna, Če niti finančni minister, sam ne ve, koliko ima država dolga, toraj tudi ne more vedeti, koliko znašajo obresti za ta dolg, Vsled obupnega stanja naše valute so se tudi proti letu 1920 obresti naših vnanjih dolgov podvojile če ne potrojile. N aše pokrajine so morale z bivšo Srbijo pre vzeti tudi vse njene predvojne in voj. ne dolgove, toraj so prevzele tudi plačevanje obresti. Ce je tedaj leta 1920 po tedanjem kurzu znašal: ta srbski vnanji dote v naših kronah 50 milijard, in najmanj 5% obresti 2!4 milijarde znaša po sedanjem kurzu najmanj 100 milijard in 5% obresti naj-manj 5 milijard. Ge bo šlo tako nar prej, bodo vnanji upniki nam vse zar rubili, in mi bodemo morali plačevati za tuje obveznosti, med tem ko se za naše vojne in predvojne doljgove živ: krst ne zmeni.
Davčni vijak deluje neprestane^ vedno z večjo silo in nikomur n« pade v glavo, da je taka finančna politika, ki le izmozgava., ne nudi pa ni česar, skrajno škodljiva za državo,
V rudokopih se imenuje brezobzirne izkoriščanje rudnika „Raubbau‘V Kako naj bi pa imenovali tako državno finančno politiko, ki od davkoplar (Sevalca zaMeva brezobzirno te dolžuo-Bti, ne skrbi pa država, da bi svoje razmere uredila in osigurala drža vij a nom eksistenco.	’	j
Nedavno' je ljubljanski"’"dnevnik „.Jutro“ razpisal nagrado za najboljši odgovor na vprašanje: Cesar nam je najbolj treba, v Jugoslaviji! — Pre* verjen sem, da bi 90 % našega prebivalstva dalo isti odgovor: Treba nam }e poštenosti ki morate v j-avpi.in.zasebni upravi. Dajte nam garancijo, da bo javna uprava poštena, pa se botto naše razmere kmalu zboljšale. Kèj je vzrok vedno rastoči draginji? Neoviran Izvoz naših živil, da si nekateri brezvestni visoki in nizki špekulanti polnijo žepe na račun bednega prebivalstva. Prepovejte vsak izvoz živil in cene bodo takoj padle, padle pa bodo tudi mezdne cene, ker delavec, uradnik bo vsled tega ceneje živel in ne bo zahtevali vedno višje plače, ker draginja pečda. Ce borlo mezdne cene ;bš6!-vitES!^i-	sedaj
drago puodajàtì, da plača tudi drugo, jjoirebščme, ceneje kupoval, žalovali bodo te nekateri oderuhi na visokih in. nizkih mestih. Ko se enkrat cene živilskih potrebščin stabilizirajo, se lahko zopet omejen izvoz živil dovoli, ko bo krito domače prebivalstvo.
Kaj pa (tela naša vladna večina ? Nič! Prepirse za ministrske stolčke ki kakor znano, veliko nesejo. Kaj pa dola naš parlament? Nič! Toda gospoda. pomislite, da se ne sme preveč napenjati strune, ker lahko poči. Kaj pa potem? Ali res ne sprevidijo naši merodajni krogi, da igr an. o najžalost-nojšo vlogo nasproti inozemstvu z našo obupno upravo? Kdo pa nam mo-
re kaj zatipati? če imi nifi najpriuutiv nejSe bilance predložiti ue moremo. ~* Edino borza v Curihu poroča na kon-eu leta 1921 da jo naša krona padla za 210 lodk proti decembru 1920.
E1 oslancì. ali se nè zavedate svoj ; !i dolžnosti, ali se ne zavedate, da boste morali dajati za svoje delovanje ve lilcem in Javnosti odgovor !
.Takrat vas bodo neizprosljivi sod mki, številke propadajočega gmotnega
iiln J rv	rrvnilfi t/'A v» rviw ciA/VrrfrV-
otrCVjUAic jji upauuyvvv^ci 0uiunwpa
stanja države sodili, ker ste soodgovorni za ves ta nered v državi. Ge nočete vi pomesti z sedanjo gnilobo, bo prišlo ljudstvo in samo opravilo to delo. Toda tokrat bo linda.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Včeraj, dne 12. t. m., je odpotoval tcralj Aleksander iz Sinaje v svojo •prestolnico. Kralj Ferdinand je zaroto kralja Aleksandra s princeso Ma-* iole že uradno objavil. Kralja Alek-> *ndra pričakujejo v BeLgradu z ve -i kimi častmi. Včeraj, oziroma danes
jo vršila seja ministrskega sveta , v kateri je kralj osebno naznanil svojo zaroko z muransko kraljičino, Dan poroke še ni določen. Vršila se bode najbrže obenem s kronanjem, ki se mora po ustavi vršiti še letos.:
Demokrati so poslali v zakonodajni odbor 17 novih članov in .-ned drugimi dr. Kukovca, Reisnerja, in dr. Križmana. Glasovalna mašina •nadne večine je torej kompletirana.
Vlada namerava ustanoviti par novih delavskih zbornic v Zagrebu., Splitu in Novem Sadu. Zbornice bodo provizoričnega značaja. Njih na-k ga bo obstojala v tem, da sestavijo . olilni zakon in razpišejo nove volit -fce
NEMČIJA.
Nemška delegacija pod vodstvom ministra za obnovo dr. Ra thennu-a je dne 11. t. m. dospela v Cannes Delegate so sprejeli Carter on, Briand in Locheur Dr, Rathenau je z ostalimi delegati v reparaeijski ko • jouSiji pojasnil Lloyd Georgu stanje re pciraoijskega vprašanja in dolgov, ki bi jih Nemčija morala plačati.
BOLGARIJA.
B o l-g a r s k a vlada je skie n ita 20% redukcijo uradniškega kon ti agenta.
ITALIJA'.
Genova bo v kratkem torišče važnih dogodkov, Velesile so si izbrale to mesto kot sedež gospodarske medza * vezniške konference, ki bo reševala reparaoijska vprašanja cele Evrope . Konference v Genovi se bodo udeležile: Amerika, Franoija, Anglija, Rusija, Nemčija, Italija, Japonska in pa članice male antante.
IRSKA’.
Irska zbornica, takozvani Dall Ei* reann, je odklonila izvolitev De Valere sa predsednika irske republike s 60 profi 58 glasovom. Za predsednika |è bil izvoljen z vsemi glasovi proti enemu Arthur Griffith, Angleška vfa-da je odredila, da morajo angleške Čete Irsko zapustiti, Griffith je sestavil novo vlado, ki bo sklicala parlament. De Valera je s tem doživel velik po
iH&t
Izkoriščevalci.
Vojna odškodnina se izplačuje komu? — Revežem, vojnim sirotam-in vdovam, invalidom? — Kaj še; Naj-višjim, dvorjanom in milijonarjem n — Beograjsko sodišče za priznavanje voj« ne Odškodnine je vzelo v pretres „najnujnejše“ zadeve ter je tako pomirilo vc4ne oškodovance gosp. princa Djordja in Pavla in pa Nikolo Paši -Ča — same velike vojne siromake in oškodovance. Dvor je zahteval 1 mi -/fjon 180 tisoč dinarjev in pa 1 mili -jen 686 tisoč frankov,, prisodilo se mu Je pa samo 1 milijon in 119 tisoč din, Pnno Djordje je zahteval 73.968 din . in 57.000 frankov, dobi pa 178 tisoč dinarjev, ne^aj manj, kot je bil zahte-\ul, in stari PašiČ je strahovito hud, ker mu ponujajo samo dobro petino od poldrugega milijona, ki ga je zahteval. Sodišče se namreč brani odško dovati razne dragocenosti: ure, doze, slike, srebrno okovane puške in hand-Sarj«; darove kraljev in carjev, — in
PašiČ, ki noče odnehati, je že najel ad u'kata, da goni stvar dalje do iiaiviš-jih mest, dokler si Pašič kot šef via de svoje zadeve sam ne reši. Ge še povemo, da je dobila tudi oficirska zadruga Dom kazino v Beogradu dva in f ol milijona dinarjev odškodnino, bo menda še tako naiven ali zakrknjen Človek spoznal čudno postopanje s pravo vojno sirotinjo, ki propada v najhujši bedi.
Kako se zasluži dota. V srečni Jugoslaviji postane marsikdo čez noč milijonar, državne dobroto ipa gredo celo tako daleč, da oskrbijo dekletom uidi lepe doto, kakor je razvidno iz naslednjega, v „Slobodni Tribuni“ štev-79 beleženega slučaja: Pri komisiji-za razmejitev z Madžarsko je opravljal važno in slavno delo podpolkovnik V. Kostič, njemu je bila pa dodeljena kot p.sarica gdč. Ljubtfca Ivanjševič iz Beograda, ki sicer ne zna tipkati, kar ji pa ni bilp. v zapreko, da dobi prav nitro naslov „sekretarica“ in pa plačo od 40 funtov šterlingov mesečno, kar znaša po našem državnem kurzu 4200 dinarjev ali pa 19.200 K meseč -no. Veste, zakaj je prišla ta gospodična v to, tako dobro plačano službo?! Vato, ker je bila podpukovnikova nevesta in je danes že njegova Žena z lepo državno doto. Sicer tudi gospod podpolkovnik ni slajbo zaslužil. Imel je poleg svoje plače po šarži še 85 fantov šterlingov ali 40 800 K na mesec, Ker se mu ta plača ni zdela dovoljna, je pripeljal še svojo nevesto da markira uradnika ter vleče mastne dohodke, ki pridejo/za oba na mesec na nič več in nič manj kot 60,000 K -- Temu slučaju ravno nasprotno pa imajo v Mariboru pri razmejitveni komisiji nastavljeno neko Slovenko, ki z.ua dobro pisati, — za mesečnih bonih 2000 K. Tako torej, eni v kratkem času lepo doto, drugi pa toliko, da jedva živi* Denar se razsiplje, pa tako, da se nekateri bogatijo, drugi pa -stradajo.
se v Bosni samo v enem kotaru (okra- « prišel je drug zdravnik iz Ptuja ;
iu) iZŽamd več davkov TVftcrn	1K	c-n In v ni/, Iv.» irt-nl „n	rt. .
15 sc-„Naša
iu} izžame več davkov nego iz büanskih okrugov? —, Tako Pravda.“ Mi „šokci“, >vabe“ pä pravimo: Blagor i nam, ker nas hvalijo že — Turki!
Papirnati Čevlji in komunizem. V Sarajevu se je nedavno odigral zanimiv slučaj. Lastrifkj čevljarske obrti, n^ki Bariši5, je denunciraj, enega iz-* med svojih delavcev, češ, da je komunist čeprav jo ta delavec vedel o komunizmu toliko, kakor kakšna kuharica o astronomiji. Stvar je prišla pred sodnijo. Delavec so je branil in dokazoval, da ni komunist. Prosil je usmiljenja, ker je oče dveh otrok, to-c|a. ~-zastonj.' Obsojen je bil na 14 dni. In obsojen je bil kljub svojemu dokazu, da ga je Bartšič sovražiti sa-mo radi tega, ker ni hotel izdelovati čevljev s papirnatimi podplati, katere je oddajal uradniški nabavJjjalrii za-
pru$5, p z*!£a^ ^ kil povoljen :
I roti Barišiču ni nihče dvignil obtožbe radi goljufije, delavec je ležal 14 dni v zatohlem zatvoru, sodnik bo pa za uspešno pobijanje komunizma najbrže dobil kakšno odlikovanje
ki
Dnevne novice.
Našim „slavnim“ cenzorjem v ved nosi. Naše cenzorje ki čitajo samo ma rioorske liste in Hribarjeve (fermane g c do „slobodne" štampe, moramo po
da sedaj več notranji in policijski mmislllfir fimlnllr	. ■
Beležke.'
Kraljeva zaroka. „Novi čas1 pi-)j0>.“a jj® kraljeva zaroka voda za.podaljšanje življenja vladnemu' mlinu. Vladm krogi so mnenja da nikakor ni mislia na nove volitve v doglednem času, ker bi znale rotitve prinesti neugodne iznenađenje in bi bij uspeh kraljeve zaroke ozir. ■ poroke zmanjšan, Zato bo vodila sedanja vlada posle, dokler se razmere temeljito ne spremenijo.
Ferska neenakost. „Narodna Politika z dne 10, t. m. piše : „Finanč m minister objavlja proračun za leto 1922. Iz proračuna je razvidno, da doj’ bijo pravoslavni za versko upravo in sole 147,745.758 K več nego katoličani j rosvetno poverjeništvo v Zagrebu je izdalo naredbo, da se odslej ne sme poučevati na sledečih praznikih: Sv. Save, na drugi dan pravoslavne Vel like noči in na drugi dan pravoslavr nihe Binkošti, Ukinjajo se pa sledeči šolski prazniki katoliškega značaja: Markovo, Svečnica,, Vseh vernih duš dan in praznik sv. Alojzija* Dva dni pred pravoslavnim Božičem je izšel v zagrebških tistih službeni komunike, v katerem se zapoveduje, da se ima pravosl. Božič praznovati kot — praznik. V vojašnicah silijo katoliško mo* štvo k praznovanju krsne slave, V Sarajevu je občinska uprava na Stefanovo zaukazala katoliškim delavcem neka javna dela. Na katoliški Božič je zasedal zakonodajni; odbor parlamenta ter reševal važne zadeve, ki sc tičejo pretežnega deta katoličanov, Iu pri tem se nihče ni oziral na kado liške poslance in katoličane v sp’donerai
Turki nas - hvalijo. Urednik carigrajskega lista „Jeni Sark“ je jriofcčil fotografije dveh muslimanskih ministrov naše kraljevine ter piše o velikanskem zadovoljstvu, ki vlada v naši državi* Sarajevska „Naša Pravda“, glasilo avtonomističnih muslimanov, pa vprašuje: „Ali je „Jeni Darkovemu“ uredniku znano, da je bilo v naši državi ubitih na tisoče in tisoče muslimanov (v Stari Srbiji) v doli, ko sta sedela dva muslimana na ministrskih foteljih? Ali je „Jeni Sar-kovemu“ uredniku znano, da sta oba muslimanska ministra v sedanjem kabinetu žalostni figuri in da ju naziva-jo belgrajski listi - „prašiča“? Ali je SarkOTomm“ uredniku znano, da
lioijski minister šolnik; Pribičevič ki if svojčas upeljai glede cenzure haj-duske manire. Usfavme člene, ki govorijo o tisku, je začel v pravilnem smislu razlagati g. cenzorjem minister pravde dr. Laza Markovič,. Gosp. Markovič se je mudil v Zagrebu in je priznaj, v uredništvu „Hrvata“ bio-kašem, da je počenjala pod Pribičevi-čera cenzura gorostasne brezzakoni o sti. G. Markovič je odločno rekel, da nikakor ne sme raiii enega ali drugega stavka obustaviti celi list,, ampak se mora takoj označiti, kaj je zaplenje no, Cenzurirano se odstrani, in takoj to s6 mora listu omogočiti druga izdaja. Mislimo, da je glede cenzure ©cimo kompetenten minister pravde nè pa trgovsko naobraženi ravnatelj banke „Slavije“ in slučajno sedaj tudi pokrajinski namestnik Hribar,
F znamenju centralizma. Prosvetni minister Pribičevič je razposlal na vse šole naše kraljevine cirkular, naj se ustanavljajo iečaji1 za analfabete. tl! nas J Sloveniji vendar ni analfa-Mtov, Gospod Pribičevič ima o ST(o-vencih iste pojme analfabetizma kot o Makedoncih in Arnavtih. Taki fer-mani so znak centralizma in se morajo izdati za celo kraljevino, akorav no sija na njenem severu kulturno soince, na jugu pa brije zima v prosvetnem oziru. Našim poslancem priporočamo, naj poučijo g, Svetozarja o Slovencih. G, minister naj štedi gle-de Slovenije s papirjem in naj jej ne vsiljuje fermanov o tečajih za an alfa beto katerih, hvala Bogu, Sloveni) ' do danes ne pozna.
Našo vero morajo v Beogradu boli respektirati! Za časa katoliških bo-.fP1*1 Proznikoy so v Beogradu skle-mh zakon o zmanjšanju davka v Srbi Ji. Mislih so si: takrat to lahko sfori mo, ker katoliški poslanci ne bodo navzoči. Na prazjnik Marijinega Brezmadežnega spočetja v adventu so i-meh fantje iz treh katoliških občin v Prekmurju nabor. V Prekmurju so morali priti tudi župniki na nabor s fanti in so morali prinesti s seboj krstne knjige; v nedeljo pa morajo katoličani v cerkev! In naši. fantje so morah iti k vojakom ravno v nedeljo in ravno en teden pred Božičem.
.v nedeljo je vsak človek rad doma, Pfpf’ posebno pa še oh velikih praznikih, Iz tega se vidi, da v Beogradu, posebno pa še pri vojaški oblasti, nimajo prav nobenega ozira na naše naj večje praznike. Tako ne sme iti dalje.
S takim postopanjem državna oblast izgubi ves ugled pri ljudstvu. Prosimo naše poslance, da to v Beogradu čisto naravnost povejo.
Čudni zdravniški tarifi. Iz Vurber ga nam pišejo: Tu je bila neka oseba bolna. Dala je poklicati zdravnika iz Ptuja, ki ji ni prav nič pomagal, a računal je 2000 K. Voz izvoščka iz Tinja je stal še posebej 600 K, Zdrav nik od Sv. Lenarta v Slov. gor. k i-sti osebi je računal 1© 800 K. Tudi ne ka druga oseba tukaj je bila bolna.
se je zelo brigal za bolnika in je računal samo 460 K. Vprašamo: Kakšni so tarifi zdravnikov ? Ati sračjo Mravi mki ljudi dreti, kakor se jim poljubit Za zdaj naj zadostuje to, za naprej bomo ljudsko oderuhe imenoma na. vedli.
Škofovski kandidati* Versko ministrstvo se bavl z vprašanjem q iz polnitvi izpraznjenih škotovskih i pieöt v Sarajevu, Šibeniku, na Krkut Splitu, Beogradu in Subotici. Kot škofovski kandidati se imenujejo: dr. SarHL za Sarajevo, dr. Novosel1, župnik • v, Vinkovcih, msgr. Vidas za Krk, dr. Beuefačič iz Krka, prof. Truta, do-minikaneo Bačič, dr. Srebernič tu be-ograjski župnik Vagner za Beograd*.
Novi škof za severno Dalmacijo. Novi Škof za severno Dalmacijo Paaa-teljič, bo 21. t. m. slovesno ustoličen v Šibeniku. Škofijo so premostili iz «Zadra v Šibenik.
Iz dnov. reda so vrgli izročitev’ìai sodni j sko zasledovanje zasledovanja Radiča in drugih poslancev Hrvatska-ga bloka. Minister dr. Laza Markovič je ob isti priliki, ko je govoril o cenzuri, priznaj, da je to nezakonito in samo pripravno, ogrožati politično svobodo. Minister ie tudi dejal, dajo bilo nameravano in sedaj ovrženo sod nijsko postopanje samo želja krvoločnih po!icajdemokratov4 ki so že davno zgubili smisel zakonitosti in svobode. Obsoditi sp mora. Komunistični , narodni poslanec DjakoviČ iz Sarajeva je bil pol leta zaprt v Beogradu , češ, da je zapleten v vidovdanski a -tontat. Preiskovalni sodnik Vu.ič je naravnost pozival sarajevsko policijo, naj iznajde obtožilen materija! proti n emu. Sedaj so ga v Beogradu rešili obtožbe, odgnali so ga pa v Saraje -v o, da ga policija obsodi, oziroma, da vse napravi, kar beograjska sodnija m mogla storiti. „Slobodna Reč“ pravi v tem slučaju, da je 1*1 D.akovič ze od Avstrije obsojen radi veleizdaje, pa je utekel, lahko bi se napravih), da sedaj izdrži to, od rajne Avstrije i nsojeno kazen.
Kaj zahtevajo v naši kraJjeMni Nemci! Glasilo vojvodinskih Nemcev „Deutsches Volksb’iatt“ je naslovilo na. beograjsko vlado odprlo pismo, v ka terem poživlja vlado, naj se zavzame tudi za invalide, vdove ter vojne ei-rote, ki so nemške narodnosti. To svo j’o zahtevo podpira z dejstvom, češ: Nemci so v Jugoslaviji najmočneje ter najbolj delavni element4 zakaj se ne bi tudi med nje razdeljevala zem-ija^ „D. V.“ zahteva, da; se t»rž kot brz_ pociölii Nemcem Volilna pravica* Zahteva vojilne pravice temelji venderle na ljudskem pravu in v demokratični državi, kòt je Jugoslavija bi vendar niti zahtevati ne bilo treba tega, kar bi se moglo dati že potom splošno priznanega ljudskega prava. Nemci nadalje povprašujejo, zakaj se ravno- njim odvzema pravo, katerega, so vživali v stari Avstriji skupno & svojimi slovanskimi sosedi in se jih smatra danes kot brez domo vìnce na* zemlji, katero so ravno oni pretvorili iz močvirja ter blata v rodno,, Gladio naših Nemcev tudi pravi, da fe sa** mo ona država velika ter močna, « jv kateri je narod zadovoljeii in srečen* Naša kraljjevska vlada si bo le tedaj ustvarila najti-dnejši temelj večine, a-ko bo udejstvila enakopravnost vseh naših državljanov brez razlike veroizpovedi in nai’odnosti. Taka zahtev» naslavljajo na vlado vojvodinski Nem ci. Tem nemškim zahtevam dostavlja „Narodna politika“: Dvomimo, da bi bila primitivna pamet /današnjo radi-kaliio-policajdemokratske vlade pristop na za te res državotvorne zahteve, — Ako bi bile, sedanja vlada res voljna, primerno oceniti nemške zahteve, bi se morella poprej ozreti na Hrvate, ki zahtevajo zemljo v Slavoniji in, Vojvodini, a se nik do ne zmeni za njihp-ve prošnje. Dokler vKada ne uvede e-nakopravnosti med hrvatskim ter srbskim plemenom v Vojvodini, je zahteva enakopravnosti nemške narodnosti utopija.
Komisija Zveze narodov o Albank ji. Komisija, katero je poslala Zvem narodov v Albanijo, da preišče na licu mesta, alibanske spore, je sedaj po-daja poročile o svojih pohodih po Albaniji. Komisija je predvsem obiskala) Drač in Tirano, kjer so jo navdušeno sprejeli & septembra, od tamka| pa je odpotovala v miriditak» oaesnljia*
Miriditski parad je- iiepismen.ìn voÈ-. lan, da se pokori' tiranski vladi. Ko-.imisija je dognala, da je zakrivil ves ironed mod Miriditi Marko Gjoui., öjoni $e hotel postati voditelj neodvis’ ne mlriditske oblasti. Albanska vlada je ponudila Gjonu važno upravno mosto, katerega je pa odklonil. Marko je »skočil v Srbijo, odkoder se je vrnil med Miridite, v. mescu juniju z novci, katere je nabral pri svojih pristaših.
S tem denarjem je potem zadel med Miriditi propagando, deš, da hoče tiranska .vlada omejiti dosedajq miridit-sko versko svobodo. To novo Gjonovo propagando je peädpiirala sirthja .jt|er. .Miriditi, ki so bili kot nepismen na-4rod izpostavljeni „milosti in nemilosti nov» propagande. Ko je poslala albanska vlada syqjo vojsko na jugoslovansko, mejo, je preskrbela Srbija Giono z municijo in on je napadel albansko vojsko V polovici mesca no* verahra, 'ko je bila že objavljena evakuacija Albanije od strani jugosliovan-i »ko vojsk», Gjoni ni pobegnil, ampak ■ostal med Miridiji, Komisija je obiskala tudi kraje, kjer se nahaja jugo-.«lovienstka vojska z željo, da bi stišala «»»Il vojngkih oblasti v AljbanSji. Komandant srbskih det je odgovoril, da n im ft «a to misijo inätrukcij od »trani vlade, a je izjavil pripravljenost* da »e bo obrnil da svoje vlade* da dobi od nje potrebna pooblastila^ Komisijo- ni čakala na odgovor iz Beograda, ampak je odpotovala. Ob kon »u izjavlja komisija, da je bi,ta v Ti- ‘ rani za dobo ministrske krize, a tamkaj Bi bilo! prav niktaoega nasilja, krvopreTitja ali neredov;
ffarodiia banka pod kontrolo. Ker jpo »aha valuta vedno bolj rakovo pot, «osi gotovo znatni 'del krivde na maSeta slabem valutnem stanju beograjska Narodna' banka. Vladni kro” gì m tegobi®. zaupanje do Narodne bacite in je že imenovan poseben odbor, ki bo kontroliral poslovanje Na-rodne banke, z devizami. Odbor je že začet svoj posel. Dosedanje nadzorstvo aad poslovanjem Narodne banke je rrflKi inšpektor finančnega mihist rabiva. '
Angleški bankirji v Beogradu. — Beograjski finančni krogi pričakujejo z veliko nestrpnostjo prihod angleških ■bankirjev banke Bolton. Prihod an-gleikjh bankirjev v Beograd ima kot •Uj : zaključek že davno začetih razgovorov glede najetja našega zunanje ga posojila v znesku 123 milijonov funtov Sterlingov. V očigled temu prihod* Angležev v Beograd je treba povdailti. da ni podal naš finančni minister do danes javnosti pravi nobenih informacij gleda vladnih razgovorov o našem posojilu v Londonu Pftrpsu,
Bogata sinekura. Naš zunanji minister je imenoval diplomatskim pred’ slaviteljem naše države v Južni Ameriki Ivana Grisogona. Kolikor je znano* že ima naša država v Južni A-anerii» svojega zastopnika in je to novo imenovan je samo nepotrebna pre’ *krba na državne stroške ali — sinekura. Gospod Grisogoao je že odpotoval «a svoje mesto, ‘
Bodočnost Beograda. Beograjsko časopisje razglaša, vesti o velikanskih stavbenih načrtih, ki se bodo, izvedli
v	naši prestolici. Projektiranih, je 20 ministrskih zgradb, nova cerkev ter novi kraljevi dvor, 16 ljudsko&olških .pohlepi., veliko srednješolskih zgradb nova opera in dramatsko gledišče, no
vi	kolodvor, tlakanje celega mesta, ka nalizacija, sokolska telovadnica, šport no igrališče, klavnica in mnogobrojne druge zgradbe kol: borze, bančna poslopja, kopališče za zimsko in poletno .uporabo, dirkališče za konjske tekme itd. V Beograd je pozvanih mnogo od ličnih arhittektov, ki bodo oddali glede novih zgradb svoje mnenje.
Buški knez — žepni tat. V zadnji dobi 30 bilo izvedeno na vlakih med Beogradom in Zagrebom precej prav drznih in spretnih žepnih tatvin. Železniška policija je zalo naročila svo-jumu agentu Petričiču, da spremila ta vlake ter zasleduje tatu. Zadnjič je ta agent v Vinkovcih, ko je poslušal tožbe nekega trgovca in nekega oficirja za naenkrat'izginelimi listnicami, postal pozoren nad nekjim človekom, ki je neprestano šetal iz kupeja v kupej ter se motal okrog vhoda. Mož mu ,q bti zelo sumljiv, zato ga je ustavil ih preiskal. Privlekel je na prvi mah iz njegovega žepa listnico, katero je o -k rađeni trgovec takoj spoznal za svojo, Žepni tat se je pa izkazal kot nek Aleksander Kovalevskij-Sergejevič, le-,a 1902 rojeni sin kneginje Aleksandre ii rubeokoje in kapetana kneza Kova-levskega, torej pravi in pravcati vi -sckorodni knez, ki je bil v Wrgnglovi vojski poročnik mornarice, po prihodu v Jugoslavijo pa dalje časa zaposlen p» pošti v Ljubljani, dokler se ni loti? dobičkanosne žepne tatvine. On •priznava svoja dela ter govori o vsem tem, kot o kaki obrti.
Velika poštna tatvina. Na poštnem uradu Beograd 3 je bilo nedavno oddano denarno pismo* naslovljeno na Dervišbega Brankoviča v Rogatici. Pismo je prispelo v, Rogatico — oropano. Vsebovalo je 25 bankov-icev po 1ÜÜ0 dinarjev. Poštne in policijske oblasji so uvedle strogo preiskavo.
Razbojniki. H gostilničarki Katici Margan v selu Suša, občina Grle, so pred pai’ dnevi prišli tajanstveni gostje. Dohitela jih Je noč, prosili so za prenočišče. Oblečeni so bili v vojaške uniforme. Oboroženi so bili s karabinkami. Odnesli so ji 17,000 K. Žandarmerija jih zasleduje.
Enotne cigarete za. celo našo kraljevino pripravlja beograjska monopolna uprava. Te nove cigarete bodo Imele sledeča imena ter cene: „Jadran“ 100 komadov 50 din, „Kosovo" in „Sumadija“ po 40 din. Ravnokar omenjene cigarete bodo za nobel gospodo in bodo opremljene s P o se ligo finimi ustniki (Šbici), ,,jBregalni-ea“ po 25 din. 100 komadov, „Kreka“ po 16 din. „Drava“ po 8 din, Te ciga rete bodo tudi opremljene z ustniki. Brez ustnikov bodo: „Vardar“ po 28 dinarjev, „Neretva“ po 20 din, „Mo. rava“ po 15 din., „Zeta“ po 11 in „Sava” po 8 din#
Vinarski in sadjarski odsek Kme-„ tijske družbe ima dne 21. januarja oh
11.	uri v vinarski in/ sadjarski šoli v Mariboru svojo sejo.
Pevsko društvo in salonski orkester v ; Slovenjgradcu priredita v nedeljo, dne 15. januarja 1922 v Gotovi, dvorani koncertni večer. Začetek ob 8. uri zvečer,
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 276—279, francoski frank 23.75 naših kron. Za 100 avstrijskih' kron. je plačati 4%, za 100 čehostovaških kron 453—165, za 100 nemških mark 150 -135,-za 100 laških lir 12.25 na šili kron, V Curlhu je vrednost naše krone 1.65 (1 centim =■ 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja padla za 10 točk.
Iz Ptuja.
Župan Lo z Luše k je že prevzel od gerenta dr. M» Senčarja občinske posle in že uraduje.
Čajanko s plesom v prid ptujsko dhaške kuhinje so priredili dne 11, t.. in. ptujski akademiki,
Poročil se je dne 10. f. m. gosp. Rudolf Wibmor iz stare ugledne ptujske rodbine z gdč. Stuart Yuli, nečakinjo grofa Orsicha, posestnika Ronkovega milna v Skorbi. Bito srečno!
Umid je dne 7 t. m. hišni posestnik m trgovec Franc Müllerei v 60. letu svoje starosti. Trpel je že dolgo časa na raku in vodenici. N. p. v m' — Istega dne je umrl na sušici g. A. Batič, 21 let star, sin vojaškega puškarja. Bil je samo šest tednov bolan.
N.	p. v m.!
Društvo hišnih najemnikov, ima vsak prvi in tretji torek v mesou svoje sestanke v kakem razredu gimnazije. Važnosti društva v današnjem času ni treba posebej povdarjati, zato bo vsak v lastnem interesu pristopil kot član, zlasti ker znaša Članarina mesečno le % din.
Iz Maribora.
Jugoslovanska Obrtna zveza, krajevna skupina za Maribor, in okolico je imela v sredo cine 11. januarja zvečer v prostorih mojšterskega društva svojo prvo odborovo sejo. Udeležili so se je vsi, pri zborovanju dne 4 jan. izvoljeni člani in še več zastopnikov posameznih obrtnih strok. Za predsednika je bil izvoljen slikarski mojster g. Ivan Lorber, za podpredsednika g. Vid Murko, trgovec, za tajnika krojaški mojster g. Jakob Rele in za blagajnika g. dimnikarski mojster J. Raček. Odbor je sklenili naprositi g. prof. Vesenjaka, da bi prihodnjQ sredo, dne 18. januarja zvečer ob H8. uri v zborovalnici Mojsterskega društva Vetrinjski dvor, predaval, kako se napravi napoved za dohodnino, ker večina obrtnikov samo radi tega dobi predpisano tako visoka dohodnino* ker ne znajo prav napovedati ali pa sploh ne napovedo dohodkov in izdatkov. — Obrtna zveza opozarja vse obrtnike, da se mora letos napoved za dohocbu-on poslati okr. finančni oblasti najpóz noje do 31. januarja. Kdor 'do tega
dne rie vloži napovedi, nima potea* pravice do rekurza proti previsokem» dohodninskemu davku. Prihodnjo spièdo se bo torej lahko vsakdo brezplačno poučil, kako se pravdna napravi napoved, Nadalje se je sklenilo, oa se vršijo odslej vsako soboto zvečer v Mojstrskem društvu sestanki (družin’ ski večeri), za člane Obrtne zveze. Prvi tak sestanek bo v soboto 21. januarja, Mesečna članarina se je določila za vsakega člana Obrtne zveze na 1 din. Tako je začela Obrtna zveza z resnim delom. Odbor, v katerem so vztrajni možje, hoče vse storiti, da. se bo potom Obrtne zveze podajal članom pouk o davčnih in enakih zadevah. Prav posebno bo pa odbor skrbel za tesnejšo vzajemnost med obrtni ki vseh strok. Bog daj obilo uspeha!
Napačna informacija. Mariborski trgovski gremij razglaša, da je za I. 1921 pri odmeri , dohodnine v veljavi eksistenčni minimum 480Q K., Ta ni res. Z začasnim zakonom o proračunskih dvanajstinah z dne 27, junija 1921 je bil davčni minimum na 10.000 kron zvišan. Trgovski gremij bi pé& moral dajati svojim čllanom bolj točne informacije v davčnih zadevah* Ubogi plemiči. Vlada je nazna -alia vsem oblastvom v naši kraljevi ni, da so odpravljeni vsi plemiški naslovi, ki v uradnem poslovanju niso več dopustni. Kdor se v ulogah na jjt* vn e urade poslužuje svojih starih plemiških naslovov, bo kaznovan. Ta naredba zadene v Mjariboru prvega državnega pravdnika, ki ima na vratili svoje uradne sobe na sodniji ceto vizitko z napisom:- Dr, Mirko „vitez“’ Grašelli, Gospod prvi državni pravd-mk, radi vašega javno razobešenega viteštva spadate na zatožno klop. Pa g. Grašelli je demokrat, tej gospodi bo menda vlada že dovolila, dà se še bo lahko tudi zanapre} v javnosti ponašala s svojo plemenito krvjo, kajti na ka1. drugega itak ne more biti — po -nosna I
. Dr. Irgoličeva karakteristika, Te dni se je vršila pred mariborsko sodnijo vzklicna razprava v zadevi dr. Irgolič — inžener Skok. Dr, Irgolič je pozval g. Skoka v pisarno, zaklenil vrata ter ga pretepel, Skok mu je ob tej priliki dejal: „Sie isind kein-Doktor, Sie sind ein Schuft;“ ter ga tožil., Sodišče je Irgoliča oprostilo — češ, da batinanje ni bito javno, Skok je rekuriral* vzklicna razprava je pa oprostilno razsodbo potrdila s slede -čim, zelo značilnim pristavkom pred -sodnika senata: „Ne morem se pa vzdržati še pristaviti, da ta nastop ni bil Časten za odvetnika.“
Ce umre človek v tujini* pa hočo Usi na vsak način doma pokopan, ja gotovo znak njegove ali sorodniške ve uke ljubezni do rodne grude v približno taki meri kot pri staif Sibili, ki ni mogla umreti, dokler ji niso prinesli z doma prsti. To je torej prav lepo, pa veste, kaj postane pri nas tak rodo- in domoljuben mrlič ? — Aus -lan^ware! — Prezirana in sumljiva „Auslandware“ in prav nič drugega! i ogrebci čakajo na pogreb, ves pogrebni zavod je na nogah, telefonirajo, tekajo sem in tja, prosijo, moledu-
Gladiatorji.
Prva knjiga. — Bros.
(57, nadaljevanje^
„JTamie v bližnji utici se vadijo
----'% te pravila Kaliti,, „Ce grem po
rodo, čajem njihove strašne udarce —, fidarci v. šali in za vajo so to — — ; kaj 6© le, če udarijo za resnico — I“
„Ne gre izgubljati časa!“ je dejal JCalha. „Igre v' časti Cereri se bodo kmalu začele in Rimljanom so take igre predolgočasne, če ne pade par, sto gladiatorjev. Dete, jutri jih obiščem . -smejati se mi bodo, pa nazadnje bodo
10	poslušali — ! In če pridobim le ene-4** in čo bi bil tudi najnižji in naj -Jtoi zaničevani v celi družbi, bi bilo Jo zame večje veselje, ko tisoč zmag in njegovo izpreobrn.enje bi bilo več vredno, kp vsi zakladi Rima!“
.Jutri — bi utegnilo biti prepozno —i1* je obotavljaje se dejala in stopila po sobi, da bi skrila svoj obraz . .JDanes j» šola polna. In — in zdi se mit da —» da sem videla tistega — — barbara, ki je bil pred par dnevi pri nas —* Sel je v gimnazij, nekaj ur bo ŠMttB —v*
jBrftan*a ~pa je vzkliknil K&lha
11	tfcoGS go koncu, „Zakaj ai atei te-
ga povedala prej -~?! — Hitro, dekle, prinesi mi obleko in sandale —. Xoj, brez odloga grem k njim!“
Z radostno naglico mu je poma » gala, V par trenutkih je bil Kallia pripravljen in je odšel,
Gledala je za njim in ko je zavil krog ogla, je sklenila roke in zahvalila Boga, da se ji je njena zvijača tako dobro posrečila —.
Starec pa Je pogumno stopal proti gannaziju, zaupajoč na svoj čisti namen in na pomoč od zgoraj. — „To me nič ne briga!“ — teh besed prvo krščanstvo ni poznalo. Sveža v njegovem spominu je še bila prilika o u-f miljenem samaritanu in KaJha ni hotel biti farizej, ki je šel mimo — —.
XVIII.
Sel je sejat dobro seme —.
Gladiatorji so počivali od napor -nega dela.
• Njihove zaraščene rjave prsi so se mogočno dvigale, globoki glasovi so se smejali, robate šale so vršale na vse strani, mišičaste roke so počivale na mečih in kopjih in nudile prelepo <Àiko moške moči In sile* Eska in nje*
g;, v nasprotnik sta si brisala pot z , vročega čela in se zamišljena gleda -la, kot da bi že kar spet nanovo rada začela z udarci —.
Hirpin je odložil težke ročke in se zadovoljno oddahnil. Nobena nevajena roka bi ne bila dvignila teh ogromnih uteži, on pa se je igral % njimi kakor s testitkami. Vkljub temu je milo to -žil, da se njegovo orjaško truplo debeli in da mora Jdelovati“ s takim-tež-kim in prav nič zanimivim orodjem ako hoče ostati sposoben za areno.
„Pri Herkulu!“ je tarnal, „hotel bi biti takale na^ol sestradana opica, kakršen si ti, moj dragi Lutorjj ! L« glej, s kakimi težami se moram pečali, in zahvali bogove, da ti ena ura tiste tvoje otroške igre z mečem in ščitom zadostuje, pa ostane tvoje vitko telesce mršavo Cn suho kakor treska!“
„Kaj — ? Otroška igra — ?“ se je hudoval Lutorij. „Le poskusi! V četrt uri boš ,pri tej. igri brez sape ležal v pesku! Otroških iger ne ho, dokler ne mine Oererin praznik ! In šola se bo tudi nekoliko posušila, Čo se ne mo -umi Koliko parov je obljubil kon,,nIP öiute! sem razglašalca na utici kričati, kolike nas bo, pa sem pozaf h*
j Najmanj sto, samo za meč in m ščit. In dvajset jih bo iz naše družine!“ je razlagal Euhenor z zlobnim nasmehom. Kot borec s pestmi ni prišel toliko v smrtno nevarnost, pa raU ,(e klical tovarišem v spomin njihov nevarni posel.
Edini Rufus je gledal resnobno. Morebiti je mislil na Ženo in otroke , morebiti je zaželjeni vinograd v Ape-mnih izginjal vedno dalje v bodočnost —. Drugi gladiatorji so se pri Euhe-norjevih besedah kruto smejali in —-volčje so se jim bliskale njihove drzne oči —. Le Eski je sijal iz lica pogum, radost in upanje.
„Zlobni prerok;“ ga je strogo zavrnil Hipija," „Kaj ti veš o žvenketu jekla ? Drži se svojih igračic ln ne me* šaj se v naš posel, ki pušča kri pn vsakem udarcu! — Mislim, da sem ja* gospodar fukaj — ! “
Euhenor bi bil zlovoljno odgovoril, pa v tistem trenutku je nekdo potrkal na vrata*	Aj
In vsi so se začuditi, in najbolij Eska, ko je stal pred njimi sivolasi starec — Kalba*
.^1J	jDalje prihodajfKI (
e jo, rotijo, pa vse zastonj, — rakftv i «rliöem se je sicer pripeljala, stoji nekje na kolodvoru, carina je pa ne t iaaa, ker so potrebne posebne forma]- . nosti, posebne deklaracije, predno se «gotovi, da je „Auslandware“ mrlič,
- - težko pričakovan od pogrebnega zavoda, pogrebcev, sorodnikov, spioh od Tolike in pestre množice, ki se zbira ,ob takih velikih pogrebih. Vsi urad -u:Jd pogrebnega zavoda moledujejo za mrliča okrog carine, pa zastonj eari-«uki sploh ne razumejo navadnih Iju-tti, najmanj pa pogreboev, priti mora , človek njihove vrste — carinski po -»radnik, ki je edini v stanu, da ca.* jadrom dopove in deklarira „Auslard-wareJ za rodo- in domoljubnega m" ■ ,ča. Mož pri tem iepo zasluži in ra,-iio te dni je bil zopet slučaj carin arg
ke natančnosti, nezaupljivosti, zmedenosti, omejenosti ali karkoli, pri katerem je carinski posrednik zaslcžil skoraj polovico vseh pogrebnih stroškov.
Mestni svet mariborski kna v soboto, 14. t. m. zvečer sejo, da re ài tekoče, pridržane kolegijalnemu obravnavanju mestnega sveta.
Delavski socijalni tečaj, ki se vrši ta teden v Mariboru, Splavarska uk 4, bo zaključen v soboto 14j t. m. ob pol 8, url zvečer. Govoril bo glavni tajnik J S25. iz Ljubljane.- Vabimo delavstvo, da se udeleži zaključka tečaja v obilnem Številu. — V nedeljo, 15. t. m. se vrài večdnevni tečaj isto-farn za delavce iz dežele. Govorili bodo tudi govorniki iz Ljubljane. — 0-
krožno pmtstojništvo XSZ v Mariboru,
Napeljava električnega toka v Koroškem predmestju je krvava potreba. Ce dobi g. Dervušek od mestnega e~ lektričnega omrežja napeljavo toka za svojo tovarno, smo pač predvsem o pravlčeni, da zahtevamo obrtniki in lužni posestniki iz Koroškega predmestja napeljavo električnega omrežja tudi v naš del mesta. Gospodje občiir-ski svetniki, zavzamije se za nas. — Naj nam mestna občina ne bo mačeha. Saj plačujemo ravno tako občinske doklade, kakor prebivalci v centrami! in drugih delih mesta, — O-brtnik in Koroškega predmestja.
Dve nevarni nalezljivi bolezni se irrita po Mariboru: tifus inj očesna bolezen. Na tifusu je umrlo v mestu
in okolici že več oseb. Otroci pa bolehajo na neki rdeči očesni’ bolezni. Zahtevamo, da sanitarna obltast potrebno ukrene, da sé ta epidemija ne razširi.
Vabila za trgovski ples dne 14. •.< ni. v Götzovi dvorani so Že razposlana Ako morda kdo, ki bi se pio® tu-(h rad udeležil, vabila ni prejel, sai blagovoli to oprostiti in zahtevati valilo v trgovini Baloh in Rosina na Grajskem trgu v Mariboru.
Okr. zastoj) v Mariboru zboruje v pondeijek, dne 16. januarja ob 10. uri.
Uboga revica je izgubila, iz Šolske ulice po Gosposki do Gregorčičev» ulice malo črjio denarnico z vsebino 800 K. Pošten najditelj se prosi, da levici vrne izgubljeno pri uredništvu. Nagrada se plača.
Pred ogledalom more vsakdo vsaki dan opaža , kako se lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja Fellera že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova «Elsa* pomada za lice, Fellerova «Elsa» Tanochina pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupaj s poštnino 52 Kron), Fellerovo «Fellerovo Elsa» lilijno mlečno milo najboljše «milo lepote» 4 kosi poštnine prosto 98 K. Eugen V. Feiler, Stubica donja, Elsatrg 329, Hrovaško. 626
pom
Trgovci pozorij!^ orbisi
Večja m ražina okusno izdelanih čepic za moške in dečke iz jazličnega sukn. blaga, različne velikosti, ima po ceni za oddati. F. SELAK, krojač v Framu. [Dostavi osebno).	22
Iščem neoženjenega
Saferja za vinograd Kosman-huber, Turčin pri Varaždinu.
1—2	19
Trgovina
cerkve se da v najem. Hiša obstoji z gostilne, trafiko in pošto. Reflektanti: poštno ležeče 50, Sv, Benedikt v Slov. gor. 16
in cerkovnik
se spiejme. Stanovanje in vrt. Plača po dogovoru. Tri ure severno od Maribora. Župni urad Sv. Jurij na Pesnici, p. Gor. Sv. Kungota.	1—2 2I
Razpis službe.
Mesto tainika občine trg Konjice se odda z 1. febr. 1922. Prednost imajo prosilci vpok. drž uradniki, orožniki, samci. Ponudbe z zahtevo plače je vložiti do 20. januarja 1922. — Županstvo trg Konjice.	2—2 731
Ičram izu^eneKa moža za ISCclIi sniženje sadonosnika. Ponudbe na Kosmanhuber, Turčin pri Varaždinu. 1—2 20
Krekova posojilnica v Mariboru
r. z. z n. z. prične poslovati 14. januarja 1922 v začasnih prostorih v Marboru, Franč škanska ulica št 2, oritličje. — Uradne ure bodo spočetka vsako soboto popoldne in nedeljo ter praznik dopoldne. Krščansko delovno ljudstvo, oprimi se zadruge, ki je tvoja in ustanovljena le v podporo in zaščito delovnim slojem. Kdor išče posojila, ali hoče naložiti denar obrestinosno in varno, poslužuj se kakor zave-23 den krščanski socialec svoje zadruge. 1—2
za zgradbo 108 m dolgega, lesenega mostu čez Krko pri Cerkljah. Gradbeni stroški za most in oba nasipa (78 m in 67 m) so proračunjeni na K 340.000. Načrt in proračun na vpogled pri g. načelniku Janezu Gramc v Cerkljah. Oferte treba vložiti do 31. t. m. Kavcija običajna. Odbor si pridrži pravico odbrati kateregakoli ponudnika mu drago in navesti pogoje. Odbor za zgradbo mosto čez Krko pri Cerkljah, p.
Krška vas.	25
Gospodarska zveza je ustanovila
UBI EüllISSICI ODDELEK
ki prevzema upravljanje zadružnih mlekarn pod najugodnejšimi pogoji, organizira in ustanavlja na lastne stroške kmetske mlekarne v vseh krajih Slovenije. — Kupuje po najvišjih cenah vsako množino mleka, presnega in kuhanega masla, kislega in sladkega sira od kmetov in mlekarn.	2—3 6 b
lastil mlečni mlekarnicl v Ljubljani, Danajska c. žit, 29 in Šolski drevored St 14, (pod semeniščem).
Iščemo za posekati
smrekove, jelove ali borove gozdove
pri Dravi. Ponudbe se prosijo na
2-4M PAVEL KISS & Komp,, Somber, Bačka. i*
Ocarinjenje!
Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno in kulantno od trgovcev ustanovljena
„ORIENT“ d. d. v Mariboru, ska cesta št. 12. Telefon št. 90
in njena podružnica v Ljubljani, Sv. Petra
cesta 27.
GALANTERIJO
drobnarijo, parfumerijo, pletarske izdelke in dr. priporočata
na drobno	na debelo
[BALOH £ ROSINU
■ Maribor, Grajski trg št. 3
Kdor hoče v Halozah kupiti
— dobro vino —
naj se obrne na
ZMIilia-elJa- Brenčiča
vinogradneea pocestnika in načelnika okrajnega za-.topa v Spuhiji pri Ptuju.	3- 0 2
Zdravnik dr. Matko
se je vrnil in ordinira vsak dan od 2. do 4. ure popoldne.
v Mariboru, Slovenska ulica it 4.
Taiefo *s A % 64.	2 2 »3
Stroji za obdelovanje lesa Turbine Transmisije Armature in sesalke Zvonovi
STROJNE Tonai II LIVARNE
d dl KjJuribljan. % j
XX WXXXXXXX XXXXXXXX XX XX XXaXXääX XXXXXXXX XX
X Spodnještajerska ljudska x k : posojilnica v Mariboru : H
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	$0*
Stolna ulica ti S ^
obrestuje od Novega leta naprej navadne gy»
11 ‘ 01	*
X
XI
X
x
M
m
x
\x
M
X
vloge po
ivega icT
4
2 o
trajne in večje vloge pa po dogovor». j8 ^
XX XXXXXXXX XXXXXXXX MX
„KORAHHT“
asbestni šknljevee, najboljše sredstvo sedanjosti za
Sokrivanje streh in obloženje zidov-----Tovarna v
Karlovcu (Hrvatska). Glavno zastopstvo za Slovenijo
Fran Hočevar, Moste p. Žirovnica, Gorenjsko.
Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju zahtevajte oferte. 1-5 24
DOBRO IN POCENI SS
kupite edino pri tvrdki
Jakob Lah,Maribor,Glavni trg2.
Zimsko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnike, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago.
Najceneje!	Solidno!
Podružnica v Mariboru,
7—lOf 661
Začasno: Koroška cesta 1/1. — Telefon 311. — Brzojavi: Gospobank*
Centra!« : Ljubljana. Podružnic«: Ujakovo, Sarajevo, Sembor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Sveopće Zanatlijako banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico V Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerva skupno z afilijacijami čez K 50,000.000*—,
Daje »igovske kredite, eskomptira menice, lom bard ira vrednostne papirje, kupuje m prodaj« tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu bi na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije; 5,1

Ldajatelj in založnik: Konz. „Straže,* •
Odgovorni urednik: Vlado PuSenjak.
Tisk Cirilove tiskarne v Maribora