MITJA ŠVIGELJ:
Gašperjev junaški čin.
I g r a   lutk  v   šestih  slikah. VI. SLIKA.
Carjev kafoinet (kakor  v  2.  sldki).   Car sedi  v naslanjaču, poleg  njega  minister  in
zdravnik.
Car: Čas poteka. Ni ga še nazaj!
Zdravnik: Zadnji dan je. Morda se je zakasnil.
Minister: Ne bo ga, ne bo ga nazaj.
Car: Pride, vem, da pride. Zaupam v njega. In slutnja mi pravi, da že prihaja... (Hoče se dvigniti s stola.)
Zdravnik: Pomirite se, veličanstvo, pomirite se!
Car: Zdaj mara priti, vsak čas mora priti. In moja hčerka pride z njim...
Minister: Ne veTJamem.        .                                              i
C a r: O, vi ste kruti! Uničiti mi hočete zadnje nade. A če le prideta, boste stali osramočeni pred njima. Pol kraljestva sem mu obljubil!
Minister: Preveč za njega.
Car: Ni preveč! Gašper je storil zame več, kakor je vredno pol kraljestva. In dal mu bom tudi več!
Zdravnik: M — mrači se že ... Bog ve, kje se potepa ...
Car: Pride, vem ... že prihaja ... (Vstane.)
Gašper (plane v sobo): Veličanstvo, tu sem!
Zdravnik: Prisel je? ...
M i n i s t e r: Komaj da je prišel...
Car: Gašper, prišel si! A kje je ...
Carična (prihiti za Gašperjem): Oče!
Car: Hčerka moja, kje si bila? (Objameta se.)
Gašper: Vaš blagoslov me je vo-dil, car.
M i n i s t e r: Aha, pol kraljestva!
Gašper: Da, gospod minister, pol kraljestva! Prehitel sem vas, pa še dobro sem se imel med tem. O, kakšna pijača je bila! Take ne premorejo vse kleti našega dvora!
Zdravnik: Kje pa je bilo to?
Gašper: O, tega pa ne povem! Za vas je tudi ta odgovor dober... (Ropot pred vrati. Carica ptihiti in pdde na kolena pred carično.)                                                         /.
Carica: Oprosti mi, odpusti mi!
Car: Zdaj razumem vse! Hčerka moja, govori ti, sodi ti!
Carična: Ne jaz — Gašperju se imamo zahvaliti za rešitev. On naj sodi!      ¦ ¦
199
Gašper: Zaradi vina, ki smo ga pili, in jedače, ki smo jo jedli, naj ji bo odpuščeno. Dovolj je kaznovana, ko kleči osramočena tu pred nami. (Hudomušno se smeje.)
Carica: Hvala vam! (Vstane.) Hvala ti, Gašper! Če sem te kdaj žalila, oprosti mi!
G a š p e r: Pustimo to! Vse naj bo pozabljeno, le ono vince ne ...
Car: Tako je — vse bodi pozabljeno! A tebi, Gašper, gre velika zahvala. Glejte, star sem že m onemogel. Ti boš zasedel prestol namesto mene, tvoje bodi vse moje carstvo! Vladaj srečno in moja hči "naj ti stoji ob strani v tvojem življenju!...
Zastor  pade.