CELJSKI TEDNIK CELJE, 14. aprila 1961 Leto XI. štev. 14 CENA IZVODU 20 DIN GJJ^Sim SOCIA.LLSTICNE TVVZM DELOVNEGA LJUDSTVA OK.RAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJI »CE1,JSK1 TISK« ODc;OVORNI UREDNU TONE MASLO Osma obletnica smrti Borisa Kidriča v torek je minilo osem Ifet, od- kar je umrl eden izmed najvid- nejših voditeljev naše revolucije, veliki borec za lepšo prihodnost naše socialistične domovine Bo- ris Kidrič. "Večina naših gospodarskih uspe hov v povojnem procesu razvoja naše socialistične demokracije je tesno p-bvezana z imenom Borisa Kidriča. Z njegovim imencm so povezani ne le veliki uspehi v na- ši zmagoviti ljudski revoluciji med vojno in v povojnem raz- dobju gospodarske graditve, tem- več tudi smernice našega novega gospodarskega sistema, ki ga pravkar uvajamo. Čeprav je poteklo že toliko let od njegove smrti, se nam zdi, da je Bcris Kidrič še vedno med na- mi, saj je bil eden izmed tistih revolucionarjev in državnikov, ki je dal velik prispevek v temelje našega gospodarskega napredka. Prav zato bo spomin nanj živel večno med nami in nas spodbujal k še večjim uspehom pri socialis- tični graditvi naše domovine. Že nad 5000 ur v 4 dneh v prvih dneh prostovoljne- ga dela se je zbralo v velenj- skem parku po več sto ljudi. Tudi vreme je bilo naklonje- no. Tako so prostovoljci v štirih dneh opravili kar 5217 prostovoljnih delovnih ur. Organizacija dela je dcbra. Ce bo tudi v bodoče priha- jalo na delovišče toliko lju- di, bodo dela v parku lahko opravili pred določenim ro- kotn. Torej še 35.000 prosto- voljnih ur in park bo urejen tako, da se bodo Velenjčani z veseljem in ponosom spreha- jali po njem. PRED VOLITVAMI V ZADRUŽNE SVETE Pohitimo s pripravami v vseh kmetijskih zadrugah celjskega okraja so se odlo- čili, da bodo volitve v zadružne svete v nedeljo, 23. aprila. Za- družni sveti so povsod že razpisali volitve ločeno, in sicer za člane zadružnega sveta, ki jih bodo volili iz vrst zadružnikov ter za člane, ki jih bodo volili iz vrst delavcev in uslužbencev zadruge in njenih samostojnih obratov. Kot že rečeno, bodo volitve v zadružne svete prihodnjo nedeljo in čas, ki nas loči do tega dne je razmeroma kratek. Zato bo po- trebno s pripravami pohiteti, da bedo volitve v vsakem pogledu čim bolje izpadle ter da bodo za- družnike v zadružnih svetih za- stopali zares najsposobnejši, naj- bolj delavni in najbolj razgledani ljudje. Fo dosedanjih pnlipirarvah sodeč, kot je to pired idnevi Uigoi'ovr.r.a ?^o- misLja za volitve zadiružnih sive- tov pri Okrajinem odbcru Socia- listionezveze, se da elklieipaiti-, da so se v vseh občinah resno lotili te naloge. V predvolilnih pripra- vah so se močno angažirale pred- vsem politične organizacije. Do- slej je bilo že vrsto sestankov vaš- kih organizacij Socialistične zveze, razen tega so se sestajali zadruž- niki in kmetijski delavci. Na se- stankih, ki so v nekaterih občinah še v teku, se pogovarjajo o pome- nu in važnosti volitev v zadružne svete, o planskih nalogah v kme- tijskem zadružništvu, o gospodar- ski perspektivi občine, o novih go- spodarskih predpisih s posebnim poudarkom na kmetijstvo. V vsaki 'ObčJni je ipni Sioicialli- stični zvezi o^inovaina poise'baa ikio- misija, ki siknbi za pravjlno izved- bo vo!i;itev v zaidružne srveije. Glani teh kcmisij nudiijo pcmoč vaLikiim crgani'izaic'jjam SocialiiS't-čne zveze. Predloge kaindidatn'ih list, M eo jih SiEistavili zadružn'ki ter kime- tijsiki delavci in uslužibsacii, so po- litične organizacije v oibč'ni in po- zneje šs na sestankih na terenu dobro pretresiji in dali svoje pri- pcmbe. Kot kaže so kandidati več ali manj dobro -izbra*-".*, saj so predlagali najboljše ljudi, med njimi so v lepem številu zastopani tudi mladinci in žene. Prav talko so povsod g'edali, da sio siorazmer- no s kandidati zastopđnii posamez- ni proizvodni okoliši. V žalski občini so ipriprave zelo dobro potekale. Preidvolilnih se- stankov se je kljub obsežnemu delu v hmeljiščih udeležilo ckoli 60 odstotkov zadružnikov. Zadiruž- niki v žalski občini bodo izvolili v nov zadružni svet 50 članov iz vrst zadružnikov in 30 članov de- lavcev in uslužbencev zadruge. Tudi vse tehnične ipriipraive za vo- litve v itej občin:! se že približujsjo h kraju. Priprave na področju celjske kmetijske zadruge tudi zadovolji- vo pDitekajo. Kandidatne lisije so dcbro seo-aivljene, le da bo kaindi- diralo premalo mladine, kesr mla- dincev, Iki bi bili člani zadirTage, v okolici Celja nd. V teh in prihod- njih 'dnieh bodo imeli že vrsbo se- stankov v prciiizvodinih ckoiliših z zadiriužmrki, kjer bodo pcjasnjeivali pomen lin vlcigo volitev v zadr'užne svete iter obravnavali kandidatmo liB'to. Na področju mozirske zadruge so limeli tudi števillne s£'3ta.nke va- ški lodibori Sicciialiistiične zvece, kjer so razpravljali o kaindidaitih. Teh- nične pir'pirave v redu poli'eilcatjo. Predlagali so tudi zadovolj'vo žije- viilo žena in milajših ljudi, ki bodo kandidirali. V šoštanjski občini so na pned- voliOnih isiestankih zel-o živahno -in spodbudno irazipravljali lO nalogah zadruge ter o pomenu volitev v zadružni sveit. Izdelar.i s.o že vo- lilne iimenilkie, 'imenovala volilne odbore in v&e priprave že zalklju- čujejo. V Slovenskih Konjicah po- maigajo pri pripravah poleg crga- nizacilje So'Ciialislt:ične zveze tiudi dćilavci in uslužbenci zadruge. Na področju šmarske zadruge je bila udeJježba na 'predvoliilnih sestan- kih tolj pičla, (predvsem v Šmarju. Kar so v pripravah doslej zamu- dili, bo-^o morali do voiiitev še na- dobnad'iti. V Obsotelju so imele najipirej predivolilne sesi'ai-ke z za- družniki, S3daj so pa v teku se- stanki va'Jkih organizacij SooLali- st'Čnie zvere. Najslabše je bil obi- skan sestanek v Podčetr'ilkiu in ga bo'i'o do 'vicritev še enkrat sklicaili. Na področju kmetijske zadruge Rogaška Slatina so imeli že nekaj sestankov, dnoigod pa j;ih bedo skJLcali v teh dneh. V laški občini eo se politične crganizaoije na se- dežu občine temeljito pogiovorire o vo!r.i'nih pr'pravah, sadaj pa so v teku sestanki, na katerih bodo ob- ravnavali tudii kandidaite. Ti0hnične priprave povsicd v re- du pciiDkajo, tako da tu ne bo za- stoja. Najvažnejše je, da v tem kratkem času, ki nas loči še do vo''i''ev, pioM'tične crgamizacije na- doknadijo zamujeno, da bo vsem zadružnikom povsem jasen pomen volJtev zadružn'h sveiov v močne zadnugie, da bedo spoiznali maloige zadrug-e :n p'ćrsrodktivo razvoja v kmetijsi'vu iskladino z novimi smer- nicaimi v gos^iiodansitvu. Ker bodo nalcige v naiših zadru- gah vedno obsežnejše dn odgovor- nejše, bo naloga zadružnikov in političnih organiizacij, da do vo- litev še temelj'iito pre'reisejo kan- dida'je za volitve v zadružni svet. Na dan volitev pa naj zadružniki v čim večjem številu izvršijo svo- jo dolžnost. -ma- PETNAJSTI APRIL DAN ŽELEZNIČARJEV v spomin na veliko stavko opolnoči med 15. in 16. ap-ilom 1920. leta, ki jo je izzvala revolucionarna zavest in odločnoomo ure- dili naše železniško vozlišče. — Katere so največje težave s katerimi se srečujete pri delu? — Zastarelost naprav, neza- dostne tirne in ostale zmoglji- vosti ter kot posledica vsega tega nevšečnosti, ki se porajajo zaradi prevelikih obremenjeno- sti. Kar tiče postajnih in tir- nih kapacitet smo v Sloveniji in morda tudi v državi v naj- slabšem položaju. Zato pa smo med najmočnejšimi po obsegu dela in prometa, ki ga opravi- mo. V republiiki zavzemamo v tem pMjgledu drugo do tretje mesto.'Zlasti močan je pri nas tovorni promet, ki je n. pr. za okoli sto odstotkov večji, kot pa je v Mariboru. V potniškem prometu zavzemamo tretje me- sto za Ljubljano, ki močno prednjači ter tik za Mariborom Na celjski postaji beležimo vsak dan po osemdeset do sto vlaikov. Število vagonov pa se običajno suče pri okoli 1400. Iz- reden potniški promet zazna- maijemo v jutranjih urah, ko se v mesto pripelje več tisoč de- lavcev, uslužbencev in dijaikov Podobno je v urat». ko se vra- čajo na domove. — Ali nov vozni red predvi- deva kakšne spremembe za celj- sko območje? — Kot je znano, bo nov voz- ni red začel veljati 28. maja. Z njim bomo dobili nov motorni vlak, ali točneje povedano pro- ga motornega vlaka na rela- ciji Ljubljana—Rogaška Slati- na se bo podaljšala tako, da se bo ta vlak po prihodu v Rog Slatino vračal v Celje, od tod zapeljal v Velenje, se vnovič vrnil v Celje in nadaljeval pot do Ljubljane. Sicer si pa že- limo, da bi uvedli še več mo- tornih vlakov zlasti do bližnjih postaj, kot so Grobelno ter Šmartno ob Paki. — So letos na vidiku kakšna večja dela? — Ne. Skromno odmerjena sredstva za vzdrževanje (9,5 milijonov dinarjev) bomo po- rabili Za najnujnejša dela na celjski postaji, razen tpga pa še za vzdrževalna dela na postaj- nih ix)slopjih v Rimskih Topli- cah, Storah, Grobelnem, Šmar- ju, Rogaški Slatini, Lupinjaku Ponikvi, Lepoglavu, Poljčanah Ločah, Crešnjicah in Slov. Bi- strici. Mimo tega nameravamo popraviti pet čuvajnic. -rab CELJSKI TEDNIK STEV. 14 — 14. apriOa 1961 3 v preteklem obdobju - zadovoljivi rezultati Na zadnjem občnem zboru Trgo- tmiske zbornice za celjski ok'-aj, ki je bil pretekli teden, so podrobno razp'-avljali tudi o nekaterih gospo- darskih uspehih trgovine v pretek- lem obdobju. Jako so med drugim ugotovili, da je produktivnost v pre- teklem letu v trgovini porasla za 12 odstotkov, kar je iznad pričakovanj in kar daje spodbudne perspektive trgovini spričo uveljavljanja gospo- darskih reform, ki določa, da se last- na sredstva podjetij formirajo na osnovi gospodarskih uspehov podje- tij. Za trgovino je to še toliko bolj pomembno, ker je njihova poglavit- na naloga v naslednjem obdobju potreba po povečanju lastnih obrat- nih sredstev. Istočasno pa je tudi razumljivo, da bo tak tempo pora- sta produktivnosti v trgovini po- vzročil tudi ustrezno povečanje osebnih dohodkov zaposlenih v tr- govini. Na občnem zborii so hkrati poudarili, da obstajajo velika neso- razmerja med posameznimi trgov- skimi podjetji. Medtem ko se v ve- čini podjetij kažejo izredni uspehi v prizadevanju za uvajanjem večje gospodarstvenosti, v nekaterih še vee premalo skrbijo za boljše go- spodarjenje. Razumljivo je, da bodo ■ slednji ob novih gospodarskih pred- pisih in enotnih.kriterijih za obdav- čitev čistega dohodka v neugodnem položaju. Na občnem zboru so proučili tudi problem prevoza vajencev zaradi po- večanih prevoznih tarif. Res je si- cer, da so nekateri občinski ljudski odbori prevzeli to dodatno breme nase, vendar je to lahko le začasna rešitev. Delegati so bili mnenja, da bodo slej ko prej gospodarske or- ganizacije morale prevzeti stroške nase, saj je končno v njihovem in- teresu, da si usposobijo čimveč stro- kovnega kadra. Mnogi delegati so v razpravi poudarili, da je to naj- cenejša in tudi najrentabilnejša in- vesticija. Sodobnega trgovanja brez ustreznih kvalificiranih trgovskih delavcev si sedaj — še manj pa v prihodnosti — ne moremo več niti zamišljati. O problematiki vzgoje trgovskih kadrov je podrobno govoril tov. Leo Mlinaric, ki je zlasti poudaril po- trebo po zbliževanju teorije s prak- so. Istočasno pa je opozoril delega- te po vse večji potrebi za gradnjo posebnega internata. Sodijo, da bo- do s skupnimi močmi in ob razume- vanju merodajnih činiteljev v krat- kem začeli z gradnjo internata za trgovske učence. Zlasti zanimiva pa je bila razpra- va o pripravah in izdelovanju novih pravilnikov za razdeljevanje oseb- nih dohodkov v trgovini. Trgovin- ska zbornica je izdelala skrajšan in razumljiv postopek za hitro izvedbo analitične ocene delovnih mest, kjer so upoštevani vsi momenti dela po- sameznega delavca na določenem delovnem mestu. Sistem nagrajeva- nja, ki ga bodo osvojile mnoge tr- govske organizacije, razen večjih podjetij, kjer so .način nagrajevanja prilagodili posebnim pogojem, se po tem sistemu naslanja na točkovni sistem analitske ocene delovnih mest. Višina zaslužka na posamez- nem delovnem mestu in v posamez- ni eikonomski enoti pa je odvisna od dela, oziroma ustvarjenega prometa, ki ga še posebej korigirajo s poka- zatelji o ustvarjenem dohodku. Na občnem zboru so strokovnjaki delegatom tudi praktično prikazali nekatere značilnosti predlaganega sistema za delitev osebnih dohod- kov po teh kriterijih. Razen tega so sklenili, da bo trgovioska zbornica tehnično tudi pomagala posameznim gospodarskim organizacijam pri iz- delavi posameznih pravilnikov o razdeljevanju sredstev za osebne do- hodke. Prvi nastop JUGOSLOVANS KIH IZNAJDITELJEV NA SVETOVNEM TRGU PATENTOV NA VRHU 30 NADSTROPNE PALACE CENTRE INTERNATI- ONAL V BRUSLJU SO PLAPOLALE ZASTAVE 20 DRŽAV IZ EVROPE, AMERIKE IN AFRIKE, MED NJIMI TUDI JU- GOSLOVANSKA. BILI SO NAGRAJENI TUDI JUGOSLOVA- NI, KI SO SVOJE IZNAJDBE RAZSTAVLJALI. MED NJIMI JE BIL CELJAN OTON HERMAN, CLAN KOLEKTIVA JO- VARNE TEHTNIC, KOT AVTOR DALJINSKE SIGNALNE IN REGISTRIRNE NAPRAVE. Pred nedavnim je bila končana v Bruslju v palači Centre Inter- national letošnje X. mednarodno razstava iznajdb. Na njej je so- delovalo 20 držav. Združenje ju- goslovanskih iznajdlteljev je letos prvi<5 nastopilo na tej razstavi in je doseglo nepričakovan uspeh. Za ocenitev iznajdb je bilo sestav- ljeno strokovno mednarodno raz- sodišče iz raznih panog znanosti in tehnike. Iznajdbe, ki jih je bi- lo okoli 1000, so razdelili po na- menu njihove uporabe v skupine in jih tam ocenjevali. Komisija je ocenjevala iznajdbe in jih priz- nala s tem, da je avtorjem dode- lila zlato, škrlatno, srebrno ali bronasto medaljo ali pa diplomo. V ostri mednarodni konkurenci je vseh 15 jugoslovanskih iznajdite- Ijev bilo odlikovanih z medaljami in diplomamL V desetih dineh, koliikor je tra- jala razstava, je skozi ogiromno dvorano deM'iraiLo nekaj deset ti- soč obiskovalcev, med njimj ijudd poslovni interesenta iz vsega sve- ta. Razumljivo, da razstavljenih tiisoč izumov ni mogoče opisati, pač pa le neikaj tisitih, ki so vzbu- dili ne le zanimanje, ampak tudi navdušenje pri obiskovalcih. Od tujih izumiteljev so bili naj- vidnejši naslednji: Nek Avstrijec je 'izumil večno vžigalico, s katero je mogoče pri- žgati najmanj 100 cigaret. Zani- miva je bila budilka, ki sipečega ne samo zbudi, amip>ak ga tudi strese. Tudi ribiči so dobiili oljša- vo trnek, ki pozvoni, brž ko riba prime. Stopnice se zasvetijo, če stopi nanje noga in ni treba več iskati stikal po hodnikih. Švedski inženir je dobil priznanje za lesno volno, ki ne gori in va- ruje zgradbo pred požarom. Zani- miva je bila tudi gramofonska plošča italijanskega iznajditelja, ki ni večja od običajne, pa je bilo na njej kar 700 raznih pesmi. Ve- lika pridobitev za ženske z raz- širjenimi venami so ortopedske nogavice, ki so jih razstavljali Ita- lijani in se na pogled prav nič ne razlikujejo od nylonskih nogavic. Nek Italijan je prikazoval pose- ben sistem zavor za avtomobile, pri katerih se vsa štiri kolesa hkrati zavirajo na ročni, nožni in hidravlični način. Popolnost zavor so prikazovali na razstavnem pro- storu. Tudi Nemci so prinesli 90 iz- najdb. Gospodinjam bo vsekakor všeč škatla iz plastične mase, pri kateri je pokrov izdelan talko, da izsesa zrak iz škatle in ostane vse- bina (sadje ali zelenjava) sveža več dni, kar je posebno prikladno za potovanje. Z namenom, da bi se izognili posledicam ob nesre- čah, ko ni pri roki takoj prave prve pomoči, bi naj imel vsakdo pri sebi »komplet« najpotrebnejše opreme. Ta komplet ni večji od večjega nalivnega peresa in se lahko nosi v žepu. Zanimiva je tudi elektronska meteorološka na- prava, ki jo names)tin:io na goro in od tam sama sporoča vse potreb- ne meteorološke podatke. (V pri- hodnji številki bomo objavili iz- najdbe Jugoslovanov na tej raz- stavi). B. P. Zgodba o cenah Direktor Bonifacij je zapiskal preplah. Takoj so se zbrali v pisarni vsi administrativno naj- pomembnejši upravni organi. »Tovariši, pred nami, perspek- tivno gledano, je znižanje cen. Ne bom še posebej poudarjal kako stoji naše podjetje. Bi- stveno je vsekakor, tovariši, da je predvideno znižanje cen. Ob tem nikakor ne smemo stati ob strani. Pač pa. tovariši, menim prepričan sem. da moramo pravkar — zdaj je najodločil- nejši trenutek! — zaokrožiti prodajne cene tako. da,, saj ra- zumete, znižanje cen — odsto- tek nam še ni znan! — ne bo preveč prizadelo našega pod- jetja.^ Tovariši so poslušali in kma- lu doumeli. Preko noči so po- rasle cene v podjetja. »Meni se dozdeva, da to ni nojkorektnejša ekonomska po- litika* je zmajal z glavo Tone toda tovariš direktor ga je s-fl- mo pisano pogledal. Zgodba ima še hrupen konec, ki pa je odmeval predvsem med potroš- , niki. s. Z razširjenega plenuma Okrajnega sindikalnega sveta Nove smernice v gospodarstvu - tudi politična naloga V torek se je sestal plenum okrajnega sindikalnega sveta, ki so se ga udeležili predsedniki delavskih svetov in sindikalnih po- družnic, direktor ji nekaterih delovnih kolektivov celjskega okraja ter sekretariat okrajnega komiteja Ljudske mladine. Namen plenu- ma je bil, da spregovorijo o novi delitvi dohodka, decentralizaciji organov samoupravljanja in novih smernicah.v gospodarstvu. Ze pred dvema letoma, ko je še razdeljevanje osebnih dohodkov te- meljilo predvsem na mezdnih tarif- nih osnovah, se je pokazalo, da bo treba preiti na tako razdeljevanje osebnih dohodkov, ki bi bolj upošte- valo učinek vloženega dela. Takrat so razprave pokazale, da so se za nov sistem nagrajevanja najprej za- vzeli neposredni proizvajalci in to predvsem v tistih kolektivih, kjer so že delali po normah, akordih itd. Nekateri večji kolektivi zdaj že uvajajo take načine delitve osebnih dohodkov, ki temeljijo tudi na ren- tabilnosti osnovnih sredstev, racio- nalnem izkoriščanju surovin, delov- ne sile.itd. Zanimivo je. da se je pri tistih kolektivih, ki so ostali pri sta- rem načinu nagrajevanja In se iz- govarjali na notranje težave in zu- nanje vplive, pokazalo, da je pri njih tudi počasneje rasla proizvodnost in osebni prejemki zaposlenih. Tem ko- lektivom so občinski in okrajni sin- dikalni svet veliko pomagali in jih opozarjali, da se bodo delavci v nji- hovem kolektivu prav gotovo zani- mali, zakaj se njihovi osebni dohod- ki razlikujejo od onih, ki jih preje- majo delavci v drugih gospodarskih organizacijah. To bo letos nedvom- no privedlo do tega, da bodo nov sistem nagrajevanja povsod smeleje uvajali. Z letos sprejetimi novimi gospodarskimi smernicami pa bodo delno rešili še en problem. Lani se je namreč v nekem kolektivu dogo- dilo, da jim je po uvedbi stimulativ- nejšega sistema nagrajevanja zmanjkalo 'sredstev za presežke za- služkov. Celotni dohodek jim je namreč zmanjševal progresivni na- čin obdavčitve nad minimalnimi osebnimi dohodki, administrativno določanje cen njihovim proizvodom ne glede na proizvodne stroške itd Nova delitev osebnih dolrodkov je delovnim kolektivom razumljiva. Nekoliko več nejasnosti pa je v na- daljnjem razvoju družbenih odno- sov, na katerih predvsem temeljijo novi gospodarski ukrepi. Decentra- lizacija organov samoupravljanja je nujna. Sele takrat se začenjajo ti- sti materialno družbeni odnosi, v katerih neposredni proizvajalci res postanejo upravljavci s sredstvi za proizvodnjo. V tem procesu se dela- vec otresa politike zapovedovanja in postaja resnični subjektivni fak- tor v upravljanju. Izvajanje perspektive v gospodar- stvu nalaga velike odgovornosti tu- di vsem političnim organizacijam. Uvajanje novih smernic gospodar- stva ni le gospodarska, temveč tudi politična naloga, kajti njihovo izva- janje bo močno vplivalo na obliko- vanje odnosov v kolektivu. Zato bo- do morale Zveza komunistov, sindi- kalna organizacija, in Ljudska mla- dina tesno sodelovati. Koldktivu bi morali razložiti prednosti decen/tra- liziranih samoupravnih orgainov, no- ve delitve osebnih dohodkov itd., potem pa pustiti, da se bo kolektiv popolnorma sam odločil za decentra- lizacijo, za nov sistem dohodkov, ali pa bo vztrajal pri starem. 2e pred časom so v netkaterih go- spodarsikih organizacijah decentra- lizirali politične organizacije. Ti obratni politični organi so že bili odraz težnje neposrednh proizvajal- cev za samostojnejšim upravljanjem in odločanjem. Taki kolektivi se tudi v večji meri zavedajo prednosti na- daljnjega procesa materialne decen- tralizacije s samoupravnimi organi nižjih ekonomskih enot. Pri decen- tralizaciji samoupravnih organov pa bo vendarle treba poudarjati teh- nološiko enotnost kolektiva, da se ne bi ekonomske enote razvile v »pod- jetje« v podjetju. Tekmovanje - Velenje: Celje Občinski odbor Socialistične zveze v Celju je sprejel napo- vedano tekmovanje Velenjčanov v prostovoljnem delu za pod- ročje vse celjske občine. Naša mladina, delovni kolektivi, stanovanjske skupnosti in krajevni odbori so že lansko leto uspešno organizirali pomemb- nejša dela na prostovoljni osnovi. Čeprav je tudi ta akcija bila v določeni meri koordinirana. ven.dar je še vedno nosila značaj krajevnih del. Prav tako imajo tudi letos naši delovni Tjudje že številne in obširne programe prostovoljnega dela. Da bo naše tekmovanje uspešno, je potrebno vsa ta dela povezati v občinskem merjlu. V ta namen se je osnoval občinski štab za prostovoljne ak- cije, ki ga sestavljajo predstavniki vseh množičnih organizacij. Mobilizacijsko vodstvo nad celotno akcijo pa je prevzela Občin- ska organizacija SZDL. ^ Program prostovoljnih del v naši občini bo zajel tako posa- mezne plane in programe naših kolektivov, stanovanjskih skup- nosti, krajevnih odborov kot tudi nekaj pomembnejših komunal- nih del kot n. pr.: UREDITEV MARIBORSKE CESTE, LJUB- LJANSKE CESTE, OKOUA PRI KOPALIŠČU, IPAVCE- VE UUCE, SAVINJSKEGA NABREŽJA. VODOVODA VITANJE—CELJE, KOMUNALNO UREDITEV LISC, IZ- KOP ZA PLINOVOD NA DOLGEM POLJU, prebivalci Stor pa bodo nadaljevali z urejevanjem naselja LIPE itd. V merilu naše komune bodo šteta v to tekmovanje Vsa dela, ki bo izvršena s prostovoljnim delom ter vsa tista dela, ki se bodo finansifala iz sredstev, zbranih na prostovoljni osnovi. •Občinski štab za prostovoljne akcije bo izdelal natančnejša navodila za evidenco prostovoljnega dela ter na osnova prijav sestavil dokončen program. Dela bodo organizirana tako, da bo dano čim več možnosti, da bo vsakdo delal tam, kjer ima največji interes. . „ .. Tudi letos je vsatkomur dano na prosto izbiro, da^se' ođ'.oS' za fizično delo, ali pa za prispevek v denarju. Prav tako lahko kolektivi izvršijo prostovoljno delo na de- lovnem mestu ter preodkažejo denar skladu za negospodarske investicije ObLO Celje. Pozivamo vse naše prebivalstvo, naše kolektive in vse orga- nizacije, da v jubilejnem letu proslav 20-letnice vstaje podprejo ta naša prizadevanja, saj bomo tako lahko v znatni meri pospe- šili rešitev pomembnih problemov našega mesta in okolice. Predsednik občin:?kega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Celje: Drago Spendl Koristen seminar Pred dnevi je Svet za varstvo družine priredil zelo uspešen se- minar za rej niče, kjer so obrav- navali nekatere pereče probleme rejništva. Posebno skrbno je bilo pripravljeno predavanje o poja- vih strahu, lendvosti in kljubo- vanju otrok. Na seminarju so ug- ledni predavatelji seznanili rej ni- če tudi s splošnimi psihološkimi problemi otrok in nekaterimi na- sveti pri spolni vzgoji otrok. Tako ne gre več •. • Zgodba ni iz trte zvita. Vzel sem jo iz ust tovariša Jekla. Takole je začel: . »Sem .fabričnn'. Med nekaj sto delavci prav nič karkantna oseba. Med .šihiom' sem zaverovan v delo in molčim. Nekateri pravijo, da sem mevža. Očitajo mi, da bi lahko s pridnimi rokami in še kar primerno razvitimi možgani še daleč prišel. Jaz pa Se držim pregovora: .Polž počasi leze, pa daleč prileze. V glav- nem pa med delavci nimam sovraž- nikov. Celo pri predpostavljenih sem bil dolga leta v čislih. Pri mojstru še posebej. Zakaj, čestokrat se je že zgodilo, da me je mojster Svrk poklical.«: »Hej, Jekel, popravi tole mašino. Bi jo sam. pa me kliče ob'-atovodja.« »Imel sem ga za poštenjaka. Ver- jel sem mu, popravil st-oj in se lo- til spet dvojega dela. Zopet se je kaj pokvarilo in že me je spet klical. »Jekel, daj, tole popravi. V glav- no pisarno moram.. Stari me kliče.«: Zmeraj ga je kdo klical, jaz pa aem namesto njega popravljal stro- )t. Nekega dne pa sem ga vprašal. »Dragi tovariš mojster, kaj pa .sejete' v tistih skrivnostnih pisar- nah?«: Mojster Zmrk je pogledal levo in desno, nato pa mi je pošepetal: »Saj veš, delo po učinku, po ekonomski enoti. Za to gre. Tudi tebe sem ome- nil. Imajo te v seznamu novona- stavljenih mojstrov. Res, Jekel!«: Tega. da me je priporočil za moj- stra, mu nisem verjel. Vse preveč se je bal za svoj stolček. Pa tudi to je bilo, da je videl v meni hudega kon- kurenta. Vedel sem, da me Zmrk v srcu sovraži in da dela na tem. da bi se me lepega dne odkrižal. In ko je videl moje dvomljive poglede, je še p-istavil: »Zaslužil boš dvajset tisoč!«: Dvajset tisoč je nekako osnovna plača novopečenih mojstrov. Zdaj pa ko dobivamo plačo po učinku, pri- dejo mojstri tudi na trideset tisoč. Ne vsak mesec, vsak tretji pa goto- vo. In če bi jaz res kdaj postal moj- ster, bi zaslužil skoraj dvakratno mojo plačo. Iz sosednjih podjetij so prihajali glasovi: Plača po učinku je imenit- na stvar! Naše plače so se zvišale tudi za trideset odstotkov. Sicer pa se nekaj mesecev tudi mi nismo mo- gli pritoževati. Delali smo res. k te- mu pa je bila primerna tudi plača. Potem pa se je nenadoma ustavilo. Kaj se je zgodilo? Vprašam moj- stra, če on kaj ve. Mojster Zmrk skomigne z rameni. »Zastoj na celi fronti. Blaga čez glavo, trgovcev pa od nikoder. Kri- za. Ampak samo trenutna. Potrpeti bo treba. Je že tako. Stan pravi, da bo napel vse sile. In jaz mu popol- noma zaupam. Ce on kaj reče. bodi brez skrbi da bo tudi izpeljal. Zato pa je — 'itarU* Tako me je potroštat. meni pa le ni bilo vseeno, ker so bile plače ta- ko pičle. Se posebej zato. ker se je po podjetju razširila novica, da si je vodilno osebje delilo dobiček Sprva nisem verjel, potem pa so le »priznali*, da so bile to nagrade »za nazaj«:. In kakor strela z jasnega fe udarilo med kolektiv. Stari — dve sto tisoč! Glavni obratovodja -— sto petde- set tisoč! Obratovodja našega obrata — de- vetdeset tisoč! Mojstri — po štirideset tisoč! In. da je bila mera še bolj polna smo mi, navadni fabričani prejeli le osemdeset odstotno plačo in to z le- po zvenečo pripombo, da dobimo razliko že naslednji mesec. Hudiča kaj pa naj to pomeni? Na eni stka- ni nagrade, na drugi.80% plače. Kar streslo me je. Ves sem vztrepetal. Roke so se mi začele tresti. To je vendar čisto navadna svinjarija! Poiščem mojstra. Ko me je zagle- dal, je zmedeno zažmiril z drobni- mi, nekam, nezrnipljivimi očmi. »Moister Zmrk. kal delate z na- mi? Si ti tudi dobil nagrado?«: Ves je pobledel. In ko je videl mo- jo razburjenost, se je hotel ogniti z izgovorom, da mora v pisarno. Pri- jel sem ga za suknjič in odločno za- hteval: »Zmrk. govori resnico!«: »To je Za nazaj, še iz prejšnjega leta, neki procenti.. .«r je začel. »Procenti na učinek?«: »Mhm, nekaj takega.«: »Koliko pa si jih bil ti- deležen?«: »Petintrideset tisoč . .«■ Premagal sem se. Zmrk ni kriv. Dali so mu in denarja se nihče ne brani. Ne pijem, a tokrat sem jo mahnil naravnost v oslarijo. Na dušek spi- jem nekaj »deci« in čez čas sem za- čutil pomirjenje. V tem slišim iz sosednje sobe glasen pogovor. Po- gledam skozi ključavnico. Naši! Go- vorili sc o nagradah po učinku, o nekih zaostalih procentih. Zelo so bili zgovorni, zraven pa so pili in bili zidane volje. Pograbil sem ko- zarec, odprl vrata, vrgel kozarec staremu pod noge in zakričal: »To ni prav!«: Več nisem utegnil. Pograbilo me je destero rok in vrgli so me, na dvorišče. Eden izmed nagrajencev me je česnil po glavi. »Prekleti idiot!«: Samo to sem še slišaL Nato sem počasi Ofdšel proti domu. Legel sem v posteljo, zaspati pa nisem mogel. Proti jutru sem slišal pijano petje. Glasovi so prihajali sem od oslari- je. Lepo sem jih razločil; nadmoj- ster je vlekel bariton, glavni obra- tovodja tenor, direktor se je posku- šal z basom, drugi so vlekli vsak po svoje. V kokošnjakih so jim odpeva- li petelini. Se sreča, da je nedelja. Do ponedeljka se bodo živci pomi- rili in jezik se bn zgubal v sklopko.* Jekel bo odslej zopet molčal. Spet bo zaverovan v delo in ^mogoče bo prišel mojster Zmrk s prošnjo, da mu popravi stroj Ne. ne bo ga. Res je, da denar prinaša ugodje. Res pa je tudi, da na lahek način prislužen nima teka. Morda tudi zato ne, ker je toliko teh odkritih in prodornih- oči v tovarni, za katerimi se skriva ostro postavljena in že izgovorjenš beseda: »TAKO NE GRE VEC" Spremeniti položaj žena v družini Pred dnevi je bila v Hmeljarskem domu v Žalcu konferenca za društveno aktivnost žena, ki so ji prisostvovali — predstavnik Zve- ze ženskih društev Slovenije ZIVA BELTRAM, predsednik 00 SZDL FRANC LUBEJ ter predstavniki političnih, gospodarskih in družbenih organizacij žalske občine. Družbena politična vloga žena je bila nedvomno velika že med NOB in je pomembna v našem sistemu sploh, je v uvodu dejala predsedni- ca komisije za društveno aktivnost žena pri občinsikem odboru SZDL Jožica Dimec. Danes se je bistveno spremenil položaj žene v družibi, za- to ga moramo spremeniti tudi v družini in se hkrati nenehno boriti za pravilno pojmovanje njene vlo- ge. Spreminjanje družbenega polo- žaja žene je proces, v katerem so prav subjektivne sile velikega pome- na in omogočajo, da se ta pi-oces razvije hitreje in manj boleče. V mnogih gospodarsikih organiza- cijah obstoje materialne možnosti za reševanje problemov, kako bi razbremenili ženo-proizvajal'ko, ven- dar pa vsa ta sredstva do zdaj ni- smo v dovoljni meri izkoristili. 2ENE IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE V žalski komuni so si žene že Utrle pot v politične forume, ven- dar so v gospodarskih in drugih družbenih organih zastopane malo- številno. V Tovarni nogavic v Pol- zeli, ki zaposluje od 548 zaposlenih kar 417 žena, jih je v cemtralnem delavskem svetu le 4,3 odstotka, ,medtem ko je moških 7,6; v uprav- nem odboru pa so od devetih članov le tri članice. Na vasi prihajajo žene še teže v organe oblasti, čeprav bi bilo to po- trebno in koristno. Kaikor je pouda- ril V. plenum SZDLJ, žene ne more- jo biti ekonom:s,ko in politično a'k- tivne, če ne bodo dosegle spreme- njenega položaja v družini. V okvi- ru stanovanjske skupnosti se bo iz- boljšalo delo in življenje družine ter predvsem olajšalo ženi delo v go- spodinjstvu. PROBLEMI ZAPOSLENIH ZENA Žalska komuna ima mnogo zapo- slenih žena, zato je treba pojmovati njihov problem kot problem celotne komune. Med ženami, ki so zaposle- ne v gospoda'ski dejavnosti, jih de- la največ v industr:>ji. V negospo- darski dejavnosti jiih je največ v pro'-ačuniskih ustanovah, v prosveti o.krog 540, ter 178 gospod i njisiki'h po- močnic. Medtem ko so se v tekstilni industriji priučile na delovnih me- stih, je v tem pogledu slabše v ke- ramični industriji, kmetijstvu in obratih družbene preh'rane. Kadarkoli govorimo o položaju zaposlene žene, je vedno jasno, da izvirajo te težave iz tega, ker mora žena poleg svoje zaposlitve oprav- ljati še domača dela. Iz tega razlo- ga se žene tudi ne vklijučujejo v družbeno življenje. PROBLEMI NA VASI V Savinjski dolini so kmečke že- ne vedno bolj angažirane kot važ- na delovna sila. Kot take se bodo vključile tudi v sodobno kmetijsko proizvodnjo. Kmečka žena v bodoče ne bo mogla več vztrajati pri sta- rih proizvajalnih sredstvih in sta- rem načinu dela. Poraja se vpraša- nje, ali ji ne bi olajšale dela pral- nice, šivalnice, varstvene ustanove in drugo. Na konferenci so mnogo razprav- ljali o spremembi položaja žene v družmi. Ce gospodinji žena doma in je obremenjena z otroki, je v pro- izvodnji njen zaslužek manjši. Ce mora v času, ko bi naj počivala, li- kati, prati, če pride izmučena na de- lo in je med delom obremenjena še s skrbjo za svojega otroka, ne- dvomno to ne vpliva najbolje na njeno delovno storilnost. Zato bi bi- lo v prvi vrsti treba organizirati družbeno pomoč za spreminjanje za- sebnega .gospodinjstva vendar ne v smislu, da bi ljudem jemali njihovo družinsko srečo in se vmešavali v njihovo življenje, marveč, da bi to srečo naredili še leašo in prijetnej- šo. ^ Zena, ki bo v proizvodnji dosega- la enake rezultate kakor moški, ki bo sodelovala kot upravljavka in bo našla hkrati še dovolj časa za bra- nje in kulturno izživljanje, bo svo- jim otrokom mnogo več kakor, samo mati in svojemu možu prav tako več kakor žena. -iak Pred dnevi je bilo v novozgrajeni šolski telovadnici osnovne šole Miha Pintarja — Toleda v Velenju občinsko prvenstvo v vajah na orodju. Zmagale so učenke I. osnovne šele iz Šoštanja, ki jim je ob tej priliki predsednik Sveta za telesno vzgojo Bojan Glavač izročil pokal (Slika spodaj). V nedeljo se je preko 150 športnikov pomerilo v tradicionalnem spomladanskem krosu. V njem so sodelovali vsi večji kolektivi Ve- lenja, pa tudi množične organizacije; nastopilo pa je 37 ekip. Po- snetek kaže skupino mladink pred startom. Družbena prehrana v škripcih Nasproti železniške postaje v 2alcu je stara zgradba, v ka- teri namerava stanovanjska skupnost odpreti sodobni obrat družbene prehrane, ki naj bi zamenjal dosedanjo nemogočo menzo, nudil boljšo in mnogo vrstne jšo hrano, hkrati pa rešil ne le kulinarično, marveč določeno družbeno problematiko. Do- slej so v te namene investirali okrog 13 milijonov, vprašanje nadaljnjih investicij pa je odprto. MNENJA SO RAZLIČNA V Centru za napredek gospodinj- stva so mi povedali, da ima druž- bena pirehrana v Žalcu svoj pomen in seveda tudi namen. Prizadeva- nja, da gredo v smer, ki obeta ustvariti popolnoma mehaniziran obrat, predvsem pa jedilnik sedanje menze, ki premore, mimogrede pove- dano, en sam revni štedilnik, teme- ljito prevetriti in vnesti vanj poleg standardnih in neizogibnih jedi še jedi po prosti izb': i abonentov. Vso stvar so si zamislili tako, da bi k obratu prJIklijučili mrzlo kuhinjo, bi- fe, šolisiko kuhinjo, vse tople obroke kakor tudi malice za tovarne. Pri tem bi ikvaliteto in cene prilagcdili željam ljudi in uvedli družbeno upravljanje s svetom abonentov. Tako na kratko in nasploh. V Žal- cu je zaposlenih mnogo ljudi in ne glede na to, da imajo nekateri radi gostilniško, spet drugi domačo hra- no, bi se verjetno našli tudi nekateri tretji, ki bi jim ugajala hrama druž- benega obr-ata. To je preprosto skle- panje, treba bi bilo taik obrat le postaviti ma noge. Toda mnenja so različna. Pojavlja se univerzalni dvom. Nekateri pravijo, da so na- črti preveč širokopotezni, iznad trd- ne življenjske stvarnosti in da je potemtakem mentaliteta Zalčanov taka, da bodo pač še naprej jedli tam, kjer jedo. V glavnem — mor- da. Pri tem ne vidijo potrebe, še manj pa perspektive takega cibirata nemara celo tisti, ki bi bili dolžni podpirati pozitivne težnje v ustvar- janju določenega družbenega stan- •darda, kajti družbena prehrama je brez dvoma njegov sestavni del. OD KOD SREDSTVA? Ker iz vzrokov običnajno sledijo učinki, se je v tem primeru i'z'ne- enotnega stališča porajalo vpraša- nje sredstev za nadaljnjo gradnjo in morda dokončno izgradnjo objekta Praksa namreč kaže, da smo vselej uspeli rešiti kakršnekoli probleme povsod tam, kjer je bila nujnost re- šitve jasna in nedvoumna, iz česar sledi, da bi bilo po vsej priliki lah- ko podobno tudi tu. Medtem, ko je bilo treba v objektu samem z inter- vencijo sanitarnih organov malce ^>kn-ig;rat!« nač-t. pr' čemer je šlo bržkone nekaj denarja v nič, pa je zeio t':odjetni Zalčan Jožef Lorber je leta 1878(1) postavil v trgu »strojno podjetje« za oskrbovanje bi žnje in dalj- nje okoV.ce zlasti s stroji in z napravaipi za kmefjstvo, s posebnim poudarkom na sušilnice za hmelj. Prizadevni obrtnik je leta 1927. izdal propagandno brošuriro: »HMELJSKA SU- .■ilLMCA-sJstema »LORBER <-JOS. LOR- BER & CO. Zalec (SLOVENIJA) - Prva in najstarejša tvornica hmeljskih sušilnic v Jugoslaviji.« Samo majhno zanimivost iz te brošu- rice — zaradi i'lustracije že takratne po- membnosti podjetja! Brošurxa navaja, da je podjetje v letih cd 1903, do 1925. izdelalo ?i»0 (!) sušilnic. Za Slovenijo (154), Vojvodino (401), Madžarsko (16), Romunijo (8) in Bosno (Bijeljina) (1)! Seveda je nekdanji lastnik propag.iraL svoje podjetje kc.t največjo in najsta- rejšo tvornico za sušlnice v Jugoslaviji, za kar je bil nekako upravrčen, ker dru- ge sploh ni bilo, vendar je treba ugoito- vit:, da podjetje kljub siceršnji razšir- jenosti doslej nikoli mi preraslo značaja obrti, kaji' do 1945. je zaposlovalo le po ■»O delavcev, po vojni pa nekako po 60 do 80, medtem ko so stroji Jn naprave pre- zastareli (nekaj med njimi jnJi je še iz prv; h lqt. torej starih 80 let!!!), delovni način', pogoji in prostori so ves čas skoraj nespremenjeni, skratka, vse je v sedanjih prostorib ostalo skoraj tako kot nekoč, le obseg proizvodnje je štirikrat večji! VELIKO PRIZADEVANJE KOLEKTIVA KOVINSKEGA PODJETJA 2ALEC ZA REKONSTRUKCIJO IN PRESTAVITEV O neumornem pozadevanju ko- lektiiva ves čas po drugi svetovni vojni, da vsaj preuredi delo'vne pioS^vje teJko, da ho>±o 'ustrezali mi- nimalnim zahtevam higiene, ozi- roma, da si omogoSi rast, bi bilo m'oč napisati veliko. Toda raje za zdaj zapik! Opiši- mo le »vse opraviljene posle za gradnjo KOVINSKE TOVARNE Zafiec na stavbišou med žeiernico Celjis—Žalec in ceato I. reda Ljuto- Ijena^—iMaribor«! ODLOf-BA ObLO štev 03-KOT-14/1-1950 z dne 8. 4. 19(i0: . . . »Kovinskemu pod- jetju Žalec se drvol: uporaba zemlji'ikih parcel SI. 897/1 objekt, s pogojem, da se izrooolnjo pismene zahteve bolnice No- vo Celje od 28. 5. 1960 . . .« SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE - PLJUČNI ODDELEK Novo Celje. štev. 02-0-59/1-60 z dne 28 3. 1960: . . . »Lokacija na parceli št. 897/1. Soglašamo s pogcji: morebitne dimnike je treba opremMi z, napravami za ponolno ."zgorevanje plinov in saj in z lovilci saj in isker: prepre- čitev prevelikega hrupa v večernih in nočnih urah; nadalje proti bolnici se podjetje ne sme razvijati! . . .« ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE - Ljubljana - 1020/14089 - 2i. X. 1959: ». . . Soglašamo s povečavo od'ema električne energ-je! . . .« ELEKTRO-CELTE št. 1728 z dne 8. 2. 1961: »... Soglasje o dobavi . električne energije! . . .« KOMUNALNA UPRAVA Žalec - štev. 69/59 z dne 23. 10. 1959: ». . . Dovolju- jemo priključek vodnih instalacij . . .« Isti kot prej: štev. 69/59 z dne 23. 10. 19'9: ». . . Dovoljujemo priključek kana- lizacije . . .« REVERZ h gradnji industrijskega ob- jekta Kovinskega podjetja Žalec, ki »bo stal v km 8.300 desno proge Celje—Dra- vograd in bo oddaljen 26,70 m od osi tira ter 13,00 m od železniške meje . . .« Štev. 1321/5-11/4-60. UDRUŽENJE MAŠINOGRADNJE JU- GOSLAVIJE Beograd - Broj IIMS/RŠ- 5018 z dne 7. IX. 1960: ». . . Udruženje daje pozitivno mišljenje, da Vaše posto- jeće kapacitete livnice rekonstruišete u cilju specializacije, povećanja kapaciteta proizvodnje sivog liva za potrebe lokalne industrije . . .« DOBAVITELJI, ki so se že doslej pismeno obvezali: »ODPAD« Celje: 113 ton starega železa letno, KOKSARNA »BORIS KIDRIČ« Lu- kavac: 415 tona koksa godišnje, SURO- VINA« Maribor: 1000 ton litine letno in ŽELEZARNA ŠTORE: vse potrebne koli- čine surovega železa itd.! ODJEMALt:i s pismenimi obvezami: TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV Hrastnik: letno najmanj 10 ton >izdelkov, IP »GORENJE« Šmartno ob Paki: 600 do 700 ton litine letno, STROJNA TOVARNA Trbovlje: letno ca. 150 ton odlivkov sive litine, INDUSTRIJSKA RUDARSKA ŠO- LA Zagorie: 500 do 1000 ton odlivkov sive litine. KERAMIČNA INDUSTRIJA Liboje: ca. 10 ton letno. CINKARNA Celje: ca. 50 ton letno. »JUTEKS« Žalec ca. 5 ton letno. »AGROSERVIS« Šempeter v Sa- vinjski dolini: ca. 60 ton letno, KOVIN- SKO PODJETJE »KLIMA« Celje: ca. 5 ton letno. »EMAJLIRKA« Celje: 40 ton letno, TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD: ca. 5 ton letno, TOVARNA ANHOVO: ca 120 ton vodovodnih armatur in drugih odi t- kov letno. KOVINOTEIINA Celje: ca. IjlO ton armatur, zasunov, hidrantov, talnih sifonov, kanalskih rešetk in cestn-h kap, »METALKA« Ljubljana: ca. 120 ton, »GRAMATA« Zagreb: ca. 40 ton itd.! SOGLASJE OLO CELJE OLO - ZAVOD ZA PLANIRANJE - CELJE štev. 07-159/1-61 z dne 28. 3. 1951 sDoroča: ». . . Vaš predlog Imvestioij smo skrbno proučili n z njim soglašamo. Ves program rekonstrukcije smo upoštevali v oerspektivnem družbenem planu okra- ja Celje 1961—1965. V letnem družbenem planu 1961 pa smo že predvideli začetek gradnje I. faze (gradnja livarne). . . . Soglašamo s predvidenim predra- čunom' za vso rekonstrukciijo (vse faze) v znesku ca. 230,000.000 din. . . . Soglašamo s finansiranjem I. faze v 1961 v znesku 55,000.000 din: 1. Lastna sredstva 15,000.000 din, 2. Sredstva ObLO Žalec 10,000.000 din in 3. Sredstva iz investcijskega sklada OLO Celje 30,000.000 din. . . . Ker je Vaš investicijski program vsklajen z družbenjm planom, ga bomo imelii v evidenci in bomo posredovali . . . Priporočamo Vam. da nadaljujete z de- lom na investicijskem elaboratu in s teh- ničnimi pripravami . . . Svetujemo Vam, da začnete s I. fazo gradnje! . . .« ZAKLJUČEK Kratiko! »Vse je nared! Začetek V maju 1961. Po zaključeni rekon- strukciji bi bila letna zmoglji'vast KOVINSKE TOVARNE ŽALEC ca. 2.000 ton izdelkov vseh vrst. Delavcev in uskižbemcev 300 do 400«! GRMENJE Z JASNEGA NEBA Vse kaže, da »sunek v možgane« diskutanta na zboru volivcev o drugi ožji Ickacijii že učinkuje'... Tehtni paTaisleki urbamistične ure- ditve Žalca! Zale^ se m'Cira ven- darle preLeviitl iz trga v mesto! Razmahu turizma v Zaleu seda- nja, odobrena lokacija ne godi! ...Itd.! Ze, že! Toda, dovtoilite javno vprašanj e: »Ali je mogoče, da o vsem tem ni razmislil in vse potrebno ukre- nil niliče vsa ta leta nazaj?« Medtem je delovni kolektiv Ko- vinsckga poidjetja Zailec izdal sa- mo za iizdeiavo raznih elaboraitov več milij'cnov din, priipiravil s skrajnim vairoevanjem začetna las'jna finančna sredstva v povsann zadostnih zn.ssikih, se že vieselil preselitve v sodobne prostore, kjer ne ibo več zdravstveno ogro- žen ... Ze sikoraj legendarno piotrpežljd'v in disciipiliniran koIeiktiA^ čalka! Z njiim tudi mnogi državljani z domici'jom v Žalcu. Jaka Slcfcan Ročno dvigalo v livarni. Konstrukcija lesena, nosilnost 2 toni, zgra jena hkrati z livarno 1900 (!) Ne plače, dohodek odloča... OBISK V ŽALSKI KMETIJSKI ZADRUGI — POSEBNO POZOR NOST V TEM OBDOBJU POSVEČAJO IZDELAVI SPODBUDNEJ- SEGA SISTEMA NAGRAJEVANJA — ŽE SEDAJ KORISTNI PREDLOGI V vseh gospodarskih organiza- eijah pripravljajo v zadnjih dneh posebne izračune, ki naj bi poka- zali, kako bodo vplivali novi go- spodarski predpisi na razvoj in poslovanje podjetij. Istočasno go- spodarske organizacije tudi pri- pravljajo csnulke za pravilnike o razdeljevanju čistega dohodka, to je za razdeljevanje sredstev za osebne dohodke med člane kolek- tiva. Saj je očitno, da bodo spod- budni načini razdeljevanja sred- stev za osebne dohodke bistveno vplivali na uspeh podjetja, to je na dohodek in nazadnje znova na povečanje sredstev za osebne do- hodke. O teh prcblemih sedaj, ko' so postavljene v enak položaj kot vse ostale gospodarske organizat^ije, temeljito razpravljajo tudi o vseb kmetijskih zadrugah in na vseh družbenih gospodarstvih. Te dni smo obiskali našo naj- močnejšo ikmetijsko zadrugo — savinjsko v Žalcu. Pobarali smo jih o teh problemih. Hitijo, pra- vijo, ker morajo pravilnik o raz- deljevanju sredstev za osebne do- hodke pripraviti še pred začet- kom polne sezone. »2e talko smo nelcaj zajniudili, pravijo, vendar ploden so bili 'sna'ni predpiisii, tudi nismo rnogli začeti* s tem delom.« V Žalcu posebna komisija oce- njuje vsa delavna mesta za delav- ce v kmetiijslki proizvodnji in gozdarstvu. S posebnim točkov- nim sistemom bodo določili vred- nost posameznega delovnega me- .?ta. To pa hkrati pomeni, da to- liko točk pri sviojem delu v posa- meznem obdobju mora ni-brati de- lavec na sivojem delovnem mestu. Ce jih z delom nabere več od te- ga, bo seveda tudi njegov doho- "dcfe večji, a tudi vsa poslovna enota doeeže poseben uspeh, bo- do v določieni merd porasli do- hodki zaposlenlih. Pri določanju posameznih korektorjev so upo- števali načelo, da mora si.stem de- litve osebnih dohodkov biti tako preprost, da ga bo vsaj za s^'-oje dielovno mesto in za svoijo eko- nicmiskiO enoto razumel vsak de- lavec. Ko smo potem o tem govorili z upravnikom kmetijiske zadruige v Zalou, s tovarišem Karlom Kačcsn je ta še posebej pcudaril to os- ncivno vadilo. »Razien tega je pomembno še. da bcmo seznanili vsskega člama kolektiva, s čijniitelji, ki vplivajo na nje'giov os'efcnii dohoidek,« je dejali tov. Kač. Pri na;s namireč ljudje Je prevečkrat govore le o ?voji plači. Ta pa po tem siisitemu, ki ga izdeluje posebna komisija, ni več pomembna. Saj -bo dohcdeik vsakega zaposlenega cdvjsen od njegovega uspeha pri delu in od skupnega uspeha. Vendiar, če ho- čem'O, da bo s:i9tem raizideljovainja sred5itr.:7 za osebne dlohiodlke spoid- buden, morajio ljudje vedeti kaj in kako morajo delati, da bodo imeli večje dohodke. Sltratf^a mo- rajo cbouititi, da je dohodek v ide- lu in ne v tarifni postaviti.« Ob koncu govora je tov. Kač dejal: »Razen tega, da bo razdialje- vanja sredstev pravičnejše in da prinaša posebne družbene spre- membe, pa smo pri pripravljanju ,£"stema za nagrajevanje naleteli na neikatiere slabosti, ki jih bo potrebno cdpraiviti. Hočem s tem povedati, da~ v trenutku, ko so ljudje občutili, da bo z novim si- stemom dohicdek zapoislenih odvi- sen le od uspeha pri delu, so tudi sami začeli bolj razmišljat)! o delu, kar so tudi sami pwedali: »To bomo morali spremeniti, to bo b'0- Ije, ohjo bo potrebno popraviti itid. To smo opaeili v kmetistvu in v gozdarstvu. Menim pa,« je kon- čal tovariš Kač, »da bo teh pred- logov in pripomb, na kraju tudi zahtev za nekatere spremembe vse več. Kajti sedaj o teh zadevah še govorimo, skušamo ljudem po- jasniti pomen novega načina na- grajevanja, ki ga pripravljamo. Ko bodo pa ljudje tudi .r^ri dohod- kih občutili vrednost svojega de- la, bodio vsekakor dajali še več predlogov, še več izboljšav bo. Pomenek z mladimi zadružniki Polna njiva jih je bila na zznetini pred Kozjem. Zivo so Si' sklanjali in zadajali črni ri-' bez. ^iNcs ribez je to, dalo: se je zvonko 2a'ime\ula brhka č'-no- l as kil. »Veste, zadruga nem: je dala zemljišče, sadike in gnoi. Zdaj imamo svojo zad-ugo. Cez 100 nas je vključenih.« Delali so hit'o in videti je bilo, da ho do sončnega zaho- da polhekta^ska površina zasa- jena. »Zadrugo smo ustanovili pred kratkim. Zdaj sadimo črni ribez, zasadili pa bomo tudi sa- - dovnjak. Seveda imamo svoj zadružni svet in upravni odbo^ ■ Mhm, jaz, jaz sem predsedni- ca,«: je nekako ponosno dejala Božičkova Tanja, črnolasa sed- mošolka, »ta-le pa je tajnica.<^ je pokazala f-h'-rjino Preska-- jevo. »Pa nimamo samo kmetijske- ga odseka; v šoli imamo še jn- r.i-'-.'-jže'k, tehnični krožek«, je' povzela Hermina. »V zadrugi vsi radi delamo.« Res je to! Kovačičev oče je smeje pove- dal: »Ves večer je naša doma pravila, kako bodo sadiji, da imajo svojo zadrugo; pa je ne bi doma zadržal, če bi jo v hi- šo zaklenil. Pd'naj le gre mla- dina, naj se uči.« P^av gotove je tisto popoldne bilo doma ze- lo malo pionirjev v Kozjem, sa' so kar mrgoleli na vzpetini nad kmetijsko rvć.....• ^■jer imajc svoje zcnilji:- Prav gotovo bodo mladi koz- janski zadružniki lepo uspevali če bodo vedno tako .prizaievnc delaU, kot so .pričeli in jim bc kmetijska zadruga dajala še gnoj, sadik", strokovno vod- stvi 'in To.rej pionirke Tanjo ' zadružniki v Kozjem: t,/..j uspehov! Zdaj jv na Sma'skem že 11 pionirskih kmetijskih zad'-ug. s Vodilni pionirki šolske zadruge v Kozjem — Hermina in Tatjana pri delu Kje se je zataknilo Pred kratkim smo z javnim vprašanjem načeli razpravo o predvidenem znižanju cen mesa z intervencijskem nastopom Kme- tijske zadruge »Bodočnost« iz Šentjurja, ki je napovedala nižje cene in boljšo kvaliteto. Na naše vprašanje so najprej odgovorili tovariši iz šentjurske kmetijske zadruge, ki so pojasnili vzroke, zaradi ka- terih doslej še niso začeli prodajati meso v Celju tudi v lastnih maloprodajnih mesnicah. Za mnejem občine, ki smo ga objavili v pretekli številki našega lista, objavljamo tudi prispevek, ki so nam ga poslali iz podjetja »Mesnine« v Celju. Takole nam pišejo: KJE SO VZROKI Odveč bi bilo razglabljati, ali potrošniki žele nižje ali višje cene. Znižanje cen pomeni višjo živ- ljenjsko raven. Zato se težnja in iskanje možnoisti za znižanje cen pojaA,'lja pri vseh prodajnih pred- metih iin ne samo pri mesu. Vendar menimo, da je neume- stno in tuidi; škodljivo za našo jav- nost enakioGi'.ransilio obravnavanje posamezmih probiamov in pačeinjo dejstov pri analiziranju cen mesa. Predvsem je taka obravnava škod- ljiva, če nima realnega naslona. Meso namreč ni kromipir, fižol ali podobno, kar lahko vškladiščimo. Pač pa meso zahteva občutljivo strokovne nego, ustrezne Idimat- £ke naprave in primerne prositore. če hočemo zadiovoUjivo ustreči vse večjim potrebam mesta. Poglejmo nieikaj dejstev: Kmetijska zadruga v Sentj'urju zahteva za goveda, ki dajejo pirvo- vrstino meso, .od 220 do 260 dinar- jev za killogram žive teže, in sicer franoo Šentjur. Ce nato analizi- ramo vse S''.r,oiš(ke od previoza ži- vine do oddaje mesa v pricdajalne, lahko ugcitovimo, da so sedanje cene mesa utemeljene in da ob teli pcigcijih ne moremo misliti na znižanje cen. Istočaisimo pa jie gotovo, da se naš kolektirv ne upiira intervenci lane- tijske zadruge, niti ne nasprotuje predilogu, da bi z lastnim nasito- pcm kmetijske zadruge na trgu le-ta uspela doseči boiljše nagra- jevanje proizvajalcev mxe3a. Celo nasprotno, želeli bi, da bi kmetijska zadruga v Sentjuvju • omogočiila podjetju, da 'tudi zniža cene mesu. Tak piredlog pozdrav- ljamo in mienimiO, da bi s sodelo- vanjem lahko kaj več dosegli. Nekciiiiko drugačno siliko pa daje primerjava cen v Celju in Šent- jurju. Tako je na i>rimer zelo čudno, zakaj zadruga v Šentjurju ne prodaja mesa prve vrste po tako znižanih cenah, kot ga po- nujajo Celjanom. Čeprav je ra- zumljivo, da imajo z mesom v Šentjurju naprimerno manjše stroške — tam ni stroškov dogcua, posebnega prevoza, klavndžke piri- stojbine in podobno. Logično bi zato bilo, da bi v Šentijurju b'Mo mes.o ceneje. O očitGcu, da tooieiktiv podjetja »Mesnine« ni hotel odstopiti lo- kala, moramo povediait.i, da ne drži. Bilo je res nekaj informa'Mvnih raizgovorav med predstavniki ob- čine in obiema kolektivima. Ven- dar je v sedanjem sistemu razfu;-a- Ijivo, da o oddaji lokalov mora razpravljati delavski svet pcd- jetja. Isbcčasno 'Pa smio tudi pirc'd- s'/^-vnikom kmeti^iske zadruge p.ojaisniili, da delavsiki svet pred og kmetijske zadruge iz Šen'tjurja verjetno ne bo zavrnili. Razum- ljivo je tudi, da podjetje ne more svoja osnovna sredsitva, ki si jih je kolektiv zbral s trudjcm' kar tako prenašati na drugo pod'JĐ'.'je, zlasti š.e zato-ne, ker se trudimo, da bi v Celju odprli še nove pro- dajalne mesa in fci 1; rili prodajno mrežo. Kljub takemu stališču in name- nu, da cditopimo dve mesnici kmetijski zadrugi, doslej med obe- ma podjetjema še ni prišlo do po- drobnega pogiovcira o prevzemu lokalov. Zakaj niso prišli, da se pomenimo, pa ne vemo. Zato tudi menimo, da mora Kmetijska zadruga »Pir^dočnost«- iz Šentjurja dokazati svoj dober namen in stvarno željo po inter- venciji na celjisikem t^rgu. To bo v prid potrošnikom. Vendar pri tem ne smeiin/o poza- biti,^ da je celjski trg imel slabe izkušnje s kmetijsko zadrugo iz Šentjurja. Kajti Me ta si je doslej iskala kupce, ki so bili volj'nii po- nuditi najvišje cene, ne glede- na to, ali je Ceije dovolj založeno z mesom ali ne. V nekaj primerih celo niiso bili prlpravljenji diObaviti mesa za ceijdke potrošnike. - »Na kraju bi rad'; dodali«, pi- šejo tovariši iz podjeilja Mesnine, »da je preskrba njes^ta ikupna na- loga prc izvajale sv in posredoval- cev preliranbenih predmeitov za tržišče. Zato smo tudi mnenja, da je potrebno v okviru cCcraja ob sodelovanju Okrajne zadružne zveze sklicati posebno posvetova- nje, kjer bi se lahko pr'oblemi pre- skrbe mesta in odnos .proizvajal- cev do mestnega oskrbovalnega podjetja in narobe podirobno ob- ravnavali. Hkrati pa bo seveda potrebno o zalkljuokih s tega po- svetovanja seznaniti potrošnike.« Kolektiv podjetja Mesnine Brez cest ne gre Šentvidčani pri Grobelnem so uvideli, da brez cest ne pojde več! Že dorgo tarnajo, kako imajo sla^- be ceste, toda zdaj so se vpra- šanja lotili neposredno in odločno; Za vsak zaselek so zbrali tričlan- ske odbore, ki bodo že v prihod- njih dneh organizirali sodelova- nje vaščanov pri popravilu cest in prevozu gramoza. Odločili so se tudi za samoprispevke. Ceste so nujno potrebne, če hočejo v kme- tijstvu uveljaviti strojno obdelo- vanje in omogočiti prevoz izdel- kov. Samo načrtnost je lahko osnova uspešnemu delu Pretekli petek je bila tretja red- na seja upravnega odbora Kme- tijsko gozdarske zbornice za okraj Celje. Razpravljali so o perečih prob- lemih izobraževanja kmetijskih delavcev in o ukrepih, ki jh bodo zadruge v tej smeri morale pov- zeti. Razen tega so obravnavali tudi osnutek predloga za prog- ram investicij kmetijskih zadrug v naslednjem obdobju in na«rt gozdno gojitvenih del v letošnjem lelu. Ob koncu so člani upravnega odbora obravnavali, tudi zlasti pe- rečo problematiko živinorejske proizvodnje na družbenih posest- vih. Že zelo dolgo namreč ni več skrivnost, dla je živinoreja bila zlasti v preteklem letu pasivna panoga dejavnosti družbenih po- sestev. Na seji so končna obravnavali tudi smernice za porabo sredstev okrajnega kmetijskega sklada, imenovali pa so tudi upravni od- bor Kmetijskega zavoda v Celju. NOV SISTEM IZOBRAŽEVANJA DELAVCEV V KMETIJSTVU Pri uvajanju sodobnih metod v kmetijski proizvodnji na družbe- nih posestvih postaja vse bolj bo- leča ovira pomanjkljiva strokov- na izobrazba kmetijskih delavcev. Nujen zaključek iz tega je, da bo v naslednjem obdobju potrebno posvetiti vzgoji kmetijskih delav cev posebno skrb, in sicer v taki meri, ki jo narekujejo novi teh- nološki postopki in* zahteve sodob- nega kmetovanja. To predvsem velja za izobrazbo delavcev, saj so po.sestva v preteklem obdobju po- svetila dokaj veliko pozornost šo- lanju strokovnjakov na visokih in srednjih šolah. Trenutna potreba po strokovno usposcibSjen.ih 'delavcih za po-sa- mezina delovna mesta je že tolik- šna, ida bo tisniiu problemu p'0- trebno pristcfpLti načrtno in ga reševati isistematično. Gre nam- reč za zahtevo po organiziranem usposabljanju deHavcev za posa- mezna deicvna mesta. Razen tega pa je po'.rebno poskrbeti, da bodo delavci dobili tudi osnovno znanje in vpogled v družbene spremem- be, ki jih naša družba razvija. Kmetijsko gozderska zbornica v Celju je pripravila podrobno ana- lizo o tem problemu. O njej pa so razpravljali tudi na zadnjem za- sedanju upravnega odbora Kme- tijsko gozdarske zbornice. Spričo sedanjih in naraščajočih potreb predvidevajio 'dve stopnji izobra- ževanja na delovnem me:stu. Priučite'V dellavcev za dcdočena delovna meata. Priučevanje za zahtevnejše po- klice v kmetijski proizvodnji. Prva stopnja zahteva predvsem praiktično znanje, druga pa tudi precej 'večje teoretično znanje. Sodijo, da bo trenutno najustrez- nejši način izobraževanja v prvi stopnji na delovnem mestu, kjer je' delavec zaposlen. Medtem pa bi se posamezna posestva specia- lizirala za izobraževanje delavcev za. posebne poklice. Pač odvisno cd pogojev za izobraževalno delo. Tako bi na primer bili centri za izobraževanje nekaterih poklicev za živinorejo na kmetijskih go- spodarstvih Vrbje, Šempeter, Ar- ja vas, Celje, Šentjur in v Sloven- skih Konjicah. Za sadjarstvo bi se specializirani delavci izobraževali v Mirosanu, za vrtnarstvo v Celju, za poljedelstvo pa večinoma -na posestvih v Savinjski dolini. Pri lizobraževanju na delovnem mestu in za specialno zahtevne na- loge v kmetijski prcizvodnjii so =zdiellaili že tudi posebne programe. Težnja teh je, 'da bi uspeh izobra- ževanja 'dal kar najboljše rezulta- te in da bi hikratd doba 'iaobraže- vanja biila raizir-eroma kratka. V pivi stopnji bi na .primer čas pri- učevanja za delovno mesto trajal cicioili dvajset dni, za drugo stop- njo pa bi izcbraževalni čas bil ne- kolilik o-daljši. Razumljivo je tudi, da bo stroš- ke za izobraževanje delavcev za pcsamezno delovno mesto prevze- lo 'p-osamezno kmietijsko gcif^-tpodar- stvo, kjer bo kmetijsiki delavec pozneje stalno zaposlen. Istočasno so razpravljali tudi o ustanovitvi posebnega zavoda za izobraževanje delavcev za kme- tijsko proizvodnjo. Ta center bo imel posebno nalogo in bo vzgajal visokokvalificirane delavce za kmetijstvo. Center bo pripravil posebne teoretične in praktične te- čaje ali seminarje za delavce. Isto časno pa bo skupno s kmetijskimi gospodarstvi tudi planiral potre- be po izobraževanju delavcev in tudi uresničeval to perečo in nuj- no potrebo. ■ Ljudje so se prepričali Se pred nedavnim so si kmetijske zadruge v Obsotelju zelo težko uti- rale pot v naprednejšo proizvodnjo. Kmetje so nezaupljivo sprejemali novejše oblike v proizvodnji; koope- racija se jim je zdela sumljiva. Za tujo, nepreizkušeno besedo so vide- vali skrivnost, morda celo past. Pa to niti ni čudno: dolga desetletja je starodavna dolina gradov bila od- maknjena in prepuščena sama sebi. To pot nisem povpraševal najbolj vo- dilnih v zadrugi, temveč le dva kan- didata za zadružni svet združene obsotelske zadruge: tovariša Medve- da, člana delovnega kolektiva, in .■\ntona Fenriha, člana iz kmečkih vrst. Novi zadružni svet Hdo predvi- doma štel 40 članov in sicer v raz- merju med delovnim kolektivoni in kmeti 50:50. Volitve pa bodo že v prihodnjem mesecu: torej so pred vrati. Tovariš Medved, ki ima vpogled predvsem v zadružni promet, je v hitrih besedah pojasnil naslednje: »Danes smo že precej na konju. Ljudje so se prepričali, da pogodbe niso nobena prevara. Eh, kako ihto smo imeli še pred letil Zdaj pa že sami prihajajo in letos smo prav gotovo sklenili za preko 40 odstot- kov več kooperacijskih pogodb kot lani. Pa traKtorji: čuda zemlje so letos preorali! Enajst jih imamo, pa še premalo. Postreglo pa nam je tu- di suho spomladansko vreme, da so se traktorji dejansko lahko uvelja- vili skoraj povsod. Hm, seveda ima- mo lastno ekonomijo! Samo težave so v tem, da je zelo razdrobljena. Poglejte samo zemljišče v Bistrici ob Sptli, ki zajema 70 ha? Razdrob- ljeno je na 320 parcel. To vsekakor ni najrazumnejše. Pa hlevov nima- mo, sušilnico bi morali dograditi, prav tako zadružno sta\-bo v Polju ob Sotli in vsekakor zadružno sre- dišče v Imenem, kjer zaenkrat še nimamo dovolj prostorov, da bi se tam naselila osrednja uprava. Pa kaj bi tarnal: novi zadružni svet bo imel še veliko brig, da bo delo steklo, kot si želimo,«- se je na- smehnil tovariš Medved. »Imenski mlin končno montiramo. To bo po- membna reč za obsotelske kmetoval- ce: samo trenutno pa stane, stane.« »V kooperaciji imam vse, celotno posestvo,« je smeje pridal Anton Fenrih, napredni obsptelski kmeto- valec. »Hehe, zakaj? Zato da laže obdelujem! Kje bi mogli sami? Brez kmetijske zadruge, njenega strojne- ga parka, pa res ne bi nikamor več prišli. Saj nisem najbolj zadovo- ljen, če odkrito povem, zdaj s to ve- liko zadrugo, ki sega od Sodne va- si pa sem do Cehovca: pa menda za- to ne, ker še nismo tega navajeni. Sment, tako velika je zdaj ta reč! Veste, da me moti še nekaj: seje za- družnega sveta. Novi še ni izvoljen pa se to na sejah krepko pozna. Sti- skajo SG po skupinah: Bistričani, Poljanci, Imenci, ko da nismo ena zadruga. Včasih pa še nekaj šušlja- jo med seboj, da nikdar ne veš. kakšno bodo skuhali. Ce smo že združeni, moramo biti eno. Ce bomo uredili sedež v Imenem, ki je sredi našega področja, ga bomo pač na- redili in pri tem moramo vsi sode- lovati,« Se je razvnel možak. »Ima- mo pa še kup vprašanj. Nekateri nam ponujajo zemljo, pa je ne mo- remo sprejeti. Vidite, Kličkova s Hrastja bi rada dala zadrugi v ob- delovanje okrog 6-he.ktarsko pose- stvo, pa kmetijska zadruga ga ne more sprejeti, ker je v hribih, od- maknjeno, za stroje nedostopno. 2c tako imamo preveč raztresenih po- vršin. Pri taki zemlji nimamo raču- na. 2e tako vkmetijstvu nimamo ve- likih dohodkov, kar se pozna tudi pri nagrajevanju za delo.« »To pa je res,« je vskočil tovariš .Medved. »Težko je doseči primeren učinek, če ni pravih pogojev za ob- delovanje. Pri nas še sicer tega vprašanja nimamo popolnoma reše- nega, vendar je urejeno vse že po učinkih. Krpice obdelovalnih površin pa je težko rentabilno obdelovati. Pa Šlo bo. Hm, kje smo že od tiste- ga, kar je bilo v Obsotelju pred le- ti.« Oba sta sc prisrčno nasmehnila. V Obsotelju so storili velik korak naprej, toda ne še poslednjega. Ob Imenskem polju, ki ima najugodnej- še pogoje za razvoj, se bo razvilo središče velike kmetijsRe zadruge. Ljudje vedno tesneje sodelujejo z zadrugo, ker ji zaupajo m vedo, da je zadruga dobra pomočnica vsake- mu razumnemu in prizadevnemu kmetu. Preko zadružnikov, ki jih bodo v aprilskih dneh izvolili v za- družni svet, pa bodo Obsotelčani razvijali svojo zadrugo in si "s tem mesili vedno boljši kruh. Da, sode- lovali bodo vsi, saj kandidirajo že- ne, kmetje, delavci ter mladina, naj- boljši zadružniki, ki bodo znali pri- spevati z razsodnimi sklepi k raz- voju zadruge ter zastopati potrebe in želje večine zadružnikov. s z zasedanja bibliotekarjev Slovenije PROBLEMATIKA LJUDSKIH KNJIŽNIC Na podiročju celjsikega okraja je 72 IjudsikLh knjižnic, kd imajo sku- paj 113.201 knjig in 25.645 rednih bralcev. Večina teh knjižnic je bi- ta usitanovljena po asvaboditvi, v specifičnih okoliščinah, z dirigi- ramo nabavnio politiko knjig, kar je dmielo za posledico, da so mnoge knjižnice še danes založene s čti- vom, ki ga nihče več ne bere. Spričo pomanjkanja prositorov in zlasti denarnih sredsitev so knjiž- nice kmalu zašle v težave. Stanje se je nekoliko iztooljšalo šele v zadnjem času, ko so pri Okrajnem svetu Svobod in prosvetnih druš- tev ustanovili Sosvet za ljudske knjižnice, vendar pa so knjižnice še zdaleč iza našiim vsesplošnim napredkom. Večina knjižnic je sicer našla svoje skromne prostone, še vedno pa ni na razpolago dovolj denarja in tudi ne 'dJovolj 'knj^ižni carskega kadra. V tem ipogledu je nemara še najbolje v celjski občini, kjer bo vtsaj Mesitna ljudska knjižnica fcot najmočnejša knjižnica v okra- ju dobila v doglednem času nove prostore, s čimer bo lahtko v nje- nih dosedanjih prostorih polne je ziaživela tudi Pionirska knjižnica. Precej slabe razmere so bUe do nedavna na tem področju v šmar- ski občini, saj so morati tu knjige spraviti v zaboje in jih deponirati v prostor pred garažo, kjer si jih je lahko vsakdo »sposojal« pb mili volji. Zelo čuden odnos do knjiž- nice je pdkazala tudi ilaška občina, saj ni v preteklem letu prispevala Moški pevski zbor »IVAN CANKARc V počastitev 20-Ietnice vstaje ju- goslovanskih narodov smo poslušali zadnjo soboto koncert moškega pev- skega zbora, znanega pod imenom »Ivan Cankar«. Ta zibor je sestav- ljen iz obrtnikov, delavcev in urad- nikov, ki so veliki ljubitelji lepega, ubranega petja. Dejansko je to de- dič »Oljke«, ustanovljene po prvi svetovni vojni, torej zbor s tradi- cijo. V zadnjih petnajstih letih je večkrat menjal dirigenta. Od jeseni ga vodi Marjan Lebič, po poklicu profesor zgodovine, v glasbi pa ta- lentiran samouk. Spored koncerta je obsegal samo dela domačih avtorjev, začenši s či- talniško dobo pa do danes. Pod umetniškim vodstvom Marjana Le- biča poje ta zbor homogeno, z jas- no izgovarjavo, prepričljivo dinami- ko in — veliko toplino, ki je osvo- jila poslušalce, da so se morale šte- vilne pesmi ponoviti. Koncert je pokazal, da smemo šte- ti moški pevski zbor »Ivan Cankar« med resne kulturne faktorje našega mesta. Vlado Modic Injižnice - družbeno pomembne ustanove v soboto dopoldne je bilo v Celju prvo plenarno zasedanje Društva bibliotekarjev Slovenije, ki so se ga poleg vidnejših bi- bliotečnih delavcev udeležili tudi nekateri predstavniki repub- liškega Sveta za kulturo in prosveto ter zastopniki celjskega kulturnega in političnega življenja. Na dnevnem redu zasedanja so bila vprašanja slovenskega knjižničarstva s posebnim poudarkom na razmere v celjskem okraju. S tem v zvezi je o ljudskih knjižnicah v okraju poroča- la upravnica celjske Mestne ljudske knjižnice Marica Frece — 2k>rkova, o znanstvenih in strokovnih knjižnicah pa upravnik Študijske knjižnice prof. Vlado Novak. zanjo niti dinarja. V Nazarju so knjižnico namestili v prostoru po- leg kluba in medtem ko so pre- krili s paitoetom celo dolg ozek hodnik, kiulbaki prostor pa na- trpali z inventarjem, je zmanjkalo za knjižnico talko parketa kakor inventarja. Nadalje sta dve ob- činski knjižnici v neposiredni bli- žini dvorane, tako da služita ob vsaki priliki za bife! Pretežna večina knjižnic je od- visna od posameznih odlborov sin- dikalnih podružnic, od občinskih svetov Svobod itd. Pri pregledu nabave knjig so prisibojni čini- telji opazili, da je neka knjižnica v letu dni znatno obogatila svojo zbirko, medtem ko je naslednje leto nabavila le nekaj novih iz- vodov. Knjižničarka'je pojasnila, da je bil v prvem primeru pred- sednik sindikalne podružnice do- ber, saj je zanj pred volitvami propagirala celo ona; v drugem primeru seveda dobre volje ni bi- lo več. Posebno vprašanje je Iknjižni- čarski kader. Na razpise fcnjiižni- čarskih mest v .poklicnih usitano- vah ni nikakršnega odziva. Tudi knjižničarjev — prosvetnih delav- cev je vedno manj. Da bi zagoto- vili ta kader, hkrati pa podkrepili _ vlogo občinskih knjižnic kot bi- stveno važnega družbenega falk- torja, bi bilo treba pristopiti k od- ločnemu reševanju problema. Ge upoštevamo, da je v pretek.em le- tu obiskalo knjižnice 209.786 bral- cev, kii so si izposodili 432j080 knjig, je vloga knjižnic v izobra- ževalnem procesu že iz tega su- hega podatka vsaj toliko jasna, da o njiej ni treba posebej govoriti. ZNANSTVENE IN STROKOVNE KNJIŽNICE Ob koncu lanskega leta je bilo v našem okraiju 32 strokovnih in 2 znanstveni knjižnici, od tega 12 takih, ki niso limele niti 500 knjig. Samo celjska Studijsika knjižnica je s svojim skladom presegla lO.OOO zvezkov in je imela db kon- cu leta 71.456 bibliotečnih enot. Ta skok je razumljiv spričo raz- like med strokovnimi knjižnicami z ožjiim delovnim območjem, de- loma pa tudi zaradi posebne znan- stveno arhivske naloge Študijske knjižnice. V obeh znanstvenih knjižnicah je 73.968 enot, v stro- kovnih knjižnicah pa 33.467. Posebno vprašanje predstavlja tudi tu strokovni kader, saj ga ima le Studijska knjižnica, medtem ko upravlja ostale knjižnice pomožno osebje. Zaradi tega knjižnice niso urejene, nimajo inventarnih knjig imenskega kataloga, pa tu^di ne točnega poslovanja. Prav tako nihče ne vodi evidence o številu bralcev. Kljub nič kaj raizveseljivemiu stanju pa večina s'trokovnih knjiž- nic v okraju vsaj delno služi svo- jemu namenu, ipri čemer bi bil se- veda lahko efekt znaibno večji, če bi 'bile knjižnice vsaj med seboj povezane. To vrzel naj'bolj čutijo pri svojem delu strokovnjaki vseh vrst, družbeni in javni delavci in posebej mailoštevilni znanstveni raziskovalci. Tako je v zadnjem času družbeni razvojni proces sam pokazal, da je vendarle potrebno misliti tudi na xireditev teh do- slej zapostavljenih problemov. S tem v zvezi prihaja v poštev v prvi vrsti dokončna ureditev celjske Studijske knj'ižnice z ada- ptacijo in dozidavo novejšega trak ta grofije, s čimer bo prav gotovo mogoče izibolljšati tudi delovanje strokovnih in znanstvenih knjiž- nic na področju okraja, ma'tična knjižnica pa se bo lahko še v večji meri vklljučila v kulturno in vzgoj- no politiko iter dobila tisti pomen, ki ji po svojem značaju -gre. Tako bo v dkviru dela za cen- trailni katalog knjižnic LRS, ki ga vodi NUK, tudi celjska knjižnica sk'ušala kanalizirati pozitivne tež- nje strokovnjakov, povezati delo strokovnih knjižnic ter doseči njih dostojno ureditev in poslo- vanje kakor tudi koordinirati na- bavno politiko knjig. Druga po- membna naloga pa bo ustvariti kvalitetne vezi med knjižnico in gosipodarsko operativo v smislu organizacije dokumentaoijskega cen.tra za ceđjski okraj. V poveza- vi z dedom Jugoslovanskega cen- tra za tehnično in znanstveno do- kunaentaoijo v Beogradu bi ustva- rila dokumentacijisko kartoteko za prirodoslovne, uporabne in druž- bene vede. Razen tega pa bi se sistematično lotila zbiranja biblio- grafske dokumenitacije o vsem, kar zadeva celjsko polo-ajinsko ob- močje. S tem bi najkvalitetneje izpolnila svojo specialno nalogo pokrajinske znansitvene knjižnice. BIBLIOTEKARSKI ZAKON Razprava, ki je sJedila po olbeh referatih, je posredovala nekatere praktične izikušnje knjižničarjev pri njihovem delu, hkrati pa pou- darila pomen knjižnic kot izobra- ževalnih ustanov. Da bi te usta- nove lahko vršile svoje poslanstvo bi moraila imetd vsaka občinska knijižnica vsaj po enega plačanega knj.ižničarja. Prav tako bi bilo tre- ba preiti na prosti pristop bralca do iknjige in opustiti sitaroavs'trij- ski način izposojanja knjig za pul- ti. Razen itega knjižnice ne bi smele prtivlačevati bralcev zgolj s svojo zabavno literaituro, marveč bi morale postati človeku njego- va vsakdanja potreba. Vrsto nerešenih vprašanj naše- ga knjižničarsibva kakor status knjižnic bi najlaže reguliral bi- bliotekarski zakon, ki ga je Dru- štvo že pred časom predložilo pri- stojnim republiškim forumom, vendar ga še do danes niso spre- jeli. Obetajoči talenti Letno gostovanje študentov lju- bljanske glasbene Akademije, ki je postalo že tradicionalno, je to- krat prikazalo umetniško rast treh mladih IjudL Nastopili so violi- nistka Olga Skalarjeva^ pianist Andrej Jarc in mezzosopranistka Nada Sevškova. Program je bil obsežen, kajti vsak izmed te troji- ce je globoko segel v svojo bisago. Močno je ugajala violinistka Skalarjeva (šola prof. Pfeiferja), ki je uveljavila svojo bogato teh- niko in vroč, osvajajoči tempe- rament Ce je bila izvedba Paga- ninija v vsakem pogledu še med- la, tega ni mogoče trditi za lUve- lovo skladbo Tzigane, ki je bila v svojem žgočem uporu in zano- sni vročekrvnosti nemara izpo- vedno dokumentarna, tehnično pa mojstrska. Manj daru je pokazal pianist. Ta je hotel namreč v klavirski spremljavi pokazati kvalitete so- lista in je bil torej preglasen. Nje- gov stekleno trdi udarec narav- nost bolL V točkah, ki jih je iz- vajal sam, je zablestela klena, ste- kleno jasna klavirska tehnika šole profesorja Toneta Ravnika. Pi- nist se je tu izkazal z veliko štu- dioznostjo. Videti je bilo, da zve- sto sledi navodilom svojega pro- fesorja, toda muzike v njegovi ig- ri ni bilo; niti tedaj ne, ko je igral Chopina. Vendar pa ne smemo prezreti velike študioznosti piani- sta, ki se je obrestovala z lepim uspehom zlasti v skladbama češ- kega skladatelja Josefa Suka. Posebno doživetje za Celjane je bil nastop celjske rojakinje Nade Sevškove, ki je bivša učenka prof. Kovačičeve iz celjske glasbene šo- le. Poglavitni in prvi vtis njenega petja je močan. Pevka razpolaga namreč z bogatim glasovnim mar- terialom. Njen glas dela vtis ve- likega volumna in je bleščeče pro- doren. Razumljivo pa je, da je čustveni register mlade pevke še dokaj neobsežen; v pogledu teh- nike in idejne vsebine je pred njo še dolga pot do prepričllivega umetniškega izraza. Toda to, kar je do sedaj pokazala, budi velike upe in daleč presega akademske norme. Škoda je, da se tako na- darjena pevka prezgodaj razdaja s pogostim nastopanjem. Celjsko koncertno občinstvo je v lepem koncertnem večeru enako toplo aplavdiralo vsem trem mla- dim ljudem in jim tako dalo opo- ro v njihovem nadaljnjem delu. Vlado Modic En šefovski spis od enih dijaških šefov Ker se eni naši ljudje prito- žujejo, da imajo današnji šo- larji bolj malo pouka, preveč enih športnin in drugih dni, enih plesov in enih podobnih zabav — zlasti po najrazličnej- ših lokalih, <; čimer je končno vendarle ena tako imenovana hora ilegalis dobila ime od ene horae legalis — 5^ mi, nekateri šolarji, pritožujemo nad eno ta- ko nekonstruktivno in zlona- merno kritiko našega dijaškega življenja, katera ne gre v ko- rak s časom, ampak zaostaja za njim in lovi sapo, kakor mi lovimo sapo pri enih krosih in enih drugih igrah in zato zelo ostro reagiramo na vsak po- skus, kateri bi poskušal omeje- vati našo svobodo in naš nor- malni vsestranski razvoj in za- to pravimo, da mora en sodob- no razviti dijak glih toliko od enega sodobno razvitega fuz- bala vedeti, kolikor od'enega trikotnika ali enega kota, ene- ga zgodovinskega dogodka ali enega plesa, od enega kavboj- skega ali enega moralnega fil- ma, kajti šolska reforma govo- ri od enega približevanja šole življenju v smislu pridobivanja praktičnih izkušenj, katere so še v šolskih klopeh zelo po- manjkljive in ne nudijo enega zadovoljstva in enih dobrih re- zultatov, kar je verjetno ena posledica sedenja in poslušanja enih teoretičnih razlag, katerim manjka torej ene življenjske prakse, katero pa bi lahko ustvarili na en način, da bi skr- čili pouk in uvedli eno dijaško upravljanje po razredih, v ka- terih bi vsak dijak po eno uro predaval od enih svojih doži- vetij, s .čimer bi sigurno pove- čali en interes in en efekt od našega dela. kajti prepričani smo, da bi se s tem izognili enemu nepotrebnemu učenju in izgubljanju časa in da bi se ta- ko lahko še bolj posvetili ene- mu globokemu proučevanju enih ljubezenskih in enih dru- gih pojavov, katere prinaša s seboj ena puberteta, in zato enim našim ljudem ne bi bilo treba govoriti od ene dijaške nevednosti, kajti na ta način bi lahko organizirali ene obvezne plesne vaje že v prvem razredu osnovne šole, na kar bi lahko hodil: v drugem razredu že ple- sal v lokale, kar bi dvignilo en ugled naših šol in povečalo en gostinski promet, kar pa še ni vse, kajti če bi ob športnih dne- vih uvedli pouk, ob dnevih po- uka pa ene športne dneve, bi pomagali rešiti en problem od ene tretje izmene, kar bi zve- nelo zelo šefovsko in zato na primer ne bi bilo treba hoditi na eno fuzbalsko tekmo gledat eno »izbrano enajstorico« proti eni navadni slabi enajstorici zaradi natrpanosti učilnic in razbremenitve prfoksov, pač pa iz ene samoiniciative in enega velikega interesa, katerega ka- že za nadaljnjo reformo tudi ta- le šefovski spis. Lončarstvo rimske Celeje OB RAZSTAVI V MESTNEM MUZEJU Proizvodi iz žgane gline štejejo k najstarejšim delom umetne obrti. Na primitivni razvojni stopnji so ljudje Izdelovali glinasto posodo na roko in jo krasili z vtisnjenimi in vpraskanimi vzorci; kmalu so poso- do pobarvali. Izum lončarskega vi- tla je pripeljal do popolnejših oblik. Napredek, ki ga je keramika doseg- la skozi stoletja, bazira v oplemeni- tenju njenih dveh glavnih sestavin — materiala in glazure. V Evropi se pojavi keramika že v zgodnji neolitski dobi. Spočetka pri- mitivna, se je nenehno razvijala in izpopolnjevala bodisi po obliki ali materialu. Pri nas doseže svojo popolnost v rimski dobi. Razdelimo jo lahko v več skupin. Prva je praktično upo- rabna posoda, ki je služila za vsak- danje pripravljanje hrane. Tu so si- vi lonci s pokrovi za kuhanje, skle- de za gnetenje testa, trinožne poso- de, krožniki itd. Okraski na njih so enostavni. To posodo so izdelovali v domačih delavnicah. Važno vlogo so igrale amfore. Večinoma so jih uvažali iz Italije; v njih so razpo- šiljali olje, vino in ribje konserve (garum) daleč po provincah, v Po- donavje, običajno preko mesta Aguileje. Ošiljeni podaljšek na dnu amfore je služil zato, da se je čvr- sto zatikala v zemljo ali pesek. Am- fora je pomenila v starem veku pri- bližno to, kar nam pomeni danes^ lesen sod. Manjši vrči z enim ali dvema ročajema sO služili za vino ali vodo pri jedi, od tu so vino nali- vali v manjše čaše. Posebno mesto med posodo zavze- Pogled v delavnico SLO v Celju Prvi na Slovenskem bomo čez nekaj dni gledali na celjskem ogni Shakespearovo kraljevsko kroniko Rihard II. Med skuš- njo smo obiskali režiserja Branka Gombača, igralce Janeza Er- žena, Vero Perovo in Sandija Krošla. Iz pogovora z njimi smo izvedeli tole: Kot režiser pobega Riharda II. meni BRANKO GOMBAC, da je Shaikespeare v svetu zunaj svoje domovine upoštevan predvsem po svojih znamenitih tragedijah ter komedijah, ne pa toliko po svojih kraljevskih kronikah. Vzrok je is- kati v tistem delu gledališke kri- tike, ki je ocenjevala to vrsto Shakespearovih del z določenimi umetniško manjvrednimi merili. Historije so namreč vezane na angleško nacionalno zgodiovino. Da prihajamo Slovenci tako kas- no s temi deli na oder, smo dolžni zahvalo predvsem nemški drama- turgiji, ki je vplivala v preteklosti na razvoj naših gledališč. Eno dr- ži: Shalkespearove kronike mora- mo smatrati za nedeljiv del nje- govega ogromnega umetniškega opusa, kot izročilo njegove geni- alne tvomostL Današnja dina- mična atomska politika in z njo nagle in nenadne ipolitične pre- kucije, v katere so vmešani živi ljudje, »ki danes so, a jutri jih ni>:< so seveda vzbudile malo več zani- manja za slične prekucije pred stoletji, Shakespearove kraljev- ske hiistorije ne morejo biti tuje današnjemu spolitiziranemiu času s svojim posegom v državne in politične posle s pojmom »klasič- na politična dramatika«, kakor jo imenuje slovenslki shakespearolog dr. Bratko'Kreft. Tema Riharđa II. je skromna, a vendar je po svoji poetični in dramaturški pla- ti najboljša Shakespearova historija. Ri- hard II. kralj — vendar ni niti državnik niti junak — zgubi prestol in državo. Plemič kraljevske krvi Henry Ilereford (kasnejši Henrik IV.) si prisvoji s silo kraljevsko krono, ker je človek akcije in obenem — državnik. Potem ko stopi Rihard II. na pot propada, se umakne v svet poetičnih meditacij. Tu je Sha- kespeare preigral samega sebe. Govori so polni bogatih figur, domislekov in prispodob, včas.h kar pretiranih, a ved- no presenetljivih. Vse delo je napisano v neskončno ^elegantnem«, pretehtano izbranem kraljevskem verzu. Tu ni raz- like med kraljem in vrtnarjem, pred- stavnikom nizkega sveta, kar je opaziti T drugih delih. Prar ti predstavniki niž- jega sveta v izredno poetičnem jeziku analizirajo državo, Rihardovo vladanje in prihodnost. Prav gotovo je prevod Mateja Bora ne samo adekvaten originalu, marveč do- cela v duhu in občutju našega jezika. Delo zahteva izredno število nastopajo- čih. Z nekaterimi črtami tipičnih zgo- dovinskih dogodkov, važnih za Angleža, so delo nekoliko skrajšali in napravili bolj dojemljivo. Požrtvovalnos(t koleiktiva, ki bo imel ob premieri Riharda že 205 predstav v tej sezoni, je prišla tu- di tukaj do izraza. Tehnično oseb- je je ves tehnični del opreme na- pravilo v zelo kratkem času v svojih delavnicah. Zahtevnost te- ga dela v igralskem kakor tehnič- nem pogledu je izredno velika — lotili smo se študija z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in zaupanjem vase. Koliko bo uspeha v našem prizadevanju, naj pove nepriza- nesljiva in ostra kritika naše pub- like v Celju in na »terenu«. JANEZ ER2EN je takole razmišljal: Vloga se mi spočetka ni zdela dovolj zanimiva, v nekem smisla mi je bila celo nerazumljva. Kasneje me je čedalje bolj pritegovala. Shakespeare je vdihnil s svo- jo pesniško vizijo tej kraljevski vlogi veliko poetičnosti. — Pri delu sem se v glavnem opiral na tekst In na nekatere pripombe iz Shakespearovih izdaj. Za- kaj Rihard odstopi krono? . . . Ilolinshed pravi: ker je zgubil živce v situaciji, kakršna je bila. Od tod naprej sem gra- dil tudi vse drugo do viška, ko misli Ri- hard, da bo že ob pamet — skrajna gro- za ga na koncu napravi odločnega, upre se. Toda prcka.sno. To je vsekakor vloga kraljn-slabiča, ki se igra kralja. V 1. delu je zaradi svoje nedoraslosti in ne- sposobnosti malenkostno užaljena ttran. Jaz Sli ga pač lahko predstavljam tako ali drugače, razumen kakor že koli, v končni fazi, v uprizoritvi se bo šele po- kazala integralnost tega lika. Danes lah- ko rečem, da mi je dala dosti zaiumivega razmišljanja in dosti dela. VERA PEROVA: Igram eno tistih osam- ljenih kraljic, ki jih zgodovina pozna vse polno. Hotela sem vdihmiti čim več življenja tej tipizirani vlogi, kakršnih je v tekstu nemalo, vse pa skrbijo za čim večjo enotnost in pestrost dejanja. Osam- ljen«, vržena v okrutni čas, tudi sama brez vladarskih sposobnosti, blaži ne- srečni razvoj dogodkov s srcem, s čust- venim razmišljanjem. SANDI KROŠL: si je od nekdaj želel igrati Shakespearove junake. Pravi, da ta želja pravzaprav ni nobena izjemnost, saj menda ni igralca, ki bi za tem ne stremel. ^ Kako sem »i zamislil Henrika? Rihard je maziljerei kralj po božji milosti, san- jač in razsipnik, Bolingbroke pa vojak samozvanec, ki se opira na vojaško silo in moč razuma. Težav pri gradnji te fi- gure je nič koliko, predvsem drsmatur- ške narave. Naj povem le to: trudimo se vsi po vrsti, da bi čim bolje zaigrali in približali zgodbo o Riharda II. našim ljudem tako, da bodo odhajali zadovoljni od predstav in si zaželeli še drugih zgodb in resnic o ljudeh, ki jih zna tako enkratno povedati pač le Shakespeare. ma brez dvoma terra sigillata — ime označuje rimsko keramiko iz trdo žgane gline s temnordečo gla- zurno prevleko. Značilno zanjo so razni okraski, napravljeni z okras- nim žigom ali z različnimi nalepki. Pri teh posodah je prišla do izraza vsa fantazija in umetniški dar ta- kratnega lončarja. Gotovo je bila pri Rimljanih v čislih kot boljše bla- go. Odgovarjala je nekako današ- njemu porcelanu. Izdelovali so jo v I. stoletju n. e. v Italiji ter jo pogo- sto izvažali. Kmalu so jo začeli po- snemati tudi v provincah, posebno v Galiji, kasneje tudi po rimski Ger- mani ji. Uveljavila se je že v I. sto- letju z izvozom na italskinrg in tu- di v naše pokrajine. V Celju ver- jetno ni bilo take delavnice in so se zadovoljili samo z uvozom. Oljenke-svetilke na olje so pogo- sta najdba pri izkopavanjih rimskih grobov. Skoraj ni groba, ki bi ne imel kot pridatek oljenko, pa tudi če so bili svojci pokojnika še tako revni. Tudi na antičnih naselbinah so oljenke pogoste. Rimljani so si z njimi svetili v svojih domovih. Na razstavi »Lončarstvo rimske Celeje«: najdemo vse te različne ob- like posod. Skoraj za vse razstav- ljene primerke lahko trdimo, da so bili izdelani pred približno 1800 le- ti v lončarskih delavnicah v Celeji ki so imele svoje mesto na Bregu ob današnjem novem mostu čez Sa- vinjo, kjer so dokazane tudi ostale obrti. Na razstavi je ponazorjeno izde- lovanje keramike od gnetenja gline do lončarske peči. Ta proizvodni po- stopek se je do današnjih dni le ma- lo spremenil. Zanimiv je tudi prikaz izdelovanja terrae sigillale, ki je bi- lo dokaj zapleteno in je ta keramika z Rimljani tudi prenehala. Razstava je priporočljiva zlasti za šolsko mladino, ki so ji Rimljani znani večinoma le po svojih vojnah in političnem življenju. Tukaj pa je prikazan del iz njihovega vsakda- njega življenja. Vera Kolšek CELJSKI TEDNIK STEV. 14 — 14. aprila 1961 7 Mama, kam gremo... Visoko fK>d vrhom Mrzlice sameva fojtova kmetija. Gornji Fojt pravi- jo domačini. Lična hisa, gospodar- sko poslopje, naokoli planine in go- zdovi. Tu živi del Fojtove družine Gospodarja ni, hčeVi in en sin pa ilvijo drugje. Le iiajmlajši sin Branko in preko šestdeset let stara Fojtova mama se peikiita v teh str- minah. Včasih pride iz Zabukovce 5e sestra Mici in v troje gre nekam laže. Kratek in topel pozdrav, stisk ro- ke, prijazen obraz in r ovek takoj dobi občutek, da se vrti ^ krogu do- brih, p'oštenih ljudi. Notranjost hiše je lična in čista. Na mizii je tudi ve- lik kmečki kruh, pa še steklenica tepkovca, človtK založi, zazre se v dvoje rjavih oči, ki so še zmeraj toplo prižgane, zagleda se v foto- grafijo na steni, krepak možak je tam, s črnimi lasi in brki, s trpkim in preudarnim pogledom. To je sli- ka Martina Sevška, nekdanjega go- sipodarja Fojtove kmetije. Zdaj ga nI več. Ustrelili so ga. Se prej so ga mučili. Huido mučili, zakaj na vsak način so hoteli izvedeti kaj več o bunkerju pod vrhom Mrzlice, o par- tizanih prvoborcih, ki jim je Martin taiko rad kaj pomagal. Orosijo se tople oči, glas je tresoč, spomin se po odlomkih počasi veže v celoto, v trpko in žalostno povest, ki je po- pisana s krvjo mučenega in ustre- ljenega Fojtovega Tinča. ... To, kdaj smo dobili prvo zvezo s partizani, ne bi se mogla spomni- va. Vem le to, da so prišli k nam prvi /ned prvimi. Gori, kakih tri sto me- trov nad hišo so si pripravili bun- ker. Dobri fantje so bili. Mož je ves gorel zanje. Nosil jim je pošto v do- lino in nazaj, skrbel za hrano in sploh vse, kar so pač potrebovali. Nemci so silili vedno više. Poja- vili so se ogleduhi. Naše prijatelj- stvo s partizani je bilo zmeraj tes- nejše, ali nekje globoko v meni se je pojavil prvi strah: Ce pride do izdaje, kaj se bo potem z nami zgo- dilo? Partizani so bili po večerih stalni gostje. Nekega dne pa so ka- kor strela.-z jasnega privihrali poli- cisti in to ^rav v trenutku, ko je mož za partizane kuhal v kotlu kosilo. Kdo bo toliko pojedel? so bili rado- vedni. Imamo vendar prašiče, je re- kel mož. Potom so večkrat prišli. Enkrat, bilo je pozno pomladi leta dvainštiridesetega, so vdrli s stra- ni, od koder jih partizani niso pri- čakovali. Udarili so prvi streli. Več- jih žrtev ni bilo, le en policist je imel krvavo roko. Zdaj je prišlo tisto, česar sem se najbolj bala. Prišli so in zahtevali od moža, da jim mora kazati pot v dolino. Vsi smo vedeli, da je to are- tacija. In res je bila. Odgnali so ga v celjsiki Stari piaker in tam se je začelo zanj krvavo trpljenje. Zverin- sko so ga mučili, toda moj Martin je bil trden mož. Ničesar ni izdal. 2e ko so ga ustrelili, so nam dopo- vedovali, da to ni res in če jim jaz povem resnico o moževi pomoči, o partizanih in bunkerju, ga bodo iz- pustili. Vedela sem, da lažejo in ko ne bi Imela otrok, udarila bi Nemca v obraz, da bi pomnil, kdaj je lagal pošteni slovenski ženi. Čakala sem, kdaj bodo še nas po- brali in odpeljali. Pa tudi to je pri- šlo. Bila sem nekaj bolna in zato sem zjutraj malo poležala. Nenado- ma pa priletijo otroci, da gredo pro- ti hiši Nemci. Bili so preboldski žan- dairji in policisti. Visok žandar je pilanil v hišo in mi nastavil brzo- strelko: A'lo pokonc, gremo v dolino! Rekla sem jim, da sem bolna, pa ni- so marali o tem nič slišati. Vstala sem in opotekaje hodila po sobi. Misliti sploh nisem mogla. Vsi smo planili v jok: sestra Mici,-otroci in jaz. Rekli so nam, naj si skuhamo zajtrk, jajca da so za dolgo pot ze- lo dobra. Res sem jih skuhala, vse pa so pojedli Svabi. Vsa splašena sem tekala sem in tja, a kaj pamet- nega nisem storila. Zato pa so se znašli policisti. Davili so se s svinj- skim mesom, pili jabolčnik in žga- nje, v žepe so si tlačili orehe, skrat- ka, obnašali so se kakor prave pi- jane zverine. Nato so nas nagnali na dvorišče. Tu pa smo se srečali z grozno slilko: Nemci so v voz vpregli dva vola na voz nametali vse, kar se jim je zdelo količkaj vredno, za voz prive- zali pet krav in telička. Eden izmed policistov je strpal dva mala pra- šička kar v kovček in vse skupaj vr- gel-na voz. Zakričali so policisti, premaknil se je voz, za njimi, živima in za živino jaz, sestra Mici in štir- je otroci od pet do štirinajst let sta- ri. Pokalo mi je srce, v duši mi je bilo, ko da mi gori, vsa sem trepe- tala, otroci pa so me kar naprej spraševali: »Mama, kam gremo .. .€ Nisem jim mogla odgovoriti. Tola- žila sem jih. da bo vse dobro in da naj bodo pridni. Prišli smo v Prebold. Ljudje so gledali to čudno procesijo in si tiho šepetali: To so Fojtovi, izpod Mrz- lice. Zamdarmerijski poveljnik pa je vame zapičil sovji pogled: Mož^ je živ. In če priznaš, da ste sodelovali s partizani, bo rešen mož, ti in otroci. Vedela sem, da je lagal. Videla pa sem tudi, da ni bilo v njegovih očeh niti trohice usmiljenja. Niti ta- krat ne, ko so jokali otroci in ga prosili, naj nam vrne svobodo. Romali 'smo nap:-ej, v Celje. Tu me je nek gestapovce še enkrat za- slišal. Dejal mi je, če bom govorila resnico, bom v nekaj minutah videla moža. Ni mrtev. 2iv je in čaka, kdaj se bo žena spametovala in začela govoriti resnico. Jaz pa sem molča- la. Morda bo moj molk rešil "vsaj otroke, sem si mislila. Ko pa bi ime- la toliko moči, bi zasadila krvniku nož v srce in tako maščevala može- vo smrt in naše trpljenje. Tako pa se je usoda zapečatila. Strpali so nas v vlak in šli smo na- proti dvaintridesetim mesecem kon- centracijskega taborišča ... Fojtova mama si je pobrisala soK ze, skozi okno se je zazrla v dolino, z obraza je vela utrujenost, zakaj v spominu je danes prehodila vso tisto grozotno in dolgo trpljenje, žalosti in skrbi. Nato je nalila ko- zarec in šepetaje povedala. V sebi pa nosim tiho zadoščenje: tudi mi smo dali svoj delež za novo svobodno domovino. CIRIL DEBELJAK IZ HIMALAJSKEGA DNEVNIKA 15. 6. 1960. Dopoldne dokončamo s pakira- njem opreme, ostalo je pet velikih zabojev in dvajset kompletov, ki jih nameravamo spraviti z avtobusom do Haldwanija, kjer nas čaka lov s slonovega hrbta. Težko čakamo te- legram o odhodu, ker nam gre za to. da ujamemo Velebit in njegovo pr- vorazredno kuhinjo. Smo precej su- hi, vsak prikrajšan za približno osem kg, ki bi nam jih Velebit z lahkoto do Reke nadoknadil. Opol- dne za kosilo dve kuri, za večerjo pet kilogramov rib. Popoldne smo napravili izlet v okolico, ker hoČe Stane na vsak način dobiti na mu- ho opico langur, pa nima sreče. Ra- zen nekaj bivolov nismo srečali ni- česar. Snemamo zadnje filme, po- snetkov bo preko 3000, upamo vsaj na polovico dobrih. Zvečer sva šla z Zoranom na pošto in se vrnila praznih rok. Najbolj pogreša/mo ča- sopise in branje na sploh. Zoran me je danes prepričal, da sem napisal članek za TT, vendar mj pisarija ne gre od rok. V mraku lovimo kebre in hrošče za Alešovo zbirko — naj- več je podgan. 16. 6. 1960. Bolezen me je zopet vrgla na po- steljo, traja proti navadi dolgo upam da ponoči mine, ker se jutri odpeljemo proti Ranighetu. Zaboji so že na avtobusu. Prejeli smo tele- gram glede odhoda ladij. Uljanik potuje 2. 7. Triglav 10. 7. Gremo seveda s prvo ladjo, če ima prostor za vseh sedem ljudi. Zvečer ogled »mesta« Gwaldam. Sest hiš brez tretje stene in vrat daje videz div- jih zahodnih mest iz časov iskalcev zlata. Trgovina in pošta poslujejo v enem prostoru, prodajalec, poštar in policaj sta v eni osebi. 17. 6. 1960. Odhod ob sedmih. Vožnja je čudo- vita. Ob primitivnih mostovih nad več sto metrov globokimi kanjoni, so sahibi mižali, vozač je pa reše- val strah s polnim plinom. Ceste so brez branikov in oznak, kolesa tik za robom. Skratka živčna vožnja, na kateri sem sedel tik za vrati, pri- pravljen na izskok. Prevozili smo 75 milj v devetih urah, stroj dela ves čas v prvi prestavi. V Ranighetu zlezemo napol živi iz avtomoibila pred hotelom Norton. Lačni uprizo- rimo napad na hotelske shr-ambe, zmanjkalo je vsega, ves Raniighet je ostal brez jajc. Stik s prvim pivom je pustil hude posledice, predvsem na mlajših članih odprave. Do ve- čera pakiranje v zaboje, zjutraj gre- do proti Bombaju. Ostane samo osebna prtljaga, torej bo potovanje nazaj manj naporno od prihoda. Zvečer precej dela z obračunom za šerpe, priporočilnimi pismi in spri- čevali. Zvečer napravimo konec tri- sulovi zadevi na dostojen način. 18. 6. 1960. Skoraj brez zapletov, razen žive trgovine z nepalskim trgovcem do- mače robe. Kupili smo nekaj drob- nar-ij za približno polovično ceno. Zvečer sprejem na finance našega kapetana, ki mu je prisostvovalo vi- soko osebje mestnega upravnega in vojaškega gospostva. Začeli smo kot lipovi bogovi, končali z mehki- mi koleni, glavna beseda gre whi- skyju. 19. 6. 1960. ■Počitek do opoldne. Postajamo le- ni kot turisti. Popoldne ogled sej- ma, kjer smo nehote napravili pra- vo zmešnjavo. Domačini, na čelu z oficirji so zaman že cel dan nabijali z zračno puško v balončke. S Kuna- verjem sva v petnajstih minutah iz- bila vseh šestdeset v veliko zabavo občinstva in jezo lastnika, ki ga drugi dan s svojim streliščem sploh ni bilo več. Sledil je ogled morske deklice, čarovnikov in drugih ne- umnosti. Po sili poizkušnjo indijskih jedi smo drago plačali — peče nas vse od zgornjega do spodnjega de- la. Sle so zadnje rupije za spominč- ke, upamo da za reprezentanco §e kaj ostane, preden zapustimo Indi- jo. Andrej in Stane sta odšla v Delhi. 20. 6. 1960. Dopoldne ogled starega Ranighe- ta, trgovske četrti. Marsikaj zanimi- vega, predvsem pravi orientalski šunder in smrad. Za nakup iščemo izvirnost in domačo obrt, ki pa že tukaj ne dohaja več industrijske ro- be izdelka: made in Chehoslowacia Lepi so usnjeni izdelki in preproge, je pa vse precej drago, končno sva oba suha in naju nakup ne zanima več. 2ivce mi pobira večen prepir med Marjanom in Alešem, oba sta včasih precej težika, očitki padajo neutemeljeno in se bojim, da se to nadaljuje tudi doma. Bolezen se slabša, tako da sem ostal popoldne doma, ko drugi vasujejo pri major- ju. Sef hotela nam je zvečer podaril spominčke, lep pepelnik ročne izde- lave. K sreči jutri odpotujemo. Zobarjeva čakalnica, dama in jaz Sančnega popoldneva me je nena- doma zaholel zob. Hudičevo zabo- lel. Pohitel sem k zob ar ju. Na am- bulanto, seveda. Sedel sem na edini prosti stol, ki je bil majav kot moj zob in čakal, čakal. In še vedno ča- kal. Odprla so se vrata in vstopila je dama v najlepših letih. Kot dobro vzgojen mladenič, sem ji odstopil stol. Prijazno se je zahvalila in se- dla. Sam sem stopil k peči, ki na srečo ni bila kurjena, in se naslo- nil nanjo. Cez nekaj časa sem opa- zil, da se damica pogovarja s svojo_ precej mlajšo sosedo. Mladenka je tožila: »Uh, namesto, da bi sedaj delala nadure v službi, pa tu brezkoristno zapravljam čas. Tako bi nekaj za- služila, pa bi zopet bilo za novo oblekico.« »In potem bi bili lepili: jo je do- polnila dama. »Zapomnite si, kar vam bom sedaj povedala. Zunanja lepota ovene, obleka pa se umaže. Poštenje, poštenje, to je lepota!« Vrata inkvizitorske sobe so se od- prla in na pragu se je pojavil den- tist v beli halji. »Elektrike nU* je kratko pojasnil. »Kdor je za plombiranje, naj sedaj gre in se vrne jutri.« Precej ljudi je odšlo. Med peščico zagrizencev pa nisem opazil dame Čakal sem še kake pol ure, potem pa stopil v inkvizitorsko sobo. Na mučilnem stolu je sedela da- ma z lačno odprtimi usti. Kaj, mar je mogoče? Zdravnik ji je vrtal zob. Tok. torej je tok. Jezno sem se obrnil in zabrundal: »Poštenje!« Potem sem odšel. Prepričan sem da dama ni pozabila, da sem prišel pred njo. DROBNI VRTILJAK ZA BIKE Center za umetno oplojevanje krav v Kninu ima več bikov oberintalske in niontafonske pasme. Da bi ohranili kon- dicijo, so bikom potrebni pogosti spre- haii izven hleva. Spričo tega, da so zme- raj »razpoloženi« za borbo, je prišlo vodstvo centra na originalno idejo. Na neki poljani je naredilo za bike poseben vrtiljak, za čigar sleherni krak privežejo po enega bika. Med svojim obveznim dnevnim »sprehodom« premikajo biki svoj vrtiljak in se gibljejo v krogn z brzino, ki jo sami želijo. LONDONSKA MEGLA Ves fevet ve zn londonsko meglo Neki angleški list je objavil pred nedavnim natečaj za kratko zgodbo o tej megli. Prispela je tudi takšna zgodba: »Uradnik je poklical svojega šefa po telefonu: — Halo — hotel sem Vam samo povedati, da ne morem priti zaradi megle T iirad, ker do včeraj misem prispel do- mov.c MALICO NAMESTO PRSTANOV Neki zlatar iz Cincinatija je vzel čez nedeljo dvanajst prstanov, da bi jih do- ma popravil. V ponedeljek jih je dal v škatlico za malico in je povsem drugače, kot običajni rzi in ekspresni vlaki. Klasičnih fKUpejev ne pozna, temveč je voz dolg kot pulman, :-azdcljen nekako V 3 salone. V eni vsti so le po 3 fo- telji. Potnik, ki si želi ok'epčila, ima Postrežbo na k-aju samem in mu ni treba hoditi v jedilni voz. To je mož- no zato, ker je ob foteljih, ki so pri oknih, tudi mizica, oni sedež, ki je v sredi, pa je napravljen tako. da se za čas uživanja hrane pritrdi nanj poseben pladenj, kar omogoča tudi na tem mestu popolno udob- nost. Presenečeni smo bili nad so- razmerno nizko ceno hrane v tem luksuznem vlaku. Vlak je ozvočen in kot v vseh vlakih, se pravočasno napoveduje naslednja postaja. Po spremenjenem programu sme imeli en dan postanka v Linkopimgu in v pokrajini Oester Goteborg, kjer smo imeli dovolj prilike spoznati slikovitost švedskega podeželja in provincijskih mestec. Spričo tako spremenjenega programa smo ne- predvideno potovali na Dansko po- noči in nismo imeli rezerviranega spalnika. V.sekakor nevšečnost, ki pa se nam je obrestovala s še enim, vsekakor V hodniku med dviganjem in sosednjo šestnadstropno zgradbo je re- stavracija Gondola, od koder je edinstven razgled na eno najpromet- nejših vozlišč v središču Stockholma — na Slussen. PRISTNIM IN ORIGINALNIM STIKOM z dvema Švedoma. Ob 5. uri zju- traj sta na švedski mej.ni postaji Helsinborg vstopila dva moška Pozneje smo zvedeli, da sta brata in oba zaposlena pri železnici. Bila sta sila glasna in po svoje zabavna Opazovali smo jih z razumljivim zanimanjem, ko sta odprla svoji tor- bi in začela prazniti svojo popotno zalogo — alkoholnih pijač. Prišli smo v razgovor in morali — hočeš nočeš — z njima v pičli poldrugi uri popiti 10 steklenic piva in liter žganja. Razumljivo, da transporta s trajektom iz Švedske na Dansko skoro da niti opazili nismo in vsa sreča za nas, da smo se v Kopen- hagnu morali posloviti. Sicer sta iz- stopila tudi naša nova znanca, toda le v toliko, da sta obnovila svojo zalogo alkoholnih pijač, ki jima je bila še potrebna za potovanje do Liibecka, kamor sta bila namenjena In znova smo se spom.nili naših vr- lih Slovencev doma. Pri nas bi de- jali: Glej jih pijance!, tam pa smo ugotavljali »nujno družabnost in posrečenost«. Tako lahko rečemo, da je bilo naše slovo od Švedske res svojstveno, originalno. Polni vti- sov in še celo z nepopolnimi zapi- ski o vsem, kar smo videli in do- živeli, SMO SE ZNASLI NA DANSKEM državi na polotoku Jiitland in na stoterih otokih. Pridni in delavni ljudje so iz ravninske zemlje in morja izželi maksimum možnega in si uredili lepo in dostojno življenje. Pokrajina je povsem ravna, saj je najvišji »vrh« Danske komaj 92 m visok. Kopenhagenski znanec enega izmed soudeležencev naše skupine je bil toliko prijazen, da nas je naložil v svoj voz in nam razkazal vse za- nimivosti Kopenhagna. Na vsem le- pem je dejal: »Sedaj smo se peljali preko najvišje vzpetine Kopenhag- na.« Razumljivo, da mi tega niti opazili nismo, ko pa griček nima ni- ti 30 m nadmorske višine. Način življenja teh ljudi se ko- maj razlikuje od onega, ki smo ga imeli priliko spoznati na Švedskem. Po opravljenem poslu smo nada- ljevali pot. Da bi prišli v Rotter- dam na Nizozemskem, smo morali zopet preko Nemčije. Ker smo iz Ko- penhagna odpotovali zvečer, smo se z ogromnim trajektom pejali po Baltiškem morju zopet ponoči. Za- radi dokajšnje utrujenosti sem trd- no zaspal in se zbudil šele v Nem- čiji. Tako ZA PREHOD DANSKO- NEMŠKE MEJE sploh ne vem. Obmejni organi me niso budili in taiko mi v potni list sploh niso odtisnili vstopnega žiga, ko sem znova prispel v Nemčijo. Ne vem, kako bi to imenoval — ali vljudnost ali površno izvrševanje službe, vsekakor pa nam je to poz- neje p-iš!o več kot prav. V Hamburgu je bil le kratek po* stanek, zato območja železn.ške po- staje niti zapustili nismo. Do odho- da prihodnjega vlaka pa je bilo rav- no dovolj časa, da smo lahko ugo- tovili, da pri nas obrat, kakršna je bila hambu:-ška kolodvorska reistav- racija ob našem zajtrku v njej, ne bi smel obratovati niti uro! Naše potovanje na Nizozemsko je poteklo brez posebnosti, razen mor- da te nevšečnosti, da smo morali kar dvakrat prestopiti. Na meji smo najprej soglasno ugotovili, da so ni- zozemski mladeniči zares postavni fantje in da Jugoslovanom ni treba odvzeti potnega lista, kot menda potnikom iz vzhndnoe\'orsliih držav. 8 : .J.:,KI TEDNIK ŠTEV. 14 — 14. aprila 1961 BO ALI NE BO? Joj, ho nuja piram'da obstala, ali ne bo?! Deklica je zadržala dih... fako lepe so bile tiste paličke in kaj vse je deJilica lahko napravila iz njih! Na gladki mizi so zrasle vi- soke hiše, tako visoke in prostorne da je deklica vanje lahko skrila ce- lo svoje majcene piinoke. Potem jim je postavila šolo, pa igrišče in po- u'm še posteljo, da sj v njej za- pale sladek sen po napornem hievu... Deklica je postarala 'piramido. Vedela je, da se ji ne bi prevrnila, če bi najprej položila na mizo daljšo nalčko in nanjo nalagala krajše, loda, zakaj enostavno, če gre za- motano?! Previdno, počasi, skrbno je na najkrajšo kocko položila dalj- šo, nanjo še daljšo m še in še... Piramida je postavljena, deklica za- drži dih, očke ji zažarijo — m glej, piramida stoji, stojita »Hej, mami- ca, slišiš? Piramida stoji! Pridi, hitro pridi!« Potem se je piramida sesula, kot se sesuje toliko stvari, če so postav- ljene na rahle temelje. In deklica je znova vzela kocke v svoje ročice, znova je začela graditi piramido s trdim prepričanjem, da ji bo to pot uspelo. Toda, bo tvmelj vzdržal? Kdo ve, morda bo, nioi'da ne bo. -ica PIONIRSKI Hilfil SVETI Na tc.-enu krajevne oiganizacije Socialistične zveze »Center?: delu- je več pionirskili liišnih svetov, ki skrbijo za redjn snago v svojih hi- šahi, pomagajo hišnim svetom in zbirajo pionirje k družabnemu živ- ljenju. Eden najbolj delavnih pionirskih hišinih svetov je vsekakor svet v Zi- danškovi ulici 13. Ob osmem marcu je pripravil uspelo proslavo, v na- č.'^tu imajo tudi nekaj .predavanj skrbijo pa tudi za kulturne progra- me svojih prireditev. Odbor krajevne organizacije So- cialistične zveze »Center« je posve- til programu za počastitev 20. ob- letnice revolucije pionirsikim h-išnim svetom veliko pozornost. Zato je vodsjvo podružnice Kraigherjeve uli- ce, zbralo vso mladino in pionirje v Ključavničarskem bloku. S&stanka se je udeležilo okrog 60 otrok in iz- volili so svoj pionirski hišni svet. No, morda bodo marljive pionirje posnemali še kje drugje. Z. P Tončkova prva brazda Komaj je sonce stalilo sneg in je voda odtekla š hribov, se je že za- čelo delo na polju. Očetje, matere in o^troci so hiteli na njive, da preor- jejo zemljo in jo posejeio. ■ Tako je bilo ludi fri Kovačevih kakor so po domače plavili'dam.ačiji mojega .::'-:ca. Stric, ž:? precej star pn šr> -■ '--'icr m^'nf^. 'e zarregel ko- nja Miška, poklical teto, ki je bila suW3,na suna -menica, zavezana vedno v pisano ruto in odpeljal na polje. Za njima je pritekel tudi de- vetletni Tonček, njun edini sin. Stric je obhodil njivo počez in po- dolž in dobro preudaril, .kako jo bo razdelil, da bo najbolje in da mu bo vsaka gruda povrnila trud, ki ga je dolgih trideset let sejal po njej. Vrnil se je k vozu, izpregel konja in ga takoj zaprpgel v plug. Miško je poželjivo gledal po travi, ki je ko- maj ozelenela. Slric pa je poklical Tončka in mu povedal, da je letos že dovolj velik, da bo lahko name- sto matere za gonja''', "^'t'-'.'.v so se ponosno zasvetile oči. Skočil je h konju, ga prijel za povodec in že so zarezali prvo globoko brazdo v zem- ljo.. Tnti/ek j,e neproslano vzpodbu- jal Miška in mu obljubljal ovsa, če bo priden in lepo vlekel plug. Stric^ je bil zadovoljen s sinom in si de- jal: »Dober gospodar bo!« Orali so dolgo, brez prestanka. Naenkrat se je Miško sredi njive ustavil. Bil je utrujen in ni mogel več naprej. Stric se je razhudil in zavpit na konja, toda ko se.ni hotel premaknili, ga je z bičem udaril po hrbtu, da se je Tonček kar stresel. »Oče, saj bo vlekel, samo malo naj si oddahne!'}: Strica je kmalu minila jeza in je počakal. Tonček je ohjel Miška okoli valu iri mu šepetal na uho? »N'o, Miško, saj boš priden, ali ne? No, Miško, dajmo, začnimo!« In Miško je potegnil plug in rezql brazdo za brazdo. Lepa beseda, lepo mesto najde. Pa naj še kdo reče, da pregovor ne drži. Cicn STRELJANJE V PROMETNE ZNAKE Pred velikim blokom na Trgu re- volucije so nekateri »nadobudneži« uvedli nov šport: streljanje z zrač- no puško v prometni znak' ki je na- meščen pred uvozom v Gregorčiče- vo, oziroma v Levstikovo ulico na- sproti osnovne šole. Prav bi bilo, če bi v prihodnje strelske vaje na tem mestu odpadle. Pa tudi .zelenica in nasadi na nasprotni strani ceste pro- sijo za usm.iljenje. Črni strah Tema v gozdu je kot v rogu, a za sabo slišim glas. Ko po temni poti hcdim, vsak pokonci stoji las. Včasih vštric, a včasih zadaj gc dni j a* in zašumi; kakšna zver za mano hodi, ko j me straši, kaj šumi? Ko do hiše jo primaham, vrata na siežaj odprem in ko v strahu se obrnem'— mačka črnega uzrem. .Anica Jcršič, Teharje pri Celju Bilo je lepo jutro. Drug za dru- gim smo prihajali na železniško po- stajo. Tudi profesorji so prišli. Do prihoda vlaka je bilo še trideset mi- nut. Cas smo si preganjali s čeblja- njem o ekskurziji v Liboje. Vmes pa so padale smcšnico in uganke. Tako^ da še sami nismo vedeli kdaj je pre- tekel čas. Vlak je zažvižgal. Skočili smo vanj in če ni šlo drugače, smo si tudi s komolci priborili boljše sedeže. Razpoloženje v vlaku je bilo prijetno. Tudi zapeli smo. Toda ka- sneje so naši glasovi na cesti od Petrovč do Liboj zamr^li, kajti noge so nas pošteno bolele. Bili smo presenečeni, ko smo se ustavili pred keramično tovarno v Libojah. Razdelili smo se v tri sku- pine. Najprej smo si ogledali suro- vine, nato izdelavo izdelkov in konč- no slikanje ter barvanje. Po ogledu tovarne smo se začeli vračati do- mov v skupinah. Nekateri so se od-' ločili, da gredo peš v Celje, drugi pa, da bodo v Petrovčah počakali na avtobus. Po obilni malici, ki smo jo zalile z branžado, sem se s sošol- kama Rajko in Zoro odpravila na pot. Bila sem spočita, sita in zado- voljna sama s seboj. Na poti nam ni zmanjkalo smeha, 'le za kratek tre- nutek nam je v Petrovčah zamrl, ko smo zvedele, da bo avtobus odpe- ljal šele čez dve uri. Zopet so me pričele boleti noge, zeblo me je in še glava m.e je bolela. Sošolki sta svetovali, naj bi se pripeljali v Ce- lje z »avtostopom«. Odklonila sem: »Ne, jaz že ne borri stopala. Sicer pa, saj veš, da šoferji ne ustavljajo radi.« Toda dekleti me nista ubo- gali. Ko je proti nam pripeljal Opel Record, sta ga ustavili in voznik nas je povabil v vozilo. Nenadoma se nisem več jezila. Ko smo se v Celju ustavili, sem hitro zapisala številko avtomobila s prijaznim voznikom -15376. Se en- krat se mu zahvaljujem in mu želim srečno vožnjo po naši lepi domo- vini. To pa želim tudi vsem tistim ki naše študente mnogokrat za^)e- Ijejo. v domači kraj, ali pa v mesto kjer študirajo. Malčka German, 8.a r. Cesta na Ostrožno Le čemu smo tako čudni? \ :,::k d.in grem najmanj dvakrat mAmo šole. Gledam jih, te male šo- larje, se jim nasmejim in včasih ne- hote prisluhnem njihovemu modro- vanju. Ugotovim, da bi se marsikaj lahko naučili od njih ... Zdaj pa se mi je že dvakrat zgo- dilo, da mi je pogled malo delj časa počival Ha njih kot po navadi. Prvič je bilo to ob pogledu na male kole- sarje^ drugič pa ... No, stali so v skupini. Bili so fantki, kakšnih šest jih je menda bi- lo. Imeli so jezne obraze in nekoga so vzpodbujali. Stopila sem bliže in opazila drobnega fantka, kako se jim umika. Ko je prišel do stene, je dvignil roke k obrazu, da bi ga za- š-itil in zajokal. Nek deček iz sku- pine se mu je približal: »Mi bo.< še kdaj to rekel? Kaj, mi bo':? Tako te bom mahnil, da ...« Deček se je še bolj stisnil k steni. Nič ni odgovoril, le s tresočo roko si je brisal solze. Fant, ki je prej govoril, se mu je še bolj približal: »Si slišal, kaj sem ti rekel? Boš odgovoril_ ali. ..« »Pazi, tovarišica gre!« je vzklik- nil nekdo iz skupine. Fant se je za korak umaknil, deček ob steni pa je izkoristil trenutek svobode in stekel prek ceste. Fant se je ozrl za njim, se zaničljivo nasmehnil in rekel: »Naj kar pride! Saj bi ji priznal da sem ga udaril. Pa še to bi ji po- vedal, da sem ga močno. Ne pustim da bi mi kdorkoli rekel, da sem svi- nja, ta pa mi je trikrat rekel, da sem.. Nočem, da bi me kdorkoli zmerjal, nočem^ nočem!« je z ihto ponavljal in tudi njemu so stopile solze v oči... Tudi meni je bilo hudo, ko sem odšla naprej. .\'i važno, kateri de- ček je imel prav. Kdo ve, zakaj mu je oni rekel, da je svinja? Prav nič ni to važno. Toda, kaj res ni niko- gar, ki bi tem mladim občutljivim ljudem povedal, da se tudi krivica lahko kako drugače obračuna kot sam.o s pestmi? Kaj jim še res ni nihče nikdar povedal, da lepa bese- da po navadi vedno lepo mesto naj- de in da je življenje včasih že tako dovolj surovo, da ni treba, da še sam.i to počenjamo? Ne, v tistem trenutku ni bilo ni- kogar, ki bi'jim to povedal. »Pa tu- di ti jim tega nisi rekla! Zakaj jim nisi, zakaj jim nisi, če tako misliš? Si se morda ustrašila! ali te je sram kaj? No,.. .« Tako je glodalo v me- ni. Da res, tolikokrat vidimo, da je okrog nas kaj narobe, tolikokrat bi lahko koga z lepo besedo poučili pa si rečemo — kaj mi mar — ui gremo mimo, ali pa nam je nerodno takrat, kadar bi nam ne smelo biti. Le zakaj smo ljudje thko čudni? -ica Ljudje med seboj , »Priplavala« sta iz gostilne. Eden in pol moža. Oče in sin. Dečku je bilo. približno petnajst let. Izraz obraza je razodeval, da močno trpi. Tekočina, ki je stekla v njegov pre- mladi organizem, je žgala in mu od- vzela prisotnost duha. Vsak gib vsaka kretnja je izražala popolno ohromelost telesa. Oče ga je držal za nmio /o.';- kor je imel moči sam, ga je pehal predse. Pogled na ta mladi, sicer lepi deč- kov obraz, njegovo mlakavo telo, je bil grozen in zdelo se nam je, da obtožuje, obtožuje očeta, ki mu j-.: pijačo s silo vlival v usta. In ko se je deček uprl, ga je oče udaril s pestjo po nosu, da se je pocedila kri in deček je moral ubogati. Vprašajmo se, ali ob takih prime- rili ni kriv še nekdo? Ta žalostni prizor smo videli pred kratkim v Braslovčah. .Morda se do- gaja kaj slične ga še kje drugje. Vse- kakpr bi bilo tudi v vaških gosti- ščih vredno poučiti osebje, komu lahko točijo alkoJiolne pijače. Tiho, plaho je vsto.pila v bolniško sobo. Skoraj opaziti je ni bilo, tako drobna je bila njena postava. Čaka- la je, kdaj in kam ji bo dovoljeno leči. Vse smo bile tiho. V takih prilož- nostih je v bolniških sobah zelo ne- prijetno, posebno za prišleca, ki ni' ve, kam bi usmeril pogled, saj n.t sebi čuti toliko vprašujočih oči. V'■•topila- je srstra-slrežnica. P kazala je s.prstom na prazno poste- ljo in dejala: »Tu bcste ležali, mai'.« — Zena je za hip o-iemela. Videla sem., da ji ta beseda ni všeč. Sestra pa je besedo vztrajno ponavljala tu- di ostalim starejšim bolnicam, ki so se pa temu že p:-ivodUe. Ko sem z nai naslednji dan kruinijala, mi je po: žila, kako čudno je, da ko človek r z leti osivijo lasje, se poostrijo na licu gube, nekateri ljudje ne najde- jo zanj drugega naziva kot »maf-fc in »oče«. Celo'nekateri zdravniki imajo to navado, je dejala, najbotf pa trgovci, ki misrijo, da bodo s tem imeli večji uspeh pri prodaji. Morda je to za nekatere ljudi res »malenkost«. Vendar za vse ne. Saj je tudi' to delček pravilnejšega in kulturnejšega odnosa do človeka. Končno^ Sonce je uka U>plo, da ze lahko posedimo na prostem in se s knjigo ali zvezkom v naročju pcgrejemoob prvih žarkih. Učenje gre tako mnogo laže od rok Steklena posoda Včasih se težko odločimo za na- kup sodobne posode in še mnogo- krat vztrajamo pri starih loncih in ponvah. Zato smo nekaj napisali o prednostih, slabostih in čiščenju steklene posode. Ce se bomo odločili za nakup steklene posode, bi morali upošte- vati, da je občutljiva za tempera- turne spremembe in da se hitro raz- bije. Ima pa tudi določene p;ednosti Na gladki stekleni površini ne osta- jajo ostanki hrane, posoda se laže čisti, kislina je nc jedka, ne obdrži vonja po hrani, jedi se v njej le po- časi ohladijo itd. Zato se za kuha- nje, pečenje, praženje itd. vse bolj uveljavlja posoda, ki jo v trgovini dobro poznajo pod imenom »jensko steklo«. Proces kuhanja lahko opa- zujemo skozi steklo in ni nam treba dvigati pokrova, pri čemer hrana iz- gublja hranljive in aromatične se- stavine. To posodo pa lahko posta- vimo tudi na vse vrste štedilnikov, paziti moramo le na to, da ne pride v stik s plamenom. Stekleni posodi bomo podaljš;: življenjsko dobo, če bomo pazili, d. bo voda, ki jo vanjo vlivamo, mlac na. če se bomo izogibali hitrim ter; peraturnim spremembam (kadar pi sodo vzamemo s.štedilnika, je na' bolje, da jo postavimo na lesen poii stavek ali na čisto suho krpo) it.! Ce se nam jed v posodi prismo.: lahko črno dno lepo očistimo z »\ mom.« Za čiščenje je najprimerni' ša mlačna voda in detergent alibi, ga milnica. Posodo lahko izpirair. v nekoliko bolj topli vodi, za pr;: nje pa "uporabljamo mehko ščetš ali obrobljeno čisto belo krpo. K, dar čistimo kristalno steklo, mor. mo zanj izbrati izredno mehke ščf'. ke, ker bi kristal drugače odrgnili- Priporočamo, da fino steklo in kri- stal pred čiščenjem obrnete nad vro- čo vodo. Ce boste upoštevati nekaj teh na- svetov, boste s stekleno posodo dolgo časa zadovoljni. ŽENA'DOM 'DRUŽINA Otroci si želijo igrišča Prelepi sončni dnevi zadnjih dni so zvabili na sprehod tudi najmanj vnete sprehajalce. Skoraj vsak je raje »potegnil« svoje opravke neko- liko v noč, da je popoldne preživel Kako malo želijo otroci. Samo nekaj peska, vode in to je skoraj že vse. na prvih pomladnih sončnih žarkih Razumljivo, da je bilo ob teh dneh zunaj še posebno mnogo otrok, ki so se sonca in zelenečih trat tako veselili. Toda na žalost v Celju otro- ka skoraj ni kam peljati, saj so igri- šča maloštevilna, precej zanemarje- na in na njih seveda mrgoli »stal- nih« obiskovalcev. Parki, ki jih je v Celju vsekakor več kakor igrišč, pa so res lepo negovani in se otroci, zlasti manjši, ne morejo tu igrati. Toda otroku ne moremo ukazati, naj v pčirku lepo mirno sedi in se pre- daja sončni toploti, ko so mu ven- dar tako dra^e igre s kanglico in lopatko, z žogico itd. Enako je v mestnem parku. Poti so že posute, gredice posajene in grmičje lepo cveti. Le otroško igrišče, kakor pa- storek ninia ničesar, razen prazne- ga peskovnika, kamor so drznejše ročice prinesle nekaj kupčkov s so- sednjih poti. In kljub temu so vse klopi ogrog igrišča polne mamic in otrok, ki jim vsak dan znova posko- či srčece, ko odhajajo na igrišče. Tu pod zelenečimi kostanji pa v res- nici ni za malčke prav ničesar. Kaj res ni mogoče urediti nekaterih po- vršin v mestu za otroke, saj niso zahtevni. Peskovnika, velikega kupa peska ali mivke bodo nadvse veseli, pa tudi trave, na kateri bodo lahko prevračali kozolce, stoje in sveče. Otrnc: bi lahko našli prijetno igri- šče kar blizu svojega doma, kajti letni čas, ki prihaja je čas ot'oškega veselja in skrb naa vseh mora biti, da bo za otroke Air najbolje pre- skrbljeno. Med zelene trate v parku lahko malčke vendarle popeljemo, kadar imamo nekoliko več časa in ko otrok ne bo več tako željan pe- ska in trave. Nikogar nisem vprašala, kako bo letos z otroškimi igrišči v Celju. Me- nim, da to niti ni potrebno, saj je čas, ko naj bi igrišča svoje obisko- valce sprejela, ze tu. Igrišča pa ni- so pripravljena. Vsekakor pa je v Ce- •Iju dovlj društev, pa tudi stanovanj- skih skupnosti, ki bi lahko posk.-bele, da bi tudi v Celju dobili otroška igrišča, pa čeprav skromno oprem- ljena. Ln tedaj bi bil tudi strah za izgled naših parkov odveč, saj otroci ne bi silili na pesek na stezicah, če bi ga imeli v peskovniku dovolj. EVA -Mamazi Deset dekagramov masla vmešamo, do- damo sesekljanega drobnjaka in peter- šilja, nekaj kapljic limoninega soka, su- rov rumenjak in stlačeno sardelo ali malo sardelne paste. Trdo kuhano jajce sesekljamo, dodamo sesekljane čebule, kavno žličko masla, poper, sol in dobro zmešamo. Žlico skute, žlico surovega masla, vme- šamo, dodamo pretlačeno sardelo ali sar- delno pasto, malo rdeče paprike, sesek- ljano čebulo, gorčico, kumno, sol in drobno narezan drobnjak. K namazanemu kruhn lahko prigriz- nemo redkvico. Zeorebški velesejem Pomladni zagrebški velesejem se začenja te dni. Da bo letos še večji in bolj pester, ni več potrebno po- sebej omenjati, saj si je tudi po- mladni velesejem že pridobil sloves velikega sejma in se ga iz leta v leto udeležuje več držav in več pod- jetij. Za gospodinjstvo in družino so letos še posebno pomembni sejem blaga za široko potrošnjo, sejem prehrane, sejem tekstila in tekstilne .konfekcije ter sejem pohištva.. Na vseh teh področjih jc namreč naša država še posel^no napredovala in si utndila svoj sloves, poleg tega pa je s svojimi izdelki vse bolj enako- vredna tudi tujim državam, kjer so ta področja že vrsto let odlično raz- vita. Namen letošnjega sejma je v tem, da bi prikazali pripomočke za olajšanje tistega dela, za kate- rega smo porabili preveč časa. Tudi izbira konfekcije je od lani narasla in izdelki so kvalitetnejši. Drobni nasveti Ce bomo škrobovi raztopini pridale ne- koliko soli. se oškrobljeno perilo ob li- kanju ne bo prijemalo likalnika. Likalnik bomo čistile, če ga bomo naj- prej drgnile z voskom in soljo, nato pa obrisale z mehko čisto krpo. Pomanjkanje vitamina B povzroča kož- no rdečico, prhaj, .izpadanje las, raz- pokanje ustne kotline in živčno razdra- ženost. v kvasu, ovsenih kosmičih, krompirju, mleku, jajčnem rumenjaku, jetrih in vranici bomo našli dovolj tega vitamina in nevšečno^i bodo predle. Celje ob 1. maju Poziv prebivalcem občine Celje Vse pogosteje sliišimo upravičeno negodovanje, da naše mesto izgub- lja na stopnji svoje urejenosti, če- prav je še do nedavnega siovelo kot eno najbolj urejenih in čistih mest* Vsi dosedanji apeli preiko Olepše- valnega društva, zborov volivcev stanovanjskih skupnosti, hišnih sve- tov niso zalegli. Prav sedaj, ko ponovno intenziv- neje urejamo naše zelenice, parke igrišča itd. smo dnevno priča po- vsem nekulturnega odnosa do teh naših skupnih dobrin. Svet za komunalne in gradbene zadeve pri Občinskem ljudskem od- boru Celje je razipravljal o teh pro- blemih ter sklenil poostriti nadzor- stveno službo, prav talko pa tudi iz- dati ustrezne ostrejše predpise o ko- munalnem rsdu. Zavedati se moramo, da so admi- nistrativne mere izhod v sili in da kvalitetno ne rešujejo 'teh proble- mov. Iz tega razloga smo se odlo- čili, da v pripravah za praznik 1 maja izvedemo najširšo olepševalno akcijo: »CELJE OB 1. MAJU« S tem nameravamo doseči dvoje: % pripomoči k izgledu našega mesta in naših naselij, # angažiranje čim večjega šte- vila naših prebiva'lcev pri tem delu pa bo prispevalo ti temu da bodo spremenili svoj odnos do lepotnega izigleda naših ulic in naselij: Akcijirbo trajala od 20.-29. apri- la 1961. Pri tem delu bodo sodelova'le So- cialistična zveza. Občinski sindikal- ni svet, organizacija LMS, Olepše- valno društvo, vse. stanovanjske skupnosti, krajevni odbori, b'išni sve- ti, trgovinska, obrtna in gostinska zbornica, vse . gospodarske organi- zacije, komunalna podjetja, vse šo- le ter seveda pristorni organi občin- skega ljudskega odbora. Pozivamo vse naše prebivalce, da se vkljiučijo v akcijo preko ene iz- med naštetih organizacij. Želimo, da bi v tem času uredili predvsem: 9 izgled hiš Ln njihovega okolja (tudi dvorišč), 9 ureditev javnih nasadov, zele- nic, poti v parkih, % ureditev cest, % okrasitev mesta, # ureditev izložb in lokalov itd V tem času moramo izvesti tudi številne propagandne ukrepe, da bi seznanili našo mladino im tudi vso našo javnost s pomenom te akci'je da bi njeni rezultati imeli res tra- jen značaj. Zato naj bi vse naše organizacije prav posebej pa še komisije stano- vanjskih skupnosti in krajevnih od- borov ter hišni sveti posvetili pro- blerrju kulturnega odnosa do skup- nih dobrin prav tako pozornost kot organizaciji samega dela. Akcija »CELJE OB 1. MAJU« pa naj bo obenem uvod v tekmovanje med Velenjem in Celjem o-dnosno med komunami našega okraja v prostovoljnem delu. Celjani ljubijo svoje mesto in so ponosni na njegov napredek. Pre- pričani smo, da bodo tudi ob tej pri- liki prav te vrline prišle v polni me- ri do izraza in da bo ta aikcija dala našim ulicam in našim naseljem znatno polepšan videz, Celju pa po- vrnila sloves vzorno urejenega me- sta. Pozivam tudi vse krajevne odbo- re Socialistične zveze, sindikalne or- ganizacije v kolektivih in v ustano- vah ter vse šolske skupnosti, da z vso ljubeznijo in sikrbnostjo orga- nizirajo olepševalna dela v svojem okolju, da bo Celje tako ob 1. maju in seveda tudi potem, vzor leoega urejenega mesta. Predsednik SZDL: Spendl Drago 1. r. Predsednik OBLO: Rupret Franc 1. r. Predsednik ob. sind. sveta: Bevc Jože 1. r. Več žena v organe družbenega samoupravljanja v Laškem je bila v nedeljo na pobudo občinskega odbora Sociali- stične zveze delovnega ljudstva konferenca žena, ki. so ji prisostvo- vale številne delegatke. Navzoči so bili tudi predstavniki občinskih političnih forumov in zastopniki gospodarskih podjetij. Referat o vlogi žene v razvoju so- cialistične družbe je podala pred- sednica komisije za družbeno aktiv- nost žena pri občinskem odboru SZDL tov. Slavica Bobnar. Po poročilu so navzoči zelo uspeš- no posegali v i \zpravo in so bili ob tej priliki nakazani problemi, ki ^so čestokrat posledica pasivizacije že- na. Iz tega izhaja, da je število že- na, ki aktivno delajo v raznih orga- nizacijah, društvih, organih ljudske oblasti in organih družbenega sa- moupravljanja zelo malo. Navzoči so obsodili mnenje, ki izvira iz za- ostalosti, češ žena ne more biti ena; kovredna moškemu, žena naj bo predvsem gospodinja in mati. Da temu ni taiko, je potrdila naša ljud- ska revolucija, v kateri sio zelo uspešno sodelovale žene in dekleta. S svojo hrabrostjo so pokazale, da znajo biti enakovredne moškemu, da se znajo boriti za svobodo in da je za njih mesto v vseh organih poli- tičnega in družbenega samouprav- ljanja, le žal, da je marsikje praksa pokazala drugače. Da bi dali ženi tisto mesto, ki ji pripada, je konferenca sprejela vrsto sklepov, ki bi' naj ženam omogočili večje uveljavljanje in sodelovanje povsod kjer se bo za to pokazala potreba. Predlagali so tudi, da je treba ženo predvsem razbremeniti pri njenem napornem delu, zato naj bi stanovanjska skupnost ustanovi- la čim več servisov, ki bodo omogo- čili ženi, da bo našla svoj prosti čas tudi za družbeno in politično izživljanje. Na konferenci so dali močan por udarek tudi vlogi in sodelovanju žena v zadružnem svetu. Zato so žene zavrnile predlog kmetijske za- druge za sestav kandidatne liste za novi zadružni svet, v katerem je bi- lo zastopanih premalo žena. Tudi šolsiki odbori, kjer naj bi bilo mesto predvsem za žene, bodo z nasled- njim šolskim letom okrepljeni z več- jim številom žena. T. K. Nedeljsko popoldne na celjskem Starem gradu PIONIRJI LAŠKE OBCINE PROSLAVLJAJO 20-LETNICO LJUDSKE REVOLUCIJE Proslavljanju 20. obletnice ljud- ske revolucije so dali svoj delež tu- di pionirji občine Laško. Tako so se zbrale v soboto na Vrhu nad La- škim številne skupine, da se pome- rijo med seboj v streljanju. Prvo in drugo mesto si de'li- ta đkipi iz osnovne šole lašiko. tretje mesto pa je zasedla eCce delili goveje meso na prednje in zadnje dele, ter mu ustrezno po vrednosti tudi dali dvojne cone. Da take primere odislranimo, smo se odločili, da se bo v bodoče prodajalo goveje meso v oziru kvalitete in cen ločeino po mesnicah. Tako se bodo potrošniki lahko že pred nakupom odločili kakšno meso in po kateri ceni sii ga želijo nabaviti. Za dosego tega cilja smo se odločili, da se bo prodajalo v bodoče t mesnicah: »MATICIi y Stanetovi ulici, in »NAREZEKc na Tom.^ičevem trgu samo goveje meso od prvovrstnih mladih pitanih govedi po ddn 440 za kg. V mesnici .TRZNICAc, mesnid »PRI MAGISTRATU., mesnici »DE- TELJA« na Maril>orski cesti. Skofja vas in Ostrožno govpdo pitanih go- vedu po din 380 za kg. V mesnici STORE in mesnici VELENJE po din 380 in 420 za kg. V vseh ostalih mesnicah pa samo govedino I. vrste od pitanih volov in telic pa din 420 za kg. S tem ukrepom želimo doseči zaupanje potrošnikov do mesarjev, kakor tudi moralno neoporečnost teh pri prodaji mesa. Obenem pa seznaniti potrošnike na ugodnost predhodne odločitve kakšnih kvalitet mesa si želijo. HMEZAD V Žalcu proda: 9 elektromotorjev raznih znamk od 0,5 do 5,5 KW 1 vodno črpalko z elekti*. mot. 9 PS. Črpalka ima zmogljivost 500 litrov na minuto 1 boiler poc. ploč. 3301 na kurjenje s premogom 10 lesenih vozičkov za prevažanje hmeljskih vreč 3 električne radiatorje 20, 25 in 30-rebrni 1 decimalna tehtnica 500 kg 3 železne vozičke za prevažanje zabojev Za državni in zadružni sektor ogled naznačenih predmetov do 25. aprila vsak delavnik od 7. do 14. ure. Po tem roku se predmeti prodajo drugim interesentom. OB3AVE IN OGLASI GLEDALIšer SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 15. aprila ob 17. nri — Stevens: Zakonski vrtiljak. Zaključena predsta- va za sindikat železničarjev. Sreda, 19. aprila ob 19.30 — Shakespe- are: Rihard 11. — Premiiera. Premi- erski abonma in izven. Vstopnice s»o v prodaji. Četrtek, 2«. aprila ob 19. nri - Sha- kespeare: Rihard JO.. Šolski ■večerni abonma. Petek, 21. aprila ob 14. nri — Štefan Ka- lišnik: Ozka špranja za somce. Izven. Vstopnice so v predaji. Ob 19.30 — Shakespeare; Rihard II. — Sobotni abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja. 25. aprila ob II. nri — Sha- kespeare: Rihard II. I. nedeljski dopol- danKemofarmaciji< v Ljubljani. CENJENIM STRANKAM vljudmo sporo- čam, da sem se preselil iz Tomšičevega - trga 1, v vogalni lokal — Tomšičev trg 10. Za nadaljnja naročila se priporočam. OZVALD FRANJO, modno krojaštvo, Tomšičev trg 10. ISCEM učitelja-ico za italijanšiino. Po- nudibe pod »Doma« na npravo. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem tov. primariju dr. Ciku, dr. Kokolu in dr. IIcu za iz- kazano pomoč ob rojstvu najdne hčerkice, sestri Gizeli in oetalemu osebju pa za skrbno nego. . ^^^^ ^^^^ ZAHVALA Iskreno se zahvaljujeva za požrtvoival- no«t pri uspešni operaciji na kimrgic- nem oddelka bolnišnice v Celju; dr. Strokolu, dr. Verdevu, dr. Lukiču, dr. pr. Sušteršiču ter dr. pr. Rojcu, kakor se- stram Rezikj, Tonika, Ivanki, Minki in Marici ter ostalemu strežnemu osebju. Hvaležna pacienta Brance Ignac, Za- dobrova 23, Škofja vas in Žohar Lojze Store 134. MELBROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mleka (GELEE ROVALE), garantirano znanstveno stahibziran, proizvod MELBRO - COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preperata še ni- majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar- maciji« v LjubljanL DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV CELJE val>i na nagradno tckmovanie, ki ga bo priredilo v nedeljo, 23. aprila 1961 ob 9. Tiri dopoldme na Administrativni Sol« v Kajuhovi ulici. Prijave pošljite do 22. 4. t. 1. Drušivn stenografov in strojepiiscev Celje. .^dmiaiisttattvna šola. Dne 12. maja 19M. leta bo v kragn ka- sarne Vojne poŠte 1693 Celje JAVNA LICITACIJA za zakup vojne kantine pri navedeni voj- ni pošti Prednost imajo invaldska pospodardia podjetja, lahko pa licitiraj© tudi vsi o«e^ material prodam. Ogled možen v ne- deljo dopoldan. Teharje, Slance 15. RESTAVRACIJA »Ojstrica« Celje raJ- prodaja rabljena osnovna sredstva ia drobni inventar, kakor: mize, stole^ prešite odeje, razno posodo, pribor itd. Ogled na Vrta Restavracje »Ojstrice« dne 17. t. m. za družbeni sektor, dne 18. t. m. od 8. do 16. nre za zasebnike. SLUŽBE ISCEM gospodinj«k<^ pomočnico k štiri- članski družini. .Naslov v upravi liste. GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem kuhe, ali osebo, lahko upokojenko ze pospravljanje stanovanju sprejmen*. Plfl<\i df*ra! Narslov \ n pravi lis ta. Delo mladih rok... po tednu mladinskih brigad N.ai spregovorijo števillgo.-isko gorivo je atomska ener- gija uporabljiva samo v povezavi z najstarejšim strojem, ki ga človek pozna, s pa:^nim st-ojem, v zadnjem času tudi s plini. Atomska energija ki v reakto-jih nastaja kot ob atom- skih aksplozijah, vendar kont-olira- no in počasi, je zaenkrat uporablji- va samo kot vir neizmer-^ne toplote, ki nam nadomestuje premog pri ter- moelektrarnah ali vodno silo pri hi- d'oelektrarnah. Kakšnega di-cktne- ga atomiskega pogona ni. Zato vsi dosedanji atomski stroji, ki ženejo amcrišike atomske podmornice, sov- jetski ledolomilec »Lenin«, niso nič drugega kot parni stroji, ki jih gre- je v slino majhnih koščkih zibratia energija uranske rude. Jederski re- aiktorji p-avzaprav izrabljajo le majčken del tiste energije, ki je zbrana v atomih. Kadar slišimo o atomih, nas rado strese. Pred njimi se počutimo kot ob skrivnostnih pojavoh izven naše- ga sveta, ki ga poznamo in ki mu vladamo. Ne zavedamo se, da jc prav vse, vsak delček, vsak mikrob vsaka žuželka, pa tudi sleherni člo- vek, ves svet in vse okoli njega, se- stavljeno iz atomov. Atom ima ime ki ga ne z.asluži. Atom Izvira iz gr- ške besede, ki pomeni pojem za ne- deljiv. V resnici pa je deljiv in rav- no v tem je njegova moč, ker se ga da deliti tudi s silo, kar povzroči katastrofalno razpadanje in verižno eksplozijo atomov. Znanost se je v novejšem času z ' velikim prizadevanji, z neverjetno natančnimi optičnimi limstrumenti pretolkla v majhen svet atoma. Ce- lica, molekula, atom... A atom sam se deli še naprej v jedro in elektro- ne. No, ne bomo se spuščali v za- pleteno atomistiko. Radi bi vam sa- mo dopovedali, kako velik je atom.. No poizikuslmo takole: Koliko atomov je v enem kubič- nem milimetru katerekoli snovi? Številke enostavno ni mogoče na- pisati. Zato vzemimo pnimerjavo: . Ce bi bil-vsak atom tako velik kot zrno peska, kaj pravite kako ve- lik kup peska bi predstavljalo šte- vilo atomov, ki so zblti v enem ku-' bičnem milimetru snovi? Posekali bomo vsako vašo predstavo. Tega peska bi bilo toliko, da bi z njim pokrili s 30 metkov debelo plastjo vse ozemlje Jugoslavije. Zdaj pa si še poskušajte predstavljati velikost enega samega atoma? Atomska energija ne pozna med dvema sk-ajnostima nobene vmesne stopnje. Na eni st-ani jo človeštvo lahko doživeto opazuje kot uničujo- čo beštijo v obliki sm'tonosnega go- bastega oblaka,, na drugi strani pa kot pohlevno in silno koristno zade- vo. Človek lahko izbira samo med tema dvema skrajnostima. Zato upamo, da se bo človeštvo ustavile) pri grozeči nevarnosti svojega od- kritja in atomski energiji določilo miroljubno in koristno nalogo Atomska energija v taki jajčasti ku- poli (na sliki) bo človeku le v sre- čo in b'agostanje. Atom je ekstremist: Ponuja bla gostanje aH pa uničenje. c. k