IlEVllRR 27/2 :: THE REX CO. :: Ljubljana, Gradišče 10. Telefon 268 TRADfc,- MA&Ift UNDERWOOD IDEAL • ERIKA pisalni stroji. • OPALOGRAPH • SCHAPIROGRAPH razmnoževalni aparati so najboljši. Spored za 27. in 28. teden. Drama Nedelja, 16. aprila — Namišljeni bolnik. Ob 3. uri popoldne. Nedelja, 16. aprila — Marija Stuart. Ob 8. uri zvečer.! p°ned., 17. aprila — Golgota. Ob 3. uri popoldne. Poned., 17. aprila — Pohujšanje v dolini šent-Ob 8. uri zvečer. florjanski. T°rek, 18. aprila — Namišljeni bolnik. Sreda, 19. aprila — Zaprto. Četrtek, 20. aprila — Marija Stuart. Petek, 21. aprila — flnatol. Sobota, 22. aprila — Namišljeni bolnik. Nedelja, 23. aprila — Hamlet. p°ned., 24. aprila — Namišljeni bolnik. Torek, 25. aprila — Zaprto. Opera Nedelja, 16. aprila — Madame Butterfly. °ned., 17. aprila — Trubadur, orek, 18. aprila — Bajaja. reda, 19. aprila — Zaprto, četrtek, 20. aprila — Cavalleria rusticana — Plesna legendica. etek, 21. aprila — Madame Butterfly. °bota, 22. aprila — Luiza. (Začetek ob l/38.) Nedelja, 23. aprila — Gostovanje ge. Vesel-Pola iz Zagreba: Hoffmannove pripovedke. p°ned., 24. aprila — Zaprto. 0rek, 25. aprila — Gostovanje ge. Vesel-Pola iz Zagreba: Hoffmannove pripovedke. Začetek ob 8. uri. Konec ob 10. uri. Moliere.- Namišljeni bolnik Komedija v treh dejanjih. Prevel: F. Juvančič. Režiser: DflNEŠ- flrgan, namišljeni bolnik...............g. Daneš. Belina, njegova druga žena .... ga. Wintrova. Angelika, hči flrganova, Cleantova ljubica................................gdč. Mira Danilova. Louison, mlajša hči flrganova, sestra flngelikina............................gdč. Gorjupova. Beralde, flrganov brat..................g. Gaberščik. Cleante, flngelikin ljubimec .... g. Železnik. Diaforius, zdravnik.....................g. Peček. Tomaž Diaforius, njegov sin.... g. Lipah. Purgon, flrganov zdravnik .... g. Plut. Fleurant, lekarnar.....................g. Strniša. Bonnefoi, notar . g. Šubelj, Toinetta, služkinja.....................ga. Juvanova. Kraj: flrganov dom v Parizu. — Čas: XVII. stoletje. Začetek ob 8. uri. Konec ob 11. uri. Maria Stuart Tragedija v petih dejanjih in dveh slikah. — Spisal: Friderik Schiller. — Po Cegnarjevem prevodu poslovenil Oton Župančič. Režiser: ft. DANILO. Elizabeta, angleška kraljica.......................... Maria Stuart, škotska kraljica, jetnica na Angleškem . . ^................................ Robert Dudlej, grof Leicesterski................... Juri Talbot, grof Schrewsburski.................... Viljem Cecil, baron Burleighski, veliki blagajnik Grof Kentski................................... . . biljem Davison, državni tajnik..................... Amia Paulet, vitez, Marijin čuvaj.................. Mortimer, njegov stričnik....................... Grof Aubesp ine, francoski poslanec' .... Grof Bellievre, izredni poslanik francoski . . Okelli, Mortimerjev prijatelj...................... Drugeon Druri, drugi Marijin čuvaj .... Melvil, njen hišnik................................ Hana Kenedi, njena dojnica......................... Margareta Kuri .................................... Aliks ■Jedert R°zamunda nJene hišne.............................. Berta Scheriff grofije................................... lastnik telesne straže............................. Plemič . P« . .................... ga. Danilova. ga. Šaričeva. g. Danilo, g. Lipah, g. Kralj, g. Gaberščik. g. Ločnik. g. Gregorin, g. Železnik, g. Peček, g. Drenovec, g. Murgelj, g. Medven. g. Šubelj. ga. Juvanova, gdč. Rekarjeva, gdč. Zborilova. gdč. M. Danilova, gdč. Gorjupova. gdč. Rovanova. g. Smerkolj, g. Cesar, g. Bitenc, gdč. Zborilova. francoski in angleški gospodje. Spremstvo. Lovci. Dvorni ^užabniki angleške kraljice. Služabniki in služabnice škotske kraljice. Rabelj. Dva angleška vojaka. Začetek ob 3. uri. Konec ob 5. uri. G O LG OTA. Drama v treh dejanjih. — Spisal Sergjan Tucič. Režiser: ROGOZ. On . •. . g. Šest. Makarij, prior g. Kralj. Demetrij g- Rogoz. Apolonij g. Šubelj. Severin 15 g. Kovič. Hilarij g. Gabrič. Polikarp ■o g. Strniša. retji igra|ec Igralka Sluga duhovnik........................................ ertruda, kraljica danska in Hamletova mati ■elija, Polonijeva hči £rv' grobar .... Urugi grobar .... Osebe v igri: K'0’,?9 ' ■ • • £ra j......................... Kraljica...................... Uc'jan, kraljev nečak Gospodje in gospč z dvora, častniki, vojaki, sluge. Ha Režiser: O. ŠEST. g. Gaberščik. g. Rogoz, g. Ločnik. g. Kralj, g. Peček, g. Markič, g. Bitenc, g. Drenovec, g. Železnik, g. Strniša, g. Murgelj, g. Medven. g. Šubelj. g. SmSrkol. g. Cesar, g. Gregorin, g. Terčič. g. Medven. g. Lipah, g. Šubelj. g. Bitenc, gna. Gorjupova. g. Murgelj, g. Markič, ga. Danilova. N ga. Šaričeva. g. Daneš. g. Plut. mleta g. Bitenc, g. Lipah, gna. Gorjupova. g. Šubelj. Vrši se Helsingfirju na Danskem. Glasbo zložil f\. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza. Začetek ob 8. Konec po 10. Madame Butterfly Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA Madame Butterfly (Cio-Cio-San) . . . gna. Thalerjeva Suzuki, njena služabnica . . . . . . gna. Šterkova. F. P. Pinkerton, častnik mornarice S. (J. A. g. Kovač. Kate Pinkerton . . ga.Smolenskaja Sharpless, ameriški konzul v Nagasaki . g. Romanowski Goro . . g. Bratuž. Princ Yamadori . . g. Terčič. Bonzo .... . . g. Bagrow. Yakuzide . . g. Simončič. Komisar . . g. Zorman. Gradnik . . g. Drenovec. Mati Cio-Cio-Sane . . ga. Lumbarjeva Sestrična Cio-Cio-Sane Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio-Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes. Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas je v tekoči sezoni očaral s svojo Boheme, v prošli s Tosko, nas je znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali hišici. Prelepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, P°' zdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim prijateljem Sharplessom krasote narave in vživa nje čare-Mladi Amerikanec se v šali Ivoče ženiti na »devetstoindevetdeset« le| kot je japonski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastop' in naznani navzočim, da Cio-Cio-San in F. P. Pinkerton stopita v zakon, kar potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba-A naenkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Butter-ilv ki prihaja vedno bližje in proklinja nevernico. Vsi odidejo. Noo L- 8 - nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tupatam vzblcsti zvezda. Prokleta a srečna Butterflv išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče. Pinkerton odpotuje. Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Ya-niadori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo 'n ji pove, da Pinkerton prihaja. Cul se bo topov strel in ona bo srečna! Že ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic, ki jih potem natrosita po sobi da jo °niami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na °no srečno noč. Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanini v hišici vso dolgo noč. Kdaj pride zaželjeni? Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly še vedno čaka odkod pride on, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel ko zagleda svoje dete? 1 Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil ' bogato miss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo ‘iutterily odpuščanja. Tega ona ne prenese in si konča življenje. 9 Začetek ob 8. Konec ob 11. TRUBADUR (IL TROVATORE) Opera v 4. dejanjih. Besedilo spisal S. Cammerano, prevel fl. Štritof. Vglasbil G. Verdi. Dirigent: fl. NEFFAT. Režiser: F. BUČAR. Grof Luna (bariton)...................g. Romanowski. Leonora (sopran)......................ga. Lovšetova. Ineza, njena družica (mezzo-sopran) . ga. Smolenskaja. Azucena, ciganka (mezzo-sopran) . . gna. Šterkova. Manrico, njen rejenec, trubadur (tenor) g. Drvota. Ruiz, njegov, prijatelj (tenor) .... g. Mohorič. Ferrando, načelnik grajske straže (bas) g. Zupan. Ciganski poglavar (bariton) .... g. Perko. Sel (tenor)...........................g. Simončič. Služinčad, spremstvo, vojaki, cigani. Godi se deloma v Biskaji, deloma v flragoniji v 15. stoletju. — Prva vprizoritev 1. 1853 v Rimu. I. Ferrando pripoveduje straži, da je imel stari grof Luna dva sina. Mlajšega je bila neka ciganka začarala. Ker so jo zato zežgali. je ugrabila njena hči Azucena grofovo dete in ga baje iz maščevanja vrgla v 'ogenj. Po nalogu rajnega grofa, ki tega nikdar ni mogel verjeti, išče Ferrando zločinsko ciganko. — Premena. Leonora razodene Inezi, da ljubi trubadurja. Grof Luna hoče zapeti Leonori podoknico. Sreča se s svojim tekmecem Manricom ter ga pozove na dvoboj. II. Azucena pripoveduje Manricu grozne doživljaje iz svoje preteklosti in mu odkrije svoje sovraštvo proti Lunovim. Manrico sklene maščevati se nad protivnikom. V tem pride sel s poročilom, da namerava Leonora iti v samostan, ker misli, da je Manrico mrtev. — Premena. Luna hoče preprečiti Leonorin vstop v samostan. Manrico prihiti in odvede Leonoro. III. V taborišče grofa Lune privedo Azuceno, v kateri spozna Ferrando zločinsko ciganko. — Premena. Manricu in Leonori naznani Ruiz, da vedejo Lunovi vojaki Azuceno na grmado. Manrico odide, da bi jo rešil. IV. Manrico je z Azuceno vred pal v roke Luni. Oba sta obsojena na smrt. Pred ječo toži Leonora. Z dvora se čuje mrtvaški zbor, iz ječe Manricova pesem. — Premena. Leonora, ki je bila vzela strup, pride v ječo po Manrica; on pa jo pahne od sebe, mislec, da mu je postala nezvesta. Ko Leonora umre, da Luna Manrica sežgati. Azucena mu razodene grozno skrivnost: Bil je tvoj brat. — 10 — Začetek ob 8. Konec ob 10. BAJAJA Bajka v petih dejanjih. — Libreto zložila F\. Forman in A. Berger, vglasbil Henrik de Kaan. Režiser: V. POHflN. Dirigent: ft. NEFFftT. I. dejanje. Kralj Pajkov.............................................. ... g. Habič. I. minister...................................................g. Bekš. 1'arantula.................................■..................gna. Vavpotič. ^.....................................................gna. Svoboda. Arahni J...................................................gna. Šplrkova. I.....................................................gna. Chladkova. Mušica........................................................gna. Turkova. čarovnik......................................................g. Gostič. Pajki, muhe, žuželke. II. dejanje. Princesa......................................................gdč. Korenin. Mala princesa . . . •....................................gdč. Turkova. Indijski princ................................................g. Pohan, Dvorna dama...................................................ga. Puhkova. Maršal.......................... .... ....... g. Simončič. Adjutant......................................................g. Ižanc. Poštar........................................................gdč. Svoboda. Hišna.................................................. gdč. Špirkova. Pat...........................................................g. Drenovec. Pajki, dvorne dame, prinčevo spremstvo. III. dejanje. Oče................ g. Erklavec. Mati....................................... ..................ga. Lapaine. Ženin . ...............................................gdč. Chladkova. Nevesta.......................................................gdč. Ponikvar. Župnik................................................. g. Mencin. Gostilničar...................................................g. Povše. Kozak.........................................................g. Maliatzki. IV. dejanje. Paša............... .................... .....................g. Erklavec. Odaliska............................................ gdč. Chladkova Plesalka z meči...............................................gdč. Vavpotič. Trgovec s sužnji..............................................g. Simončič. Pajki, sužnjo, plesalko, turki. V. dejanje. Glavar ciganov................................................g. Simončič. Ciganka . ...............................................ga. Lumbar. ««•“ i::::::: C !$»’.. Pajki, cigani, ciganke. — 11 — I. V kraljestvu pajkov. Kralj pajkov sedi mračen, bolan dolgega časa na prestolu. Njegovi ministri in vse druge žuželke ga hočejo z raznimi plesi razveseliti, a 011 ostane nezadovoljen. Ministri se trudijo, da bi zadovoljili svojega vladarja. Naposled pride kuliarček, kateri se sam blamira, ko mu prinese muho, meneč da je lačen. Pride čarovnik, ga pregleda in premišljuje skupno z ministri, kako bi se dalo temu odpomoči. čarovnik mu na to pokaže princeso, a on ves navdušen pošlje, vse tri ministre, da mu jo pripeljejo v njegovo kraljestvo. II. N a dvoru princese. Vsi pričakujejo z napetostjo ženina princese, a na dvor pridejo pajki v goste. Poštar pride in prinese veselo vest princesi, da princ pride in kmalu nato res straža javi princa. Vse se veseli in pleše, le stara guvernanta ostro pazi na princa in princeso. Pajki oprezno čakajo izza grmov na pravi trenutek, da odneso princeso. Med veselim plesom odpokliče guvernanta princa. Ostane princesa sama na vrtu. To ugodnost uporabijo pajki ter odneso kljub odporu straže princeso. Veliko razburjenje. Princ se odloči princeso poiskati in odide. III. V č e š k i v a s i. Na dan ženitovanja kmečke deklice, katero se uvaja po stari češki navadi. Med veselim rajanjem pride princ s spremstvom iskat med nje princese, ar'žal, je ne najde. Povabi ga župan, naj ostane za kratek čas med njimi. Obdari ženina in nevesto ter otožen prisede k skupni mizi. Ples in veselje se ponovno razvije, a žal, vse veselje pokvarijo pajki, kateri nesejo ugrabljeno princeso skozi vas. Princ jo sjjozna, da je ona, se poslovi in beži za njo. IV. P r i turški paši. Princ išče tudi tu princese. Paša ga tolaži in mu hoče podariti katero svojili žen, a on vse odkloni. Paša ne ve, s kom bi ga potolažil. Pusti privesti sužnje, da s plesom razvedre princa — zaman —Pajki utrujeni od dolge poti se zatečejo k paši, proseč ga podpore, a ko ugledajo princa, zbeže in odneso princeso. Princ prosi pašo pomoči, da mu vojakov in beže za pajki. V. Pri cigani h. Princ se zateče k njim, proseč jih pomoči. Dalj časa že biva med njimi, slednjič vendar priteče mlad cigan, ki naznani, da prihajajo pajki s princeso. Skrijejo se v zasedo. Pajki nič hudega sluteč hočejo mimo, a cigani jih pobijejo in izroče princeso princu, ki jih bogato obdari in se vesel vrne s princeso domov. Začetek ob 8. Konec ob 10. Cavalleria Opera v 1 dejanju. Besedilo gioni-Tozzetti in G. Menasci. Dirigent: A. NEFFRT. Santuzza (sopran) Lola (mezzo-sopran) Turiddu (tenor) .... ftlfio (bariton).......... Lucia (alt)............... Vaščani in Godi se današnje dni Prva vprizoritev rusticana napisala po G. Verdi, G. Tar-— Vglasbil -Pietro Mascagni. Režiser: G. TRBUHOVIČ . . . . ga. Levvandovska. . . . . gna. Kalouskova. . g. Drvota. . g. Bagrov. . . . . gna. Šterkova. vaščanke. na kmetih v Siciliji, v Rimu I. 1890. Turiddu je bil, preden je šel k vojakom, zaročen z Lok), sedaj ženo Alfija. Po končani vojaški službi se je Turiddu vrnil domov, in ker je našel Lolo poročeno, si je poiskal drugo dekle, Santuzzo. Kmalu pa se mu je srce zanjo ohladilo in vzplamtelo spet za Lolo. - Predigro prekine podoknica — siciliana, ki jo poje Turiddu svoji I-oli. Velika noč je, ljudstvo se zbira pred cerkvijo, poje, veseleč se lepega spomladanskega jutra, in odide. Santuzza hoče govoriti s Turiddom, vpraša njegovo mater Lucijo, kje da bi ga našla, mati Pravi, da je odšel v Francofonte, Santuzza pa ji odgovori, da so ga videli ponoči na vasi. Voznik Alfijo prihaja po daljši odsotnosti spet domov, sovaščani ga veselo pozdravijo, in ko se v cerkvi začne služba božja, °didejo v cerkev, Alfijo pa gre domov. Santuzza je pričakala Turidda, prosi ga naj se ji ne izneveri, °čita mu ljubezen do Lole. Turiddu pa je ne posluša. Na poti v cerkev pride mimo Lola, Turiddu hoče ž njo, ali Santuzza mu to zabrani. Ves razjarjen jo nato Turiddu šiloma pahne s poti in odide v cerkev. Santuzza misli na osveto, zato ji je Alfio baš dobrodošel. Pove mu, da jo je oskrunil Turiddu, ki zapeljuje zdaj Lolo. Alfijo priseže, - 13 še danes maščevati se in odide. Ljudstvo zapušča cerkev, ž njimi Turiddu in Lola. Pred gostilno veselo pojo in pijo. Vsi pozdravijo prihajajočega Alfija, Turiddu mu ponudi polno čašo, ki jo pa Alfijo odkloni, rekoč, da je zanj to vino strup. Turiddu izlije vino Alfiju pod noge, potem ugrizne Alfija v uho v znamenje dvoboja na nože. Turiddu pokliče svojo mater, se silno vznemirjen od nje poslovi in hiti na dvoboj. Kmalu se začuje hrup in kričanje, vaščanje prihite in povedo, da je bil ravnokar Turiddu usmrčen. 14 Začetek ob 8. Konec po 10. PLESNA LEGENDICA Mimična igra v enem dejanju. Po G. Kellerju priredil in vglasbil Risto Savin. Menih......................................g. J. Drenovec. Narod. Sv. Marija..................................ga. Mencinova. Sv. Cecilija................................ga. Ribičeva. Kralj David.................................g. Drenovec. Godci, plešoči pari, angelčki in angeli. Kmetski ples pleše gna. Mikitina in baletni zbor. Deloma nove dekoracije naslikal g. Skružny. Po zapiskih sv. Gregorja je bila Muza plesalka med svetniki. Kot dete dobrih staršev je bila prisrčna devičica, ki je marljivo služila Materi božji. Prepojena s strastjo nepremagljivega veselja plesa, je nepremotljivo plesala, kadar ni molila. Plesala je s svojimi tovarišicami, z otroci, z mladeniči, pa tudi sama; plesala je doma, po vrtovih in livadah. Kadar je šla k oltarju, je bil njen korak bolj podoben ljubkemu plesu nego hoji, tudi pred cerkvenimi vrati je v naglici nekoliko poplesala po gladkih mramornatih Ploščah. V prazno kapelo, kjer se nahaja kip čudodelne Marije, vstopita Muza in Eros: Muza prinese cvetice v počeščenje Marije. Eros hoče Muzo nežno objeti, ona pa se mu rahlo izvije, poklekne pred šarijo in pobožno moli. V temi se prikaže menih, stopi k Muzi, jo Prime za roko, povprašujoč jo, kako to, da tukaj pleše. Muza mu °dgovori, da je nameravala s plesom Marijo častiti. Menih jo vpraša, !eli bi hotela pustiti ples le za en dan? Potem bi se mogla vse leto veseliti in plesati. Muza to obljubi. Nadalje vpraša menih: Bi li hotela Dirigent: fl. BRLftTKfl. Muza................... Eros................... Režiser: H. POLJAKOVA. . . . ga Poljakova. . . . gna. Chladkova. V slikah: - 15 — opustiti posvetno ljubezen in ples in rajši živeti Bogu, služiti Mariji ter v večnem življenju rajati z nebeškimi četami? Muza se ne more odločiti. 1. prikazen. Menih se spremeni v kralja Davida, pokaže ji v podobi zemeljsko veselje, deklica naj voli. Muza postane žalostna in odkloni. 2. prikazen. Ko Muza premišljuje, zagleda v nebeškem raju angele, device in sv. Cecilijo, ki sede k orglam in svira himno v čast Matere božje. Muza je premagana, poda kralju roko, ter obljubi, kar 011 zahteva. Prične se ples angelov. Muzo mičejo vabljivi ritmi, težko vztraja in končno res začne plesati. Prelomila je obljubo. Začuje se grom, ki postaja vedno silnejši. Muza pleše vedno hitreje in strastneje, vrti se z besno brzino. Vstopivši Eros hoče Muzo rešiti, ona pa se mu iztrga in pleše dalje po kapeli, katero razsvetljujejo švigajoče strele. Ljudstvo išče pred viharjem v kapeli zavetja ter preti Muzi, ona prosi čudodelno Marijo pomoči. 3. prikazen. Kip Matere božje leskeče v nebeški luči. Muza kleči pred njim. Odpro se nebesa, sv. Cecilija, kralj David in angeli se prikažejo. Mati božja stopi k deklici in jo odvede v nebesa. Polagoma izgine nebeška prikazen, pred Marijinim kipom leži mrtva Muza. Začetek ob pol 8. Konec ob 11. LUIZA Muzikalni roman v 4. dejanjih in 5. slikah. Besede in glasbo zložil Gustav Charpantier. Prevel dr. Ivo Šorli. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Luiza . . ^Jati Luizina Oče Luizin Julij Irma Kamila Gertruda Vajenka Eliza pocestni paglavec Blanka Suzana Pometavka „ °la cunjarica . . ^fva delavka Mlekarica ^argerita ^agdalena Plesalka rodajalka premoaa £°lporterka .... °točnjak, kralj norcev SUnjar.................. p^ajavec obleke Krošnjar fc„?“nlk, ^rvi stražnik B.rugi filozof Kipar . Uru9i stražnik gna. Zikova gna. Šterkova g Romanowski. g. Sowilski. ga. Lewandowska. gna. Kallinova gna. Kalouska. gna. Koreninova. ga. Trbuhovičeva g. Bekš. ga. Smolenskaja. ga. Ribičeva, gna. Mišičeva. gna. Smolenskaja. gna. Pretnarjeva, gna. Ponikvarjeva, gna. Pompejeva. ga. Puhkova. gna. Svobodova. ga. Lumbarjeva. gna. Jeromova g. Kovač, g. Zupan g. Bratuž, g. Mohorič, g. Perko, g. Terčič. g. Drenovec, g Povše g. Filipov, g Simončič, g Gostič. g. Jelnikar, g. Rus Pr°dajalci in prodajalke, gospodinje, delavci in delavke, Urr>etniki, grizete, postopači, berači, pohajači, paglavci, ljudje iz predmestja, občinstvo na veselici. ^janje se vrši dandanašnji v Parizu. Deloma nove dekoracije izdelallg.|V.SSkružny. - 17 I. N a d o m u L u i z i n i h staršev. Pod noč v aprilu. Luizina mati je odšla nakupovat v mesto in Luiza porabi njeno odsotnost, da se izza okna pokaže Juliju, ki ima onstran dvorišča slikarsko delavnico in je ves dan prežal na ta trenutek. Po kratkem pozdravu jo Julij spomni njene obljube, da zbeži ž njim, če bodo starši še dalje odklanjali njegovo snubitev, ona pa Ra prosi naj piše prej še enkrat očetu. Na to bi Luiza rada vedela, kako in kdaj sc je Julij zaljubil vanjo. Julij ji začne pripovedovati, kako je živel prodno jo je spoznal: kako se je klatil po pivnicah, po noči pa delal verze na neki ideal v oblakih. Tu sreča nekega temnega večera dve senci na stopnjišču in takoj ga je prevzela Luizina vitka P»' stava. Drugi dan — na veliko noč — je prvič zagledal Luizo na oknu in čutil takoj, da bo odslej »ona njegova usoda«. Med tem, ko obujata spomine nadaljne svoje ljubezni, vstopi mati in molče posluša, kaj bo izvedela, dokler je Luiza ne .zapazi. Mati zapodi hčer v kuhinjo, Juliju pa zapreti, da mu navije ušesa, če ne neha z zalezovanjem. Julij jo v malo spoštljivem tonu zavrne. Zdaj se mati loti , Luize in ji na vse načine poskusi zastuditi ljubimca; seveda brez uspeha. Obe pa plaho prekineta spor, ko se vrne oče z dela. Ta ie že prinesel Julijevo pismo s seboj. Po večerji ga s precejšnjo dobrohotnostjo prečita in miri celo mater, ki ne more nehati zabavljati na njegov nesolidni poklic in njegove predrznosti proti njej. No, tudi oče je mnenja, da je treba največje opreznosti predno napravi hčerka tak usodni korak. Zahteva celo od nje, naj mu obljubi, da se bo pokorila vsaki njegovi odredbi, ona pa mu obeča Ie tolikp/ da ga bo vedno ljubila. Pomirjen slavi zdaj oče srečo takega mirnega kotička in jo zaprosi naposled, naj mu bere njegov časopis. Z ihtečim glasom začne Luiza brati o Parizu, ki se raduje spomladi... II. Prva slika. Majhen trg (križišče ulic) pod montmartskifl1 gričem. Peta ura zjutraj. Pariz se zbuja: vsi mogoči poulični pr°' dajalci in prodajalke se zbirajo in razpostavi] a jo svoje blago; nied njimi se krečejo gospodinje, ki nakupujejo. Delavke (šivilje), Luizine tovarišice hitijo v hišo na trgu, kjer je njih delavnica. Izza ulice se je prikazal tudi Julij z nekaterimi svojimi prijatelji: slikarjem, k*' parjeni, mladim pesnikom itd., katerim pove, da misli ugrabiti Luiz°' ako bodo njeni starši še vedno nasprotovali njuni zvezi. Hoteč bit' sam, jih je pravkar odslovil, ko prideta Luiza in njena mati, ki sc nezaupno ozira na vse strani. Cim se mati odstrani, plane Julij lZ svojega skrivališča in prestriže Luizi pot v delavnico. Ko izve, da hoče oče svoja poizvedovanja o njem še nadaljevati, jo roti, 1131 zdaj na mestu gre z njim, toda ona se še ne more odločiti. Opozaf' jajoč ga neprestano, da se ji mudi v delavnico, se mu naposle izvije, in on žalosten strmi za njo. Druga slika: Delavnica. Luiza molče in ne meneč se za veselo čebljanje svojih tovarišic, ki imajo opraviti tudi z njen° — 18 — 'i Potrtostjo, Siva na svojem mestu. Tu se začuje zunaj glas pevca, ki Ka ona takoj spozna za Julijevega. Vse tovarišice hite na okno. Prepričana vsaka posebej, da velja petje njej, so vse vzhičene. Toda kmalu jim pokaže besedilo, da pevcu ni do kake navadne podoknice in njih navdušenje, ki so mu pravkar dale odduška z metanjem drobiža in poljubov pevcu, se že prevržc v nejevoljo, potem jezno ogorčenje. Tu se dvigne Luiza. Kakor se je prej zvijata pod Pevčevimi ostrimi očitki, tako se zdaj ne more več ustavljati njegovemu očarljivemu vabljenju. Opraviči se, češ, da ji ni dobro in naglo odide. Tovarišice hite na okno in vidijo, kako je Luiza pravkar izginila s pevcem za voglom. Njih osuplost se izpremeni v srdito roganje. III. Na vrtu pred hišico, kjer bivata Luiza in Julij, na vrini niontmartskega griča. Luiza navdušeno pripoveduje ljubimcu, kako neskončno je srečna, od kar je pri njeni in kako se prav nič ne kesa. Pa kaj bi se tudi kesala — tam doli ni bilo drugega nego karanje "jene matere, oče pa ž njo, kakor da je še vedno otrok! No, in vendar se zdrzne, ko sc Julij le preveč norčuje iz »mame-to poznamo« in »očka-vem naprej«. Toda treba je le nekaj strastnih lju-bimčevih besed in že posluša spet samo njega. In če bi bilo treba še česa — tam doli žari Pariz in jima kliče, naj uživata to sladko svobodo. Bolj in bolj jo ogrevajo Julijeve besede in bolj in bolj omamlja čar brezkončnega mesta. Razpaljena oba do skrajnosti, °didefa v svojo hišico. — Takoj na to se priplazijo pred njuno sobo •lulijevi prijatelji, a za njim prihrumi množica prebivalcev griča. Serenada bo, podoknica ljubimcema! Očetje in matere se zgražajo, Postopači in ponočnjaki vesele. Pa bo še več: »kralj norcev« razglasi, da se bo vršilo kronanje montmartske muze — Luize! V svečanem nagovoru jo vpraša, ali hoče postati kraljica svojim lahkoživim podanikom, in ko ona plaho pritrdi, jo obkolijo od vseh strani, *° venčajo in potem proslavljajo. Tu se naenkrat vse zdrzne — •'enadoma se prikaže Luizina mati. Toda ne, da se huduje, kar sama takoj pove, ampak, da milo zaprosi Julija, naj dovoli Luizi, da sc Vrne k očetu, ki ga je strla prevelika žalost in bi rad pred smrtjo še enkrat videl ljubljeno hčer. Temu se zaljubljenca ne moreta ustavljati in ko mati še obljubi, da se bo Luiza smela vrniti vsak ^as, jo Julij žalosten izpusti. IV. Zopet smo na domu Luizinih staršev. Prihod hčerke je s*arcu rešil življenje, ni mu pa vrnil njegove vedrosti. Saj pa tudi 'e predobro čuti, da Luiza ni več ista in da misli vedno nazaj. Vse njegove tople besede je ne ogrejejo, njegovo milovanje ji je videti Vsaj mučno, če ne zoprno. Tudi to nič ne pomaga, da poskuša biti mati prijaznejša ž njo. Luiza jima srdito očita, da jo držita kakor v kletki in posebno še, da sta prelomila obljubo, ki jo je dala mati ■mliju. Še enkrat poskusi oče s spomini na hčerkino prvo mladost. - 19 - Pri tem- pa izusti besedo »kraljica«, ki Luizi na mah pričara pred oči Pariz in njegove slasti. Da, ta beseda jo je v hipu izpretne-nila. Kakor blazna izteza roke po užitih nasladah in po ljubimci Zaman jo skuša spraviti tnati spet k pameti, zaman kriči oče. naj molči. Tu prekipi starčev srd, da pograbi stol. Naenkrat sc premisli: odpre vrata in požene hčer na ulico. No, še upa, da se bo vrnila, celo na stopnjišče hiti za njo. Ni je več. Ves zlomljen dvign6 oče roko nad požrešnim mestom in ga prekolne. Začetek ob 6. Konec okrog 11 Gostovanje Gospe Vesel-Pola iz Zagrebške kr. opere. Hoffmannove pripovedke Fantastična opera v treh dejanjih s prologom in epilogom. Besedilo napisal J. Barbier, vglasbil J. Offenbach. dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BCJČAR. ttoffmann, dijak (tenor) Lindorf Coppelio ^appertutto (bas) ^irakel g. Drvota. g. Zathey. (soprani (tenor) Olympia Giuletta Antonia ftndrej ^°cciniglia piticchi naccio pran Nikolaj, dijak (mezzo-sopran) ^respel, glasbenik (bas) Spalanzani, fizik (tenor) Schlemil (bas) ^-uter, krčmar (bas) . . Materin glas .... ^atanael, dijak (te nor) German, dijak . ga. Vesel-Pola. g. Trbuhovič. gdč. Kalouska. g. Zupan, g. Mohorič, g. Zorman, g. J. Drenovec, gdč. Rewiczeva. g. Mohorič, g. Zorman. Dijaki, točaji, gostje God ' se: prolog in epilog na Nemškem, prvo in drugo dejanje v Benetkah, tretje dejanje v Monakovem. Prva vprizoritev I. 1881. v Parizu. - 21 Prolog. Gostilna. Pismo, s katerim je povabila pevka Stella Hoffmanna k sebi, odkupi mestni svetnik Lindorf slugi Andreju. Dijaki pridejo, kmalu se jim pridružita Hoffmann in njegov prijatelj Nikolaj. Vsi prosijo Hoffmanna, naj jih zabava s pripovedovanjem o svojih ljubicah, on privoli ter začne pripovedovati. I. Spalanzani in Coppelio sta izdelala automatično lutko Olimpijo. Hoffmann, učenec Spalanzanijev, se zaljubi v 01yinpijo, Nikola) se mu roga. — Coppelio proda Hoffmannu čarobna očala, ali ta ga ne rešijo ljubavi. — Copelio odstopi Spalanzaniju proti menici vse pravice do automata. Povabljeni gostje pridejo in občudujejo Olympijo-Hoffmann ji razodene ljubezen, tudi pleše ž njo. Ali automata ni moči ustaviti. Hoffmann omedli, očala se razbijejo, automat drvi dalje* končno ga odvedejo v drugo sobo. Coppelio je bil z menico ogoljufan, zato razbije automat. Hoffmann spozna, da je ljubil automat. II. Giulietta je povabila prijatelje na pir. Nikolaj svari Hoffmanna, naj se ne zaljubi v kurtizano Giulietto, Hoffmann to obljubi-— Dapertutto, zli duh, pa bi ga rad videl v Giuliettinih pesteh, da M mu mogel vzeti podobo iz zrcala. Zato podari Giulietti krasen prstan; Giulietta privoli in povabi Hoffmanna k sebi v budoar. Ali ključ do budoarja ima Schlemil, ki ga Hoffmannu nikakor noče dati. Hoffmann in .Schlemil se borita, Schlemil pade in Hoffmann hiti s ključem v budoar. Med tem pa je Giulietta že z drugim ljubimcem odšla. Nikola) otmc Hoffmanna preteče mu aretacije. III. Antonia poje pri klavirju. Oče Crespel jo svari, naj nikar ne poje, ker jej je petje opasno. Antonia to obljubi. Hoffmann poset' Antonijo, ki ga srčno ljubi. Oče prihaja, Hoffmanna ne sme videti, zato se Hoffmann skrije. Sluga Fran javi Crespelu dr. Mirakla. Crespel ga ukaže zapoditi — ali Mirakel — zli duh — je že tu. Crespel brani Miraklti Iečiti hčerko, prepirata se, naposled vrže Crespel Mirakla skozi vrata. — Hoffmann prosi Antonijo, naj nikar več ne poje, kar ona obljubi. Ko je Antonia sama, pride zopet Mirakel in prigovarja, naj poje. Antonia poje, kmalu pa se zgrudi mrtva. Epilog. Gostilna. Dijaki sc vesele Hoffmannovih pripovedek-Hoffmann pravi, da je vse ničevo, da hoče vse pozabiti in iskati utehe le v pijači. — 22 — Narodna. Griči se k nebu dvigajo, ptice nad njimi švigajo, beli oblački rajajo, jih solnčni žarki opajajo. Glej, dekle, tu sem jaz doma, vendar me grič noben ne pozna, urne ptice pred mano beže, beli oblački za solncem hite. Ko pa v teh krajih bom enkrat zaspal, me bo zeleni griček spoznal, mehko posteljo v sebi mi dal, s črno prstjo jo bo postlal. Ptiček nad mano bo žvrgolel, otožno posmrtnico mi zapel, da bo rosil beli oblak solze blesteče v rožnati mrak. Gustav Strniša. Ponoči pred Vstajenjem. Rusko V. G. Korolenko, poslovenil G. Strniša. Velika sobota leta 187*. Mračni večer se je že davno spustil na umolklo zemljo. Videlo se je, kot da bi zemlja, čez dan razgreta, zdaj kžala v objemu nočnega hlada in dihala iz polnih grudi: iz diha so vstajale — igrajoče v svitu veličastnega, gore-ceSa, zvezdnega neba — belkaste meglice, kot oblaki kadil-1,0sa dima, dvigajoči se k sprejemu bližajočega se praznika. Bilo je tiho. Malo gubernijsko mesto N., je, plavajoče v r'ii'ačnem hladu, umolknilo v minuti pričakovanja, ko je iz zvonika velike cerkve zadonel prvi udarec. Toda mesto ni sUalo. Pod ogrinjalom vlažnega somraka, v senci molčečih praznih ulic, je bdelo zadržano pričakovanje. Le poredkoma hiti skozi zakasneli težak, ki ga je praznik skoro prehitel pri težkem, napornem delu, pridrdra izvozna kočija — in spet Kluha tišina... Življenje se je prelilo iz ulic v domove, v P°gate palače in skromne koče, za okna, blesteča na ulico, in se tam skrilo. Nad mestom, nad poljem, nad celo zemljo je čulo nevidno valovanje prihajajočega praznika vstajenja ln Prenovijenja ... — 23 — Luna ni svetila, in mesto je ležalo na široki temni visim, iz katere se je dvigalo večje, ogromno poslopje. Posebne, ravne in ostre črte tega poslopja, so sc mračiio risale v zvezdnem lazuru, temna vrata so se komaj razločila odpirajoča se v zidu, obsenčenem od mraka, in štiri vogelni stolpi sc sc rezali z ostrimi vrhovi na nebu. Tedaj so sc zamajali v višavi cerkveni zvonovi in nesli v čuječi vzduli svoj prvi zveneči udar ... drugi...' tretji. • • Cez minuto so peli zvonovi na raznih krajih z različnimi glasovi, zveneli, vzoki se prelivali, in se spajali v mogočno, njim lastno harmonijo, tiho veslali in krožili v vsemiru. Tudi iz črnega poslopja, ki je zatemnevalo mesto,- sc je čulo suho, prasketajoče žvenkljanje, kot bi sc trepetajoče v vzduhu, v tožeči nemoči zaganjalo v zračno višino za mogočnim akordom. Zvonovi so umolknili... Zvoki so sc potapljali v vzduhu, toda nočna tišina je zavladala le polagoma: dolgo je še v zraku trepetal nemiren, zamirajoč odjek, kakor vibriranje nevidne, v vzduhu napete strune ... Luči po hišah so vgasnile, le cerkvena okna so še sijala. Zemlja leta 187* je bila spet enkrat pripravljena za razglasitev starega gesla zmage, miru, ljubezni in bratstva ... V temnih vratih velikega poslopja so se premaknili zapahi. Zaropotali so petelini na puškah in polvzvod vojakov je odkorakal zamenjat nočno stražo. Prišedši do ogla, so se zravnali v vrsto. Iz temne skupine ljudi je stopila, z umerjenim korakom, postava, a prejšnja straža je kot vtonila v tej nejasni, črni skupini. Nato se je polvzvod premaknil in odkorakal krog visokega zapornega obzidja. Na zapadni strani je prišel v zameno straže to uro na vrsto mlad novinec, iz njegovih kretenj še ni izginila lesena oglatost, mlado lice je izražalo napeto pazljivost novinca, ki prvič sprejema odgovorno stražo. Stal je z obrazom obrnjen k steni, zaropotal s petelinom, prestopil 2 koraka, napravil polobrat in stal oko v oko s prejšnjim stražnikom. Ta je nalahno okrcnil glavo proti njemu in prečital običajne predpise v’ tonu človeka, ki zna tekst naizust. Od ogla do ogla ... gledati... ne spati, ne dremati! 7" je hitro govoril vojak, rekrut je poslušal napeto, a iz njegovih oči je pronical nek poseben izraz otožnosti. — Razumel? je vprašal poddesetnik. Da, natančno! ■— No, glej! — je rekel nato strogo, a potem je spremenil ton in govoril dobrodušno: — Fedjejev, nič sc nikar ne boj! Saj nisi. ženska... Ali tc je strah, ali se česa bojiš? —Zakaj bi me bilo strah? - - je naivno odgovoril Fed-jejev in potem sanjavo pripomnil: — Ne vem, kaj imam na srcu? Kot da bi me nekaj težilo, bratci... Pri tem prostodušnem pa otroško zvenečem priznanju, je vojake posilil smeli. — Glej, oni gozd tam je matuška! — je s prezirljivim sočutjem rekel poddesetnik in rezko zapovedal: Puške, pozor! ... Korakoma stopaj! Straža je korakoma odšla in se skrila za oglom, skoro so utihnili koraki. Stražnik je vrgel puško na ramo in tiho odšel vzdolž obzidja. Pri zadnjem udarcu zvona, se je v zaporu pričelo Vrvenje. Mračna in žalostna noč jetnišnice, že davno ni videla podobnega oživljenja. Kakor, da bi zvenenje prineslo v resnici sem vest o svobodi: črna vrata celic so se druga za drugimi odpirala. Ljudje, v sivih spalnih suknjah, s krpami iz strganih cunj na hrbtu, so prihajali v dolgih vrstah, v parih Po koridorih v cerkev jetnišnice, ki je bila razsvetljena od 'uči. §H so iz desne in leve, dvigali se spodaj po stopnicah, spuščali se iz vrha: sredi odmevajočega korakanja se.je čul včasih ropot puškinih petelinov in rožljanje verig na nogah. Dospevša v cerkev, se je siva tolpa vlila na poseben, z ograjo 'očen prostor in tam utihnila. Cerkvena okna so bila ravnotako Omrežena z močnimi, železnimi rešetkami... Zapori so ostali prazni. Samo v majhnih, okroglih, dobro Zaprtih celicah, štirih, oglatih stolpov, so se premetavali štirje arestantje, ločeni od drugih, sem in tja je kateri prisluhnil, pri-tisnivši glavo k vratom in željno lovil jek iz cerkve odmevajočega petja. Da, še v enem skupnem zaporu je ležal na postelji bolnik. Paznik, določen za hipoma obolelega, je prišel k njemu, so arestante odvedli v cerkev, sklonil se je nad njim in se zazrl v njegove oči, ki so gorele s čudnim leskom in topo zrle v Praznino. — Ivanov!... Cuj, Ivanov! je poklical paznik bolnika. Arestant ni premaknil glave; zamrmral je s hripavim ^'asom nekaj nerazločnega, ožgane ustnice so se premikale le s težavo. — .Jutri v bolnico! — je določil paznik in odšel, pred yrata celice je pa postavil enega koridornih podpaznikov. Ta Je Pazljivo pogledal bolnika in odkimal z glavo. — Eh, po- - 25 - tepuh, potepuh! Vidim bratec, tvoj čas je potekel — in prepričan, da je tu nepotreben, je paznik odšel po koridoru k cerkvi, obstal pri priprtih vratih in poslušal službo božjo ter obenem pokleknil na tla, radi obrednih poklonov. Iz puščobne celice je odmevalo od časa do časa nerazločno govorjenje bolnika. To je bil še čvrst in krepak, ne star človek. Bledlo se mu je, živel je v nedavni preteklosti, in njegovo lice je izražalo trpljenje. Usoda je uganjala z vagabundom zlobne burke. Prehodil je tisoč vrst, prebil se skozi sibirski gozd in divje gorovje, prežil tisoč opasnosti in zaprek; gnanega od žgočega domotožja, je spremljala edina nada: »pogledal bi... en mesec..-en teden... preživel pri svojih... a tam — spet bi zaželel poti!« Sto vrst od rodnega sela je pal v to ječo. Nerazločno govorjenje je utihnilo. Oči vagabunda so se razširile, prsi dihajo mirneje. V vroči glavi so zavele veselejše sanje... ... Šumi sibirski gozd... On pozna ta šum — tekoč, pojoč, svoboden... Privadil sc je ločiti šum gozda, govor posameznih dreves. Veličastne smreke šušte visoko, visoko, z go-stim temnim zelenjem ... .lelke šepečejo zateglo, odmevajoče, veseli, jarki trepečejo listi na prožnih vejah; trepetilka se giblje in trepeče z občutljivimi, boječimi listi... Žvižga svobodna tiča, brbljavo in nemirno brzi potok po kamnitih grapah in gozdni iskači — jate klepetavih srak — plavajo v zraku nad krajem, kamor pribeži potepuh skrit v gošči.*) Res je val svobodnega, gozdnega vetra zavel nad bolnikom. Dvignil se je in globoko' vzdihnil; oči so z izrazom napetosti zrle pred se, spet se je v njih porajala zavest. Potepuh, vajeni ubežnik, je zrl pred seboj nenavadni pojav: odprta vrata... Mogočni nagon je pretresel ves, od bolezni strti organizem. Sledovi mrzlice so hitro izginjali, oziroma se koncentrirali v sami, edini misli, ki je bila razsvetljena z jarko lučjo v tem kaosu: Sam!... Vrata odprta!... Čez minuto je stal na tleh. Videlo se je, kot bi ves žar izpaljenega mozga, udaril v oči: zrle so naravnost, uporno in strašno. 1 Nekdo je vstopil v cerkev in odprl za hip vrata. Valov' ubranega petja, umiljenega vsled razdalje, so doneli potepuhu na uho in spet potihnili. Na bledo lice je legla milina, oči s0 ‘Sibirski potepuhi pravijo, da v gluhem, sibirskem gozdu, spremljajo človeka jate srak, ko beži v goščo. Tedaj ko je bil lov n0 „gombače“ (ubežnike skrivajoče se v gozdovih) postavno dovolj®11' so sibirski lovci-iskači zasledovali potepuhe po gromkem kriKu sračjih jat. — 26 — otneglele, in v duhu je zazrl davno, v sanjah gojeno sliko: tiho noč, šepet smrek, ki se sklanjajo s temnimi vejami nad staro cerkvijo rodne vasice ... tolpo kmetov, ognje nad reko >n ono domače petje... Priganjal se je na pot, da bi vse to Prežil tam, med svojimi... Med tem je v koridoru, pri cerkvenih vratih, paznik, na tleh klečeč, prisrčno molil... Mladi rekrut stopa s puško pod obzidjem. Pred stražnikom se razprostira ravno, tu in tam še s snegom krito, v daljo segajoče polje. Lahni veter beži po njem, šelesti suha stepna trava o lanski travi in veje v dušo vojaka pokojne, otožne sanje. Koncem stene se mladi stražnik ustavi, postavi puško na ua in nasloni roko na odprtino cevi, a glavo na roke in se globoko zamisli. On si še ne more jasno predstavljati, čemu Je tu, to praznično noč pred Vstajenjem, tu s puško ob zidu, z stepnim poljem. Sploh je bil še pravi mužik in ni še dosti pojmoval, kaj je treba vedeti vojaku, zato ga niso zastonj dražili drugi s »kmetom«. Bil je pač še pred kratkem svoboden, bil gospodar, vladar svojega polja in svojega dela... A zdaj se je v tiru stroge službe, zagrizel v oglato, kmečko naravo nerazločen, nejasen, nepojmljiv strah, ki je zasledoval vsak njegov korak, vsako kretnjo. To minuto je bil sam... Pred njegovimi očmi se je širila Pustinja, šepet stepne trave v vetru, ga je zazibal v nekako dremavico. In pred očmi mladega vojaka zažive slike rodne vasice. Že zre domače selo, veter beži nad njim, cerkev gori v svetlobi, stare smreke kimajo nad njo s temnimi vrhovi... Včasi se nekoliko predrami, tedaj izražajo njegove oči P°kaj nepojmljivega: Kaj je to? — Polje, puška in obzidje... ^a minuto spozna resnico, pa mu skor.o spet nejasni šum nočnega vetra, prinaša rodne slike in vojak spet zadremlje °Drt na puško... Nedaleč od kraja, kjer se nahaja straža, se pojavi vrhu ^ozidja temna silhueta: glava človeka je... Potepuh gleda v daljno polje, proti komaj vidni črti oddaljenega gozda. Njegove prsi se dvigajo, strastno love sveži, svobodni zrak katere noči. Oprime se z rokami in tiho zdrkne v nižino pod obzidje... Radostni glas zvonov budi nočno tišino. V jetnišnici se °dpro cerkvena vrata, po dvorišču sc vije procesija; iz cerkve se lije v valovih ubrano petje. Vojak je vstrepetal, se — 27 - zravnal, snel čepico, da hi se prekrižal in obstal z dvignjeno roko... Potepuh je dosegel zemljo in jel bežati proti gozdu- — Stoj, stoj! ... Golobček, dragec!... — krikne stražnik in strahoma dvigne puško. Vse, česar se je bal, pred čemer je trepetal, se dviga nanj brezoblično, strašno — pri pogledu na to bežečo sivo postavo. »Služba, odgovornost!« vzblisne v umu vojaka in on prisloni puško in jo nameri v bežečega. Z žalostnim pogledom zapre oči, zbere vso silo in sproži. • • A nad mestom znova plava in kroži v ozračju, harmonično, pojoče valujoče zvonenje in... spet trepeče in bije prasketajoči glas zvona jetnišnice, kakor krik obstreljene ptice. Ubrano done kvišku daleč v polje prvi zvoki praznične pesmi: »Kristus je vstal!« Spet je za steno, počil glušeč strel... Slabotni, šibki glas je nesel za njim tožeč odjek, potem je vse umolknilo. Samo daljni jek sibirske poljane, je z žalostnim mrmranjem, ponovil odmev puškinega strela ... Sestanek. Gori v večernem solncu gozd in koprni v bliščanju ... O draga, bodi danes gost na mojem potovanju! Tako s teboj rad sam bi bil, v oči ti svetle gledal, in, kar bi bilo mojtti sil, kaj ljubega povedal. V goščavo smrek se skrijeva pred tujimi pogledi, drug drugemu odkrijeva, kar'polje v srca sredi. A kedar solnca več ne bo, in mračna bo narava, tedaj pa luna nad goro in zvezd nebroj priplava. In slavček sredi temnih vej zagostoli, zapoje ... Nc boj, ne boj se, le naprej, ne boj se, srce moje! — R. Peteriin-Petruškai — 28 — Gradbeno podjetje ing. Dukič & drug, Ljubljana Resljeva cesta 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela V F. BRUMAT, Ljubljana IS ro m nam !! po konkurenčni ceni. !! MESTNI TRG ŠT. 25.1. Avguštin in Ing. Viktor Accetto inženjersko stavbno podjetje o°o LJUBLJANA, Trg Tabor 2 o oo Telefon interurban št. 555 MARIJA JEGLIČ damski modni salon Ljubljana, Slomškova ulica št. 27 priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo slamnikov in svilenih klobukov. Postrežba: točno in ceno. ^Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllt | nestni stavbenik Jaroslav Breuer I tehnična pisarna in stavbeno podjetje nega materijala, to je opeke. Gradba je v dveh me- g secih po pričetku popolnoma suha In totej uporabna. § mn milili n ................................................................................ P B Vizitke, kuverte, račune in druge tiskovine izvršuje lično in poceni | Zvezna tiskarna m v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. ... -1 h 20,000.000 — LJUBLJANA, Hupi) Ul. I k 6.500.000— izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Podružnice: Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec. Telefoni: St. 146. 458. □ i------ < □ Brzojavke: ESKOMPTMfl Damski modni salon TEODOR KUNC - LJUBLJANA Beethovnova ulica štev. 9 se priporoča za izvrševanje angleških kostumov, plaščev, bluz in franc, toalet, in vseh v to stroko spadajočih del. I PETER CEPUDER trgovina s sokolskimi potrebščinami in modni salon za gospode jj Ljubljana jj Vidovdanska cesta št. 2. •• i! Modni salon damskih klobukov : od najpriprostejše do najfinejše izvršbe M. SEDEJ-STRNAD Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI, STRITARJEVA ULICA ŠT. 2 Brzoj. naslov: BANKA, LJUBLJANA Telef. št. 261 in 413 Delniška glavnica: K 50,000.000— Rezerve: K 45,000.000 — Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle Podružnice: BREŽICE,CELJE, GORICA, KRANJ, MARIBOR, NOVI SAD, PTUJ, SARAJEVO, SPLIT, TRST glllllllllillllllllllllllllllllll | ANfl HUTTER v Ljubljani | Dunajska cesta 6/II J Prva in edina jugoslovanska izde- || | lovalnica steznikov (modercev) po K H ^ ^ ^ životni meri ^ ^ ^ priporoča svojo veliko zalogo koloni-jalnega in špecerijskega blaga, češke in angleške manufakture in najfinejših — mesnih izdelkov, ^ a lillllllllllllllllllllilllf IS g Parna pekarna l^l/oh l^fiVČif liliiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiii cvUKvJL/ rsU VV-IV. Ljubljana, Gradišče štev. 5 Večkrat na dan sveže in raznovrstno pecivo. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll w Kavama ..ZVEZDA" (Fran Krapeš) Ljubljana Kongresni trg Shajališče gledališke publike. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O- rPo O O OTO OIO OO 0:0 OO OIO 00 0^0 OZp 0*0 O 0~0 ozo 0:0 010 0.0 (. o 00 0-0 0-0 O OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO- °o° °o° °o° °o° ❖ ❖ °o° K. PUČNIK LJUBLJANM, Sodna ulica št. 3. Krojaški atelje. OOOOOOOOOOOOOOOOOOO o^ o_ o o OIO OlO 00 0-0 00 0<0 O JO OO 0^0 0^0 OO o JO OO 00 00 0^0 00 OO OO 0-0 00 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0 •••• mmmmmmmmtmmm •• mmmmmmmmmmm •••••• •• ommnmmm ••• • I • Največji davki Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete! Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo i. t. d. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne •••••• Ljubljana, Mestni trg štev. 10. jwi% ^IIIIIIF