France Golob TEHNIČNI ODDELEK Konservatorska služba v Slovenskem etnografskem muzeju ima dva oddel- ka: 1. Oddelek za restavriranje in konserviranje tekstila 2. Oddelek za restavriranje in konserviranje lesa in kovine ORIS ODDELKA Leta 1923 je postal "Etnografski inštitut" "Kraljevi etnografski muzej v Lju- bljani" in njegov prvi raAOiatelj dr. Niko Zupanič''', ki je bil tudi najbolj za- služen za ustanovitev muzeja. V letu 1925 so ustanovili tudi "Tehnično od- delek". Njegov prvi preparator je bil Drago Vahtar (honorarno je poučeval 2 na umetniški šoli "Probuda"! ), ki je oddelek tudi vodil . Tehnični oddelek 3 se je leta 1929 razširil z nastavitvijo slikarja Maksima Gasparija , kot re- 4 stavratorja in s preparatorico za tekstil Mio Brejc , ki je prenehala z de- lom v muzeju leta 1930 zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Vse do leta 1947 sta bila v tehničnem oddelku samo Drago Vahtar (preparator) in Mak- sim Gaspari (restavrator). Z novim imenovanjem muzeja v "Etnografski muzej v Ljubljani" je bila spre- jeta 1.1. leta 1947 na delovno mesto preparatorja za tekstil Jelka Urh^. Kasneje so bile naslednje spremembe delovnih mest oziroma ljudi na delov- nih mestih: Na mesto restavratorja Maksima Gasparija je prišel leta 1948 Ivan Rosulnik^, ki je v istem letu zapustil ustanovo. Na delovno mesto ob delu v muzeju smrtno ponesrečenega Draga Vahtarja je prišel Jože Poko- 7 8 9 vec . Nato sta se zvrstila še restavratorja France Benko in Anton Pajer . V oddelku za tekstil pa je honorarno delala od leta l<)4a do ]ota 19r)3 Frančiš- ka Fajgel''^^. Leta 1959 je bila sprejeta v muzej na delovno mesto preparator- ja za tekstil Antonija Arhar^'^, ki jo je nadomestila leta 1960 Ana Kocman- 12 Perko . Leta 1958 je bil sprejet na delovno mesto preparatorja Gorazd ~ 160 - 13 Ime in priimek zaposlen od do šolska izobrazba delovno mesto Drago Vahtar 15.IV.1925 -1948 Umetno-obrtna šola v Pragi, absolvent preparator, vodja tehnič. oddelka Maksim Gaspari redni član SAZU od 1.III. 1972 19.VII. 1929 -1948 trgovski pomočnik, eno leto slik. akademije na Dunaju višji restavrator Mi j a Brejc 1929 - 1930 učiteljišče preparator za tekstil Jelka Urh 1.1.1947 -1960 strokovna učiteljica preparator za tekstil Ivan Rosulnik 18.11.1948 -1948 mizarski pomočnik ? preparator, restavrator Frančiška Fajgel 1.VII.1948 -1953 strokovna učiteljica honorarni preparator za tekstil Jože Pokovec 20.V. 1949 -1950 mizarski mojster preparator France Benko 1.VIII. 1953 -1956 mojster za umetno slikarstvo in dekorativno obrt restavrator Makarovič, ki je ob delu končal visoko šolo in doktorat znanosti . Tehni- čni oddelek je vodil do leta 1969 konservator dr. Gorazd Makarovič, prepa- rator za tekstil je bila Ana Kocman - Perko, preparator za les in kovino pa 14 leta 1963 zaposleni Albin Romih . Leta 1969 pa je prevzel delovno mesto konservatorja in vodje tehničnega oddelka France Golob'''^. Danes ima "Tehnični oddelek" naslednje delavce: konservator in vodja od- delka mag. France Golob, preparator za tekstil Ana Perko, preparator za les in kovino Albin Romih, pomožni preparator Janez Černe (nastopil služ- bo 16. II. 1980). Seznam uslužbencev tehničnega oddelka Slovenskega etnografskega muzeja od leta 1925 do leta 1983: - 161 - Ime in priimek zaposlen od do šolska izobrazba delovno mesto Anton Pajer I.IV.1956 -1958 absolvent šole za umetno obrt, kiparski odd. restavrator Gorazd Makarovič 1.II. 1958 -1969 doktor znanosti preparator, kon-servator, vodja tehničnega oddelke Antonija Arhar 1.VII. 1954 -1959 absolventka šole za umetno obrt (veziljski oddelek) preparator za tekstil Anica Kocman Perko 1.II.1960 krojaška pomočnica preparator za tekstil Albin Romih 15.VI.1963 mizarski pomočnik preparator France Golob 15.VI.1969 magister znanosti konservator, vodja tehničnega oddelka Janez Čeme 16.11.1980 osnovna šola pomožni preparator DELOVNI PROSTORI TEHNIČNEGA ODDELKA Prvi delovni prostor tehničnega oddelka je bil v kletnih prostorih mizarske, delavnice Deželnega muzeja. Kasneje pa si je pridobil Etnografski muzej nov prostor v bližini mizarske delavnice. Leta 1957 so preuredili majhno sobo, ki leži med mizarsko delavnico Narodnega muzeja in delavnico Slo- . venskega etnografskega muzeja. V to sobo so namestili dezinfekcijski ko- 17 tel . Delavnica za tekstil pa je dobila leta 1956 svoj prostor v nekdanji 18 garderobi Deželnega muzeja v visokem pritličju muzejske stavbe . S pri- hodom mag. Franceta Goloba na delovno mesto konservatorja Slovenskega etnografskega muzeja pa so za njegovo delavnico usposobili kletno sobo na jugovzhodni strani muzejske stavbe. Leta 1981. so premestili dezinfekcijski kotel iz sobe v kleti Slovenskega etnografskega muzeja v depo Škof ja Loka. - 162 -r Ta prostor pa so preuredili v delavnico pomožnega preparatorja Janeza Čemeta. Tehnični oddelek si je razen skromnih zidarskih, vodnoinštala- ^ cijskih in elektroinštalacijskih del obnovil svoje delovne prostore sam! Danes ima tehnični oddelek tri delovne prostore v kleti muzeja (prostori so vlažni in imajo vedno umetno svetlobo) in en delovni prostor v visokem pritličju muzejske stavbe (kjer deli preparatorka za tekstil svoj delovni prostor s kustosom za tekstil). DEPOJSKl PROSTORI SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA Kraljevi etnografski muzej ni imel depoja. Muzealije je imel razstavljene kot stalno postavitev. Leta 1947 so to stalno postavitev razširili na tri raz- stavne dvorane in dobili za tekstilni depo podstrešni prostor v muzeju (to je nekdanji atelje slikarja Frana Tratnika ) ter začasno kletni prostor v 19 i prostorih Moderne galerije . S prihodom novega ravnatelja leta 1963 so ' odstranili stalno postavitev in preuredili prostore za občasne razstave. Sočasno pa so uredili del podstrešja v depojske prostore. Ti prostori pa so bili zaradi protipožarne varnosti in temperaturnih razlik zelo neprimerni za muzejski depo! Kasneje je muzej iskal druge prostore oziroma stavbo za depo: graščino Goričane (njena namembnost je bila spremenjena v Od- delek neevropskih kultur) in graščino Lisičje, ki so jo zaradi pomanjkanja sredstev za obnovo, predvsem pa zaradi pridobitve večih depojskih prosto- rov v Škofji Loki prepustili Arhivu Slovenije. Leta 1973 je namreč muzej > pridobil s posredovanjem Prof. Milana Železnika, konzervatorja Regional-T nega zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani, večje prostore za depo v stavbi nekdanjega uršulinskega samostana v Škofji Loki, Blaževa 3, iz ka- terega se je izselila tovarna električnih aparatov ELRA. i Slovenski etnografski muzej je postopoma s finančnimi sredstvi, ki jih je dobil od Kulturne skupnosti Ljubljane in od Kulturne skupnosti Slovenije ter nekajkratnimi finančnimi sredstvi Kulturne skupnosti Škof ja Loka, pričel s sanacijo prostorov in strehe. V želji po estetski rešitvi pritličnih prosto-, rov (to je lapidarija in gotske sobe) so vsa okna zasteklili tako, da jih ni - 163 - moč odpirati. Električno napeljavo pa so vkopali v južno steno, ki je pod zemeljskim nivojem stisnjena v grajski hrib. Posledica take obnove je mo- čna vlaga, odpadanje beleža in ometa. Zaradi tega je nujno potrebno obno- viti lapidarij, gotsko sobo in vezni hodnik! Danes je obnovljena skoraj vsa depojska streha. Ponovno pa smo morali obnoviti streho na srednjem delu stavbe, ki jo je obnovil obrtnik s tako nekvalitetno kritino, da je propadla v štirih letih. Za opremo muzejskih zbirk smo nabavili 300 kovinskih polic. Tehnični oddelek je opravil v depoju mnogo vzdrževalnih del in preselil sko- raj v celoti etnografske predmete iz Ljubljane v depo Škof ja Loka. To delo sta v pretežni meri opravila mag. France Golob in France Špetič. Sloven- ski etnografski muzej je kljub pomanjkanju prostorov odstopil za denarno odškodnino 2 . etažo uršulinskega samostana Loški tovarni hladilnikov za njihov samski dom. Muzej je bil prisiljen pridobiti na ta način denar, ki ga je potreboval za nujno obnovo strehe. Pogodba med Slovenskim etnografskim muzejem in Loško tovarno hladilnikov bo potekla leta 1984. DELO TEHNIČNEGA ODDELKA Poročilo za leto 1934 omenja, da je restavrator Maksim Gaspari poprav- ljal stare in poškodovane slike, delal v pisarni in fotografiral prizore iz 20 ljudskega življenja in materialne kulture . Preparator Drago Vahtar pa je popravljal slike na steklo, plastiko in druge predmete. Občasno pa je bil tudi zaposlen v fotografskem laboratoriju z razvijanjem in kopiranjem foto- ^21 grafskih plošč. Snažil in prezračeval je tudi tkanine in narodne noše Kasneje se je z razširitvijo tehničnega oddelka pričelo tudi bolj načrtno delo pri konserviranju in restavriranju muzealij. Danes opravlja tehnični oddelek naslednja dela: 1. Konservira in restavrira predmete iz tekstila, usnja, lesa, kovine in stekla. 2. Sodeluje pri obnovi muzejskih postojank in zbirk v graščini Podsmreka, spominske sobe L. Adamiča v graščini Blato, v muzeju Goričane. - 164 - ^ 3. Sestavlja kovinske regale, ureja sobe in skrbi za obnovo v depoju Ško- fja Loka. 4. Opravlja vsa fizična dela ob prevzemu in zaščiti muzealij. 5. Izdeluje razno razstavno tehniko, kopije etnografskih predmetov za & scenske postavitve - razstave. 6. Pomaga pri vseh postavitvah - razstav. TEMELJNI PROBLEMI SEM 1. Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, Prešernova 20, je edina tovrst- na kulturna institucija v SFRJ, ki nima svoje stavbe. 2. Pravno razmerje o lastništvu depojskih prostorov med občino v Škofji Loki in Slovenskim etnografskim muzejem je neurejeno. 3. Slovenski etnografski muzej nima stalne postavitve, zato je okrnjeno ' njegovo poslanstvo. 4. Delovni prostori Tehničnega oddelka so zaradi namestitve v kletni etaži, vlage, pomanjkljive dnevne svetlobe ter majhne kvadrature (sprejemne- ga depoja nimamo) za delo neprimerni. -165- - 166 - OPOMBE Etnolog, Glasnik kraljevega etnografskega muzeja v Ljubljani, Leto I., Ljubljana 1926/27, str. 141 ^ Arhiv SEM, akti za leto 1921 - 1926, Drago Vahtar, Prošnja z 12. mar- ca 1925 za namestitev v Etnografskem muzeju kot preparator, Ljublja- na, št. 78/1925 in odločba o namestitvi za začasnega preparatorja s 15.IV. 1925, št. 69/1925 3 Arhiv SEM, Akti za leto 1929 - 1930, Maksim Gaspari, Odločba za na- stop službe, pripravnik restavrator, št. 154/1929 4 Etnolog, Ljubljana 1930/31, str. 212 t. ^ Slovenski etnograf, Boris Orel, Poročila, 1948, str. 107 6 ^ ^ Slovenski etnograf, Fanči Sarf, Delo etnografskega muzeja v Ljubljani od 1.XII. 1947 do 31.XII. 1953, str. 285 ^ Slovenski etnograf, 1953 - 54, n.d. str. 285 g Slovenski etnograf, 1953 - 54, n.d. str. 286 9 s. - Slovenski etnograf, 1957, Fanci Sarf, Delo etnografskega muzeja od l.I. 1954 do 31.XII. 1956 Slovenski etnograf, 1953-54, Fanči Šarf, Delo etnografskega muzeja od 1.XII. 1947 do 31.XII. 1953, str. 285 11 Slovenski etnograf, 1957, Fanči Sarf, Delo etnografskega muzeja od l.VI. 1954 do 31.XII. 1956, str. 201 12 ^ Slovenski etnograf, 1962, Pavla Štrukelj, Delo etnografskega muzeja od 1960 do 1962, str. 253 t i 13 X. - Slovenski etnograf, 1957, Fanči Sarf, Delo etnografskega muzeja od l.VI. 1954 do 31.XII. 1956, str. 201 14 Arhiv SEM, Delavska knjižica Arhiv SEM, Delavska knjižica Arhiv SEM, Delavska knjižica 17 Slovenski etnograf, 1957, Fanči Sarf, Delo etnografskega muzeja od l.I. 1954 do 31.XII. 1956, str. 201 - 167 - 18 Slovenski etnograf, 1957, n.d., str. 201 19 Slovenski etnograf, 1957, n.d., str. 204 20 Etnolog, Glasnik kraljevega etnografskega muzeja v Ljubljani, 1934, str. 193 Etnolog, n.d. 1934, str. 194