Izhaja v Trstu TOo soboto optiintiiiB.'' ®tokopiši^'ne vračajo. -Nefrarikovana pisma se ne spreje-. majo. Uredništvo in npravništvo del Lavatoio št. 1,1. telefon ia-67. L 4 iH iti K? ili a pa lig jH! n bPSjtjj l A-------------------k Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. N ar očnina za celo leto K -4-—; za pol leta in za četrt leta ra zmerno. "š__________________* Glasilo »Narodne delavske organizacije^ v Trstu. 4- Tržaški Slovenci! asu*"!”**"* ■ V nedeljo, dne 6? decembra t. 1. ob 10. uri in Po! predpoludne vršil se bo v veliki dvorani „Narod-nega doma (Trg Caserma) veliki mnnifestocijski - SHOD - Ker je stvar zelo vdžna, 2eleti je, da se stvo iz mesta tega shoda v številu udeleži. naše! občin-okolice v • cim vecem w~: Sklicatelji V imenu tržaških akademikov. končni čili razrednega boja. v • \ - Sicer pa je stališče marxizma danes dobri ra delom premagano. Koš za kosom jotui razvoj znanosti m samega živega življa stebre komunističnega-- komune-|a. davimo: komunističnega komuneja, kajti raVno v tem epohalnem Marx-Engelseveru kttiotvoru tiči jedro modernega komunizma (revolucijonarnega socijalizma). Ni tukaj hl.ešta, da bi se otširneje bavili s , tem jjgodovnskim činom. Dovolj je, .če zabile-' 2it“o, da Marx in Engels izvaf&ta potrebo fevolucijonarnega boja in razredne . taktikp 12 revolucionarnih elementov, ki'. jih vse-“uJe neizprosni in Ij uti gcftjppdarsk.i Razvoj sam v sebi. Ravno tako, kako jd‘ tnrržoa-2lJa proslavila sv(jo zm&gd nai ..j-i^eviflali godalnega družabnega reda, rayno^ tako 814 razvoj buržoazije, ueprekidna gospodarska in politična koncentracija,in asoci-^ac'ja na eni a prol^tarizacija in propa- P O I) 'D;,I S>J K* K. danje‘v vse večo bedo (t. zv. Veretendungs theOrie) im drugi strani, moderni proletariat v to, da pod izogibom gospodarski^ smrti s pomočjo politične'moči (Manc in , Etifel označujeta Apolitično moč kot: „or jj ganizirano moč enega razreda v svrho. , uničenja druzega razreda11 : II. del komu-'1 nističnega manifesta.) revolucije postanek vladajočim razredom, iztrga iz rok buržo-^iš, gzije Ves kapdpl in izroči istega, skupnosti -. , (kolektiviteti) v ^.svrho skupne uporabe. —| To sintezo1 izraža haravri^st lapidarno II. po-* glavje kqinunist:čn'ega\manifesta, ki se bavi z : /proletarci in-'-komunisti, z besedami:^ „organiziranje prolefarijata v razredno ' stranko .uničedje buržditznega gospod.tva, ' ojsvojleiue politične moči po i-proletarijatu".] In r.aVnb^Vit.ej točki, to'-)®-v načinu izva-j E janja, kbnčfee^ai-cjljAa' razrednega bijja, vidimo/iw,ko so cij^.ft e v i z j j o n i sti r/vpdijoj ,ljut.vboj sp v,.gooi;alistt^'avkbisti. Dočini ti slednjii hočejo/ 'A^^goivoriirio/ s Karlom) Kftjj^skf pcdbHho'‘tekil1 r«ke, pra-' - škjp 'sfe (J^Agr':. zakaj^v ’ kako svrho ? Da propddamp tudi n& ruševinah od nas* s^rtegakdoseganjega’ -družabnega reda ? Ni^o^Jj,,pravijo revizijonisti, da je pro-lefca^jat? styh ^a.,,S‘;bi z ozirom na svojo vpr^anizjicijo ip politično moč, ki jo isti poseduje, že zrel za izrševanje velike misije — revdhicjjby potrebno je pred v3em in to j,e pra^a ponditio sine i[ua non, da je tudi gospodarski razvoj sam dozorel do one višine, ki fe potrebna, da omogočuje potom revoluciji prehod iz sedanjega na priva>ni lastnipi nad izdelovalnimi sredstvi slonečeinugpapodprskenr sistemu v siste., kolektivne- la^ti.'Revolucija n j je le z&dnja etapa evolucije zadnji korak v razvojujsa-memp’ - V nasprotnem slučaju* bodo revolucija vstvarila še večo' negbt&Vost, * neredi ■> neednakost in bedo. Tako mi lij o ostro-uumni duhovi a la Sombart, tako mi Ir danes dober del bivših ortodoksnih sacija-,. listov. Tako misli Paul Eruess, ki je' iz navdušenega revoluci onarca prežel/ * tabbr* trezno misbčib umerenib socijalistov, ker ga je razmišljanje v posledicah revolucije privedlo do spoznanja, da bi revolucija tudi ne hitimo naprej pred razvojem ! Navdušujmo se za praktično delo, a ne žrtvujmo svoje in svojega naroda sedanjosti in bodočnosti radi idealov, ki se bodo morda enkrat uresničili, v katere smemo pa danes gledati le kakor gledamo na zvezde, na mesec......... Krvavi jubilej. Šestdeset let nas deli od onega dneva, ko je 18-letm cesar Fran Josip I. stopil na prestolj Habsburžanov. Krvava je bila ona doba. Po vseh deželah, ki so tedaj pripadale kroni, je vrelo : baklja francoske revolucije, revolucijonarni duh, ki je bil le produkt vz*iš nih stremljenj po rešitvi iz neznosnih spon feudalno srednjeveškega življenja, izraz duševnega razpoloženja, ki ga je/ v duši vsacega čutečega človeka vzbujal r jarem absolutističnega vladanja, veliki vpliv napredne, z narodnim zanosom navdahnjene literature, vse to je izzvalo one krvave dogodke, ki označajo zgodovino nastopa Frana Josipa I. na prestolje svoje vladarske hiše. Splošna nezadovoljnost, sovražnik na severu, na jugozapadu, na vzhodu. Kakor da ne bi bilo vse to dovolj, vrelo je tudi v notranjem. Krvava je bila ta doba in trebalo je preliti mnogo krvi, da se je vdušilo notranje in zunanje nemire in da je zavladal mir vsaj začasno. Minulo je od tega 60 let. Dolga doba je to in tekom te dobe se je marsikaj spremenilo. Spremenile so se državne meje na jadranski obali, rektiticirale so se meje na severu. Po dolgih poskusih prineslo je le(.o 1860. prve začetke resnega koustitu-cijonaluega življenja. Proklamirala se je tudi enakopravnost mej narodi: vsi narodi so' eriaki Dred zakonom v javnem in pri-rVatnem življenju, v šoli in v uradu; postavilo'se je trde temelje parlamentarnemu ^žiVljenju ; ločilo se je justično upravo od jftbltfiotie ; osvojila se je ognjem in mečem Bosna'in' Hercegovina; uvedlo se je obli-gatorično (delavsko zavarovanje proti bo-p,?nim in nezgodam; razširila se je s f- 0 delavskih stanovanjih. Vprašanje zboljšanja bivališča delavske r°dbineje gotovo eno izmej najvažnejih in ^“jbglf težkih nalog sicijaloega napredka, atete pričakujejo nujne reš.tve. Ali ta Uideva je tako zamotana, da se danda-našllji ni našlo niti začetka niti načina, fa katerem bi se dalo razvozljati v spl šao Zadovoljstvo in resnjčuO korist pifeče vprašanje delavskih stanovanj. Poskusilo Su je že dovolj in • slučajno so se taka Podjeta reb obnesla, ali navadno je vse le 'Jvisrio od “kakih pcs- binh ugodnosti kraja, !asa ali razmer, ki so pa povsod in vsak 11P različne, tako,- da enotnega koristnega 8l&tema gjede gradnje delavskih hiš ni _ ožno cpbbjiaviti. Nočemo tu razpravljati o 1 težavah, ki se rešitvi tega vprašanja ' Perstavljajo s skoro nepremagljivo silo. Č9 v pojasnilo služijo naj sledeče opazke. . j a Pri©er kdo naj zida delavske hiše? Deli nUV8p “avac*no ne more, ker v to treba k>ft°.Vu'a f,n tega nima on tako zlepo na rsjp« ’ olag°. Tedaj nekdo, ki pa una denar, lucija, — ne — resolucija ! Združiti —fcse istovttae delavske inttrese v tesno, ^a vse delavske inttrese sploh v širšo zvezo, navdajati delavstvo z nado v boljšo bodočnost, ki mu jo prinese dosledno in pošteno, praktično delo na socijalnemu polju. Pod-učevati delavstvo o njegovih potrebah in storiti ga sposobnim, da spozna svoj položaj kot delavec, kot član svojega naroda. Mesto v ljuti revolucionarni boj, podajmo se v iskreni interesni boj za naše delavstvo. Mesto da bi rušili in uničevali druge, nastojamo da zidamo in povzdignemo samih sebe. Ne zoperstavimo se razvoju ampak porečete. Prav imate, ali kdor ima denar ihoča imeti tudi svojo korist, svoje odstotke in sicer sigurne, kakor mu je zajamčeno v drugih kapitalističnih podjetjih in prome-tih. Ker mu pa ne more nihče jamčiti z zadostno gotovostjo, se navadni podvjetnik tega vprašanja ne loti. Ako se ga pa loti, ,da zida za delavsko ljudstvo velike hiše, prave kasarne z mnogimi malimi stanovanji, kakor jih opažamo v zunanjih delih našega me-ta, tedaj dajo dotični gospodar izd- lati te hiše- na tak način, da pušča vse zahteve in priporočila Stavbnega reda po možnosti v nernar, da si le zagotovi svoj dohodek, Take hiše se vspenjajo na veliko nizkih nadstropij počenši s stanovanji pod zemljo do 6. in 7. nudstr&pja pod streho gor. Da se napravi največje število bivališč, razdeli se vse na najmanjše prostore. ; Zidovi so tenki, da se čuje skozi iz 'sosedovega stanovanja; stopnjice ^zke in temne, ker za njih ne plača nihče najemnine. Navadno ima več stanovanj vkup svoje stranišče, kar vzbuja mno.g > gnusa ir^ povspe-jšuje raznašanje bo’ezni, 4jkJ9® gbvorimo o ..iiušljivem smradu, katerega' profzroča pogostna uporaba stranišč. Veliko matijih ,j.89^0";’ Tžvel se je temeljito princip ustmenega In “neposrednega pravnega postopanja ; odprla so se s splošno volilno pra--Vtca vrata parlamenta tudi nižitn, posebno delkvslc*m'slojem ; anektirali sta se Bosna in Hercegovina in.... preteklo je 60 let. Nahajamo se 1. 1908. Marsikaj se je spremenilo in predrugačilo. In vendar le ...kri ni izginila! Slovan, ki se je tekom dolgega 60-letnega zgodovinskega razvoja pokazal zvestim, državo in dinastijo ohranjajočim činiteljem; Slovan, ki je na lombardskih nižavah, v severnem gorovju in Tia ogrskih planjavah prelival svojo slovansko kri za nemško — centralistično državno idejo, da, za nemško dinastijo, ta Slovan se mora dane v po 60 letnem upravnem življenju vprašati, ali temeljni zakoni, ki so sirenskim glasom proglašali enakopravnost vseh narodov, vseh državljanov, veljajo tudi zanj ? Na Češkem vodi junaški in vitežki češki narod večletni gigantski boj proti nasilnežu Nemcu, ki podprt v!po sistemu vladanja v Avstriji, skuša vgonbbiti ves češki živelj. In ponosna slovanska metropola, zlata stostolpa Praga naj je obsojena * trpeti, da se jo v svojem srcu provocira, izziva z rudeče-belo-žoltiin praporom, ki naj svobodno plapola po slovanskem ozemlju? In ko ves češki narod v svetem ogorčenju vstaja na obrambo svojih narodnih in človr škili pravic, pošilja se proti njemu nemško-avstrijske dragonce, proglaša se nagla sodba in pošilja sa na jubilejni dan v zlato Prago — krvnika. Da Hrvaškem zatira madjarska strahovlada čili in zdravi hrvaški narod. On, ki je pred 60 leti rešil krono pred ma-djarsko nevarnostjo, kliče danes obupno v svet po rešitvi iz madjarske sužnosti. Na sam dan jubileja se policijskim potom pre-poveda zajamčeno svobodo govora. A mi Slovenci ? Odgovori naj Ljubljana, katere tlak je bil letos, torej v jubilejnem letu okrvavljen slovensko krvjo! Prikrajšan na vseh svojih najelementar-nejšili pravicah, toliko v uradu, kolikor v šoli, v privatnem in še več v javnem življenju, se bori. v^titaoskem boju z nemško in z italijansko nestrpnostjo. Če je res, da je podlaga slovenskega naroda najniži stan : v mestdi delavec, na deželi kmet, potem je avstrijska vlada tekom 60 letnega vladanja zelo malo skrbela, da bi povzdigovala slovenski na-ijd. Agrarno vprašanje je pri nas še odprta rana. V mestih in posebno v Trstu stoka naše delavstvo v sponah narodnih in gospodarskih mu sovražnikov. Povsod laničevanje, zasmehovanje. „\\ indische JJunde !“, ta beseda je zavzeli prvo mesto v frazeologiji nemškin uradnikov in poluradnih krogov. Povsod nevolja, povsod kri. V teh razmerah so avstrijski Slovani slavili 60 letni jubilej svojega vladarja. Krvav je ta jubilej zares! Pač pa nam je ta jubilej odprl oči vsem, tudi najzm mejim. Slovani in Slovenci so izprevideli od kod prihaja luč. Narodna zveza Jugoslovanov na Dunaju, nas uči! Ne obupajmo ! Ce so se na predvečer jubileja svetila okna naših hiš, svetilo je še bolj v naših srcih, v katerih je neki notranji glas vpil: Krvav je ta jubilej, krvavvje, toda zadnji v svoji vrsti! prostorov v , naših delavskih hišah nima svojega okna, tako da se premalo prezračijo in premalo razsvetljijo, vsled česar zopet se tamkai rade ugnezdijo razne, bolezni, zlasti pri otrocih. Nekatere okna zopet nimajo solnca in niti razgleda, skozi njih vidi se le v vmazano in ozko dvorišče kjer se zbirajo vsi moža odpadki. Treba je le pogledati melce v te ponosne pet-nastropne, žunaj lepo pobarvane labirinte, da se prepriča kako malo je v teh brlogih poskrbljeno za snago, svetlobo, udobnost m zdravje. Oblasti, ki bi imele nadzirati stanovanja, zadovoljujejo se le s tein, da so se pri zidanju držali gotovih pogojev in mer, da je hiša dovolj suha ko se vselijo vanjo in vtč se ne brigajo; šele ko se stanovalci sami naveličajo trpeti vse nedostatke, zna se zinaknoti kaka oblast in zažugati gospodarju da čim prej odpravi ono pokarano pomanjkljivost. In s tem je navadno vse zvršeno, ker stranka, ki se je pritožila mora ven, in kmalu najde gospodar drugega najem nika, ki je dovolj slep, gluh in top, da se ne prit.Ži več. (Pride še.) Znani so pomisleki ki jih industrijalci gojijo za delavsko zavarovanje. Kadarkoli je vlada dala razumeti, da namerava resno lotiti se razširjenja in popravljanja obstoječih delavskih zavarovalnic, in predložiti načrte za starostno in invaliditetno zavarovanje delavcev, so se vedno industrijalci nahajali v prvih vrstah sovražnikov razširjenja delavskega zavarovanja. Znane so razne enkete, rezolucije, in vsakojake spletkarije industrijalnih korporacij in posameznih industrialcev vža od leta 1894 naprej, to je od časa ko je Korberjev kabinet vsaj navidezno pokazal voljo stopiti iz polja prž^ndi obljub na polje dejanja Ti kriki se ponavljajo tudi sedaj ko ima priti na dnevni red državnega zbora načrt zavarovanja delavcev proti bolezni, nezgodam na delu, starosti in nezmožnosti, ki ga je izdelal kabinet barona Becka. V koliko so ti kriki opravičeni ? Ali nameravamo delavsko zavarovanje zares pomenja za industrijo občutljivo obremenjenje ? S tem vprašanjem se bavi v socijalno-demokra-tični mesečni reviji Jakob Brod v zelo V'* V poučnem članku. Splošno se povdarja, opaža člankar, da delavsko zavarovanje Otežuje ali celo onemogoča konkurencijo na svetovnem tržišču s tujerodnimi indu-strijelnimi izdelki. To so popolnoma ne-osnovani pomisliki. Da je temu tako nas uči industrijalna Nemčija, kjer pade neverjetna povzdiga domače industrije ravno v čas ko se je uvedlo obligatorično so-cijalno zavarovanje. Nemčija stoji se svojim delavskim zavarovanjem še vedno na prvem mestu, a kar se tiče invaliditetnega in starostnega zavarovanja celo na prvem mestu. Svote, ki se vsako leto vplača in izplača za nemško delavsko zavarovanje so tako velike, da moramo šteti skupaj Avstro-Ogrsko, Francozko, Italijo, Belgijo in Švico* da dobimo absolutno in relativno enako velike številke. Od leta 1885. do konca leta 1905. je promet zavarovalnic proti bolezni, nezgodi in nezmožnosti dosegel ogromno številko od 5 miljard in 600 milijonov mark. V Ltem času se je potrošilo 500 milijonov mark za zidanje delavskih stanovanj, zdravilišč in okrevališč ter je nakupljeno premoženje znašalo skoraj 2 milijardi mark. Vzlic temu pa ni nemška industrija ne samo nič trpela, ampak se je razvidno v tej dobi povspela do 8’jajne višine. Torej ? Da se dokaže neosnovanost krika industrijalcev je treba delavsko zavarovanje razmotrivati se stališča narodnega gospodarstva. 5 Obžalovati je treba, da so nacijonalni ekonomi do sedaj popolnoma zanemardi vglobiti se v vprašanje delavskega zavarovanja in to tembolj, ker edino nacijo-nalna ekonomija utegne odgovoriti na vprašanje, ali delavsko zavarovanje zares obremenjuje industrijo. Stvar je pa enostavna. Nacijonalni ekonomi so se tem več bavili s privatnim zavarovanjem, ki se vrši potom špekulativnih zavarovalnih družeb, katere prinesejo vsako leto lepo število milijonov na tantjemih za upravne svetnike in dividende za akci,onarje. Tukaj, pri privatnem zavarovanju se splošno priznava veliko korist pnvatnega zavarovanja in hvali njegov veliki pomen toliko za gospodarstvo poedinca, kolikor za gospodarstvo naroda. Popolnoma drugače stoji stvar pri delavskem (socijalnem) zavarovanju. Tukaj stokajo toliko nacionalni ekonomi kolikor industrialci, češ, da delavsko zavarovanje nalaga industriji breme, ki ju ona ne more nositi. A vendar ni temu tako. Vse bolniške blagajne v Avstriji z ru-dokopnimi blagajnami (Bruderladen) vred so od leta 1890. do leta 1905. inkasirale 675,047.000 kron, a izdale 632,981.000 kron. Od tih sprejemkov odpade približno tretji del = 225,015.666 kron na podjetnika. V sedmih teritorialnih delavskih zavarovalnicah proti nezgodam, ne vštevši zadružne zavarovalnice državnih železnic, se je v istem času prejelo 309,378.105 K, od katerih odpade 10°/0 = 30‘937.810 K na delavce. Podjetniki so torej morali pri} spevati se svoto od 278,440.295 kron. Šteje li se k temu znesek 225,015.666 K kot prispevek za bolniško zavarovanje, pa je avstrijska industrija iz naslova bolniškega in nezgodnega zavarovanja, v času od 1890 do 1905 morala plačati vsega skupaj približno 503,456.000 K. Ta znesek bi bil v razmerju z vrednostjo izdelkov ki so jih v istem času producirali 3 milijoni zavarovanih delavcev v Avstriji, naravnost neznaten tudi v slučaju, ko bi ga podjetniki morali plačati iz svojega. Svota od 503,456.000 ne znaša namreč več nego 7»°/o Br°meta blaga v istem času. Tako neznaten bi bil torej prispevek k zavarovanju, če bi ga podjetniki morali plačati iz svojega žepa v resnici pa ne plačajo podjetniki niti vinarja iz svojega, ampak anticipirajo le zavarovalne zneske, ki jih potem vdobijo nazaj v ceni prodanega blaga. Podjetniki štejejo namreč kar zavarovalne prispevke med režijske stroške (stioški izdelovanja, kakor na pr. cene surovin, najemnine, mezde itd.). Jasno je torej, da zavarovalne zneske ne plačajo podjetniki — producentje ampak š roka javnost 1— konsumenti. To okolščino dokumentira člankar s priznanji najbolj prizadetih oseb — industrijalcev samih. Torej ? Ne izvira li iz vsega tega jasno, da je vse osovraženje delavskega zavarovanja popolnoma neopravičeno, rekli bi izraz skrajne tesnosrčhosti in antipatičnega egoizma ? V kratkem pride zavarovalni načrt pred de želni zbor. Ob tej priliki se bodo pokazali vsi pravi prijatelji delavstva in oni, ki jim je inteies delavstva le demagoško sredstvo v dosego sebičnih koristi. DELAVCI! ŠIRITE »NARODNEGA DELAVCA" Tajniško poročilo tovariša V. Engelman a. Poleg teh prireditev je pa N. D. O. skrbela za drugo duševno hrano : predavanja. Tekom letošnjega upravnega leta bilo jih je e d n a j s t. Predavali so gg. v dr. Mandič Jos., dr. J. Pcrtot, Rud. Sega, prof dr. Ilešič, veterinar Gele, dr. Gosak, prof. dr. Surmtn in stud. med. Zalokar. Predavalo se je o raznih predmetih : o starostnem zavarovanju, o hrani, delav. stanovanjih, nekdanjih šolah, mleku, štraj-kih itd. Predavanja so se vršila ali v društveni dvorani, ali pa v veliki dvorani Narod, doma. Z veseljem pa omenjam, da so bila vsa predavanja izborno • obiskana. Gg. predavateljem pa bodi ob tej priliki izrečena najiskreneja zahvala za njih trud in požrtvovalnost. Poskrbelo se je pa tudi za zabavo. Teh je bilo devet in sicer 1. decem. v Rojanu predstava in ples, 4. jan. veliki ples N, D. O. v „Nar. domu“, 12. in 19. domača zabava v društvenih prostorih, 26. jan. in 16. februvarja vesel ca v Rojanu, 29. svečana veliki ples pek. pomočnikov v Nar. domu. 3. sušca vel ka reduta v „Narodnemu domu“, 26. aprila veselica premikačev v Rojanu. Izmed vseh prireditev je najlepše uspela velika reduta na pustni torek 3. sušca. Vsi prostori „Nar. doma“ so bili natlačeni občinstva, a preostalo je čistega dobička 1013 K. K tem prireditvam naj omenim še dve. Naš dan je bil pač dne 1. majnika. Velikanski shod, za tem veličasten obhod, pri katerem ni bilo niti najmanjše nered nosti. Popoludne je še krasno uspela velika veselica pri sv. Ivanu. Ta dan je pokazalo slovensko delavstvo naklonjenost in ljubezen, ki jo goji napram N. D. O. Trst je strmel nad to prireditvijo, slovenski delavec pa zrl z zadovoljstvom na svojo organizacijo. Še impozantneja je bila pa obletnica N. D. O. dne 9. avgusta t. 1. Take prireditve še niso videli tržaški Slovenci. Bil je za nas pravi triumf. Ob tej priliki so nas posetile podružuice, med kbterimi je puljska priredila poseben vlak. Dopoldanskemu slavnostnemu shodu je sledila popoludne velikanska ljudska veselica v Rojanu, kjer se je razvila naša zastava. Istega dne je izšel tudi naš list „N arodni d e 1 a v e c“. S tem je odbor izpolnil dano besedo članom, a sedaj je pa dolžnost Vaša, da list tudi podpirate, kajti, ako ne bode podpore od Vaše strani, tedaj se bo list moral vstaviti. Vse naše delovanje je pa izborno podpirala naša vrla „Edinost“, ki nam je za N. D. O. drage volje prepustila posebno rubriko. Za vse usluge izrekam na tem mestu uredništvu iskreno zahvalo. Tu sem Vam v glavnih potezah orisal delovanje odbora. Dela je bilo obilo, a tudi uspehov. Mnogo je bilo pa tudi dela z raznimi pripravami, katerih uspehi se bodo pokazali tekom prihodnjega leta. Tako n. pr. smo stopili v doliko s češkimi socija listi in sta nas v to svrho obiskala poslanca Klofač in Burival, da sta lahko osebno konferirala z našimi železničarji. Letošnje leto posvetili smo bolj agi-tatoričnemu delu, a drugo leto bavili se bomo bolj s strokovnimi ustanovitvami. Zakl učujem z željo, da bi Vam mogel prihodnje leto podati še ugodneje poročilo, Vas pa še ob enem prosim, da podpirate odbor v njegovem delovanju vsestranski, kar bode rodilo še obilnejše sadove. (Konec.) Politični razgled. Veliki nemiri v Pragi, Ker ni bilo možno zatreti z na< adnimi sredstvi — policijo in — vojaštvom ! — demonstracij in izgredov, je centralna vlada posegla po skrajnem in izrednem sredstvu in proglasila nad Prago in okolico naglo sodbo. Človek se mora pra-šati, ali smo zares v moderni državi ? Kakor znano, imajo nemiri v Pragi, v Brnu v drugih večjih mestih na Češkem svoj vir v nemški nadutosti, silovitosti in brez-obraznosti. Nemški dijaki „burši“ nočejo še razumeti, da ima slovanska Praga elementarno pravico prepovedovati si enkrat za vselej, da prirejajo v srcu Prage — na trgu „Grabenu“ svoj „bumel“ in da zahteva narodna čast češke metropole, da se z vsemi močmi postavi po robu nem- škim narodnim demonstracijam, ki jih dan za dnevom prirejajo nemški dijaki s tem, da se sprehajajo v vrstah z nemško-nacijonal-nimi „kulerji“ (trobojnicami) po praških ulicah). Tega nočejo razumeti nemški dijaki in razne kreature ii la Wolf, Parter itd. Temu se ni čuditi. Navavnost škandal pa je, da noče tega uvidevati slavna vlada se svojim Bienerthom na čelu. Na mesto da bi vlada ugodila odločni zahtevi domačega prebivalstva in zabranila dijakom bumlovati, se je vlada postavila zopet na staro avstrijsko-policijsko stališče in odgovorila na opravičene češke proteste — s proglašenjem nagle sodbe. To je vlada storila na dan jubilej a. Kakor vidimo, ministri odhajajo — a Slovane se tlači naprej po starem receptu. Kaj bo z državnim zborom? Govori se, da namerava vlada, vsled neugodnega parlamentarnega položaja, ki je navstal radi dogodkov na Češkem, predložiti seje državnega zbora. Takratno zasedanje državnega zbora ima biti eno najvažnejših. Na dnevnem redu so provi-zorij, zakonski načrt o aneksiji Borne in Hercegovine, delavsko zavarovanje, trgovinska zveza z Romunsko itd. Ali bo vlada res odlašala z razpravo o delavskem zavarovanju radi par nemških —- buč ? V Rimu se je ta teden razpravljalo v parlamentu o zunanji politiki Italije « posebnim ozirom na aneksijo Bosne in Hercegovine. Padle so grenke in ojstre besede na naslov naše monarhije in italijanskega ministra zunanjih zadev — Tittonija, kateremu slednjemu se predbaciva. da je nasproti Avstriji premehek in da žrtvuje interesom Austrije interese — Italije. Kakor stoje stvari, ni izključeno da pade — Tittoni. S tem bi zadrega Avstr(4-ogrske zunanje politike postala še večja. K številnim nasprotnikom novega kursa Austro-ogerske bi se v tem slučaju — po padu Tittonija — pridružila tudi Italija. In Austro Ogrska bi bila v tem slučaju — splendidno izolirana. DOMAČE VESTI. Volitev predstojništva delavske zavarovalnice proti nezgodam za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. — Predstojništvo te zavarovalnice je še zmiraj v pretežno italijanskih rokah. Kriva temu je, poleg neprimernih pravil, naša slovanska Deorganizovanost. Volitev se vrši vsako drugo leto; vsakikrat volijo tri od šestih kategorij, v katere so razdeljeni zavarovani obrati. — Vsaka kategorija voli po jednega zastopnika podjetnikov in jednega zastopnika delavcev, ter obema po jednega namestnika. Letos volijo te-Ie kategorije: 1. železnice, podjetništva za prevažanje in skladišča blaga, natovorišSa; 2. rudarstvo in plav-žarstvo, kovinarstvo, stroji, orodje itd.; 6. papir, usnje, lesne snovi in rezljanje, kmetijski in gozdarski obrati, mlini. Volitev bo dne 16. decembra t. I. Za to volitev se je izmej tržaških Slovanov sestavil poseben akcijski odbor, kateremu načeluje g. dr. Edvard Sla vik advokat v Trstu. Glasovnice so vže razposlane vsem podjetnikom (delodajalcem) za njih in za delavce. Kdor še ni prejel glasovnic, naj se takoj oglasi na naslov g. dr. Eivarda Slavika. Kdor je prejel glasovnice, naj jih pravilno podpiše, oziroma da pravilno podpisati od delavcev : delavska glasovnica mora nositi podpis poverjenika delavcev in podpis samega podjetnika. Glasovnice, pravilno podpisane, je poslati takoj na naslov g. dr. Edvarda Slavika, advokata v Trstu, idica Galatti št. Iti. Jutršnji shod. Dolžnost je vsacega zavednega delavca, da pride jutri na shod v »Narodnem domu«, da manifestira za svoje šole! Politično društvo „Edinost“ in italijansko vseučiliško vprašanje. — Z ozirom na dejstvo, da je italijansko vseučiliško vprašanje stopilo v odločilen Stadij, je politično društvo „Edinost“ zavzelo svoje stališče nasproti temu vprašanju ter poslalo na zbornico poslancev obširno peticijo. Uvodoma priznava peticija Italijanom pravico do vseučilišča, saj tudi Slovenci zahtevamo isto zase. Toda z ozirom na neznosne razmere v Primorju in zlasti v Trstu, katere je ustvarila italijanska politika nasilja in zanikanja vsake narodne ravnopravnosti in celo eksistence glede Slovencev in Hrvatov; z ozirom na to, da nam Italijani ne dado v teh krajih ‘ — zlasti v Trstu — niti nujno potrebnih ljudskih šol; z ozirom na to, da bi bilo italijansko vseučilišče v Trstu ob teh raz* merah pljuska v obraz primorskim Hlova-nom in s katerega bi se ob enem na vse strani Primorja zlivale na novo poživljene protislovanske struje, — ne morejo tržaški < Slovenci brezpogojno pritrditi italijanski zahtevi po vseučilišču, marveč naprošajo zbornico, da pri razpravljanju o tem vpra-šanju vpošteva sled* če : 1. da se tiče to vprašanje direktni tudi Slovencev, posebno tržaških, in sploh vseh primorskih Slovanov ; 2. da se morajo, predvsem s pravičnim postopanjem napram slovanskim so-deželanom, posebno na šolskem polju, šele ustvariti predpogoji za mirno razpravljanje in za sporazum o italijanskem vseučiliščneno vprašanju; 3. da je prej, nego se dajo Italijanom nove pridobitve na šolskem polju, dati tržaškim Slovencem in primorskim Slovanom one učne naprave, ki jih italijanski sosedje uživajo že od davnaj ; 4. da se * ohranitev ravnotežja in miru med obema narodnostima italijansko in slovensko vse-učiliščno vprašanje smeta rešiti le istočasno ; 5. da se italijansko vseučilišče nikakor ne sme ustanoviti v Trstu, ampak le na izključno italijanskih tleh; če bi se pa ti zahtevi ne moglo ugoditi, in bi torej moralo nastati novo vseučilišče ravno T Trstu, da se tedaj ravno v ohranitev ravnotežja in, narodnostnega miru ustanovi vseučilišče le kakor uh-akvistično, italijansko-slovensko vseučilišče —, kakoršnja ustro-jitev bi edino mogla ublaž ti škodljive politične posled ce vseučiliščne naprave v Trstu. Kdo je šarlatan ? — Zadnji železničar", glasilo nekaterih železničarjev, katerega urejuje uboga ž lezničarska para Dr. Solar, se je zopet enkrat pošteno blamiral. Ta učenjak, ki nima o železnici najmanjšega pojma, je toliko nazaj s svojimi papirji, da se niti se zaveda, kako spravlja svojo nevednost na papir. V svojem strokovnem lističu joka in zagotavlja, da je edino zveličalna socijalno - demokratična stranka za železničar,e. „Narodna delavska organizacija" pa, da je posledica presenečenja. tržaških narodnjakarjev, ki so ob priliki zadnjih državnozborskih volitev uvideli, da se jim majejo tla. Najpoprej moramo pribiti dej«tvo, da se mora železničarska organizacija zelo slabo počutiti, kajti vsaka štev. njenega strokovnega listu obsega obširna poročila o njenih namišljeni!* uspehih. Da se je ustanovila N. D. Oi Vam moramo pa povedati, da niBo bile zadnje državnozborske volitve krive, ampak voditelji jugoslovanske socijalne demokracije, kateri so slovensko delavstvo leta in leta varali. Dalje pravi, da je N. D. 0. tudi med železničarje posegla, toda doživela velik fijasko. Sodrugi, le počasi, kar se tiče tijaska, katerega nam očitate, bodite le potolaženi in preštejte natančno svoje člane, kateri Vam še donašajo redno mesečnino in prepričali se bodete, da ni bil tako vrl kanski fijasko, kakor Vi kričite. Vrhunec Šolarjeve neumnosti je pa dosegel »Železničar" s tem, da je obelodanil sledeči odstavek : Z denarjem kapitalistov se plačuje za propagando N. D. O. in kap talisti plačujejo najete ljudi, ki iz nevednosti ali zlobe agitirajo za N. D. O-Sodrugi, tukaj pa le počasi in lepo roko na srce. Pri naši N. D. O. se ne plačuje agitatorjev, ker imajo členi sami dovolj poguma agitirati. Toda pri Vas pa stoji stvar malo drugače glede plačanih agitatorjev. Dr. Solar, Kopač, Regent, Ker-molj i. t. d., so sami prepričani socijalisti in žive od zraka. Dalje pravi, da ima naša N. D. O. najete šarlatane. Mi sedaj res ne vemo kedo je večji šarlatan, tisti, kateri v svojem prostem času iz veselja in, ljubezni agitira, ali pa tisti, ki je mastno plačan, za to, da cel dan v kavarni sedi in zvečer par uric ljudi farba. Dosedaj ste nam vedno zatrjevali, da ste veliko boljši slovenci kot mi, da je pa to tudi res ste dokazali zadajo nedeljo-Prepričani ste bili, da bi Vam italijanski sodrugi na shodu v gledališču „Politeama'1 ne bili pustili slovensko govoriti, da pa dokažete zopet enkrat da ste dobri Slovenci ste sklicali sami shod, ter se izrekli kot del slovenskega naroda, da tudi Vi zahtevate italijansko vseučilišče v Trstu. Sodrugi, hvala za tako narodnjaštvo. In ravno na tem shodu, katerega so se udeležili tudi nekateri železničarji ste se zopet sami obhodili in pospešili vže tako neizogibni polom. Pagnini ali pok. dr. Venezian? Minole nedelje so priredili tržaški Labi v gledišču Politeama Rossetti manifestacijski shod za italijansko vseučilišče. Govorili so na shodu razni govorniki, eden bolj nav-* dušeno kakor drugi. Ko smo drugi dan čitali v laških listih govore, smo našli mej njimi govor, o katerem bi bili sodili, da gfl je gotovo izustil pok. dr. Felice Veneziam če bi ne bilo nad govorom tiskano, da j0 0 govor socijalno-demokratičnega državnega poslanca Pagninija. In res je bil ta govor tako šovinističen, tako nacijonalistično navdušen, da bi bil delal čast pok. dru. Ve-nezianu, ne pa mednarodnemu socijalnemu 'demokratu Pagniniju. Kako je Jože Kopač priljubljen. Minole srede zvečer je bilo v gostilni „Pri stari breški" v ulici del Belvedere polno Hudi. Seveda je bilo mnogo vika in krika. V nekem kotu so sedeli pri mizi trije “'ožiceljni in eden teh si je dovolil zaupiti: ..Živijo Kopač!" Ta vsklik je imel kaj čuden efekt: vsi ostali gostje so bili takoj po koncu in so odovorili z vsklikom : »Živiio Mandič!" »Živela Narodna delavska Organizacija!“ Oni trije možiceljni so 1° pa urnih nog popihali in da ni posegel vmes gostilničar g. Hinko Kosič, bi bili gotovo odnesli na svojih plečih spomin na 8voje neumno izzivanje. Javni shod, ki ga je minulo nedeljo Priredilo politično društvo »Edinost", je Vspel najlepše. »Tržaško' Slovenstvo" je obračunalo na korenit način s tržaško so-^ialno-demokraeiio. Vsi trije govorniki gg. pr. Slavik, Dr. Rvbar in tov. Dr. Josip Mandič so se svojimi govori na naslov dokajšnje socijalne demokracije ž-li obilno Pohvale. Itazume se samo ob sebi, da je slavljenec dneva bil — sodrug dr. Tuma ! Dnevi so mu šteti. Doznali smo, ua veliko glasilo italijanskih socijalnih demokratov „11 Lavoratore* neha izhajati 15. t. m. — Revež je že dolgo časa hiral. Nekdaj je bil jako rejen (4 strani), a ko se ga je lotila bolezen, je kmalu t»ko shujšal, da ga je bila komaj še polo-v|ca (2 strani). Zaman so mu iskali zdra-VlJa- Niti medicina, ki so bili šli zanj po 510 v sv. Križ, ni pomaga'a. Bolezen je , a pač neozdravljiva. Kolegijalnost nas Sl'h da opozarjamo gospodo okrog »Delav-Saega lista", da je bolezen, za katero mora Ulareti „11 Lavoratore", tudi nalezhiva. T Miklavžev večer, bi ga priredi »N. ■ 0.« jutri popoludne v lastnih prosto-r'h) ho res nekaj posebnega. Naši člani ?aJ Pripeljejo seboj svoje otročiče, katere 0 Miklavž obdaroval. Začetek o 5. uri h°poludne. Vstopnina prosta. Predavanja. I. predavanje »N. D. V-“ bo dne 13. t. m. Predaval bo prof. Fran Ilešič iz Ljubljane o: »Ha« ,/e-ac'*c in Slovenci l. 1848.u Slovensko gledališče. Jutri se uprizori dramsko delo prve ^r$te, enodejanka „Povratek“, hrvatskega P^atelja Sergjena Tučiča. Že ta drama usluži polno hišo, ne oziraje se na drugo “odejanko »Bogata edinka", veseloigra z Poljskega življenja. Iz naših dežel. Iz Doline. V nedeljo 22. novembra a udarila tukaj pri pridigah oba duhovna ,q° ^aši novoustanovljeni podružnici N. D. V\ Fai pa jih je tako zadelo, da sta ČUtil; a to potrebo ? Na ustanovnem shodu 15. h to. češko delavstvo organizirano v nemški ho s ;,e govornik Dovedal, da je du-,°vsčina molčala na Češkem, dokler je , Wni demokraciji, a hitro, ko se je de-,e£° osamosvojilo in ustanovilo narodno c . organizacijo, nastopil je proti njej je 0 kardinal Schonborn. To je uzrok, ki sta hQ*na, naj p0vem0; da 8j je yvši boljunski Olan izbral organista, ki je organiz ran Vv • ----‘Ut VJ1 XVI jo i 1 socijalni demokraciji. , D. O. je društvo, ki nima opravila ^,vero, N. D. O. je društvo, ki skrbi, da Dol 6 • CU boljšalo njegov gmotno-socialni k ?zaJ> da bi mu zboljšalo trdo prisluženo Do''?0 torej je društvo, ki skrbi, domače povedano, za delavčev želodec. ,}a gg. duhovni nam bodo vendar pritrdili, spiAe vera nadnaravna reč, ki ne »pada v Prot eC‘ ?ato pa N- D- 0 ni bila in ni Vari' Ve^ *n nobenega članov ne odgo-nerb’ •t'10 h°če biti včlanjen tudi v onih eert -7 uuce um vcianjen men v stondt01.1 društvih, ki imajo kot svoj Sttlnfo uoivnij llllaJU KUL »VUJ vselo-r ver8ke vaje, pač pa mora N. D. O. nasProtovati oi im društvom, ki so jih 07'h nekateri duhovni, a nimajo smotra v verskih vajah, ampak le skrbe za to, da naše narodno delavstvo cepijo na male strančice, da potem nima koristi v nobenem pogledu. Proti takim društvom smo in gotovo smo tudi proti tistim duhovnom, ki ustanovljajo taka društva. In v Dolini je ravno g. kaplan Vovk izmed teh. On je ustanovil tako društvo, samo zato, da razcepi dolinsko ljudstvo v dve stranki in ker vidi v novoustanovljeni podružnici N. D. O. društvo, ki hoče dolinsko ljudstvo združiti, bi rekli v jedno družino, zato je čutil potrebo, da se je obregnil na prižnici ob njo in najbrže pregovi ril še g. dekana k temu. Očito je, da ta napad ni bil potreben radi verskega prepričanja Dolinčanov, pač pa le radi Vovkovega delavskega izobraževalnega društva in vsled tega se nadejamo, da ne bo škodoval mladi podružnici N. D. O. To našo nadejo podpira resnično dejstvo, da ima podružnica v tej kratki dobi že blizu 200 članov. Ne moremo, da bi ne omenili še nekaj. Če pregovorimo na javnih shodih ali pišemo v listih o duhovnih, katerim dokažemo vselej, da jim ne gre za vero, ampak le za njih društva in druge postranske namene, se nam očituje, da s tem jemljemo duhovčini ugled in s tim škodujemo veri, Mi ne moremo zato: duhoven ki uporablja prižnico za to, da na njej prodaja semena, klajno japno in celo umetna gnojila, tak duhoven je že oblatil svoj ugled in s tem škodoval sv. veri, zato je le dobro za vero, ako se tacemu pove, kar mu gre. Nadejamo se, da smo povedali dovolj jasno in nadejamo se, da verni in pametni duhovni si bodo zapomnili naš opomin, če bo to, nadejamo se, da bo naše ljudstvo verno in narodno. Organiziranec. Darovi. Za Miklavžev večer. — „N. D: O." so darovali gg.: Skupina delavcev Lloydovega arsenala K 20.—, Vekoslav Rovan, knjigo, Josip Kranjc . 40 stotink, Andr j Furlan, gostilničar Da Stadion, buteljko refoška, Stanislava Kopitar buteljko cipra, Amalija Kopitar buteljke maršale; Ivan Kopitar buteljko ruma ; Josip Kranjc dve škatlji dateljnov in 2 igrači ; dr. Rybaf K 2.—, Pesso K 2.—, dr. Josip Mandič K 2.—, N. N. 60 vinarjev, Štoka K 2.—, dr. Gregorin K 2.—, dr. Slavik K 2.—, dr. Stare K 1.—, dr. Kovačič K 2.—. Šorn K 1.—, uradniki Jadranske banke K 3.30, gospa Zinka dr. Rybareva 2 para čevljev, gospa Josipina dr. Mandičeva kapo, 2 obleki, 3 pare rokavic in 2 para zapestnic. Mavricij Haffner, trgovec s papirjem v ulici Belvedere za 7 kron igrač, Žagar Fran, jest-vinčar, ovoj čokolade, A. Stular K 1.—, F. Pečenko K 1.—, A. Gašperšič škatljo biškotov, Josip Kranjc kavarna Minerva K 5. — , J. Mislej 60 vinarjev, Žerjal, Boršt, K 1.—, V. Dobaušek K 1.— , J. Lozej K I.—, Kukanja K 1.—, Josip Gorenjec, knjigar, 10 knjig in 5 plošč barv., Jakob Perhavc K 2.—, Bonefačič buteljko rezo-lije, pisarna zavarovalne družbe »Croatia" 2 peresnika, Iv. Jelen 40 stot., Kovačič 40 stot., Sirk zaboj pomaranč, Josip Ul-čakar K 2.—, Gregor Babič K 1.—, Ajte, trgovec, K 4.—, Josip Mreule, pek v Rojanu za K 1.20 biškotov, Filip Trobec, pek v ulici Belvedere za K 1.20 biškotov, Hinko Kosič, gostilničar ul. Belvedere. dve butel ki terana, Katarina Vatovec K 2.—, Repetišek K 1.—. (Pride še). O priliki svojega imendana je g. Andrej Furlan, gostilničar v ulici Stadion št. 19 daroval K 2.50 za podporni fond »N. D. O." in K 2.50 za »Nar. Delavca". Srčna hvala in... na mnogaja ljeta! Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajatellica: NAKODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA »EDINOST" v Trstu. 2*3 Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško obrt. Odlikovan dne 5. aprila 1 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo točno in se dostavljajo na dom August Štular. TRST, via delte Pos e 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. jftlojz povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del JRivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. mr Slovensko podjetje! ~mO Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst ul. Farneto št. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. . . . K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: »Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano............„ 280 »Štiri ruske slike", povesti .... „ —-60 BENES: »Brodskovskl odvetnik" . „ 1-50 Kip Gregorčiča................... „ 4— „N. D. 0." Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. — : Pekarna jVireute : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago S3 vedno svež kruh in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Pekarna Saksida - v ulici del Belvedere štv. 3. -ima na razpolago VEDNO SVEŽ KRUH Prodaja vsakovrstne sladščice, biškote Gatti, man-deljnove fave in razna najfinejša vina. SPREJME NAROČILA. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najlinejšili in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. Balončki v narodnih barvah po raznih cenah. NOVOST! NOVOST HoKitl za dvorane in vrte pri • • • • zabavah • • • • v belo-modro-rudečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni in papirnici Josip Gorenjec TRST. - Ulica Taldirivo 40 Dr. Fran Korsano Ispecijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9. (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. In pol pop. KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST priporoča sl. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. l*ostTežbst točna. Podružnica Ljubljanske kreditne banke Centrala t LjuDljani. Trst, Piazza della Borsa 10. Podružnice y Splita in Celoten. Delniška glavnica K 3,000.000, rezervni fond K 300.000. Opravlja najkulantneje vse - bančne In menične posle - kupuje in prodaja pod dobrimi pogoji posebno - devize in vsake vrste tuji denar. - Vloge na knjižice obrestuje s čistimi 4101 12 10 DSM Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTIČ Zalagate]j e. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč e kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne straže v Trstu, Kopru in Pulju. TRST. - Ul. Rosario st. 2. - TRST. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše voščilo (Is) C. In I. Velika izbera Galosch ------Cene nizke. — — Postrežba točna. — ^..TRŽAŠKA POSOJILNICA IN ARANILNICA“k registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza (lella Caserina št. 2, I. n. — TKST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON it. 952. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po mm' 4°|o Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/„—6%, na menjice po 6%, na zastave po 5l/, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljali in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. vw\\\\\\\\\' Poštno-hranilnični račun 8i6'oo4. »»//zm«« ZlVNOSTEMSKR BRMKR PRO CECMY R MORRVU - Obrtna banka za Češko in Moravsko. Ustanovno leto 1808. Menjalnica: Via Nuova štev. 29. Podružnica V Trstll. Bančni prostori: Via S. Nicolo 30. telefon: si-57 CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Ilerrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostejovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI. KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPIRJE. VALUTE IN Dl VIZE - - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO - - - - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - - Akcijski kapital: K »0,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi žrez: 0,500.000. — Brzojavi: Ž.vnostenskil, Trst 4'IA 4' ° 4 O Vloge na vložne knjižice ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA - • Tekoči računi in računi na bančni žiro. STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA. Krojač Pavel Kočevar se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom Sokolom in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstne obleke, kakor tudi sokolske kroje Postrežba točna, cene zmerne Ovoji k svojim! ym\ Kočevar. Krojač TRST, ulica Nicolo Machiaveli 13, TRST. občinstvu, da je Podpisani naznanja sl. prevzel pekarno in slaščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruli in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’ Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratell i dalmatP' ulici Zudeeche šfv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar L, nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Podpisaui priporoča svojo Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega kjer toči najboljše „Križko vino“, in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. DEESEl Podpisani priporoča svojo GOSTILNO 9 Ul. tun E58 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. m Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano gostilno s krasnim orlom : „11 Im ritno": v ulici Stadion štv. 19, kjer toči krački teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. M .. II MB.. Dobra domača hrana se dobi v gostilni „A1 Telegrafo“ ulica dello Squero nuovo Štv. 15-17, (nasproti poštne palače). Puntigamsko marčno pivo. — Izvrstna vina: dalmatinsko, istrsko, avstrijsko, štajersko in furlansko. Ob vsaki uri gorka in mrzla jedila. Kosila po 48 stotink. Udani M, HUTTER. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Kajetan Bonefačič priporoča svojo žganjarno ex POČKAJ na vogalu ulic Ghega in Ceciiia Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via deile Torri štv. 2 (za crkvijo av. Antona novega;. Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča „Pri stari Breskvi“ v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. : Pekarna Josip Vatovec : ulica Sette fontane 831, £rst s jrotojo sMčic. • Vsak čas mi kruli. Postrežba na dom. Moke Iz prvih o^sklh m'lnov. Dezertni prepečene^ Gostilna društva Jadran ul. S. Marco št. 17. toči najizvrstneje vipavsko najbolje - -- -- -- -- - istrsko vino in pristni - - -- -- -- - kraški teran Postreže z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. Cene zmerne. IVAN KOŠMERLI IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, ul- Moatoisino št 7 kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonljallj^ In druge Jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah. r : liOVO POGREBNO PODJETJE : v Trstii, ul. Viucenzo Bellini 18, telefon 1402 tik oerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. , Lastna lzdelovalnioa ln zaloga venoev In raznih ovetlio itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih »več, z lastno tovarno* — Piodaja na dobolo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deželo ln v Inozemstvo. VODSTVO. ■\ samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-Ie v zaloge izgotovljenih oblek u .. Dobauschek H TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. J Vrhu tega po Jako nizkih oenah : VV barvane ali črne obleke za moške in dečke, kakor tudi oblečice za otroke. — ■■ II Paletots. površniki, raglau, ulster, jope. jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za HI kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsmki, || ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške. ** Izdelujejo se obleke po meri. Govori se slovensko. O Delniška glavnica: K 10,000.000. Telefon 19-95. OSREDNJA BANKA § ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3 Vlog okoli: K 85,000.000 Naslov za brz.: SPOROBANKA A 1/0/ vloge na knjižice. \ T" /4 /O Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskili. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije ’/.7< — JADRANSKA BANKA v TRSTU — Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE PAPIRJE (REflTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVIA, PRIdORlTETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ---VALUTE IH DEVIZE---------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ...r- Uradne ure; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA“ mm menic in inKaso, borzna naročila S#FE-DEPOS|T§ Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. ur Menjalnica m VLOGE NA KNJIŽICE. q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA. — — — Telefon: 1463 in 793. — - ■ S Restavracija, S JrSt — Grand Hotel — Trst cene zmerne. S S Kavarna, S S cene zmerne _