ŠTEVILKA 235 LETO XXI 5. MAJ 1987 brestov lasi lo delovne organizacije Kljub zelo velikim naporom - izguba GOSPODARJENJE V PRVEM TRIMESEČJU Prvi periodični obračun navadno ni tako pomemben kot so ostali, saj na osnovi teh rezultatov še ni mogoče v celoti predvideti tokov in uspehov gospodarjenja. Letos smo z nestrpnostjo pričakovali, kako se bodo »računi izšli«, saj je bil obračun prvič izdelan na osnovi novega obračunskega zakona, ki je pričel veljati z novim letom, s čimer je uveden sistem revalorizacije, ki zmanjšuje vpliv inflacije in preprečuje prelivanje inflacijskega dohodka v porabo. Vse to pa je tudi povezano z ostalimi intervencijskimi zakoni, še posebej z zakonom o osebnih dohodkih in o skupni porabi, ki je neposredno povezan z doseženim rezultatom poslovanja. MINERALKA najbolj presega letni načrt proizvodnje in to predvsem zaradi večjega povpraševanja po finaliziranih ploščah za domači trg. STROJEGRADNJA: Nova temeljna organizacija se že srečuje s prostorskimi težavami, motnje pa so tudi pri dobavi reprodukcijskega materiala. Potrebujejo še več sposobnih kvalificiranih delavcev v proizvodnji. NABAVA: O tem, kaj nam je »prinesel« novi obračunski sistem, bomo nekoliko več spregovorili pri opisu finančnih rezultatov, najprej pa si oglejmo, kakšna so bila gibanja v proizvodnji, nabavi in prodaji. VODNJA i proizvodnje je v prvem ,ečju dosegla 21,4 odstotka ga načrta, oziroma vrednost 2.010 tisoč dinarjev, fizično ^-seganje načrta proizvodnje pa 23,8 odstotka. Indeks primerjave vrednosti letošnje proizvodnje z lansko v enakem obdobju je 182 in gre predvsem na račun vrednotenja proizvodnje po novih, višjih cenah. Vrednostni načrt proizvodnje so dosegle temeljne organizacije ZAGALNICA (26,4 %), GABER (27,3 %), TAPETNIŠTVO (26,2 %) ui MINERALKA (35 %), vse ostale pa zaostajajo od 8 (JELKA) do 6,6 (IVERKA) odstotnih točk. . Fizični obseg proizvodnje, ki Je merjen v doseženih norma urah so dosegle vse temeljne organizacije razen POHIŠTVA (23,6 %), IVERKE (19 %) in JELKE (19,7%). V POHIŠTVU se nadaljujejo stare težave, bistveni značilnosti Pa sta: — pretežni del proizvodnje (84 % fizičnega obsega) je bil namenjen izvozu, — oskrba z materiali je bila slaba in je povzročala zastoje v Proizvodnji. v MASIVA je dosegla fizični načrt proizvodnje. Ker pa je bilo y0 odstotkov proizvodnje namenjene izvozu, je bil izpad dohodka nad pričakovanim. V ŽAGALNICI so vse tri enote dosegle načrtovani obseg proizvodnje. Na Žagi je bilo manj zastojev kot v prejšnjih letih. Za končne izdelke iz jelovine je flo naraslo povpraševanje, zato J® bilo potrebno pri ozkih grlih °rganizirati delo v treh izmenah. Povečale so se zaloge žagane-lesa, predvsem zaradi slabe Prodaje v januarju in februarju. Proizvodnja v IVERKI ni dosegla načrtovanih količin zaradi večjega števila zastojev v januarju (zima), ter večjega stroje-loma v februarju, ki je prekinil obratovanje za štirinajst dni. V marcu pa je proizvodnja potekala po načrtu. V JELKI so uvedli precej novih programov, kar je povzročalo precejšnje težave predvsem pri nabavi ustreznih materialov ter pri površinski obdelavi. Domači trg: Značilnosti nabave na domačem trgu: — zmanjšuje se ponudba hlodovine zaradi manjšega etata, — ponudba žaganega lesa se povečuje, z izjemo jesenovega, ki je modna muha zadnjih let, — furnirji so med naj dražjimi materiali, predvsem zaradi zahtev po izredni kakovosti in premajhnem povezovanju s proizvajalci, Ob prazniku dela in dnevu osvobodilne fronte čestitamo Brestovcem in ostalim občanom — proizvodnja naroča material in surovine na zelo kratek rok, ki ni v skladu s proizvodnimi načrti naših dobaviteljev, zato prihaja do zamud in tudi višjih cen, — cene materialov in surovin se povečujejo nekako v skladu z inflacijo. Uvoz: Vrednost uvoza je dosegla v tem obdobju 442.383 tisoč dinarjev ali 23,4 odstotka letnega plana. S konvertibilnega območja smo uvozili 95 odstotkov ali 30,9 odstotka letnega načrta. Kli-(nadaljevanje na 2. strani) Ti, ki si delal... Ni hvaležno pisati prazničnega uvodnika v časih, ki niso prav nič praznični, napletati lepe misli v dneh, ko je do grdega razvrednoteno celo pošteno delo, v besede pa res komaj kdo še kaj verjame. Zato je to čas, ko je modro molčati. Potrebno pa morda tudi kričati. Vse je precej neresno in s takšnim neopredeljivim in neoprijemljivim občutkom gremo v letošnji prvi maj. V okvire teh dni smo razporedili nekaj proslav in jubilejev — ČEBINE IN TITA — 50 let. Gotovo jim ne moremo očitati jalovosti in neuspeha. Teh petdeset let je — če bi ne ostalo za njimi nič drugega — usodno v dobrem, humanem smislu — preoblikovalo našo človeško in delavsko zavest. Pa vendar: ta zrak, ki ga dihamo zadnje čase, ne vliva ne ponosa za nazaj in ne zanosa za naprej. Opraviti imamo s samo negativno motivacijo, od katere zlepa ne moremo pričakovati pozitivnih izidov. Našim nekaj zadnjim vladam se ni posrečilo ustaviti ne inflacije ne cen ne zmanjšati dolga, uspelo pa jim je grdo oskubsti peruti proletarske zavesti in elana. Iz Že kar samozavestnih samoupravljalcev je skoraj uspelo napraviti mezdne mevže, nas obdolžiti, da smo se nepokrito zadolževali vsak za debel milijon dolarjev in nam, kar je najhuje, naprtiti slabo vest, češ da smo vsi počez nesposobni, leni, neizobraženi, neučinkoviti, neposlovni, znanstveno nepismeni — in še tisoč podobnih očitkov... Skratka: delamo malo in še tisto zanič, samo zato da nas vsak lahko izsiljuje in posiljuje, kadar in kakor se mu zljubi; zato da nas vse pogosteje postaja sram prav tistih vrednot, na katere smo bili še včeraj najbolj ponosni; zato menda prodajamo svoje delo kot zamorci — za sramotno ceno — in v potu svojega obraza bogatimo bogate in siromašimo revne... tses je, aa je taKo postavljen današnji svet, da je sestavljen iz stoterih oblik izkoriščanja, medrazrednega in mednarodnega, toda nikjer ne piše, da moramo prav na vse to pristati in se takšnemu svetu vreči pod noge. Po Čebinah je 50 let — po Cankarjevem Hlapcu lerneju pa 80. Letos — prav v teh dneh. Takrat je naš pisatelj, katerega dela je treba vzeti v roke tudi ob spreminjanju ustave in delavske zakonodaje, napisal to vnebovpijočo Zgodbo, na katero smo se morda spomnili zadnjič, ko smo s silno grenkobo v duši spremljali sramotni stečaj Savinje. V samoupravnem socializmu se to ne bi smelo zgoditi. Samo tale Jernejev odstavek si preberimo: »NIČ NA VRATA USMILIENJA, NA VRATA PRAVICE TRKAM, DA SE MI ODPRO NA STEŽAJ! NI BERAČ IN POPOTNIK, KDOR JE GOSPODARIL ŠTIRIDESET LETNI BREZ DOMA, KDOR SI JE SAM DOM POSTAVIL- NI MU TREBA PROSITI KRUHA, KDOR JE SAM OBDELOVAL PROSTRANA POLJA. TI, KI SI DELAL — TVOJE JE DELO: TO JE POSTAVA!« Osemdeset let stare besede — kot napisane na kožo današnjemu delavskemu razredu. Naj nam Jernej vrne vsaj za praznik nekaj samozavesti, saj so nas oropali tudi te. Srečen praznik — delavci! J. Praprotnik Kljub velikim naporom - izguba (nadaljevanje s 1. strani) rinski uvoz je pod načrtovanim zaradi zapoznele odpreme ver-mikulita iz Sovjetske zveze, ter odložene nabave lepila za IVER-KO, ki je imela zastoj. V deviznem poslovanju s tujino so zopet nastale spremembe, saj je zdaj potrebno pri potrjevanju prijav o zaključnem poslu poleg dokazila o fizični pravici (DPRP) predložiti še likvidnostno potrdilo, ki dokazuje realizacijo prilivov iz izvoza blaga. Vse to pa še ne pomeni, da bo plačilo v tujino tudi zares izvršeno, kajti devizna nelikvidnost banke je ogromna. Brest ima trenutno v banki za 540.000 ameriških dolarjev odprtih nalogov (akreditivi, konsignacije in neblagovna plačila). Uvoz repromateriala pa poteka skoraj v celoti po kooperacijah. PRODAJA Domači trg: Kljub temu, da je običajno začetek leta neugoden za prodajo pohištva, se je v tem obdobju povečalo povpraševanje po pohištvenih izdelkih, ki smo ga še dodatno vzpodbudili s potrošniškimi krediti. V zadnjih dneh marca pa je povpraševanje naglo usahnilo. Vrednostno načrtovani obseg prodaje za prve tri mesece je bil dosežen s 95 odstotki in je za 149 odstotkov večji od prodaje v enakem lanskem obdobju. Glavne značilnosti prodaje v tem obdobju: — v POHIŠTVU je bil trimesečni plan dosežen s 56 odstotki, vzrok za to pa je v veliki konkurenci na trgu (cene) ter zaradi zamude v proizvodnji, — prodaja na domačem trgu je v MASIVI krepko pod načrtovano (doseženo 27 %), zlasti zaradi previsoko postavljenega načrta za proizvodnjo za domači trg, — načrt prodaje kuhinj smo presegli, enako velja tudi za tapetniške izdelke, zato so se tudi zmanjšale zaloge, — načrt prodaje ivernih plošč smo nekoliko presegli, slabša pa je bila prodaja v januarju, predvsem zaradi manjše proizvodnje (okvare) in slabše kakovosti plošč, — načrtovana prodaja žaganega lesa ni bila v celoti dosežena (91 %), — mineralnih plošč smo prodali za 15 odstotkov več, kot smo za to obdobje načrtovali, — za zasedbo proizvodnih zmogljivosti STROJEGRADNJE je dovolj naročil, ki so avansirana, do končne realizacije ozi- roma prodaje pa prihaja v nihanjih, ker gre za specifično proizvodnjo. Izvoz: Vrednost izvoza je v prvem trimesečju dosegla znesek 2.608.623 ameriških dolarjev, kar predstavlja 24,4 % letnega načrta. Celoten znesek je bit realiziran na konvertibilnem območju, klirinški izvoz pa je v celoti izpadel. Glede na enako lansko obdobje je izvoz nižji za 15 odstotkov. Izvoz je glede na letni načrt po temeljnih organizacijah zelo različen in se giblje od 3.5 odstotka v MINERALNI do 55.5 odstotka v Jelki, če ne upoštevamo STROJEGRADNJE, kjer izvoza ni bilo. Osnovna značilnost izvoznih gibanj je ta, da so programi za izvoz nedohodkovni in se kaže velika težnja po povečanju proizvodnje za domači trg. POHIŠTVO, MASIVA in ZAGALNICA dosegajo načrtovani obseg izvoza in imajo do konca leta zagotovljene posle. Nekoliko več težav je v JELKI, kjer ni ustreznega programa, TAPETNIŠTVO bo do konca leta nadomestilo izpad iz tega četrtletja, izvoz ivernih plošč pa zaradi izredno nizkih cen ni gospodaren (razen v manjših količinah) za vzdrževanje stika s kupci in zagotavljanja posebnih oblik uvoza. Za pospešitev izvoza mineralnih plošč bomo izvedli dodatne akcije na konvertibilnem in klirinškem območju, rezultati pa naj bi se pokazali v tretjem in zadnjem četrtletju. Tudi izvoz strojev naj bi stekel v drugi polovici leta. FINANČNI REZULTATI Že v uvodu smo omenili, da so finančni rezultati izračunani po novi metodologiji, ki jo določa novi obračunski zakon. Zato podatki ne bodo povsem primerljivi z lanskimi, pa tudi z letnim načrtom ne, saj je bil izdelan še po starem sistemu. O novostih, ki jih prinaša novi zakon smo že pisali, zato jih ne bomo ponovno navajali, omenili pa bomo le tisti del, ki neposredno vpliva na končni rezultat. Celotni prihodek delovne organizacije je bil dosežen z 18,5 odstotka glede na letni načrt in se tudi po starem sistemu ne bi bistveno spremenil. Za revalorizacijski del prejetih obresti, ki je določen v 1. trimesečju v višini 60 %, indeks na enako obdobje leta 1986 pa je 200, porabljena sredstva niso primerljiva, zaradi amortizacije, ki je bistveno višja, ker jo je bilo treba revalorizirati in ker so iz te ka- tegorije izpadle obresti za obratna sredstva; obenem so dodatno nastali stroški iz naslova revalorizacije porabljenih surovin, materiala, drobnega inventarja ter prodanih izdelkov. Če kljub temu primerjamo dosežen znesek porabljenih sredstev z načrtovanim, vidimo, da je bilo doseženo 20 odstotkov letnega načrta. Z ozirom na nizko doseganje načrtovanega celotnega prihodka je tudi dohodek nižji in je dosegel le 13,2 odstotka vrednosti letnega načrta. Zakonske in samoupravne obveznosti ter davek so glede na lansko enako obdobje porasli z indeksom 275 in 270, kar seveda kaže na »razbremenjevanje« gospodarstva. Čisti dohodek je za 17,7 odstotne točke pod načrtovanim za to obdobje, osebni dohodki pa so dosegli 21,4 odstotka načrtovanih za letos, oziroma so porasli z indeksom 202 glede na prvo trimesečje leta 1986. Ostanka čistega dohodka ni, temveč se izkazuje izguba. Negativen rezultat imajo naslednje temeljne organizacije: POHIŠTVO MASIVA PRODAJA JELKA IVERKA ŽAGALNICA STROJEGRADNJA SKUPAJ 640.308.000, — 278.425.000, — 747.000,— 44.191.000, — 55.200.000, — 168.345.000, — 10.327.000, — 1.197.543.000.— Ostale temeljne organizacije so skupaj ustvarile 418.444.000 dinarjev ostanka čistega dohodka, od tega je bilo skupno iz-d voj eno za neposredno menjavo dela 9.508.000 dinarjev, za sredstva rezerv 43.735.000 dinarjev, za skupno porabo 33.294.000 dinarjev ter za poslovni sklad 331.907.000 dinarjev. Na koncu naj omenimo še to: 1. Po grobi oceni bi bil rezultat, izračunan po starem sistemu, za delovno organizacijo ugodnejši za približno 100 milijonov dinarjev, saj so ravno za toliko stroški revaloriziranih porabljenih surovin, repromateriala, amortizacije in prodanih izdelkov večji od saldiranih revalorizacijskih obresti (prejetih oziroma plačanih). 2. Izguba STROJEGRADNJE je nastala zaradi tega, ker avansi za naročila še niso celotni prihodek, to pa bodo postali takoj, ko bodo izdelki, ki so sedaj v proizvodnji, gotovi in fakturirani. Zato lahko povsem upravičeno pričakujemo, da ta temeljna organizacija v nadaljnjem poslovanju ne bo imela težav. P. Kovšca Formalni razrez v Pohištvu Programa Igor in Brest 2003 znova nagrajena Skopski sejem - Mebel 87 Na letošnjem mednarodnem sejmu Pohištvo '87, ki je bil od 16. do 22. marca letos v Skopju je bil Brest ponovno med nagrajenci. Otroška soba IGOR je bila nagrajena z »Zlatim mostom«, kuhinja BREST-2003 s »Srebrnim mostom«, Strojegradnja pa je prejela pismeno priznanje za sodelovanje na letošnjem sejmu. Brest je prejel tudi najvišje priznanje tega sejma, Zlato plaketo, za dolgoletno in uspešno sodelovanje na skopskem sejmu. Letošnji sejem Pohištvo '87 je ob navzočnosti najvidnejših družbenopolitičnih delavcev iz vseh krajev Jugoslavije slovesno odprl zvezni sekretar za tržišče in cene dr. Aleksandar Donev. Na sejmu so bili številno zastopani slovenski proizvajalci pohištva, od Slovenijalesa do Lesnine, obenem tudi kot proizvajalci lesno obdelovalnih strojev. Poleg slovenskih razstavi j alcev so bili prisotni še Sozd TRESKA Skopje, Makedonija Drvo, Šipad Sarajevo, Jugodrvo in Novi dom iz Beograda. Rečemo lahko, da je skopski sejem Pohištvo '87 poleg beograjskega sejma ena največ j ih tovrstnih predstavitev v Jugoslaviji. Vzporedno s sejmom potekajo tudi druge prireditve, kot je okrogla miza in posvetovanja arhitektov in inženirjev na razpisane teme. Na letošnji okrogli mizi na temo »Cena pohištva kot prvi pogoj za plasma« je govoril dr. Aleksandar Donev. Potrebno je povedati, da ima Brest na tem sejmu vedno veliko obiska, od poslovnih partnerjev do množičnega obiska kupcev iz Skopja, širše Makedonije, južne Srbije, SAP Kosovo in Črne gore. Sejem je obiskal tudi Vasil Kostojčinovski, predsednik skopskega Mestnega komiteja ZK. Z zadovoljstvom si je ogledal naš razstavni prostor, pohvalil izredno estetsko urejenost razstavljenih eksponatov, ter nam čestital za prejete nagrade oziroma priznanja. Na našem razstavnem prostoru so se poleg množice obiskovalcev zadržali tudi številni ugledni gostje kot sta generala JLA Asproslu in Traj-čevski ter visoki dostojanstvenik makedonske pravoslavne cerkve, ameriško-kanadski mi' kropolit Kiril. Skoraj vsi omenjeni obiskovalci so tudi naši potrošniki in kupci. Največje zanimanje obiskovalcev je bilo za kuhinje, sedežne garniture in spalnico Nada, nekoliko manjše pa za programe Maja, Vesna in Julija. Glede na vse povedano, gle' de na moj osebni vtis in upam, da tudi vtise ostalih kolegov z Bresta, ki so obiskali skopski sejem, sem prepričan, da sodi Brest v sam vrh proizvajalcev pohištva v Jugoslaviji. Takšno raven naj bi obdržali tudi v prihodnje in jo skupaj še dvigali. Predstavljamo KVADRAT Še včeraj smo vsi poznali naš program Katarina, danes pa smo v zadregi, če nas kdo povpraša, kakšni so videti Oniks, Kati, Rubin, Kvadrat. Stvari se sučejo drugače kot nekdaj, predvsem pa zelo hitro. Trg zahteva novosti, posebnosti, izjemnosti. Pomembna sta udobnost in praktičnost. Vsi iščemo nekaj, kar bo primerno prostoru, namenu in okusu. Nekaj, kar bomo imeli za dolgo. V korak s tem časom in zahtevami stopa tudi Brest in išče nove in nove oblikovne in programske rešitve. Mladi oblikovalski teain dokaj uspešno tiplje za novostmi, kar kažejo tudi številna priznanja v zadnjih dveh letih. Odločili smo se, da njihove novosti občasno pobliže spoznamo, saj njihov trud pomeni pomemben prispevek v prizadevanjih za naš uspešnejši jutri. Prvi je na vrsti program KVADRAT, katerega proizvodnja je stekla te dni v Jelki. Predstavila nam ga bo njegova oblikovalka, arhitektka Mateja Cukala. Program KVADRAT, ki je bil prikazan na lanskoletnem sejmu pohištva v Beogradu je namenjen za opremo jedilnic oziroma prostorov, kjer želimo navidezno ločiti dve funkcijsko različni enoti. Samostojne jedilniške vitrine, velike masivne mize in stole z visokimi nasloni najdemo predvsem v stanovanjskih hišah in povsod tam, kjer je dovolj prostora. Če pa je prostora malo, denimo v stanovanjskih blokih, preurejenih mansardnih stanovanjih ali v pretesnih garsonjerah pa nastane problem. Kako tak prostor opremiti, kako jedilni kot ločiti od dnevnega prostora, kuhinje ali pa spalnega dela v garsonjerah? Omarasti del programa KVADRAT predstavljajo omarice dveh višin, 480 mm in 960 mm ter globine in širine 448 mm. Omarice lahko nalagamo eno vrh druge ali eno poleg druge, zaradi razporeda izvrtin pa lahko eno omarico vpnemo med druge. Zaradi večje trdnosti so omarice medsebojno spojene z vodoravnimi 25 mm debelimi ploščami. Le-te premeščajo razpone med omaricami, hkrati pa Predstavljajo vsestransko uporabne odlagalne površine. Vsa hrbtišča elementov so obdelana, lahko pa jih nadomestimo z vrati omaric. Na policah, v omaricah in predalih je dovolj prostora za krožnike, prte, kuhinjski pribor, steklenino in podobno. V omarici za bar je prostor za ležeče in stoječe steklenice in kozarce, omarica z ivlečo polico je namenjena za gramofon in plošče, omarica s pokončnimi Predali za kasete pa je namenjena ostalim glasbenim komponentam. Vsi robovi so zaobljeni, har daje programu prijetnejši videz, pa tudi varnost. Miza je s svojimi dimenzijami namenjena majhnim prostorom, plošča 1200 mm/800 mm je iz tp mm iverice, robovno zaključena z masivnimi nalimki. Jedilniški oziroma kuhinjski stol naj bi bil predvsem udoben, dovolj trden in enostaven za premikanje. Ker pri mizi sedimo navadno na več načinov, je prav, da je pod stolom dovolj prostora za noge, prav ta- ko pa mora biti dovolj širok tudi naslon. Mizo in stole bomo izdelovali v naravni obdelavi jesenovega lesa oziroma furnirja. Sedeži so oblečeni v tkanino, pri stolih brez naslona pa so tudi iz masivnega jesena. Stol brez naslona ima v sredini sedeža odprtino, da ga laže premikamo, oblikovan pa je tako, da lahko sedemo nanj s katerekoli strani. Omarasti del jedilniškega programa KVADRAT bo Tozd Jelka iz Begunj izdeloval v dveh izvedbah, to je v naravnem jesenovem furnirju z rjavo luženimi dodatki, v črno luženem jesenovem furnirju z rjavo luženimi dodatki in v črno luženem jesenovem furnirju z dodatki v naravnem jesenu oziroma jesenovem furnirju. M. Cukala KVADRAT — kot prijeten jedilni kot OBVESTILI Vse delovne ljudi in občane prosimo, da se udeleže KRVODAJALSKE AKCIJE, ki bo v CERKNICI 13. in 14. maja v Osnovni šoli Cerknica. Obveščamo vse prebivalce občine Cerknica, da bo letos akcija zbiranja obleke in obutve 28. maja od 17. ure do 19. ure. Zbirno mesto: Občinska organizacija RKS Cerknica, Partizanska 9. Predsedstvo OO RKS CERKNICA Lakirnica v Pohištvu Iz drugih lesarskih kolektivov NOVOLESOV program brizgalne tehnike, ki jo proizvaja Tozd Sigmat, si vse močneje utira pot na domačem tržišču. Kooperacija s švicarsko firmo Wagner in lasten razvoj tega programa kažeta ugodne rezultate. Ugotavljamo, da kljub veliki konkurenci na tem področju tržišče pozitivno sprejema njihov program. V začetku februarja je Novo-les sodeloval na razstavi v Moskviču v SZ. Predstavili so videofilm o uporabi visokotlačnih črpalk za spodnjo in notranjo zaščito avtomobilov. Film je vzbudil velik interes, predvsem v zavodu AZLK — Moskvič. Prva korak je bil tako narejen, vendar so to le skromni poskusi, ki jih bo potrebno okrepiti. Bitka z zahodno konkurenco bo težavna, zato si tudi večjih rezultatov ne morejo obetati čez noč. Treba je vztrajati, saj so^ morali tudi pri prodaji pohištva na sovjetsko tržišče prehoditi dolgo pot, preden so uspeli. ALPLES se je skupaj s Slovenijalesom odločil za poslovno-tehnično sodelovanje s firmo Holz-Her iz Voitzberga v Avstriji, podružnico firme Holz-Her iz Stuttgarta iz ZRN. Pričetek poslovno tehničnega sodelovanja je predviden pri izdelavi vertikalnih razrezovalk, tako da bi v Alplesu izdelovali osnovna ogrodja, v Avstriji pa ostalo opremo za kompletiranje žag. Holz-Her bi dal Alplesu za vrednost dobavljenih ogrodij opremo za kompletiranje žag, ki bi jih skupaj prodajali na jugoslovanskem in drugih trgih. Za letošnje leto načrtujejo izdelavo petih razrezovalk; če bo preizkus uspešen, bodo pričeli z redno proizvodnjo. MEBLO je preko službe za opremo objektov zaključil posel, ki je vključeval opremo hotelskih sob hotela Kuban v Sovjetski zvezi. Hotel je del stanovanjskega naselja Sadovod v velikem kmetijskem kompleksu. Vrednost izvožene opreme je znašala 69 tisoč klirinških dolarjev. Opremo hotela je Meblu posredovala delovna organizacija Energopro-jekt — Izgradnja Beograd. V letošnjem letu načrtujejo v službi za opremo objektov za 370.000 klirinških dolarjev izvoza v Sovjetsko zvezo, med zanimivimi posli, za katere je Meblo že poslal ponudbo, pa velja omeniti opremo Akademije znanosti v Moskvi, pri kateri naj bi opremljanje potekalo postopoma v treh letih. ELAN je prostorsko, še bolj pa kadrovsko utesnjen na območju Begunj, zato so v planske dokumente zapisali, da bodo del proizvodnje prenesli izven matičnega podjetja. Doslej uspešno poteka proizvodnja v LIK Kočevje in v Elanovi tovarni v Avstriji. Pred nedavnim so se, po analizi ožjega izbora, odločili za sodelovanje s Stilles Sevnica. S prenosom tehnologije za proizvodnjo tekaških smuči bodo lahko brez večjih težav dvignili tovrstno proizvodnjo. S prenosom te proizvodnje izven Elana pa bodo lahko v matičnem podjetju brez bistvenih novogradenj z ustreznejšo, sodobnejšo tehnologijo dvignili proizvodnjo alpskih smuči. LESNININ centralni delavski svet je februarja, na slovesni seji v okviru Lesnininega praznika, odprl novo ustanovljeni Računski center Lesnina, ki z novo opremo sodi med večje in naj-Sloveniji, saj se lahko primerja bolj urejene računske centre v s centri kot so DO Železarna Jesenice, DO MC Ljubljana, DO Intertrade in z drugimi večjimi centri. S postopnim dopolnjevanjem z novejšo tehnologijo in načinom dela pa bo center po strokovni plati prav gotovo sodil med zelo zanimive rešitve, saj bodo vgradili sodobno in bogato sistemsko programsko opremo z dvema operacijskima sistemoma, dvema bazama podatkov, teleprocesingom, ki predvideva tudi povezavo mikroraču-nalniških omrežij s centralnim računalnikom. LIP BLED oziroma njegov odbor za gospodarjenje je za inovatorja leta 1986 izbral Martina Žvana in Franca Dolinarja iz oddelka lakirnice v Tozdu Rečica. Inovatorja sta s svojim koristnim predlogom nadomestila ročno brizganje robov pri vratnih krilih s pomočjo pištole za brizganje. Ob tem so obravnavali le še sedem predlogov, zato z nezadovoljstvom ugotavljajo, da število inovacijskih predlogov pada, namesto da bi se povečalo. Vedo, da so člani njihovega kolektiva inovatjvni, le da svojih predlogov ne prijavljajo. Vzrok za slab odziv vidijo v tem, ker v njihovih samoupravnih aktih ni prave razmejitve, ki bi govorila o delovnih dolžnostih in inovativnosti posameznikov. LESNA je v preteklem letu uvedla v TP Pameče kar nekaj novosti. Pričeli so s proizvodnjo masivnega pohištva ARNE. Tej proizvodnji je prilagojena njihova nova strojna oprema CNC. V Pamečah so instalirali tudi linijo za izdelavo nove konstrukcije podboja, ki jo zahteva zahodno tržišče. V začetku leta so pričeli s poizkusno proizvodnjo, sedaj pa že teče tudi redna proizvodnja novega podboja. 7. april - svetovni dan zdravja Ljudje so že od nekdaj iskali možnosti, da bi se ubranili pred nalezljivimi boleznimi, ki so stoletja morile človeštvo. SZO — Svetovna zdravstvena organizacija, ena izmed ustanov Združenih narodov, ki je bila ustanovljena 7. aprila 1948, si je za letošnji dan zdravja izbrala temo — CEPLJENJE ZA VSE OTROKE SVETA DO L. 1990, da bi s tem spodbudila uresničevanje svetovnega programa za cepljenje. S tem so bili doseženi veliki uspehi. Tako so vsako leto rešili življenja okrog 800 000 otrokom v deželah v razvoju. SZO — s pomočjo UNICEF-a, ki je tudi eden od pododborov te ustanove — aktivno podpira zagotavljanje splošnega cepljenja za vse otroke sveta. Cepljenje bo pomembno tudi v prihodnje in to proti šestim nalezljivim boleznim: ošpicam, davici, oslovskemu kašlju, tetanusu, otroški paralizi in TBC. Zaradi teh bolezni namreč umre vsako leto okrog 5 milijonov otrok, nadaljnjih 5 milijonov otrok pa ima zaradi tega posledice. Morda še nekaj iz zgodovine cepljenja. Posebno zaščito proti nalezljivim boleznim so poznali že pred začetkom 18. stoletja, ko so izkušnje o cepljenju prenesli mnogi zdravniki iz Carigrada. Takšno cepljenje, posebno proti črnim kozam, se je večkrat končalo tragično, saj so direktno vnašali kužnino iz izpuščajev črnih koz v organizem. Šele angleški zdravnik E. Jenner ima največ zaslug, ker je dokazal, da je tisti, ki je prebolel kravje črne koze, postal odporen tudi proti človeški obliki črnih koz, ki so bile večinoma smrtne. To se je dogajalo konec 18. stoletja. Kadar namreč človek preboli katerokoli nalezljivo bolezen, po- stane odporen proti ponovnemu obolenju iste bolezni. Na osnovi teh izkušenj so začeli zdravniki z umetno izzvanim milejšim obolenjem, kar so dosegli na različne načine, od večkratnega vnosa obolenj na živalih, do kemične ali fizikalne oslabitve strupenosti povzročitelja — spodbuditi telo, da bi tvorilo protitelesa. Pri tem so zmanjšali strupenost povzročitelja, ohranili pa sposobnost tvorbe protiteles. Cepljenje, ki ga izvajamo s preizkušenimi in vedno znova testiranimi cepivi, daje večini otrok in pozneje tudi odraslih (v JLA, ali če ljudje potujejo v ogrožena območja) resnično možnost, da se ubranijo teh težkih obolenj. Za dosego trajne odpornosti (imunosti) moramo proti nekaterim nalezljivim boleznim cepiti po večkrat, ker koncentracija nastalih protiteles sčasoma pada. S ponovnim cepljenjem pa spodbudimo nadaljnje nastajanje novih protiteles. Učinek cepljenja — pridobitev odpornosti — pa je odvisen od več momentov (pogojev). Cepivo mora biti namreč neoporečno tudi kar se tiče shranjevanja. Biti mora stalno hranjeno do Samoprispevek „1“ ali ,1“ Letos junija bo minilo dve leti, kar smo rekli »ne« za šolski program. Vsakdo lahko ugotovi, da nam na tem področju ostajajo nerešeni problemi, prav tako pa kot posamezniki nismo prav nič bogatejši. Predstavniki posameznih krajevnih skupnosti so ugotovili, da samo z lastnimi sredstvi ne moremo uresničiti svojih načrtov, ker jim zbrana sredstva izniči neusmiljena inflacija. Zaradi te ugotovitve so predstavniki krajevnih skupnosti predlagali, da ponovno razpišemo skupni občinski samoprispevek. V pripravi predloga programa so posamezne krajevne skupnosti predlagale za skupno 2.700.000 din želja na področju šolstva, otroškega varstva, cest-no-komunalnih storitev in zdravstva. Pri ugotavljanju naših možnosti smo ugotovili, da ob predpostavki, da zbiramo sredstva po 2 %-ni stopnji neto osebnih dohodkov, zberemo v petih letih 1.030.000.— din. Iz teh številk se vidi razkorak med potrebami in realnimi možnostmi. Na podlagi analize prvih dveh samoprispevkov je odbor za pripravo programa predlagal program samoprispevka, s katerim bi bili poravnani dolgovi do tistih krajevnih skupnosti, ki so v preteklosti prispevale svoja sredstva, vendar v njih niso bili realizirani načrtovani objekti (KS Loška dolina, KS Grahovo, delno KS Rakek), pričeli pa bi tudi z gradnjo prepotrebnega zdravstvenega doma. Predlagani objekti iz krajevnih skupnosti Begunje, Cajnarje-Žilce in Nova vas pa so zajeti v srednjeročnem načrtu Samoupravne komu-nalno-cestne skupnosti in bodo ob normalnem prilivu sredstev realizirani v tem srednjeročnem obdobju. Glede na to, da je odbor predlagal program, ki je zelo podoben prejšnjemu (vrtec — Stari trg, osnovna šola — Grahovo, telovadnica — Rakek in zdravstveni dom Cerknica do III. gradbene faze), se je predsedstvo Občinske konference SZDL odločilo, da da omenjeni program v najširšo javno razpravo. Tako so bile najprej organizirane javne razprave v vseh družbenopolitičnih organizacijah v občini in krajevnih skupnostih, z razpravo pa smo nadaljevali na zborih delavcev in zborih krajanov. V času javne razprave so delavci zdravstvenega doma Cerknica predlagali, da naj bo v program samoprispevka zajet samo zdravstveni dom. S tem predlogom so bili seznanjeni občani na zborih po krajevnih skupnostih, medtem ko ta predlog ni bil obravnavan na vseh zborih delavcev. Iz poteka javne razprave lahko ugotovimo, da so predlagani objekti potrebni in da je večina razpravljalcev za zbiranje sredstev s samoprispevkom. Kljub temu so bili v posameznih sredinah izrečeni pomisleki glede primernega trenutka za razpis samoprispevka. Krajani opozarjajo na težak gospodarski položaj, predvsem na interventne zakone, ki v posameznih delovnih okoljih poslabšujejo ekonomski položaj delavcev. V vseh okoljih je bilo veliko pripomb na dosedanja dva samoprispevka, predvsem na kvaliteto in hitrost gradnje, primernost objektov, ipd. O predlogu razpisa referenduma za uvedbo samoprispevka se bodo delegati Občinske konference SZDL Cerknica odločali na svoji seji v začetku maja. Odločali se bodo o boljši prihodnosti nas vseh na podlagi naših želja, ki pa so vedno večje od realnih možnosti, zato bo potrebno še mnogo naporov vseh občanov za uresničitev osnovnih življenjskih potreb. Zavedati se moramo, da če bomo rekli »NE«, še naprej ostajamo pri sedanjih pogojih šolstva, otroškega varstva in zdravstvenih storitev. Ob odločitvi za samoprispevek pa bomo te pogoje postopno izboljšali na vseh skupnih področjih. Uspel samoprispevek pa je odvisen od vsakega posameznika, tudi od vas, ki berete ta članek! R. Debevc temperature 8° C. Škoduje mu tudi svetloba. To se je pokazalo ob množičnih cepljenjih v Afriki, kjer niso imeli cepiv shranjenih pod ustreznimi pogoji. Prav zaradi tega sedaj dodajajo cepivu posebne kartončke, imenovane »hladna veriga«, ki spremene barvo, kadar je cepivo izpostavljeno višji temperaturi od predvidene. V redkih primerih, tudi če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, cepljenje ne uspe, torej organizem ne ustvari protiteles. Tudi danes se še dogaja, da pride do komplikacij po cepljenju kljub upoštevanju vseh pogojev. To velja posebno pri cepljenju proti črnim kozam in steklini. Cepimo v glavnem zaradi preprečitve obolenja. Če pa je do infekcije že prišlo, lahko damo še v dobi inkubacije cepivo ali serum, ki že vsebuje protitelesa. Tega se pogosto poslužujemo pri večjih poškodbah za preprečitev tetanusa. Zaradi vsega omenjenega je SZO že pred desetimi leti razglasila, da so črne koze v svetu izkoreninjene, zato proti tej bolezni ne cepimo več. Kot smo že zapisali, je prav pri cepljenju proti črnim kozam, ki je bilo obvezno, prišlo včasih do komplikacij, dostikrat tudi zaradi neupoštevanja vseh kontraindikacij. Prav zaradi tega so v nekaterih državah opustili cepljenje (Švedska je bila leta 1979 kot edina država na svetu) in nekatere od nalezljivih bolezni (posebno oslovski kašelj in ošpice) so se ponovno množično pojavljale. V naši republiki je za otroke in mladino obvezno cepljenje proti otroški paralizi, oslovskemu kašlju, tetanusu, ošpicam, mumpsu in rdečkam. Slednje velja posebno za deklice. Neobvezna cepljenja pa so proti trebušnemu tifusu in paratifusu, gripi, steklini in v zadnjem času še proti klopovemu meningoencefa-litisu in proti hepatitisu B. Poleg E. Jenner j a so se v zgodovino medicine zapisali številni znanstveniki kot L. Pasteur (cepivo proti steklini), Ramon (proti tetanusu) in še mnogi drugi. Tako imenovana bazična zaščita proti tetanusu je po mnenju ameriških avtorjev trajna. Naš zvezni zakon pa predpisuje ponovno cepljenje na vsakih deset let. Upamo tudi, da bodo virologi (znanstveniki, ki proučujejo viruse) uspeli odkriti cepivo proti tako imenovani »kugi 20. stoletja« — aidsu. Danes nas navdaja z grozo, ker je trenutno tudi medicina proti tej bolezni povsem nemočna. V zadnjem času sicer v ZDA omenjajo zdravilo kot je Re-trovir, ki pa je še v preizkušanju, zato je njegovo delovanje vprašljivo. Zaenkrat je preventiva najboljša garancija, da se izognemo tej bolezni. dr. A. Šmalc Iz Brestove obratne ambulante Ob letošnjem spomladanskem zagrebškem velesejmu Manj razstavljalcev in obiskovalcev Zapleti okrog nastopanja domačih proizvajalcev na letošnjem spomladanskem zagrebškem velesejmu so se pričeli že mesec dni pred uradno otvoritvijo. Potem, ko je organizator že tako drag razstavni prostor še nekajkrat podražil, so sodelovanje odpovedale cele skupine proizvajalcev, med njimi tudi Slovenijales. Neudeležba na drugi naj večji sejmski prireditvi v državi je zastran poslovnih stikov gotovo slaba odločitev. Ob tem bode v oči politika mesta Zagreba, prireditelja letošnje Univerziade in organizatorja sejmskih prireditev, ki svoje finančno breme na takšen način prenaša na sodelujoče razstav-ljalce. No, cena se je, čeprav pozno, le nekoliko unesla in tako vsaj delno »popravila« število razstavljalcev. Na letošnji prireditvi se je zbralo okoli 1600 domačih razstavljalcev — četrtino manj kot prejšnja leta, in 200 tujih iz 18 držav. Celotno prireditev je sestavljalo devet specializiranih sejmov, med njimi tudi 14. mednarodni sejem pohištva in lesne industrije. Brest se je tudi letos predstavil s svojimi izdelki v prostorih naše prodajalne v paviljonu 7-A. Razstavni prostor je bil za tokratno prireditev temeljito preurejen. Vsi ambienti so bili na novo oblikovani in zelo prijetno dekorirani; na dvignjenem podu, ki je bil uporabljen že na beograjskem salonu pohištva, so bili še bolj poudarjeni. Tudi tokrat se je pokazalo, da na sejmih znamo nastopiti in svoje izdelke dobro predstaviti. Ves prostor je, z zastavami in plakati, nevsiljivo obeležil tudi praznovanje štiridesete obletnice Bresta. S katerimi izdelki smo se tokrat predstavili? Kakšne novosti smo pripravili v naši ponudbi? Ob že znanih programih — spalnici Nada, programu Vesna, dnevni sobi Maja BL in Maja O in otroški sobi Igor v beli izvedbi, so si obiskovalci lahko ogledali tudi jedilniški kot S-410. Izdelan je v enaki površinski obdelavi kot kuhinja B-2000 in je novost v ponudbi na domačem tržišču. Prodajal ga bo Sloveni j ale sov skladiščno prodajni center v Črnučah. Poleg naštetih programov, vse je izdelala cerkniška temeljna organizacija Pohištvo, so si obiskovalci lahko ogledali tudi jedilnico Anda v orehovi izvedbi. Kredenco je izdelalo Pohištvo, stole in mize pa temeljna organizacija Masiva. Temeljna organizacija Jelka je poleg dnevne sobe Helena in regala Julija kupcem prikazala tudi jedilniški program Kvadrat v dveh izvedbah. Program, s katerim lahko opremimo tudi dnevno sobo, še posebej pa je primeren za ureditev prehoda iz jedilnice v dnevne prostore, je dobitnik srebrnega ključa na Beograjskem salonu pohištva 1986. V prodajalnah ga bo moč dobiti že junija. Temeljna organizacija Gaber je iz svoje široke ponudbe kupcem prikazala že znane izdelke: kuhinjo Brest 2000, Brest 2003, Brest 11 in Brest 15. Novosti tokrat ni bilo. Sedežne garniture so v novih tkaninah in obdelavah vnesle precej svežine v razstavni prostor. Še posebej je izstopala nova garnitura Ines, ki se je lepo ujemala z jedilnico Kvadrat in dopolnjevala celotno postavitev. Na enem delu razstavnega prostora smo prikazali tudi izdelke iz negor plošč. Želimo si, da bi nekatere novosti lahko čimprej ponudili tudi kupcem. V. Frim Iverkina »shramba« Kje in kako bomo letovali? Pojo naj ljudje Pevski zbor Tabor iz Cerknice je skupaj z ženskim pevskim zborom Fran Levstik iz Gabrovke 11. aprila priredil nastop z naslovom Pojo naj ljudje. Pred nami je nova letovalna sezona. Kje in kako bomo letos preživljali dopuste, bo ponudba boljša, bodo cene znosne? To so naj pogostejša razmišljanja pred bližajočo se sezono. Vprašalnik, ki smo ga ob koncu letovanja 1986 izvedli med letovanci, ki so del svojega dopusta preživljali v počitniških prikolicah Bresta, je pokazal, da so bili v veliki večini zadovoljni z vsem, še zlasti s ceno. Največ pripomb je bilo na pregoste postavitve prikolic (na Rabu 11, v Vrsarju pa kar 13). Tudi zaradi tega so številni predlagali postavitev prikolic tudi v druge kampe. To je poglaviten razlog, da z razpisom letovanja tokrat nekoliko kasnimo. Številni ogledi in razgovori v kampih, ki smo jih pripravili za razširitev dosedanje ponudbe so terjali veliko časa. Šele v teh dneh smo prejeli- posamezna soglasja, nekateri pa še doslej niso sporočili cen. O celotnem, dokai obširnem predlogu organiziranja letovanja v letu 1987 je bila informirana konferenca sindikata, obširneje ga je obravnaval odbor za letovanje in končno tudi svet za kadre DO Brest. Najvažnejše podatke vsebujejo naslednji sklepi: 1. Razširi se dosedanja ponudba letovanja še z drugimi znanimi kampi, tako, da se oblikujejo posamezni počitniški programi oziroma skupine z več podobnimi kampi (glede na oddaljenost, klimo, plažo): 1. skupina: Kampi na otoku Pagu in Rabu: — Padova III. Banjol na otoku Rabu — 4 prikolice — Rajska plaža pri Loparju na otoku Rabu — 2 prikolici — Straško pri Novalji na otoku Pagu — 3 prikolice 2. skupina: Kampi v Kvarnerskem zalivu: — Pila Punat na otoku Krku — 2 prikolici — Medveja pri Opatiji — 2 prikolici — Oliva v Rabcu — 2 prikolici 3. skupina: Kampi v zahodni Istri: — Stella Maris pri Umagu — 3 prikolice — Lanterna pri Poreču — 2 prikolici — Sirena pri Novigradu — 4 prikolice — Funtana pri Vrsarju — 8 prikolic 4. skupina: Kampi FKK — (naturistični): — Ko ver sada pri Vrsarju — 1 prikolica — Straško pri Novalji na Pagu — 1 prikolica 5. skupina: Kampi v termalnih letoviščih: — Terme pri Čatežu — 3 prikolice — Dolenjske Toplice — 2 prikolici 6. skupina: Kampi v alpskem območju: — Zlatorog ob Bohinjskem jezeru — 1 prikolica 2. Za leto 1987 so po en dan daljši termini: — 10 dni za kampe 1. skupine (Na Pagu in Rabu) — 8 dni za vse ostale kampe — 10 dni za kampe v termalnih zdraviliščih izven glavne sezone ob predložitvi zdravstvenega predloga. V kolikor bo za glavno sezono (julij, avgust) preveč interesentov, ki jih ne bo možno razporediti, bomo prešli na lanskoletne termine, oziroma jih podaljšali, če bo prosilcev manj. 3. Cene se oblikujejo z ozirom na občutne podražitve najemnin v kampih in ugodnega pokritja regresiranja letovanja iz sklada skupne porabe tako, da so nižje za izvensezonsko letovanje, s čimer naj bi privabili čimveč delavcev: a) cene v sezoni (1. 7.—31. 8. 1987) 2.500. — din za prikolico s 3 ležišči 3.000. — din za prikolico s 4 ležišči 3.500. — din za prikolico s 5 ležišči b) cene izven sezone (maj, junij, september, oktober): 1.500. — din za prikolico s 3 ležišči 2.000, -— din za prikolico s 4 ležišči 2.500. — din za prikolico s 5 ležišči Navedene cene (za prikolico na dan) v sezoni predstavljajo komajda 30 % ekonomske cene. Cene za prehodne individualne goste so za enak način letovanja letos za 4-člansko družino od 8.000 do 10.000.— dinarjev. Z našo ceno smo torej lahko več kot zadovoljni. 4. Enak delež regresiranja letovanja bodo prejeli tudi delavci, ki imajo lastne počitniške prikolice, vendar le za razpisano število letovalnih dni, s čimer bomo delno razbremenili veliko povpraševanje po naših prikolicah. 5. Plačilni pogoji za letovanje bodo enaki kot doslej — v treh mesečnih obrokih. 6. Dosledneje kot vsa leta doslej pa bo potrebno izvajati kontrolo nad uporabo počitniških prikolic (neupravičene osebe, normalna uporaba, povračilo stroškov za povzročeno škodo ali manj ko opreme) v smislu določil Pravilnika o počitniški dejavnosti in enotnih merilih za uporabo počitniških zmogljivosti, ki je bil sprejet v letu 1986. Razpis letovanja za leto 1987, kratek opis vseh razpoložljivih kampov ter prijavnice za letovanje so bili že posredovani temeljnim organizacijam v javno objavo. Tokrat izrabljamo še priložnost, da na letovanje povabimo tudi naše upokojence. Na list papirja, ki ga boste na koncu podpisali, poleg svojega imena napišite še: koliko let ste bili zaposleni v Brestu, ter kje, koliko časa in s koliko osebami (termini so navedeni v tem članku) želite letovati v počitniških prikolicah Bresta. Zaradi velikega interesa, ter zlasti prednosti, ki jih bodo v glavni sezoni (julij, avgust) imele številne družine s šoloobveznimi otroki, vam priporočamo, da se odločite za čas v pred in po navedeni glavni sezoni. Za vas smo tudi podaljšali rok prijav — to je najkasneje do 8. maja v organizacij sko-kadrovsko službo, Brest Cerknica — s pripisom »za letovanje«. Vsem kandidatom želimo ustrezno izbiro in prijetno letovanje. I. Štefan Naslov prireditve smo povzeli po geslu, pod katerim je bil izdan razpis za sestavo skupne pesmi, ki naj bi jo peli na Pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Na razpisu je bila sprejeta pesem, katere melodijo in besedilo je napisal naš pevovodja Janez Kranjec. Melodija je bila kasneje delno spremenjena. V izvirniku pa so jo obiskovalci te prireditve slišali v skupni zaključni pesmi obeh zborov. Podoben nastop je pevski zbor tabor priredil že leta 1985 ob 15-letnici delovanja. Takrat je bil prikazan tudi razvoj delovanja zbora vse od začetka, od prvih korenin, ki segajo celo v prvi povojni pevski zbor Ludvik Lovko, ki je deloval v Cerknici. Danes ima zbor, skupaj s pevovodjem 16 članov. Zbor se enkrat tedensko srečuje na vajah v prostorih Vzgoj novarstvene organizacije Cerknica, za kar gre organizaciji vsa zahvala. Člani zbora so iz Cerknice in okoliških vasi. Zbor deluje brez prekinitve že skoraj 17 let, zasluge za to pa imajo člani zbora, ki jim ni žal ne denarja ne časa za prihode na vaje in druge prireditve, še posebej pa predsednik zbora Janez Šparemblek in pevovodja Janez Kranjec. Z ženskim pevskim zborom smo se seznanili v okviru Pevskega tabora Šentvid. Zbor je bil ustanovljen leta 1976. V njem so žene in dekleta, zaposlene na različnih delovnih mestih, v pro- stem času pa so pevke, ki jih druži skupna želja po petju domačih, partizanskih in umetnih pesmi. Zbor, ki ga vodi zborovodkinja Marjana Kralj iz Litije, je gostoval po mnogih slovenskih krajih, pa tudi v zamejstvu, v Obirju na Koroškem, in pripravil oddajo za ljubljansko televizijo. Oddaja je bila večkrat ponovljena. To je vsekakor uspeh in priznanje, ki potrjuje kakovost zbora. Na vabilo ženskega pevskega zbora iz Begunj in pevskega zbora Tabor se je ta zbor prvič predstavil v Cerknici že leta 1981. Od takrat se vez med zboroma ni prekinila. Izmenjavali smo si izkušnje. Pevski zbor Tabor Cerknica je gostoval v Gabrovki, na tem nastopu pa smo ponovno imeli priložnost prisluhniti ubranemu petju pevk iz Grabrovke. Letos marca je minilo 70 let od smrti cerkniškega rojaka, znanega skladatelja, glasbenega pedagoga in urednika takratnih Glasbenih listov Frana Gerbiča. Pevski zbor Tabor se je skromno oddolžil njegovemu spominu z besedami in njegovo pesmijo Pastirček. Več pozornosti naj bi mu posvetili jeseni, v času Zel-ških koncertov. Pevski zbor Tabor Cerknica se iskreno zahvaljuje številnim obiskovalcem prireditve, ki so s svojim obiskom in pozornim spremljanjem programa veliko prispevali k prijetnejšemu vzdušju, zboru pa tako dali moralno vzpodbudo za nadaljnje delo. I. Lovše Novosti v knjižnici ta pogled navdušuje? DRUŽINSKA PSIHOLOŠKA KNJIŽNICA Ritem življenja je vse hitrejši. Vse manj časa imamo za pristne človeške odnose, vse več je konfliktnih situacij, ki otežujejo naše življenje. V omenjeni knjižni zbirki so tri nove knjige, ki skušajo pomagati pri različnih vsakdanjih težavah: HAUCK P.: Uspešen zakon, TYRES P.: Kako živeti s strahom, SHAW P. M.: Spoznavanje ljudi je prijetno. BOLL H.: ŽENSKE PRED REČNO POKRAJINO Pisatelja ne zanima politični Bonn, ampak splet človeških odnosov in zgodb. V ospredju nastopajo žene politikov, ki so kot družaben dodatek političnega sveta. KOŠIR M.: MLADI NOVINAR Knjiga je prvi slovenski priročnik za mlade novinarje. Poln je idej, ki so jih mladi predlagali po novinarskih krožkih in srečanjih po šolah. Pojasnjuje KAJ, ZAKAJ in KAKO naj novinar piše in poudarja ZNANJE, ki ga novinar potrebuje, da lahko obvlada svoje delo. GRAFENAUER N.: MAJHNICA IN KATRCA ŠKRATELJCA Avtorja poznajo mladi bralci do sedaj predvsem kot pesnika (Pe-denjped, Nebotičniki, sedite, Skrivnosti...). Tu pa se nam predstavlja s proznim besedilom. Vsebina obravnava naš čas otrok, ki se vživljajo v pravljični svet, kadar so — večkrat — prepuščeni sami sebi med betonskimi zidovi. H. Mele Nasi upokojenci Verjetno ni Brestovca, ki ne bi poznal dolgoletnega Brestovega delavca Franca Turka, ki je bil kar 35 let z vsem srcem predan delu v našem kolektivu. Konec februarja je odšel v pokoj z delovnega mesta »pomoč pri vodenju Tozda Prodaja«. France je rad pomagal sodelavcem, vedno je našel čas za pomoč z nasveti in izkušnjami, predvsem na komercialnem in samoupravnem področju. Vedno je znal dati odgovor na vsako vprašanje. Tudi takrat, ko sva se pogovarjala o njegovi življenjski poti, o njegovem delu na Brestu, ter o sedanjih perečih vprašanjih gospodarjenja. France se je rodil pred šestdesetimi leti v delavsko kmečki družini. Še zelo mlad je moral s trebuhom za kruhom, saj je že pri enajstih letih izgubil očeta. Zgodaj spomladi leta 1952 se je zaposlil v obratu Martinjak, takratnega LIP-a Cerknica. Zagrizel se je v delo, kar v tedanjih razmerah ni bilo lahko, vendar je z mladostno zagnanostjo in poštenim delom skupaj s kolektivom in tovarno hitro napredoval. Leta 1954 je v obratu v Martinjaku izbruhnil požar, ki je onesposobil proizvodnjo. Delavci so po več mesecih požrtvovalnega dela tovarno usposobili za nadaljnjo proizvodnjo. Leta 1959 je bil Franc Turk premeščen v komercialni oddelek takratne uprave podjetja, ki se je medtem že preimenovalo v Brest Cerknica. Povedal je, da je delo v komerciali zelo za- nimivo, seveda pa tudi dokaj zahtevno in odgovorno. Misli, da vsakdo ne more biti uspešen komercialist, ne glede na izobrazbo. Komercialist mora imeti nekaj v sebi, kar pozitivno učinkuje na poslovne partnerje in na delovno okolje. Zelo pomembna je seveda poslovna politika, ki mora biti izoblikovana strokovno in v skladu z cilji in možnostmi celotnega podjetja, potrjena od organov upravljanja in ki jo komercialna služba samo izvaja. V tej službi je polnih 28 let delal na raznih odgovornih mestih. Delal je z velikim veseljem in zagnanostjo, kajti brez tega ne gre. Pogovarjala sva se tudi o samoupravljanju na Brestu nekoč in danes. Spominja se, da je bil v Brestu najprej ustanovljen centralni delavski svet okrog leta 1955 pa so bili ustanovljeni obratni delavski sveti. France je bil prvi predsednik obratnega delavskega sveta v Martinjaku. Vse, ki so bili takrat predvideni za predsednike, so poslali na osemdnevni tečaj na Vrhniko. Takrat se je pravzaprav razširilo samoupravljanje na vse enote, ki so obstajale na Brestu. Delavski svet je bil nekakšen pomočnik direktorju. Tedaj ni bilo izvršilnih organov delavskega sveta. Meni, da je sistem samoupravljanja na Brestu že skraja dokaj dobro funkcioniral. Vedno pa je bil, tako kot danes, sistem samoupravljanja odvisen od sa-moupravljalcev, saj so ljudje tisti, ki odločajo o vsem. Verjetno ne bi bilo odveč, če bi se ljudje tudi sedaj izobraževali za svoje samoupravno delo. Sam se je vedno izobraževal in ob tem pazil, da ni trpela služba. Dotaknila sva se tudi vprašanja sedanjega gospodarskega položaja in trenutnega stanja na Brestu. Meni, da je v vsej državi, pa tudi na Brestu precej popustila delovna in tudi siceršnja disciplina. Za to pa ne gre kriviti samo delavcev. Glede trenutnega gospodarskega položaja in položaja na Brestu pa pravi, da se ne smemo prepustiti malodušju, potrebno je le strniti vrste in pokazati takšno vnemo in delavnost, ki smo jo na Brestu že velikokrat znali pokazati. Brest je dovolj močan, da se reši iz trenutnih težav. Veliko je res odvisno tudi od drugih, zunanjih faktorjev, ki pa ne smejo biti v opravičilo odgovornim ljudem na Brestu, da ne bi storili vsega, kar je moč storiti; sicer se utegne zgoditi tisto, kar se je že nekaterim ... France je deloval v vseh družbenopolitičnih organizacijah v Brestu in veliko tudi izven njega. Za svoje dobro in vestno opravljanje različnih odgovornih funkcij je dobil vrsto priznanj, med drugim tudi dve državni odlikovanji, red dela s srebrnim vencem in red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Pred dvema mesecema se je upokojil. Pravi, da bo minilo še precej časa, preden bo lahko pozabil na službene dolžnosti oziroma na Brest. Še vedno se čuti nekako odgovornega in je vedno pripravljen priskočiti na pomoč, če bi bilo potrebno. Dela mu tudi sedaj ne manjka, saj je včlanjen v društvo rejcev malih živali, v gobarsko, ribiško in Avto-moto društvo, še vedno je tudi predsednik kegljaškega kluba Brest. Tudi doma se vedno najde kakšno delo, tako da se resnično ne dolgočasi. Ko sva se pogovarjala, mi je postalo jasno, kakšnih ljudi se- daj primanjkuje. Takšnih, ki bodo -povsem predani svojemu delu in bodo svoje dolžnosti opravljali odgovorno, predvsem pa z dobro voljo in ljubeznijo do dela. Takšen je France Turk vedno bil in takšen bo tudi ostal. Želim mu, da mu v krogu družine, z ženo in vnučki nikoli ne bi zmanjkalo dobre volje. D. Jernejčič Poleg ostalih prednosti delo skrajšuje čas in podaljšuje življenje. Diderot Kadar se malo dela, se zelo veliko teoretizira. Balzac Delo nas osvobaja treh velikih zla: dolgočasja, pregrehe in pomanjkanja. Voltaire Pavel Kunaver (Nadaljevanje iz prejšnje številke) KRIŽEM PO JEZERU Naselja Cerknica (575 m n. m. in 27 m nad jezerskim dnom) je naše glavno izhodišče za izlete na jezero. Toda tudi trg sam je vreden, da si ga ogledamo. Cerknica je staro naselje, prvič omenjeno že v XI. stoletju. Med leti 1472 in 1490 so jo Turki štirikrat napadli in izropali okolico. Zato so prebivalci sezidali okoli triladijske poznogotske cerkve močne utrdbe. Od tega tabora je še ohranjen del obzidja in dva velika stolpa. Nekoč so bila v Cerknici velika skladišča soli, saj je iz Trsta vodila tod in ob Cerkni-ščici prek Menišije in Bistre tovarniška pot. Pod staro Cerknico nastaja novo naselje, ki začenja preraščati staro, pač skladno z razvijajočo se industrijo (tovarna lesnih izdelkov Brest) in vse močnejšim turističnim izhodiščem. Ker je bilo jezero že od nekdaj bogato rib, posebno ščuk in neštetih povodnih ptic, ki ob jesenski in pomladanski selitvi še danes v tisočih pokrijejo jezero, je v jezerski okolici postavil svoja bivališča že pračlovek. Najbolj znani arheološki najdišči sta Gradišče na ravnem delu Slivničnega slemena in še pomembnejše Tržišče, kjer je delno še ohranjen okop gradišča iz halštatske dobe, nad Dolenjo vasjo. Pa tudi drugod tam okoli so odkrili sledove starih naselij, pod Martinjakom baje celo mostiščarjev. Velikanski gozdovi so bili pračloveku neizčrpna zakladnica divjačine. Pa tudi potem, ko so novi naseljenci, Slovenci, začeli poljedelsko in živinorejsko izkoriščati nepoplav-Ijene dele kotline, ko se še naprej ukvarjali z ribolovom, posebno ob usihanju jezera, in z lovom na vsakovrstno divjačino. Širni gozdovi so jim posebno ob graditvi Južne železnice nudili obilo zaslužka. Današnji jezerec je vse manj odvisen od jezera in polja, gozd pa mu daje neposredno in posredno (nova lesna industrija) še vedno mnogo zaslužka. Tik ob jezeru sta Dolenje jezero in Dolenja vas. Na višjem vzhodnem obrobju so Martinjak, Grahovo, Žerovnica, Lipsenj, Goričice in Gorenje jezero. Na južni strani so nad jezerom Laze, na Otoku, ki postane ob visoki vodi resničen otok, pa je enako imenovana vas, najbolj romantično naselje v kotlini. OB CERKNIŠČICI NA JEZERO IN V JAMSKI ZALIV Od hotela gremo navzdol do ceste na desnem bregu Cerkniščice. Ta edina rečica, ki teče ves čas od izvira do izliva v jezero po površju, se je za Slivnico zajedla globoko v dolomitno dno in že od predledene dobe naprej nanaša v kotlino grušč in prod raznih kamenin. Nasula ga je toliko, da je rob tega pahljačastega razprostrtega vršaja kar okoli 7 km dolg in tako potisnjen v ravno dno jezerske kotline, da je jezero med njim in Javornikom pri vasi Dolenje jezero zoženo na skoraj 1 km. Ta vršaj je najrodovitnejši del kotline. Ker ga je Cerkniščica nasula več metrov na debelo, se ga velike jezerske poplave ne dotikajo in sta se na njem naselili dve vasi, že omenjeni Dolenje jezero in Dolenja vas. Čez pol ure (z avtom nekaj minut) pridemo do Dolenje vasi, dolgega naselja ob živahni rečici. Race in živina ob slikoviti obali oživljajo kraj. Na južnem koncu je cerkvica iz prve polovice 17. stol. (notranjska renesansa) prav na meji, do koder seže najvišja voda. — Avto pustimo zdaj v vasi. Pokrajina je edinstvena. Črno modre strmine Javornika se dvigujejo nad svetlo zelenim jezerskim dnom, ponekod se zrcalijo v tod malone dva kilometra široki jezerski gladini. V vročih poletnih mesecih srečujemo težko obložene vozove, ki vozijo seno z jezerske ravni. Tedaj, še bolj pa v septembru in pred dežjem se pasejo po pokošenih jezerskih tleh številne in močne črede. Tu in tam morda zagledaš za grmom skritega lovca, ki ima na prečnem kolu veliko sovo, vabo za ujedo, ki kroži nad jezersko gladino, in čaka, da bo ubil nevarnega zatiralca povodnih ptičev. A še malo in vse se bo izpreme-nilo. Močni sunki jugozahodnika bodo prihrumeli čez Javornik in ulilo se bo. Kilometri in kilometri bodo poplavljeni in tja, kjer se je pred kratkim pasla živina, bodo priplavale ribe. Še malo, pa se bodo na nemirni jezerski površini pojavile jate divjih rac in njihovih sorodnic. Namesto bičev bodo pokale puške... Ko bo jezero zamrznilo, se bodo iz vasi pripodili mladi ljudje na svojevrstnih lesenih, doma narejenih drsalkah; v ledu pa boš morda odkril tu in tam zamrznjeno ribo! Da, na čudnih tleh stojimo in le polagoma jih bomo spoznali! S konca Dolenje vasi so nam na voljo tri poti proti romantičnemu Jamskemu zalivu na severo- zahodni strani jezerske kotline, na našem zemljevidu imenovanem Po-greščaki (pod grajsko razvalino), kjer se ravna jezerska tla strmo dvignejo v javorniške bregove: 1. naravnost čez travnike; 2. po brvi čez rečico in deloma ob njej, deloma po stezi med njo in gozdnimi bregovi na desni, dokler ne pridemo po kratki gozdni poti na gozdno cesto, ki vodi nekaj deset metrov vzporedno z jezerskim robom; 3. po gozdni cesti bomo šli le ob večji vodi, ko je vsa jezerska ravan poplavljena. Več kolovozov, po katerih odvažajo kmetje seno od Pogreščakov, nam kaže pot v skalni kot. Lahko pa gremo tudi kar po travnikih in se držimo Cerkniščice. Če hočemo čim bliže našega današnjega glavnega cilja, ogromnega požiralnika ali ponikve Velika Karlovica, sledimo rečici do najplitvejšega mesta, kjer je poleti voda komaj za ped visoka, in jo prebredemo. Po desnem bregu gremo še dalje mimo otočka tik ob bregu, manjše od dveh Goričic na tem jezeru. Če opazujemo breg, kjer se začenjajo kazati skale, vidimo, da se od rečice tu in tam odcepi jarek in se skalovje mestoma razmakne v manjše ponikve, kjer ob večji in visoki vodi odteka voda v podzemlje. Tu se nam prične odkrivati poglavitna posebnost Cerkniškega je- zera: izključno podzemsko odtekanje jezerske vode! Zdaj, ob suši, manjše ponikve ne delujejo; ob srednji vodi vidimo, kako delujejo, ob visoki vodi pa so večinoma poplavljene in nedostopne. Približamo se višjim skalam. Tu smo le še nekaj deset metrov od skrajnega kota Pogreščakov. Gosto drevje se sklanja čez strmo skalovje nad nami. Nenadoma pa Cerkniščica v pravem kotu zavij proti strmi steni in pod njo se o pro 6 m visoka in 12 m širok.' skalna vrata, v katerih temo vodi. žubori in izginja. Smo pred po-nikvo Velika Karlovica. Ob prav nizki vodi moremo slediti rečici, če imamo dobre svetilke, malone 1100 m daleč do sifona na koncu jame. Nekatera jezerca nas sicer ustavljajo in od vodnega stanja je odvisno, ali jih moramo obiti. Tu in tam se vrže riba iz vode; ko začno vode usihati, se namreč del rib zateče tudi v podzemlje, kjer čakajo, da jeseni ali pomladi voda spet naraste. Ko se bo posrečilo premagati še številne druge sifone v zdaj nedostopnem delu jame, bodo jamarji prišli v Zelške jame na vzhodnem koncu Rakovega Škocjana, ki je le štiri kilometre od Cerkniškega jezera! (Nadaljevanje prihodnjič) gk brestov pstobzornik (Iz 115. številke — 30. aprila 1977) PROIZVODNJA PO ZASTAVLJENIH NAČRTIH V prvih letošnjih mesecih se že kaže močno upadanje kratkotrajne konjunkture v prodaji pohištva, ki je bila značilna za drugo polletje leta 1976. Ponavlja se značilnost v prodaji pohištva, da ostaja del proizvodnje v skladiščih. Sezonski vplivi v prodaji poleg vplivov zunanjega trga še vedno krojijo njen obseg. Vse značilnosti, ki krojijo usodo celotne lesne industrije, se v enakem obdobju odražajo tudi v gospodarjenju Bresta. JELKA IN BREST Pred nekaj dnevi je komisija, ki jo sestavljajo delavci BRESTA in JELKE, izdelala osnutek analize o družbenoekonomski upravičenosti združitve med tema dvema delovnima organizacijama. Analiza oziroma njene ugotovitve zasledujejo pobudo, ki je bila dokaj jasno zapisana v temeljnih podlagah za oblikovanje novega samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v Sozd Slovenijales. Pobuda je izšla iz grobe ocene. Namen analize pa je, da s stališča obeh delovnih organizacij, pa tudi njunih usklajenih interesov ter skupnega razvoja ugotovi učinke združitve. Analiza naj bi dala tudi odgovor, kako bi z združitvijo dela in sredstev dosegli hitrejši posamezni in skupni razvoj, zagotovili socialno varnost zaposlenih in uveljavili dohodkovno soodvisnost ter pogoje za hitrejše uresničevanje samoupravnih odnosov. Z drugimi besedami: analiza skuša odgovoriti na vprašanje, ali je združitev smotrna in v čem se kaže ta smotrost. VOLITVE V DELAVSKI SVET SOZD SLOVENIJALES Prvi korak — čeprav bolj formalnega značaja — po navadnem referendumu in po registraciji Sozd Slovenijales — proizvodnja in trgovina so bile volitve v delavski svet Sozd, ki so bile proti koncu aprila tudi v vseh Brestovih temeljnih organizacijah in v Skupnih dejavnostih. Po temeljitih kandidacijskih pripravah so bili v delavski svet izvoljeni: — iz Tozd TP Cerknica — Mate Jakovac, — iz Tozd TP Martinjak — Ivan Debevc, — iz Tozd TIP Cerknica — Erna Žunič, — iz Tozd TLI Stari trg — Anton Pišek, — iz Tozd TP Stari trg —- Igor Gornik, — iz Skupnih dejavnosti — Jože Urbas. Celotna delovna organizacija Brest daje tudi svojega delegata v odbor samoupravne delavske kontrole na ravni sozda. Brestove temeljne organizacije in Skupne dejavnosti so imenovale Antona Perčiča —■ pravnika iz Skupnih dejavnosti. PREDVSEM O GOSPODARJENJU S pretekle seje delavskega sveta Sozd Slovenijales 9. seja delavskega sveta Sozd SLOVENIJALES je bila v znamenju razprave o rezultatih gospodarjenja posameznih članic po podatkih zaključili računov za leto 1976 ter razprave o sanacijskih programih delovnih iganizacij, ki so zaključile poslovno leto 1976 z nepokrito izgubo. (. Poslovno leto so z nepokrito izgubo končale naslednje proizvodne de-pvne organizacije: din Lignošper, Bos. Novi 3 251 700 DIP Klana, Klana 984 910 LIK Kočevje, Kočevje 560 760 Tovarna meril, Sl. Gradec 538 160 Glede na sklep delavskega sveta, po katerem lahko ena delovna organizacija samo enkrat računa na pomoč članic sozda pri pokrivanju izgube, se sredstva skupnega sklada razdelijo za pokrivanje izgube delovnim organizacijam LIK Kočevje in Tovarna meril, saj sta Lignošper in DIP Klana dobili pomoč že v letu 1975. USPEL SEMINAR Sredi aprila je bil seminar za vse člane Zveze komunistov, ki so bili sprejeti v zadnjem letu in za kandidate za sprejem. Vseh udeležencev seminarja je bilo kar 46. Seminar je bil v Starem trgu, v klubskih prostorih, saj je bil tako najmanj moten od okolja. 2BOR VARČEVALCEV LJUBLJANSKE BANKE Uveljavljanja samoupravnega družbenega planiranja v vseh družbenih okoljih si ne moremo zamišljati in ga uspešno obvladovati, če ne temelji na samoupravnih družbenoekonomskih odnosih, zakonu o združenem delu ter zakonu o temeljih kreditnega in bančnega sistema. To so bile uvodne besede na 3. zboru varčevalcev Ljubljanske banke — podružnice Ljubljana, ki je bil v Cerknici v zadnjih dneh marca. Za območje naše občine je bilo vsekakor najzanimiveje slišati o ražnju poslovnih enot — ekspozitur v Cerknici, na Rakeku, v Novi vasi in v Starem trgu ter o rezultatih poslovanja teh enot. Zanimiv podatek je, da prejema osebne dohodke na hranilne knjižice 4.000 delavcev. Stanje ®redstev prebivalstva za naše območje znaša presenetljivo nekaj nad '4 milijonov dinarjev. Vse omenjene podatke o aktivnosti banke na našem območju in o nje-Dern obsegu dela potrjuje izredno zanimanje za zbor, saj je bilo udele-2encev v nabito polni dvorani več kot stodvajset. Košarkarji bresta na brestu _ Tokrat ni bila prvoaprilska šala (mimogrede: prvoaprilski šali v pretekli številki o obisku čosiča je nasedlo kar precej lahkovernežev...). . Sredi aprila so košarkarji BRESTA, o katerih je bilo v pretekli sezoni j1 s tem tudi o Brestu dosti zapisanega in povedanega, obiskali našo slovno organizacijo. Poleg vodstva kluba in skoraj celotne moške ekipe ta bili še predstavnici ženske ekipe, oba trenerja — čosič in Debevc er Predstavniki tiska. Naši upokojenci V drugi polovici leta 1986 in v začetku leta 1987 so iz temeljne organizacije Prodaja odšli v pokoj naslednji delavci: — Anton Štemberger je odšel v invalidsko upokojitev z delovnega mesta »izdelovanje šablon in vzorcev« v vzorčni delavnici. — Franc Klančar je odšel v invalidsko upokojitev z delovnega mesta »opravljanje servisa in montiranje pohištva« v servisni službi. — Alojz Mišič je odšel v invalidsko upokojitev 12. februarja 1987 z delovnega mesta »opravljanje servisa in montiranje pohištva« v servisni službi. — Jože Petrovčič je odšel v pokoj 28. februarja z delovnega mesta »skladiščenje gotovih izdelkov« v centralnem skladišču gotovih izdelkov v Pod-skrajniku. — Franc Bespalec je odšel v pokoj 28. februarja z delovnega mesta »skladiščenje gotovih izdelkov« v centralnem skladišču gotovih izdelkov v Podskrajniku. — Franc Kovšca je odšel v pokoj 28. februarja z delovnega mesta »skladiščenje gotovih izdelkov« v centralnem skladišču gotovih izdelkov v Podskrajniku. — Franc Turk je odšel v pokoj 28. februarja z delovnega mesta »pomoč pri vodenju tozda«. — Jakob Tavčar je odšel v pokoj 4. marca z delovnega Martinjak najboljši v občinski ligi Na kegljišču v Cerknici se je končalo letošnje tekmovanje v občinski kegljaški ligi. V ligaškem tekmovanju, ki je trajalo skoraj 5 mesecev je nastopilo 15 ekip z več kot 140 tekmovalci. Tudi letos je brez poraza zmagala ekipa vaške skupnosti Martinjak, za katero so nastopali po večini Brestovi delavci. Končni vrstni red: 1. Martinjak 28 točk 2. Kovinoplastika 26 točk 3. Kartonaža 22 točk 4. Gozdna 20 točk 5. Novolit 20 točk mesta »opravljanje servisa in montiranje pohištva« v servisni službi. Vsem se zahvaljujemo za njihovo marljivo in vestno delo ter za vložen trud in prispevek k izgradnji, razvoju in krepitvi temeljne in delovne organizacije in jim želimo v prihodnje še veliko uspehov in zadovoljstva, predvsem pa zdravja. Delovni kolektiv Tozd Prodaja 6. Keniki 16 točk 7. Elektro 14 točk 8. Brest 14 točk 9. SAP 12 točk 10. Kovind 10 točk 11. Občina 10 točk 12. Avtomontaža I. 8 točk 13. Gradišče 8 točk 14. Avtomontaža II. 2 točki 15. Obrtniki 0 točk Uspeh mladinske ekipe Mladinska ekipa Kegljaškega kluba Brest je na prvenstvu Slovenije, ki je potekalo na kegljiščih v Celju, zasedla odlično drugo mesto, samo osem kegljev za zmagovalcem Slovanom iz Ljubljane. Kegljaške novice Letošnji nagrajenci Tudi letos so bila na osrednjih proslavah dneva osvobodilne fronte in praznika dela podeljena priznanja za družbenopolitično delo. PRIZNANJA OF so dobili: JOŽE LEVEC — Loška dolina, za aktivno družbeno politično delo, MIRO MLAKAR — Loška dolina, za dolgoletno družbenopolitično delo, JANEZ ZAKRAJŠEK — Cerknica, za aktivno športno in družbeno politično delo, FRANC KRANJC — Grahovo, za aktivno delo v krajevni skupnosti, FRANC TURK — Grahovo, za aktivno delo v krajevni skupnosti, TONE URBAS — Rakek, za aktivno vključevanje v delo krajevne skupnosti Rakek, PROSTOVLJNO GASILSKO DRUŠTVO CERKNICA — ob 100-letnici delovanja, DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA« Loška dolina, ob 40-letnici delovanja. SREBRNI ZNAK SINDIKATA letos prejmejo: Osnovna organizacija ZS Brest Tozd Masiva Antun Arh — Kovinoplastika Lož Tozd Okovje Jože Funda — Brest Cerknica Tozd Žagalnica Stanka Grum — Osnovna šola Janeza Hribarja Stari trg Franc Mlakar — Brest Cerknica Tozd Pohištvo Ivan Oblak — Brest Cerknica Tozd Jelka Magdalena Paternost — Občina Cerknica Janez Žnidaršič — Avtomontaža Tozd TTN Cerknica Priznanje in nagrado INOVATORJA LETA prejmejo: Franc Turk — Novolit Nova vas Alojz Otoničar — Brest Cerknica Tozd Pohištvo Anton Veber — Kovinoplastika Lož Tozd Plastika Priznanje INOVATORJA LETA prejmejo: Anton Šumrada —- Kovinoplastika Lož Tozd Plastika Anton Strle — Kovinoplastika Lož Tozd INOX Skupina inovatorjev Brest Cerknica Tozd Pohištvo Franc Zrimšek Ludvik Žnidaršič Janez Zakrajšek Marjan Šega Podelitev priznanj in nagrad je bila na osrednji proslavi ob prazniku dela, 1. maja 1987, pri lovski koči LD Grahovo na Slivnici. Končni vrstni red: 1. Slovan Ljubljana 4982 kegljev 2. Brest Cerknica 4974 kegljev (Vidmar 765 + 798, Švelc 798 + 814, Premrov 836 + 807, Piletič 852 + 867) 3. EMO Celje 4961 kegljev 4. Triglav Kranj 4935 kegljev 5. Sava Kranj 4791 kegljev 6. Konst. Maribor 4774 kegljev itd. Nastopilo je 16 ekip, najboljše štiri ekipe pa so si pridobile pravico nastopa na prvenstvu Jugoslavije, ki bo v mesecu maju. Kegljači kegljaškega kljuba Brest ponovno med najboljšimi Končano je letošnje tekmovanje v vseh kegljaških ligah. Članska ekipa KK Brest je letos nastopila v drugi slovenski ligi, kjer je osvojila prvo mesto, tako da bo v prihodnji tekmovalni sezoni nastopala v prvi slovenski ligi. Končni vrstni red: 1. Brest Cerknica 19 točk 2. SCT Ljubljana 18 točk 3. Donit Medvode 16 točk 4. —6. Triglav Kranj 14 točk 4.-6. Gorica N. Gorica 14 točk 4.—6. Kočevje Kočevje 14 točk 7. Izola Izola 17 točk 8. Tomos Koper 6 točk F. Gornik BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o. Ureja uredniški odbor: Srečo DROBNIČ, Vili FRIM, Franc GORNIK, Viktor JERIC, Karmen KANDARF, Peter KOVŠCA, Danilo MLINAR, Štefka M1KŠE-ŠEBAU, Anton OBREZA, Janez OPEKA, Miran PETAN, Zdravko ZABUKOVEC. Foto: Jože ŠKRU Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora: Franc MLAKAR Glasilo sodi med proizvode Iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za Informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). Naklada 2800 izvodov. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. [IIP -- 27.4.1941 g;L [% ... ☆ U itick 1. maj ZM4M5T-VfAiiH 2¥.ci& GoRovje NA ?£S SAAlST BRUNO MALO,- šrevi- l£H JtZtKo v SZ ZVMž? TCNF) pgtPAD ČRNSKI PASI s'flww kalij NEVEST. '&BLR PEJZONO-,VR Z SNA O DltStEV oii SLAMNJA KlMSM/ PESN/K PRAČEK ZA LASE OKORNU a v ton m. Tone oj. 7>/ 5? ve D/c UAMKL neumna peečnI DROG VESTE PECIVA reti iv. s Eve g/) osrglvEc SESTA- NEK TRST OGBADR EVR. država DELIČ SNOVI M. IME ZUPAN- IH IGM T>Bl ta Boku CANKAR IVAN ► PovRš- MERA E/na 11 ZEČNO KAMENJE KRAJA LET,. DBUZ6A ► ‘TAJ." POROG ■ AGENCIJA ZAJED- LJIVO TELEn/CH v ?US'ČAvi DIKTONOj 1AGJOV. ?ERiLA POSEGANJI W ■ IftS peščena KOPALIŠČI *£/» DKZe v IVAN M in pri DvojičA NEvEZA- ifSfifl iJORvllKt KRALJ tcm.OJ.t>n'i tONbOM! 9EKBT PEVKA SRŠEN N. IMS PAifftUNf) GK. C gKA SLOVAN- ?/vo NEM E-TAL/ DRA2U. Pl E A NAtiPi august SenoA NAČRT POŽIREK 0’NEIU E UCENi TKAN 'C\ Klil GIN sui OČKA NASA ZA en. srn AN Oti j RAZU-S A 1*06 POENOit PRiSToi- t/N£ o\ii~ TEK Partizansko ime narodnega heroja „ ALOJZA POPKA,, i~ - P -...ZJČ. i i Tun s tu N Rij A TISKAR- SiiTO TOV AR. 8 rrou HEMSijA SEvsILii Trii KISIK SLUJCE* Narodni h e roj „ KOVAČ SLAVKO, 7 A EL O M DEL kolesa L'7>, L! Vi GLASB. DELO L. S IMS Ki KRALJ JANEZ ČANhig N. IME (tDVAgi) NADST- PESJE UJEDA S g (DOZ. sesruNA nEGB/ VRTNA LOPA NASOLJENA MUSLIN. SotNiK SiR LJUBE- ZENSKI izTE »JEVA lEC NARODNI HEROJ, ŠPANSKI BOREC IN KOMANDANT XVIII. DIVIZIJE „ ► Pokri- vala Pisal -. Rrcn-Š URAMi P is AR BEBEC uk Ro če NA ANDREJ KURENT lesni PREMOG f)NG-SV-Pivo LETNO OBUVALO MADŽAR, i. /ME Narodni heroj KEBE LOJZE,, OŠ KEP. PESEM Dum A/S. NOG-KUS TULEC pred- plačilo ZNAK ZA MNOŽEN. EINSPueP ANDRE j / pinij zidna ObLOGA gloC-, DEL Pisala TONA TUJE Ž.IME VODNI PADEC S E JA NJE KoNJSKi TEK mesto PEČATA G L. MESTo APKANSAS. Enak/ in Ki INDUST. MESTO POD tlZALOi POLJSKA CVETICA <%(&<% 25. maj ☆ IZLOČEN SM/TH Zo2> ITALIJA NOV/ GA2) NAGRADNI RAZPIS Za praznične dni — še nekoliko razvedrila. Križanka je lahka, zato pričakujemo veliko pravilnih rešitev. Velja se potruditi, saj je: 1. nagrada III. zvezek Notranjskih listov 2. nagrada 3.000 din 3. nagrada 2.000 din in 3 nagrade po 500 din. Rešitve v kuvertah s pripisom »Nagradna križanka« pošljite uredništvu najkasneje do vključno 21. maja 1987. Pri reševanju vam želimo malce razvedrila, pri žrebanju pa čimveč sreče! Filmi v maju 2. 5. ob 20. uri in 3. 5. ob 16. uri — italijanska kriminalka VIGILANTE. 3. 5. ob 20. uri. — francoski ljubezenski film PRVE ŽELJE. 7. 5. ob 20. uri — francoski pustolovski film SPECIALISTI. 9. 5. — film še ni predviden. 8. 5. ob 20. uri in 11. 5. ob 18. uri — ameriška kriminalka HU- DOBNI FANTJE. 10. 5. ob 20. uri — nemški erotični film CARICA KATARINA. 14. 5. ob 20. uri — ameriški mladinski film DOZOREVANJE. 15. 5. ob 20. uri in 18. 5. ob 18. uri — ameriški akcijski film ČAROVNICE. 16. 5. ob 20. uri in 17. 5. ob 16. uri — ameriški pustolovski film IME MI JE RENNON WILLIE. 17. 5. ob 20. uri_ — ameriška drama LJUBEZEN BREZ KONCA. 21. 5. ob 20. uri — ameriška akcijska drama 8 MILIJONOV NA- ČINOV ZA SMRT. 23. 5. ob 20. uri in 24. 5. ob 16. uri — mehiški pustolovni film ZAKLAD AMAZONK. 22. 5. ob 20. uri in 24. 5. ob 20. uri — ameriški pustolovski film — ŽELO II. del. 25. 5. ob 18. uri — ameriška risanka ČUDEŽNI GOZD. 28. 5. ob 20. uri — francoski erotični film STRIPTIZ. 29. 5. ob 18. uri in 31. 5. ob 20. uri — ameriški akcijski film YOUNGBLOOD — JEZNI FANT. 30. 5. ob 20. uri in 31. 5. ob 16. uri — ameriška akcijska pravljica ŽENA SOKOL. Obiskovalce obveščamo, da so v programu možne še posamezne spremembe.