sa koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moč ! GLASILO SVOVOTiOPfISELSfIH SLOVjEJVCEV V AML7UK.I Od boje do zmage I devoted to the Interest* ef the laboring classes Stev. 25. entered es Snaoad-Clens Matter July Mh ’ Ao* of et oaten pa, III, ander IM* at the . Masad 3rd, tttl Chicago, IlL, 20. junija 1913. baciti aa nabodel Leto XII. Razgled po svetu. AVSTRO-OGRSKO. Dunaj. — V občini Maeso na Ogrskem je propadli sodniški kandidat Todoreszk iz jeze nad svojem porazom, svojega sluga Dara ba»z. za ceuo desetih kron najel, da umori sodnika John Buz-dugan. Sluga se je ponoči vtihotapil v poslopje sodnika, vtaknil di-namitni naboj pod glavo spečega Buzdugaua ter zažgal vrvico. Eksplozija dinamita je raznesla glavo Buzdugana. Vsled detonacije iz •spanja, prebudeči kočijaž je spoznal bežočega morilca. Prijeli so tega kot tudi nasnovatelja umora. Budapest, 15. junija. 'likaj se je -danes otvoril kongres siifra-getk. Pozdravne govore so imeli: v imenu vlade naučni ministr in v imeraa glavnega mesta pa župan, Grofica lila Teleki je pozdravila delegatinje kot predsednica ogrske organizacije. Predsednica kongresa gospa Carrie Chapman Catt iz New Yor-ka je poročala o velikanskem naraščaju ženskega gibanja in pravi. da je le malo dežel na svetu, kjer se to gibanje ni organiziralo. E oficielnim priklopom žensk :z Kitajske, se je odzvalo zahtevam žensk v petih celinah in v več kot 25tih narodih. V minuli zimi se je ua zahteve ¿ensk v ozir jemalo v li narodnih parlamentih in v 33 državnih in drugih legislatura!!. Največji u-spehi so bili doseženi v Ameriki. Nemčija. Berlin, 15. junija. — Petindvajset letnica, od kar je nemški cesar zasedel prestol, se, je danes pričela povsod mirno slaviti. Berlin tvori te dni središče prihoda tiijeev, kakoršnih glavno mesto malo kedaj vidi. — Ogromne množine ljudi, o čim se ne moie predočiti, koraka po gla\ nih cestah semtrtja. Policija ni vsemu kos in promet je često oviran. Berlin kaj takega še ni videl, na kar sme Vil'če res ponosen biti. Italija. Rim. — Ko hitro bo mogoče izvršiti mobilizacijo, bodo trupe poslane v Libyle, da mkirotijo tamoš-no insurekcijo domačih arabskih plemen. Od zavzetja poprejšnjih turških posesti v severni Afriki, ni bil tako resen položaj za obstoj 1-talijanskega gospodstva, kot se je razvil v novejšem času. Aehmet Sherif. Veliki-senussi, glavar fanatičnega verskega in političnega arabskega tajnega reda, je razvil zastave “Jehads” "svete vojne” proti kristjanom. Po došlih poročilih so tri krščanske naselbine. ki »o se mirno pokorile italijanski vladi, zginile raz površja zemlje. Ženskam so samo radi tega prizanesli, da so jih potem razdelili bojevnikom za njihove harme. Baje je veliko orožja iz Francije vtihotapljenega v taborišče Ach-meda. Velikabritanija. London. — Kot naslednik odsto-pivšega J. Bruce Ismay (znan od ■“Titanio” katastrofe), bo dosedanji podpredsednik Harold A. San-derson predsednik “International Mercantile Company”. Balkan. Sofija. — V mnogih krajih Bolgarije se ponavljajo potresi. Znatna škoda je povzročena v in okoli Craboviee. V Trnovi so se v soboto ves čas čutili kratki toda močni sunki. — Tam je baje veliko ljudi življenje izgubilo. Vsled sesede hiš, je na tisoče ljudi brez strehe. Turčija. Carigrad. — Tukaj je bil 'V eliki vezir M abóme d Šefket paša napaden in umorjen. Eden sin bivšega Velikega vezirja Kiamil paša je aretiran, ker je na sumu. da je v nekaki zvezi z umorom. Španija. ‘Madrid. — Spori v liberalni stranki so vzrok krize v političnem položaju, ki je v zadnjem času prispela do vrhunca pri glasovanju v senatu s tem, da je 37 liberalcev glasovalo proti vladui predlogi. Vsled tega poraza, je grof de Iiomanones svoj ministrski unad zopet odložil. J aponsko. Tokio. — Grof Gombei Yamamo-ta, japonski ministrski predsednik, je izjavil, da obžaljiuje ker še ni x-ešeno vprašanje ealiforniške-ga posedanja zemljišč po inozem-cih. Pred časnikarji je govoril o zunanji politiki, v katerim je povdarjal važnost sporazumljenja med Japonsko in Zdr. državam; zatoraj je potrebno vkireniti primerne odredbe in pričakuje zaupajoč, da se bo vse uredilo prijateljskim potom. Nadalje je naznanil, da bo vlada uvedla upravne reforme, po katerih se bo prihranilo $35,000,0Q0. Philippine. Manila. -— Iz Baysaya se poroča o silnih bojih med Amerikanci in vstaškimi Morosi. Morosi so zavarovani v neki trdnjavi ter napadajo Amerikance, toda vselej so odbiti z velikim izgubami. Amerikanci nameravajo sedaj, vso moč proti njim razviti. Mehika. Mexico City. — Širi se vest o predstojećih nadaljnih izpremeiu-bah v ministrstvih. Med drugim se je zahtevalo, da se odpove just ični ministr Rudolfo Reyes, sin generala Bernardo Reyesa, pristaša Diaza, kateri je prišel ob življenje v proti Madero Uprizorjeni vstaji v glavnem mestu. Mexico City. — Vstaši so zahtevali predajo mesteca San Luis Po-tosi, katero tvori ključ k olnatim izvirkom v Tampico. Oni stoje 4000 mož močni, med San Luis Potosi in Saltilo, in izvzemši Tampico imajo v svojih rokah ves Tamaulipas. General Blanquet, novi vojni ministr obeča, da bo ogroženo mestece varoval s splošnem napadom v državah San Luis Potosi, Nuevo Leon in Tamauplipas. In je naznanil da namerava ekspedicijo iz Vera Cruz, in tri vojne ladje bodo poslane v Matamoros. Pri tem pričakuje, da mu bode Jug pomagal. Durango je že 70 dni oblegano in prebivalci morajo slediti, če ho-,čejo da zaloge kmalo ne poidejo. Zvezne trupe so zasedle Zacatecas, katero so vstaši pred nekaj dnevi zapustili. Nujne rešitve. Dne 16. t. m. sta v tukajšnjim kriminalnem sodišču pričela poslovati dva nova pomožna sodnika, da rešijo nujne zadeve. Do 1. julija imora biti 82 važnih kazenskih procesov rešenih, sicer bi morali izpustiti dotične obtožence, če se jih do tje ne procesira. Zakoni določajo, da. obtoženec, ki nemon-e položiti varščine in je radi tega zaprt v okrajnih zaporih^ mora v teku treh mesecih od časa obtožbe, procesiran biti. Od 1. decembra m. 1. do 1. junija t. 1. je velika porota vložila 1924 obtožb, ki se nanašajo na 3000 oseb. V okrajnem zaporu je 648 obtoženih, ki čakajo na razprave. Do sedaj so bili sodniki Burke, Cooper, Kersten in Walker od katerih je vsak 400 kazenskih procesov rešil. Državni pravdnik Maclay Hoyne se je o-brnil do predsednikov okrožnih in superior sodišč, naj mu dajo zadostno število Sodnikov, katera sta dva sodnika odredila, da tam uradujeta, dokler bodo rešene nuja e stvari in pa, da ne bodo prenapolnjeni okrajni zapori. PRIJATELJ, nagovori vsakega rojaka, ki ga srečaš, da se naroči na list Glas Svobode. $2 na leto $1 na šest mesecev. Razne novice. Ženska volilna pravica v državi Illinois. Springfield, 111. — Poslanska! zbornica državne legislature je 11. t. m. sprejela zakonsko predlogo za žensko volilno pravico a 83 proti 58 glasovi. Zakon daje volilno pravico vsim ženskam, ki so almeriške državljanke in stare nad 21 let ter smejo voliti za vse ustavne urade Ju sicer : 1. Predsedniške volilne može. (Narodna volitev.) 2. Univerzne-Trustees. (Državne volitve.) 3. Colleetorje, Surveyor, člane d a v č n e - as s esso r k e - o b 1 a s t i, člane Board of Review, Drainage Canal Trustees. ('Okrajne volitve.) 4. Mayor, _ Aldermen, mestni klerk, mestni pravdnik, mestni blagajnik. (Mestna volitev.) 5. Predsednik Tillage Board, Trustees, Clerk in blagajnik. (Občinske volitve.) 6. Supervisor, Assesorje, Clerk, Collector, cestne komisarje. (Volitve mestnih okrajev.) Za sedaj so ženske še izključene od volitev: Zvezne senatorje, kongresne poslance, članov državne legislature, guvernerja, podgovernerja, državnega tajnika, Auditor, finančni blagajnik, šolski superintendent, generalni pravdnik, sodnike su-prem-, prizivnega-, okrožnega-, superior-, probate- in iktiminal-so-dišča, mirovni pravdnik, okrajne komisarje, okrajne sodnike, in Clerk e, Sheriff, okrajne blagajnike, Coroner in Recorderje. 'Očividko bo governer Dunne zakon podpisal, razen če je proti u-stavi. Izključeno ni, da ne bi biii v odobreni predlogi pustili kako “zagatko”, da zakon preprečijo. Kaj takega ne bi bilo prvič. Iti pa tudi ne bi bilo se čuditi, če bodo zakonu oporekali, saj nazadnjakov ne haanjka. Pretep v poslanski zbornici. ¡Springfield, 111., 14. junija. — Včeraj večer ob 6. uri bi bilo skoraj prišlo do splošnega pretepa v poslanski zbornici. Poslanec Gorman iz Peoria je pobil temperenč-nega vodja Wi'lsana. Trajalo je delj časa predno je predsednik McKinley napravil mir. Med posvetovanjem o Richard-sonovi predlogi je Wilson šel od republikanske strani k demokratični da govori z večiini poslanci, ko mu je Gorman zaklical, naj o-stane na svojem mestu ter ga imenoval kramarska duša. Wilson mu je odvrnil s plošno znano ameriško psovko in Gorman ga je udaril v lice, da se je krvaveč zvrnil. •Predsednik je nato hotel odgo-dititi zasedanje, toda poslanci niso dopustili. Bržkone se bo še nadaljeval spor med suhimi in mokrimi. Železnična nesreča. Blizo Hammond, Ind. je 13. t. m. tovorni-brzovlak Chicago, Indiana and ¡Southern železnice v o-vinjku povozil ročni železnieni voziček, na katerem je bilo 8 oseb, od katerih so 3 usmrčene 5 pa ranjene. Oznanjevalec ljubezni do bližnjega. McAlister, Okla. — Župnik W. Click je bil aretiran, ker se je branil poklicati zdravniško pomoč k svojim dvetaa zelo bolnima otrokoma. Oba otroka sta umrla, in župnik je pod jamstvom $1000 obtožen uboja. Po stari navadi. Bibberg, Minn. — Oscar Parrel je bil 14. t. m. v zapor obsojen na nedoločen čas, ker je nekemu in-djanskemu dekletu whisky prodal. Razprava je dognala, da neka tolpa v okraju od Pelican Point, blizo mesta Orr, deluje z namenom, da na rezervaciji bivajoče rdeče-kožce ocigani za denar, kožuhovino in druge vrednosti. Da se to ložje doseže, se jih popred opijani. Poštno povzetje pri paketih. . Washington. — Na vse poštarje v Zdr. državah je izšlo navodilo glede postopanja povzetja (C. O. D.)-poštnih paketov, katero stopi v veljavo 1. julija. Znesek, ki se povzame na vsako posamezno pošiljatev, ne sme $100 presegati. Pristojbina za povzetje znaša lOe, kateri so za plačati od odpošiljatelja s paketno znamko, ki se na paket prilepi. Ta pristojbina obenem zavaruje vsebino paketa proti izgubi, vendar se v tem slučaju ne imore zahtevati' večje odškodnine, kot največ $50. Pošiljatelj paketa dobi pobotnico pošiljatve, na kateri je razvidna svota povzetja, kar bo tudi na dostavnici zaznamovano. Prijemnik, potrdi prijem na dostavnici, katera nadomešča poštno nakaznico. Deželni pismonoši znajo spre jemati .povzetne pošiljatve ter jih oddajati po mestnih in deželnih pismonoših kakor tudi po posebnih selih. Zopet naselniški zakon, Washington, D. C. — Takozvana Burnett-Diliingham predloga pride v poslanski zbornici zopet na glasovanje. Kakor znano, določa predloga gotovo izobrazbo za priselnike in ravno tako so določene druge izpremembe naseluiške postave. 'Predlaga je bila v zadnjem zasedanju od obeh zbornic kongresa sprejeta, toda takratni predsednik Taft jo ni podpisal. Preko veto predsednika je v senatu bila zopet sprejeta, medtem ko je zbornica z veliko večino odklonila tako postopanje. ¡S tem je bila zapečatena usoda predloge. Preskušnja naobrazbe zahteva od vsih prise talk o v v starosti čez 16 let, da znajo v Angleščini ali sploh v kakem evropejskem jeziku citati in pisati. Izvzeti so samo bližnji sorodniki ali rodbinski člani ameriških državljanov. Po določilih predloge so nadalje izključeni vsi tisti, ki ne morejo postati ameriški državljani, razen če kakšna pogodba obstoji, ki dopušča naseljevanje. Civiliziranje Morosev. Washington. — Brigadni general Perslhibg je pričel napadati Morose, To se godi v soglasju z načrtom, da se razorožijo polcivi-liziirani plemeni v južnih delih Philippinskih otokov in da se trajen mir napravi. V severnim delu otoških skupin se je razorotženje mirnem potoni izvršilo, in upanje je da se bo tudi to doseglo vsled vpliva sultana iz Jolo pri divjih plbmenih v Jolo-skupinah in v Mindanao. Tozadevno pogajanje se že dlje vrši, dokler se je pokazalo, da se razoro-ževalna politika more le s silo izvesti. DELAVSKE RAZMERE. West Virginija. 'Charleston, W. Va.. 16. junija. — Poročila iz raznih zbirališč minerjev so došla danes v jutro, ki kažejo na to, da bo v West Virginiji prišlo do novega štrajka. 'Minerji v Ekadale in v gorah blizo Rayford so glasovali, ne na delo se vrniti. Boj se bo danes pričel. Posestniki premogovnikov niso držali go-vernerju in minerjem dano obljubo, da 'zaposlijo minerje, brez da bi del tistih kaznovali. Od tod razgoreenost minerjev. ■Senator Martini, član preiskovalnega komiteja nazivlje posestnike premogovnikov “nenasitna banda”. Lee Calvin je pred preiskovalnim komitejem izpovedal, da je on z druhalijo šerifov pod vodstvom posestnika Quinn Morton in šerifa B. Hill neko noč se peljal skozi štrajk-distrikt in da so le-ti kempe, kjer so stavkajoči minerji šotorili, po noči obstreljavali. On se je branil vdeležbe tega početja. Imeli so seboj izvrstne pu- Naročnikom in zastopnikom “Glas Svobode”! Že v zadnjih par številkah smo pozivali vse one naše naročnike, ki nam dolgujejo na naročnini, da najkasneje do 1. julija t. 1. poravnajo zaostalo naročnino in naj isto takoj ponovijo, če želijo 6e zanaprej naši naročniki ostati. Kes je, precejšnje število se je odzvalo našemu pozivu, toda velika je pa še armada onih, ki trdovratno molčijo. Tak pojav je Obžalovanja vreden; vsak delavec, ki ne dobi toliko plače, kot bi jo rad imel, se huduje in jezi nad kapitalisti, češ, premalo mi plačajo. Vse to je že res, toda, mar smo mi kapitalisti da se valjamo v denarju, ker se nam pravočasno ne pošlje, kar nam gre?! Ne, nismo! Delavci smo kot Vi naši naročniki, živeti moramo kot Vi, a stroške imamo pa večje kot Vi, in ti stroški morajo biti točno pokriti vsak dan, vsak teden in vsak mesec. To je razlika med nami delavci. torej vidite, da kakor ste Vi Vašega plačila vredni, tako smo tudi mi, samo razlika je ta, da med tem ko Vi dobite Vaš zaslužek vsake 14 dni ali ob mesecu, nalm Vi ¡ne daste tista $2.00 ali celo $1 niti ob letu! Tako ne more iti naprej in tudi ne bo šlo! Kdor noče biti naš naročnik, naj zaostalo naročnino poravna m nadaljno pošiljatev enostavno ustavi; vsaj stroškov ne bomo imeli. Tem potom tudi ponovno prosimo naše zastopnike, da v najkrajšem času obiščejo v svojem delokrogu naše naročnike in izterjajo zaostalo naročnino, oziroma isto ponovijo, vredijo imenik in nam do takrat poročajo. Naj še pripomnimo, da smo predzadnji teden pričeli graditi 'hišo za lastno tiskarno.. Da torej omogočimo dvakratno izdajo lista, veže vsakega somišljenika dolžnost, da vsak po svoje pripomore do težko pričakovanega cilja in sicer s tem, da v prvi vrsti pravočasno plača naročnino, potem pa da še vsak pridobi kajnajveč novih naročnikov. Tedaj da bo vsestransko prav prosimo, da vsak vpošteva to. * & X Zadnji in predzadnji teden smo razposlali tudi račune na vse, ki listu kaj dolgujejo, bodi si za oglase ali tiskovine, privatno ali za društva, ter prosimo da dotičniki to vpoštevajo in nam pašle- jo, kar nam gre. * *= * Nadalje opozarjamo rojake naročnike, ki se preseljujejo iz kraja v kraj, da nam vedno poleg novega tudi stari naslov naznanijo. Xek naročnik piše: sem se ¡preselil iz Pennsvlvanije v Kokomo, ind., pošiljajte mi list sedaj sem. Drugi se je preselil od tam sem in zopet drugi od tu tam, brez da nam naznanili poleg novega tudi staro bivališče, in ko lista ne dobijo se jezijo — mi pa tudi, ker nismo vsegavedni, da bi na pr. izmed 2000 pennsylvanskih naročnikov. brez da vemo za naslov, kar po tem ali onem posegli in ga prestavili. Naznanje tudi drustvam S. S. P. Zveze in G. D. P. in P. Družbo, to je onim, ki dolgujejo naročnino za list Glas Svobode kot društveno glasilo, po sklepu konvencij, da se mora vsako teh društev na glasilo naročiti. Mi bomo vsa ona društva, ki do 1. jut naročnine ne poravnajo izročili kolekcijo istih gl. odborom ozir. gl. tajnikom. Ker se nam že neumno vidi vedno drezat, pisat t' brezuspešno ter povrh čas brezpotrebno tratit. Mi vknjižimo vsako društvo, ko hitro je sprejeto v Zvezo ali Dražbo in če ni kaj prav, ali če društvo lista redno ne prejema naj se takoj oglasi pri nas. - .. .. __ • : % % % ¡1 c ■ 1 ‘ ' Končno še v pojasnilo rojakom, ki se obračajo na nas za kak svet, da za. odgovor vedno prilože tudi znamko, in konertra kancu v pojasnilo tudi vsem onim, ki premalo pisma frankirajo, da bomo taka pisma v bodoče vračali ozir. jih ne bomo sprejemali. Uprava “Glas Svobode”. 3622 W. 26th St., Chicago, 111. ške, katere so med seboj razdelili, ko hitro so zagledali kampe. Brezobzirno so streljali na šotore in videti je bilo, da so se pri tem kratkočasili. Na vprašanje, če niso popred iz kemp streljali, je irekel Calvin: “Ne, prvi strel je bil oddan iz- železničnega vlaka. Neka žena z malim otročičkom je bila v nogo zadeta in težko ranjena. Streljalo se je kar tja v en dan, kamor je priletelo. Od končne postaje so se zopet nazaj peljali in na povelje Quinn Martona so kempe ponovno obstreljevali. Ta podla lopovščina se je vršila ponoči. Cisco Estep je bil pri svojem domu ustreljen. Žene in otroci so bili ranjeni.” Preiskovalna komisija je bila silno ogorčena, ker je bil ta nočni napad izvršen, predno je bila poklicana vojaška pomoč. Neki miner je izpovedal, da ko je oklopni voz s šerifi dospel blizo Paint Creek Junction, bile so luči v železničnem vlaku ugasnjene in pričel se je pravi ognjeni dež spuščati na Holly Grove. ¡Streljalo se je s strojnim puškami. On trdi, da se je še le potem streljalo, ko je k tem lokomotiva dala znamenje. Šerif se je pozneje branil, da bi na kemipe pustil zopet strelati, ker se je v šotorih nahajalo mnogo žensk in otrok. Neki drugi premogar je rekel, da oborožena čreda posestnikov vodi pravo strahovlado. Charleston, W. Va., 16. junija. — Uradniki United Mine Workers unije so od zveznega sodnika Keller, postavljeni vsak pod $1000 jamstva. Proti njim naperjena obtožba. pride na vrsto razprave še le 18. novembra. —- Boston. — 7000 vslužbeneev "Boston vrhutalne železnice” bo glasovalo radi stavke, ako želez-nična dražba ne ugodi zahtevam ntnijskim delavcem glede plače in delavnega časa. Uslužbenci zahtevajo delavni dan 9tih ur namesto enajst. Delavska usoda. New York, 16. junija. — Pri .gradnji novega “Subwaya” se je porušil del tunela ter pokopal v njeni delujoče delavce. Storili so se vsi na pari da bi rešili ponesrečence ; do sedaj so našli 10 mrtvih, toda minulo bo še najmanj 24 ur, predno bodo .dobili še dva pogrešana. Ponesrečeni so večinoma Italijani in Ogri. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: Za $ 10.30 Za $ 20.40 Za $ 40.80 Zct! $ 81.60 Za $ 102.00 Za $ 203.50 1000 bron Za $ 406.00 Za $1015.00 ...5000 toron 'Poštarina je všteta pri tefh svotah. Doma se nakazane svote ¡popolnoma Iz* plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno 'hiranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprllMne-je ¡do $50.00 v gotovini v priporočenem ali Tegi'striranem piismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO., 82 Cortland St., New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland, O. rOD PLUGA DO krone] ZGODOVINSKI ROMAN. S°ISAL JAKOB BEDENEK. | . ________________________«*Î DRUGI DEL. ('Nadaljevanje.) XVI. “čemu pač, draga duša? Rad bi vedel za tiste Vaše dolžnosti! Ali se Vam ne zdim nesramen, če Vas prosim zanje?” •\Ne, da bodete videli, kako odkritosrčno govorim z Vami, naštejem Vam tudi te lahko. Prva dolžnost je vendar, rekla bi, dogovoriti >,e v tem oziru z mojimi redniki. Teh dveh poštenjakov, ki sta se me usmilila pred leti tako nesebično iz gole krščanske ljubezni, vendar ne moreni zapustiti meni nič, tebi nič. Moj Bog, kaj bi si morala misliti o meni! V drugi vrsti se mi zdi pa tudi potrebno, brata vprašati. Ali mislite, da ne?” “To seveda bi bilo vse treba, če bi — ee ne bilo že zgodilo! — Predno sem še govoril z Vami o tem, kar sva se menila, dogovorili smo se z bratom in z redniki Vašimi. 'Prvemu je bil moj predlog jako po volji, drugi so osupnili, kajti jako radi Vas imajo! Ker se pa nadejejo, da je Vam na srečo, ne bodo ugovarjali, menda tudi vedo, da bi jim ugovor ne koristil, kdo ve kaj.” “Tako?” začudi se Polonina, “moji ljudje, pravite, da o tem že vedo, kar se je za mojim hrbtom pletlo, ‘kako pa, da meni do danes živa duša ni kaj zinila o tem?” “Hotel sem tako, da iz mojih ust čujete ponudbo, katero ali vzprejmete ali pa odbijete!” “Kdo pa Vam je porok, da bodete srečni z mano? Težko da bi bili zadovoljni z menoj brez tiste požrtvovalne ljubezni, katero sme vsak čas terjati mož od žene.” “ O gospica, meni zadošča iz prva samo prijateljstvo Vaše, katero v ljubezen razširiti bode moja bodoča in jedina skrb. In da Vam nisem zopem, to menda smem že danes sklepati iz vsega Vašega vedenja.” “0 tem se niste motili, in menim, da nisem nedostojna, ako Vam priznam, da ste mi prav vrlo po volji. Gospod nadporočnik, ne bodem se dalje branila seči Vam v roko!” “Ali je res, dekle zlato? Na mojo desnico, odslej posvečeno tebi na pomoč, varstvo in obrambo! Ta le mali prstan, spomin matere moje, nataknem ti za spomin na to presrečno uro. Okleni se me in hitro nazaj med veselo družbo, kjer gospodom nemudoma naznaniva zaroko. ’ ’ iPolonilci je bilo tako dobro, tako lahko pri srci, kakor že davno ne in kaj bi ji tudi ne bilo, saj je vendar našla človeka, ko se ga je najmanj nadejala, na katerega se ji bode opirati po težavnem poti tega življenja. Domov ni smela, boječ se, da bi jo zopet ne prijeli, in tudi, kakošno veljavo bi še imela v domačem kraji, če so jo v Ljubljani učeni gospodje spoznali za eopernieo. Otroci bi se skrivali pred njo, matere bi križale svoje dojence vpričo nje in njene vrstnice bi se ji umikale. Rednike in brata je sicer našla, toda kdo ve, kako dolgo traja vse to? Čez noč lahko vsi trije umro in ona ostane zopet sama in zapuščena na širnem svetu. Mož, pravi mož je vendar več nego brat in več nego rednik in bodisi ta še tako dober, še toli skrben. General Rouvroy je imel še vedno veliko besedo in je nad mero povzdigoval francoske modrijane, ki so svetu s svojim ukom prižigali novo luč. Glasno so mu ugovarjali drugi, ko se je vrnil Pauer s Po-lonico in sedel poleg Vege. Pauer je Vegi nekaj pošepetal, v tem pa se je Polonica, sedeča ob drugi strani majorja, zardela do čela. Major dobrovoljno prikima in gre k redniku Poloiničinemu, kateremu tudi nekaj šepne na uho. Generalisimras to videe, pravi smehljaje, ko je general Rouvroy u-tihnil: “Major Vega prenaša skrivnosti. Ali jih smemo zvedeti tudi mi drugi? Šo-li morda, zopet Turki blizu?” “Nič takega, ekscelenca.” odgovori namesto majorja predsednik. Ravnokar sem čul veselo novico, da sta se gospod nadporočnik Pauer in moja hči, sestra gospoda majorja Vege, pred nekolikimi trenutki kar potihem brez naše vednosti — zaročila.” Splošno začudenje v veseli družbi. Predsednik nadaljuje: “Ker šta oba polnoletna, zato jima pač ne gre ugovarjati, in jaz predlagam, da se za>-roka tu še jednoč javno z vrši pred nami. Novozaročencema napijem s polno kupo, naj ju Bog poživi še mnogo let zdrava in zadovoljna do pozno starosti. Kakor mili mi nevesti iz srca privoščim blagega in junaškega moža, katerega si je- izvolila, tako presreno mi je žal, da se loči naše hiše, kjer smo tako srečno živeli devet let. Ker me Bog ni oblagodaril z lastnimi o-troei, pohčeril sem tebe, draga moja, zanašajoč se, da nama bodeš na stare dni v tolažbo. Ker se je pa to sedaj drugače zasukalo-, bodisi tako! Da mi ne pojdež prazna od hiše; obljubim ti tukaj vpričo vise te prečastue gospode, da odštejem na dan poroke, katera bodi po vajini želji že v štirih tednih, deset tisoč cesarskih cekinov, s pogojem, da naju vzameta s seboj v prestolno dunajsko mesto, drugih deset tisoč pa dobita po najmi smrti. Jaz, kakor tudi moja žena bi ne mogla živeti brez Polo-ni-ce, zlasti ne tukaj v turškem o-bližji, tako se nama je priljubilo to srenotmilo dekle. Vam pa, gospod nadporočnik, častitam od vsega srca, da ste dobili takega angelja za nevesto. Bog vaju poživi mnogo, mnogo let!” XVII. Turški boji, katerih smo izkusili Slovenci izdatno več, nego naši sosedje Nemci in Lahi, bili so vselej groizni in strašni. Zapisani so ostali s krvavimi črkami v zgodovini našega naroda. Še groznej-še pa so bile stvari, ki so se pripovedovale iz tistih bojev. Najmanjša novica brez vsakega pomena je narasla spotoma v naši deželi tako grozno, da se je koža ježila tistim, ki so jo slišali. Pozvedoval seveda ni nihče, ali je resnično, kar se pripoveduje od vasi do vasi ali ne, in čemu tudi? Ljudje so tako govorili in pravili dalje, kakor govore in pripovedujejo še dandanašnji, za resnico pa se brigaj tisti, kdor posluša, če mu je že tolikanj do nje. Takšno novico je prinesel jeseni leta 1789 zagoriški kovač iz Ljubljane. V Ljubljani je slišal pogovor o generalu Laudonu in Belem Gradu, katerega je vzel Turkom. Mož je tudi slišal, da so Turki ujeli nekaj cesarskih vojakov, predno je Beli Grad padel, in da so jetnikom porezali glave in jih na teknili po trdnjavskem nasipu na drogove. Domov prišedši, vedel je kovač že prav izvestno, da je bil med obglavijenei tudi Vehovcev častnik. Vehovko je ta sama na sebi ne neverjetna novica grozno potrla. Ne, ker se je morda danes ali jutri zanašala na bratovo pomoč, temveč ker ga je ljubila in bi ga bila rada videla vsaj še jedenkraf. INa Vehovca je novica o svakovem žalostnem konci vplivala izdatno manj, nego je bilo pričakovati. ISaj ga itak ni bilo nikdar blizu, odkar je on gospodar pri hiši in toliko da se ga je še spominjal, zlasti sedaj, ko se mu je godilo dobro, kajti vožnja v Trst, kamor je že dvakrat naložil po dva voza, obnesla se mu je vselej izborno, in mož si je več prislužil, nego je mislil. Živež, zlasti boljši, spravljal se je od naše strani v Trstu vedno lahko in dobro v denar, ker vožnja ni stala toliko, kakor iz družili dežela in pa, ker bližnja okolica tržaška navadno niti toliko ni pridelala, kar je potrebovala sama zase. Čuda torej ni, da je imel Vehovec že po jed-¡noletni vožnji skupaj svoto, s katero bi bil lahko poplačal malone ves dosedanji dolg pri kovači; toda tega ni storil, ker je že jel trgovski račun jati. Četudi so bile o-bresti po deset od sto na leto navadnemu kmetu res previsoke, vendar si je Jaka v svoji premetenosti izračunjal, da mu glavnica, katero ima v rokah, skoro na mesec prinaša te odstotke. Naj torej dolg le ostane še vsaj toliko časa, da bode imel še več pod palcem in mogel po poravnanem dolgu tržiti v Trst, No, misel ni bila napačna, če bi bil Jaka, kakor se spodobi c-preznemu podjetniku, jemal v poštev tudi nevarnost vsako jake izgube. Kovač pa tudi ni silil na plačilo, ker mu je bilo Vehovčevo posestvo za to svoto še vedno zadosti dober porok. V tej dobi se snide Jaka na poti v Trst na Opčini v gostilni, kjer je navadno napajal, z jednim tistih prijaznih ljubljanskih gospodov, s katerimi je v Ljubljani izpraznil marsikak bokal vina in dostikrat 'kvartal večinoma z dobičkom. “Oho, prijatelj, kaj pa je Vas semkaj zaneslo?" vpraša Vehovec Ljubljančana, kateri ga je takoj klical pit, ko je Vehovec stopil v hišo. “Po opravku sem prišel tu gori,” odgovori Ljubljančan. “Pa menda vendar ne iz Ljubljane ; nekoliko daleč bi bilo semkaj po opravkih,” pristavi Vehovec. “O kaj še, iz Trsta sem se pripeljal semkaj. Ali ne ostajate v Ljubljani pri 'Zeleni žabi’, da me miti pogrešali niste? Saj sem že skoro pol leta v Trstu.” “Tako?” začudi se Vehovec, “pogrešal Vas res nisem in kako tudi, ker je druščina prijaznih gospodov pri ‘Zeleni žabi’ vedno tako obila, da posaimičnika niti pogrešati ni. Kaj pa delate v Trstu, če smem vprašati?” “Tudi tega še ne veste?” čudi se sedaj Ljubljančan. “Trgovec sem tukaj, in prav dobro se mi godi. Veliko trgovino z živežem in deželnimi pridelki sem pričel, ki mi gre, hvala Bogu, prav dobro izpod rok. Tržaški trgovec takoj naroči bokal prosekovca in prične Vehovcu na dolgo in široko razkladati o velikih uspehih, ki bi se dali v Trstu doseči z domačimi pridelki. “Drugega mi ne treba, nego stalnega in zanesljivega zakla-datelja iz naših krajev.” “No, no,” pravi moški Jaka, “če hujšega ni, temu se že pomaga. Koliko pa bi potrebovali na teden blaga?” “Najmanj po štiri voze, kakor so Vaši.” “Him, hm,” praska se Jaka za ušesi, ki ni mislil na toliko potrebo, “to mi je seveda že nekoliko preveč, po dva voza na tri tedne bi Vam pa lahko dovažal, ee bi Vam bilo moje blago po volji?” “Oglejva si ga,” reče trgovec in vstane. Moža odideta iz hiše. — “Blago Vaše ni napačno, prav takega si želim, če mi ga hočete redno dovažati, tedaj ste moj mož in plačam ga Vam rad po četrtini bolje, nego bi ga razpečali povsod drugje. Toda zanesti bi se moral na Vas. Potem pa še nekaj. Jaz imam veliko trgovino po morji, katera zahteva dostikrat veliko denarja kar hkrati; o takih prilikah je treba malenkosti za nekaj dnij popolnoma pustiti v nemar. To se pravi po domače, Vi bi morali biti dovolj trdni, da bi o takih prilikah, 'kadar gre veliki moj denar po morji, pripeljano blago tudi lahko nekaj časa dali na upa-mje.” “Tudi to bi se dalo napraviti,” pravi Vehovec in se potrka ob telovnik, pod katerim ima pripasan jermen za novce, “saj hvala Bogu še nismo tako pri 'konci. ” “Saj bi ne bilo zastonj,” nadaljuje trgovec, “kadar bi se to primerilo, nagradil bi Vas z nekaterimi odstotki več, nego samo z dolžno glavnico, kakor je tukaj red pri trgovcih. Ako ste torej moj mož, pa udarite!” Trgovec pomoli belo svojo roko Vehovcu, ta udari, in pogodba je sklenena. “Pa takoj danes zafpeljite k meni, ker sem se na svoje oči prepričal, da imate jako čedno blago. Meni je poglavitna reč. da spravim, kar morem lepega blaga skupaj, ker imam le veliko gospodo, kateri prodajam, in ta je jako izbirčna. Menim, da bodeva oba dobro izhajala,” konca trgovec in poravna račun za oba, kar ga v Vebovčevih očeh dvigne še izdatno više. “Šmencana reč,” misli Vehovec sam v sebi in si mane roke od samega veselja, “vlaka, ti si pa res srečen človek! Kakor se prestopiš, povsod zgolj sreča in dobri ljudje, ki ti gredo na roko. Če pojde tako dalje, kmalu bodeš prva oseba v moravski fari in še za župana te izvolijo.” (Dalje prihodnji?.) Listnica uredništva. -o—o — Neštetokrat prejmemo dopise, seveda da jih priobčimo. Dve ali tri vrste vsebujejo delavske- ali eel-o vremenske razmere, a takoj se vsebina dopisa izpremeni v naj-pristnejš'o reklamo. Eden hvali podnebje in ugodnost za nakup zemljišč v svrho farm, drugi vabi na to in ono veselico ali piknik, tretji hvali in priporoča to ali ono tvrdko za dobavo društvenih zastav in regalij itd. Na kratko rečeno : same reklalme pod pretvezo “dopisa”. Cenjenim dopisovalcem naj bo enkrat za vselej povedano, da taki in jednaki “dopisi” ne spadajo v .področje uredništva, marveč v on,o upravništva, katero bo za vsak takšen dopis, ki vsebuje reklamo, zahtevalo za priobčitev plačilo po določeni ceni od vrste ali palca. Vse stvarne dopise in članke, ki imajo pomen in korist za javnost, priobčujemo brezplačno, 'a vsi zgoraj omenjeni dopisi pa spadajo med oglase, poslano itd. ter bodejo na. koncu označeni z “Advertisement”, kakor zahteva poštni zakon, .in morajo hiti — plačeni. Končno'še pripoimnimo, da ne bcmo priobčevali več dopisov, v katerih sta si dva osebna nasprotnika v laseh. Take osebnotsi nimajo nikake pomene za javnost, pač pa se srd in sovraštvo šiiri. Često se iz nič izcimi dolgoletno nasprotje, medtem ko nam je silno potrebna sloga in cdinstvo. Torej prosimo, da se te vrstica vsestransko upoštevajo, ker red mora biti pri vsaki stvari. S* Dopisi, kateri niso danes priobčeni, pridejo na vrsto prihodnjič. Uredništvo Gl. Sv. CLEVELAND. Pomlad je. Minuli so nadležni zimski dnevi, ki so prisilili vsakogar, vrteti se v okrožju tople pečine. Lahkeje nam dihajo pljuča in vsakdo z nestrpnostjo pričakuje prostega časa, da z veselim srcem poleti na sveži zrak. Tole gospodične v novih pomladanskih toaletih promenirajo po ulicah. — Poslednje pa upljiva tudi na mladeniče, da tudi oni nočejo zaostati, kajti mučivo je, predstavljati se mičnim znankam v slabem kraju. Isto store pa tudi poročen-ei in to tem lažje, ker nimajo tiste skrbi, katera muči, uboge samce skozi in skozi. In vi? — Li zaostanete? —- Nikakor ne. — Zglasite se pri mas in mi vam pomerimo obleko ali pa vam pretvorimo obrabljeno v novo. Čistimo, likamo, popravljamo moške, kakor tudi ženske obleke po zmernih cenah. Prepričajte se! I. SMUK, 4706 St. Clair Ave. Cleveland. Celoletna naročnina na “Glaa Svobode” je $2.00 (dva tolarja) Ima dobro slast. Dobro slast ima vsak človek, ki rabi vedno zoper želodčne nevednosti Severov Želodčni Grenčec (Severa’s Stomach Bitters) kateri se priporoča zoper razne želodčne neprilike. Cena $1.00. Pred kratkim smo prejeli sledeče pismo : “Zelo sem zadovoljen s Severovim Želodčnim Grenčecom. Imel sem slab želodec, ter nisem smel uživati mesa. Nisem mogel prebavljati jedil, ter sem mogel vedno rabiti odvajalne leke. Po vabljenju Severovega Želodčnega Grenčeca sem popolnoma ozdravel in sedaj imam dobro slast ter se dobro počutim.” Edward Nowak, Crescent, Ohio. Sedaj lahko spi. Vsi, ki so nadlegovani z nespečnostjo, nervoznostjo i ali z raznimi drugimi živčnimi neprilikami, bi morali T rabiti Severov Nervoton ki je tonika in hrana za oslabelo živčevje. Cena $1.00. Čitajte sledeče pismo : j “Povem vam, da mi je Severov Nervoton po- ? magal v moji živčni nepriliki. Sedaj lahko spim 9 in moja dušna potrtost je popolnoma izginila.” ©. A. Garray, Bordulac, N. Dak. i o Naprodaj so v vseh lekarnah. Kadar kupujete zdravila, recite izrečno, da hočete “Severova”. Ne vzemite drugih. Ako jih nima vaš lekarnar, naročite jih od nas. 0 1 W. F. Severa Co. CEDrrs ZDRAVI ZOBJE CLEVELAND CLEVELAND so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov ta. trite v korenini in prihranite si mnogo bolečin kakor tudi stroškov. Ml smo si po večletnem delova ju pridobili simpatije vsih tukajšnlh Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem, katere ne poznate, pridite v domač urad, kjer vam postreženo z slovensko žensko postrežba. Vprašajte svojega soseda! DR. A. A. KALBFLEISCH 6426 St Clair Ave. CLEVELAND CLEVELAND Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer ■v y T V ? ? n? M MM PIPI S SHS Prank: Sakser Glavni urad : 82 Cortlandt St., [i NEW YORK, N. Y. | Pošilja DENARJE j * v staro domovino 1 potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. T »v— M innn 1111111 M j —- D S.S.P V Zveza J Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909, Giavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANT. FISHER, podpreds., 516 N. Bunker Hll-1 St., Loe Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa. JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St.. Michigan City, tod. POMOŽNI ODBOR: ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St.. Chicago, III. JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111. JOHN JEREB, 321 — 136. SL. Chicago, HI. FRANK GODINA. 1441 Fullerton St., Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jo«. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na J»hn Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl, odbora je vsako zadnjo sredo v mesecu v Stastny-evi dvorani. 2005 Blue Island ave. Cenili knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” 3622 W. 26. St., Chicago, 111. Agitator .......................11.80 AmerBkanci In povesti .............50 Andersenove pravljice .............50 Avstralija'In nje otoki............50 Babica.............................50 Bajk. in povesti, I. zvezek........75 ,, „ „ II. „ ...... -76 „ ,, „ III. „ ...... *75 IV...............75 Peter Prostak (vezana)............40 Pol litra Vipavca.................75 Pogreb, Blrez volje. Črtice. In druge povesti ..................50 Politično življenje Slovencev... .30 Popolna slovnica esperamdskega jezika .........................50 Pod spovednim pečatom; prva knjiga ........................ 1.25 Blagor na vrtu cvetočih breskev .50 Ped spovednim pečatom; druga Berite Novice, Politični listki ..$1.251 knjiga ........................ 1.00 Boj za pravico......................40 p°t spokornikov, in drugo...........50 Bolnik .............................50 ! pot za razpotjem, ( vezana) ___$1.50 Brambovci: zg. roman ...............40 Po-op II.........................$1.25 Brez dogme.......................$1.50 Povesti Maksima Gorki...............75 Brodkovski odvetnik ................75 Premaganci .........................30 Bolgarija in Srbija.................50 Pri Jugoslovanih ...................50 Barvaste črepinje...................30 j Prilike patra Bonaventure.........40 Človek in pol ...................$1.25 Pri stricu .........................40 Črtice .............................50 P™«>ka .............................20 Črtice z ogljem ....................50 Razporoka........................$1.00 n^toiiiAc žft ! Reformacije in socialistični boji Deteljica .................. . , gIoyeMkfll kmetoT ..................N Džungl...........................$1.00 Reliefi .......................... .75 Elizabeta . ...........30 Rječnik hrvatsko-slovenski..........50 Etiketa in' 'politika.'.16 j Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50 Gospa Judit........................75 j Vrjanko $1.00 Gospod Janez, Kmetske slike i dr.$2.00 ! Rusinja ..........................50 Humoristični leksikon ..............30 Ruska moderna....................$1.5# Jara gospoda, Očetov greh ....$1.00 Sami med seboj. Učenjak.............25 Igračke.............................75 Skrivnost najdenke .................30 Igralec, iz spominov mladeniča. i Skrivnosti srca .........................60 Roman ........................... 75 Slučaji usode ......................75 Ilijada -50 Socijalizam in modema veda... .50 Islandski ribič.....................50 ^pake ..............................76 Ivan Solnce; Grajski pisar ______$1.25 Izdajavec.......................... 50 Iz dnevnika malega poredneža.. .75 Iz nižin življenja .................50 Izlet g. Broška v XV. stoletje... .75 Jacoue Damour in Nais Micoulin .58 Jagok ..............................60 Jan Marija Plojhar. roman -------$1.75 Jurkica Agičeva ..................1.00 Kako vzgaja usoda..................40 Kacijanar..........................50 Kammfil s pesnikovega grob*.. .26 Kazaki.............................76 Kitajci in Japonci.................50 Knjiga za lahkomiselne ljudi... .$1.00 Križana usmiljenost ...............40 Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brumna ...................40 Krvava noč v Ljubljani ----------- 35 Kultura in politika................10 Lutrski ljudje, Testament ......$1.00 Lux in tenebris lucet..............50 Mali ljudje ....................$1.50 Mali lord........................ .76 Mali vitez v 3 delih............$2.50 Malo življenje.....................50 Med knjigami in ljudmi........... .25 Mina ..............................50 Mir božji ......................$1.60 Mladost............................40 Momenti.........................$1.25 Mož Simone......................$1.00 Najhujši sovražniki .............. JO Na bojišču.........................40 Na krivih potih....................40 Narodne pripovedke soških planin ........................... 1 -50 Na Žerinjah ....................$1.00 Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec In dr. .75 Novele in črtice, (vezana)......$1.50 Obsojenci ......................$1.00 Ob tihih večerih ...............$1.50 Ob zori.........................$1.00 Oče naš............................56 O kulturnem pomenu slovenske reformacije ....................50 Pisana mati ............-.........40 Pripovesti o Petru velikem.........75 Postrežba bolnikov .............. .20 Štiri ruske slike (vezana)....... .50 Štiri ruske slike (broširana)... .30 Straža........................ $1.00 Tajnosti španske inkvizicije, zv.. 06 Taras B?rljba ................... .75 Tartarin Iz Taraskona..............58 Tiber ¡us Pannoniens; (Kuzovci; vita vitae meae ..............$1.25 Tilho in drugi.....................75 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Turki pred svetim Tilnom (ve. zana ......................... 1.00 Ukrajinske dume ...................15 Undlna .......................... 45 Uporniki...........................40 Utrinki........................$1.00 Vaška kronika......................75 V dein J« rešitev............. JO Velik punt ........................75 Veliki trgovec.....................50 Vinjete ........................$1.00 V kamnolomu .....................30 V naravi.........................50 V Študentovskih ulicah ........ .75 Vstaja Škenderbergova (vezana) .40 V znamenju življenja.............75 Za bratoljubje ....................40 Zadnji rodovine Beualja ...........75 Za križen......................$1.00 Za srečo ..........................40 Za staro pravdo ...................50 Za vozom; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov ...........................40 Zgodbe te doline, šent florjanske .75 Zgodovina avstrlj.stoo.ogrske monarhije ............................25 Zimski večeri .....................•• Zlatokopi .........................30 Zlatarjevo zlato...................75 Zmaj iz Bosne......................50 žnamci ............................75 Življenja trnjeva pot..............40 Življenje in smrt Petra Novljana; Ella ...........................40 Naročilom je priložiti denarno vred nost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta. Stebri rimokatoliške cerkve obsojeni radi tatvine. Sodnik Seabury nadsodišča v New Yorku je obsodil odvetnika Martin J. Earley-a, ml. 28 let starega radi tatvine v enoleten državni zapor. Njegovega očeta istega imena tudi odvetnik se sedaj razprava vrši radi istega delikta in bo najbrže tudi obsojen. Earleys so strogi, po izreku debeloglavega Kranjca praktični klerikalci in mladi Earley ni nikdar videl druge šole od znotraj kot katoliške. Oče in sin sta prej živela v Long Island mestu. Na št. 57 Ohamber St. New York, sta izvrševala odvetniško prakso. Ne dolgo tega se ju je obtožilo, da sta si nepostavnim potom svojih klijen-tov denar prisvojila. — Mladega Earleya je tožil neki Joseph Lad-ka, brivec v Long Island mestu, da ga je pri nekem zemljišču 0-sleparil za $1,800. Starega Earleya pa toži neki Louis Ryan, iz New Yorka radi istih činov kot je bil mladi Earley obsojen z razliko, da je stari pobasal $3.000. Oba starega in mladega Earleya so stavili katoličani za vzgled dni gim, občevala sta s škofi in kar dinali. (bie !) Za zločin se je pokoril. Washington, 9. junija. — Niger Nathaniel Green, kateri je na Božični večer nad neko belo žensko izvršil zločin, je danes na vislicah storil pokoro. To je bil prvi zločin te vrste, ki se je v distriktu Columbia kaznoval s smrtjo. Predsednik Wilson je bil zavrnil prošnjo za milost. Ko so obsojenca privedli pod vislice, se je zgrudil in so ga morali gori nesti. Povsodi zima. Washington, 9. junija. — V državah Nove-Anglije in v Ohio-do-lini še ni bilo junija meseca takega mraza kot je bil minulo noč. Na zelenjadi in na sadnem cvetju je ogromne škode. Toplomer (Fahrenheit) je padel na 27 stopinj nad ničlo. Se potopil z vsem na krovu. Duluth, 16. junija. — Glasom brezžične brzojavke od parnika W. F. Snyder se je z železom naloženi parnik “Jesse Spaulding iz Chic age z vso posadko potopil. Parnik “W. F. Snyder” in “Jesse Spaulding” sta v gosti megli skupaj trčila, a ko sta se drug od druze ga rešila je ‘‘¡Spaulding’ v megli zginil kot senca. (Nekoliko trenutkov pozneje so se culi znamenja kličoč na pomoč, a “Snyder” ni našel ne sluha ne duha. Vlaka sta skupaj trčila. Standford, Conn. — Drugi del Springfield-brzovlaka je zavozil v prvi del in sicer blizo tukajšnje postaje. Štiri osebe so usmrčene, štiri težko veliko potnikov pa lahno ranjenih. Trčenje je bilo tako silno, da je lokomotiva dražega dela “Skylark” zadnji Pullman voz prvega dela do polovice prodrla. V “Skylark” je bilo 31 oseb. toda od teh ni bil nihče ranjen. Trdi se, da so bili signali prezreti. Velik umetni ogenj. Alliance, O. — Dne 11. t. m. sp bile štiri osebe od teh dve smrtno ranjene, ko se je v tovarni W. Wilmeta v Deerfieldu 10 milj od tukaj vžgalo 5 ton umetnega ognja .Dve cerkvi in več bič je porušenih. Škodo cenijo na $40,000. Ali ste hripavi? Odpravite hripavost takoj, pre dno se razvije v kako hujšo po sledieo. Severov Antisepsol se pri poroča za grgralo zoper hripavost in za antiseptično ustno izpiral Zaceli razdraženo sluzno mreno, 1 trdi zobrne in izčisti usta. Z veli kini uspehom se tudi lahko rabi slučaju nosnega katara. Po britju uteši razdražen j e. Cena 25 cento steklenica v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega in ne vzemite drugega. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. (Advertisement) Vprašajte po Vac. Donat sodo vici, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, 111. ROJAKI RAVNAJTE SE PO IZ GLEDU AMERIKANCEV ! NAZNANILO. -Članom društva “Delavec” št. 17 S. S. P. Z. se tem potom naznanja, da se vdeležijo prihodnje seje, katera bo dne 13. julija ob 9. uri predpoldne, polnoštevilno. Na dnevnem redu so važne točke za rešiti. Kdor izostane in se pri seji ne opraviči plačal bode v društveno blagajno 50c. Nadalje se društvenikom tudi naznanja, da se društvo ‘Delavec’ vdeleži piknika skupnih društev na Aulrori dne 4. julija na Gerši-eevi farmi, korporativno s zastavo. Pričetek ob 10. uri dopoldan. Več v lepakih. — Sklep seje 8. junija, za odbor: Vinc. Mikulich, taj. Texas je najboljša država v liniji, dokaz je, da gre vsak prvi in tretji torek v mesecu na stotine farmerjev iz severnih dežel tam zemljo pogledat in jo tudi kupijo Vprašajte na kakšni večji postaji kam se ljudje na farme največ na sel ju j e jo in zvedeli boste, da \ Texas. Texas ima najbolj varnostne postave, ima največji državni zaklad in, se tedaj plačujejo naj nižji davki. Kakšna goljufija ; zemljo je nemogoča, ker vsaka zemljiška družba mora položiti veliko svoto ko se inkorporira in za vsak prestopek je zelo velika kazen. Seveda se potujočim agentom denar nesme zaupati. Kupujte od lastnikov, dajte denar naravnost zemljiški družbi, ki lastuje zemljo. Ne plačujte agentom, sploh nikomur prej, da imate deed in abstract v rokah. V Texasu raste vinska trta kot v Calif orni ji ali v J-taliji in, tudi rodi in ne pozebe tako kot v severnih državah, ki samo raste in vprašanje je, če -tudi kaj rodi ali nič. V južno izhodnem Texasu, kjer se že tretja slovenska naselbina ustanavlja je zdravo podnebje, dobra pitna voda 15 do 25 čevljev globoko, je toplo celo leto in tudi ne vroče po letu. Zrak je suh, ker piha hladna sapa od morja, dežja je dosti 42 do 45 col na leto, splošna toplota je poleti 80 po zimi pa 52 stopinj, trava in tudi nekaj drevja je zeleno celo leto, živima se pase celo leto zunaj. Suknje in peči človek tam ne potrebuje, hiša s 4 sobami se postavi za. $100 (stodolarjev), drugih farmerskih strojev se ne potrebuje, ker glavni pridelki so: koruza, alfalfa, peanuts, zelje, krompir, čebula jagode ia sploh vse vrtne rastline, fige, oranže, mandel-ni, breskve, češple, orehi itd. Vinska trta- že drugo leto rodi, divja trta ima jagode debele kot slive, toraj tam se bo pilo vino. Zemlja je obraščena z mladimi borovci in hrastjem in je črno peščena ilovica, zelo lahka za delati in rodovitna; ni nobenega kamenja in ne štorov, skoro ravnina, visi toliko da se voda povsod odteka. Sami napredni rojaki smo tam kupili, ker če gremo na farme, hočemo tudi tam živeti, ne pa da bi kupovali v krajih, kjer se ameriški farmer ji proč selijo in da bi zmrzovali 6 mesecev in po leti, ako malo zamudiš pravo vreme, pa že zgubiš vse pridelke. V Texas lahko seješ, sadiš in domu spravljaš pridelke vsak mesec skozi celo leto. Amerikanci iz Californije in Floride se zadnje leta trumoma sele v Texas, kjer je zemlja in klima še boljša kot tam in je zemlja še sedaj po ceni in še na izbero. Texas je še v povoju za uitnetno kmetijstvo. — Pred par leti so bili tam večinoma sami raneerji, sedaj se pa zemlja prodaja na drobno. Texas bo imel najboljšo trgovinsko zvezo, ko se odpre Panama kanal, tedaj bo tudi zemlja 5 krat dražja. Toraj zavedni rojaki ne ozirajte se na lepe oglase in pridružite se 'nam, da pokažemo klerikalcem, da smo zavedni in da se naselimo v kraj, kjer botao lahko izhajali. V Texas so 'do sedaj kupili sami svobodomiselni rojaki, večinoma vsi so znani v javnosti kot boritelji za napredek. Čas je, da se rojaki začnejo bolj zanimati za kmetije, ker maj-ne in tovarne bodo čimdalje slabše. Ako nas je v Ameriki 150,000 in ako se jih 10 proč. naseli na farme bo 15,000 slovenskih farmerjev, tedaj bomo imeli tudi .večji vpliv pri Amerikancih. Kdor ljubi zimo gre na sever, kdor je MRI STROVE! (Sob* štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAM, H,! Tki., («S« MAIN pa rad celo-leto zunaj hiše naj gre pa na jug, in po zimi bomo Texi-kanei preskrbovali delavce z svežim- živežem poleti pa vsi skupaj. V naših naselbinah je vse boljše kot na Kranjskem, ker 'ko bi samo tako bilo, bi se ne splačalo iti na kmetijo. Ako hoče kateri postati met v Ameriki mora tudi biti veliko na boljšem, kot v Stareta krali, drugače je boljše, da ostane pri svojem poslu kjer je. Toraj pomislite dobro, poglejte vse slovenske naselbine in nazadnje idite v Texas, in jaz sem gotov, da boste tam kupili. Rojakom, ki so se že naselili naznanim, da se tudi jaz kmalo tam naselim, ker kakor se idi bodo kmalo dosti maju in to-arn zaprli in tedaj bo čas preseliti se na faitae. Pišite po več pojasnila na: MATH GAISHEK, R. R. No. 2 Nokomis, 111. (Advertisement) Slovencem dobro znani češki lekarnar J. C. Hermanek, iz Centre ave. in 18. ceste ima sedaj svojo lekarno na 4016 W. 26th St., 7 vrata zapadno od 40. ave. Slovencem v bližini ži-ečim se priporočam. The Konrad Schreief Ca, Sheboygaii W1h, Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naš« pivovarne je najboljše. ODVETNIK PATEWT J. F. HALLER GOSTILNA prve Trat«. Magnet piro, mrzel in gorak prigrizek. Doma® is importirani likerji. Tel. Canal *098. 210 3 Blue Island Av. cor. 21.St Dr. B. K. Simon e k ZOBOZDRAVNIK. 1669 Blue Island Avenue. Tel. Canal 2127 Uradne ure: Vsak dan od 9 jutro do 6 ure veder; ob nedeljah od 9 do 11 ure predpoldne. Tel. Canal 376 RUDOLF SMRČEK Edina slovenska knjigoveznica v Ghicagi 1623 BLUE ISLAND AVENUE Se priporoča rojakom. Najnižje cene. -&t ROJAKI V CHICAGU POZOR! 'Naznanjam, da razvažam na dom DOMAČ KRUH INaroeite ali pišite dopisnico JOHN QUAL£ZZA 2138 W. 25th St. Chicago, Telefon: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. DnUsk» cigare. Potnik) dobe pri meni čedna prane čuta. Potratam vsakemu točno ln Uborno. MARTIN POTOKAR 162S S*. Center A v*, Ciringo, DL G VOKOUN 1411 W. IStb St,. CIlicag». V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak it vseh dežela. Slovenci, oglašajte m pri meni! Telefon Canal 2301 Popravi jal-nica dežnikov in pip m kupite zdaj pri M. KARA 1919 S«. HÀLSTED ST. «•r. 19. Pinc*. Novi spomladni vzorci Phone: Canal 80. H0ERRER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Strest Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. SLOVENSKA GOSTILNA kjer ne toči vedno sveže Schoen-kofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše linijske cigare. , Kegljišče. ANTON MLADIČ 2348 Mae Island Ave. Chicago. Dobra Unijska Gostilna,*'" a« dobi mrzel in gorak prigri-aek. : Pod Jos. S. Stastny 2005 Blue Island Ave. ▼eliká Dvorana za druBtvene ln unijska seja, ta druga dvorana za konoerta, žanitv« ln zabava, Social Club Saloon — Edina slorensk n tv- dka v mestu — J, Klancbnet in J. PungerfiiS 312 Garrison Ave. lastnika In prodajalca likerjev n« debelo. Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKAJKSAS, Znanje in Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje. Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo. Fotograf 1439 W. 18. St. vogal Albert St. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca Bodovice mineralne vode in dragih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 140» Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam BINGO CIGARE CHARLES HLAVA, izdelovalec 2342 So. Kedzie Ave., Chicago. Telefon Lawndale 5616 i «•The Roosevelt Saloon’* ROCK SPRINQ8, WYO. A. Justin, lastnik ta trgoveo s vinom, cigarami, misttM (tron tod. — S« priporoča Sloven osti “Glas Svobode” fTh* Void* or Liwebtt) weekly pMbU.hed by" M V. KONDA (Si C O 3622 W. 26 Street Cfctcago, Illinois Subscription $2. OO per vetr. AdvertasementB on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski __________narod v Ameriki._________ ’ Olas Svobode* ikhaja vsaki petek —---------in velja--------------- BA AMERIKO: Za oelo leto..........12.00 aa pol leta...........11.00 SA EVROPO: Za oelo leto..........$2.50 aa pol leta. .........$1.25 Naslov za dopis* ib poSiljatv* j* GLAS SVOBODE S612 W. 26 STR. CHICAGO, ILL Pfi spremembi bivalifiča prosimo naročnik da nam naianino naznanijo poleg Novega tud • vasi naslov. $91 RAZPRAVA 0 NEKATERIH GLAVNIH NAČELIH SOCIALIZMA. Po H, F. Titus-u priredil R. J. Gradišnik. IV. POGLAVJE. Vlada strank razložena. Če sta toraj v Zor. Drž. samo dva velika socialna razreda, kot dokazano v našem zadnjem poglavju, namreč kapitalističen in mezden razred, kako pa da potem najdemo dve politični stranki, repu bi. in dem o k., obe zastopajoči kapitalističen razred, z mezdnimi delavci razdeljenimi med obe stranki? Če kapitalisti tvorijo eden razred s skupnimi interesi, nasprotujoč interesom meizdnih dela v cev, zakaj pa nimamo dveh velikih političnih strank, zastopajočih interese teh dveh nasprotujočih si razredov? Zato imamo dva vzroka. Prvič proletarec je neveden in se zato tudi ne briga za interese svojega razreda. (Največ jih je še pa danes, ki sploh ne vejo v kateri razred spadajo.) Kapitalisti porabijo vse svoje moči, časopise, knjige, šole, cerkve, različna predavanja, sploh vse v njih moči, da obdržijo delavca v nevednosti in tako tudi razdeljenega v dve politični stranki, 'katerih nobena ne stoji za mezden razred. Druigi vzrok da politični stran ki še sedaj nista razdeljeni po ve liki razredni črti v buržoazno in proletarsko, je obstoj dveh pod — razredov v kapitalističnem razredu samem. 'Pred ameriško državljansko vojno je demokratska stranka stala za razred južnih sužnje držcev, republikanska za kapitalističen razred na severu. Moderno mezdno suženjstvo n® severu je bilo bolj (lob ička no sn o, ko t pa “chattle” suženjstvo na jugu, toraj se je kapitalističen ra'zred na severu tudi hitreje razvijal kot pa razred sužnje-držcev na jugu. Od vojne sem je stala republikanska stranka skupno in zato tudi zmagovalno za hitro se razvijajoč kapitalističen razred. Demokratska stranka pa bolj ali manj stalno z.at slabejši element kapitalističnega razreda. Proletarski razred je pa stal neveden poleg in oddajal svoje glasove sedaj rep. sedaj dem. stranki, katera je ravno znala bolj “bluffat”. Sedanje nasprotstvo “srednjega razreda”. V zadnjih letih se je meja pod-raizrednih interesov v kapitalističnem taboru bolj ostro začrtala. Takozvani “srednji razred” obstoji iz, malih kapitalistov, katere uničujejo veliki kapitalisti s svojim strašnim koutestom. Srednji raizred so kapitalisti ravno tako kot njih nasprotniki, veliki kapitalisti. Ne moremo preveč pogostokrat ponoviti, niti dosti energično ponoviti, da velikanska množina bogastva, katerega posedujejo lastniki, veliki kakor mali jednako, pride edino le od jednega vrednost producirajočega razreda na zemlji, namreč, delavskega. Edino le delavci ustvarjajo bogastvo. Oni ne obdržijo bogastva, katerega vstvarjajo, ampak je prepustijo svojim delodajalcem, kapitalistom. 'Boj med velikim in malim kapitalistom za bogastvo, katerega sta oba iztrgala iz rok mezdnega sužnja, sedaj silno napreduje. “Srednji razred” je napel vse sile, da se reši pogube pred velikim kapitalističnim razredom. — “Anti-Trust” vojna se je pričela. Vsako leto vidi na tisoče malih tovarnarjev uimirati, zapuščajoči svoje mesta kot kapitalisti in trpko vzprejemajoči svojo usodo kot udi proletarijata. Kako se je vse to pripetilo, sami ne vejo. Vidijo le, da jih je trust razlastil, vzel jim njih lastnino in jih postavil izven razreda, kateri dobljava bogastvo, ne da bi je ustvarja-l. Zdr. Drž. so sedaj iz obličja v obličje v velikem boju s tem modernim Herkulom, kapitalom. — Razdeljen je zoper samega sebe. Udušiti ga poskuša njegov lastni otrok združen kapital ali trust. — Njegova slabša večina, “srednji razred”, je pozvana na boj zoper njegovo močnejšo manjšino, razred trusta. Toda politične črte še sedaj niso določno potegnjene. Srednji razred najdemo v obeh, republikanski in dem. stranki. Sicer se pa srednji razred hitro zbira okoli neke vrste zastave, skupne lastnine. ('Public Ownershiip.) Kateri razred zmaga? To je politično vprašanje sedaj pred ameriškim narodom. Ali bo dobil vlado v roke razred malih kapitalistov, znan kot “srednji razred”, ali razred velikih kapi talistov, znan kot “lastnik tru-stov ’ ’ ? Karkoli ime stranke srednjega razreda, stranka “mezdnega razreda” gotovo ne bo. Najposlednja stvar, katero hoče “srednji razred” je odirava mezdne sužnosti. Kajti, neprestan obstoj mezdnega sistema je neobhod-no potreben za obstoj kateregakoli kapitalističnega razreda, velikega ali malega. Toda srednji razred je še vedno' mogočen razred. Obstoji iz najmanj 7 mil jonov mož z itevežbanim razumom in trdno voljo, združen po skupnem interesu, da reši sebe kot “lastninski ra'zred” in ne pade v vrste zaničevanega proletari-jata. Boj za nadvlado bode hud. Edino socialist razume, kaj vse to pomeni. On ve, da karkoli izid boja med kapitalisti, mezden delavec kot ra'zred ne bo imel svoje stranke v vladi. Mezden sistem, pod katerim dobi delavec samo “suho življenje” in nekdo drugi ves preostanek, bo trajal tako dolgo, dokler istega ne bo odpravil socializem. Tako smo v kratkem razložili tri velike fakte modernega socializma. Kdor vz'prejme znanstveno metodo, ne more zamikati nobenega teh faktov. Prav za prav, ni-kdo ne more zanikati fakta. Kdor to stori, postavi samega sebe izven kroga razumnih bitij. Mi ne trdimo, da ti trije fakti tvorijo vse fakte o socializmu. — Ampak to so fakti, ki se zdijo sedanjemu pisatelju najbolj važni. (KONEC.) gotovil je svobodno konkurenco v gospodarstvu, ki je poostrovala vsakdanji boj za obstanek. Nastala je potreba osvoboditve zemlje od fevdalnega obremenjenja in temu je sledilo špekulativno poljedelstvo. V tem procesu je mnogo trpela cerkev, ki se je dolgo upirala kapitalističnim stremljenjem, dokler ni tudi ona zavrgla svoje stare tradicije ter krenila na nova pota. Cerkev je postala kapitalistična, dasi je izgubila svoje prvenstvo v življenju družbe in narodov. Vse to pa je vodilo k revoluciji, kateri je moral za vedno podleči stari družabni red, ki je postal nesnosen. Sicer je pozneje nastopil velik opozicijonalec, denarni mož Neeker, francoski mi-' bila doslej izključno le še duševna voditeljica svojih vernikov. Ta moč pa nikakor ni bila majhna, zakaj papež je razpolagal še z veliko versko organizacijo, brezštevila pokornih in discipliniranih služabnikov je sledilo njegovim ukazom. Sedaj je nastopila veda. Posebno naravoznanstvo, ki ga je rodila nova doba, je pričelo butati ob dogme in nauke vesoljne cerkve. Cerkev je sicer postala nujna potrebe kapitalistične družbe, ona je nadomeščala velik del posvetnega uradništva in tudi — in to je glavno, a značilno! — policije. Duh suženstva in pokorščine, servilnosti in omejenosti je vladal odslej cerkev povsod tam, kjer je upala dohiti od države koncesij ; kakor sedaj v Ameriki. Krščanstvo je vrglo človeštvo na tre- DRŽAVA IN CERKEV. Ab ditus, (Dalje in konec.) Novi način življenja in proizvajanja je imel za posledico — stari liberalizem. Ta ni priznaval več enakopravnosti, zakaj naslanjal se je že na državo in njeno domače gospodarstvo. Zlato je postalo bog, moč vsega vodilnega gibanja; stari liberalizem je zavrgel načelo krščanske ljubezni docela in se je povspel do višine starega rimskega ropa. Vedni razvoj produkcije in mezdnega dela pa je rodil tudi vedno nove oblike. Stari liberalizem je prinesel novi in čisti liberalizem, goli sistem izkoriščanja in gospodstva. S tem so oi-li dani pogoji za ustvaritev modernega kapitalističnega proletariata. Število revežev in brezpo-sestnih je naraščalo. Kmetstvo je bilo zelo v težavnem položaju. Škodila mu je z e-ne strani fevdalna odvisnost, z druge strani pa mu je škodila nova kapitalistična produkcija. — Plemstvo je zahtevalo od kmetov vedno več dohodkov, da se je vsaj deloma še moglo vzdržati na površju proti denarni aristokraciji — meščanstvu. Cilj čistega liberalizma je postala skrajna osebna svoboda. Za- nister; pa tudi on ni mogel zadr- buh; ta izrek francoskega misle- žati časovnega toka. Krvava fran-jca je razjasnil tudi situacijo med coska revolucija* ki je učinkovala cerkvijo in kapitalistično državo. na celo staro Evropo in glava me- j Med tem se veda nikoli ni u- ščana Kapeta je pričela o popolni pregla v noben voz. Reči se sme, zmagi čistega liberalizma, o zmagi ^a so se ve^a učenjaki novej- narodne države nad univerzalnost- še^a 5asa z.ist° ener^° uPiral! državnemu jerobstvu, kakor prej cerkvenemu. Iz tega se je razvil velikanski boj. Veda je iztrgala jo cerkve in nji udanega plem-' stva. Sedaj je bila določena nova smer v gospodarstvu: Boj kapitala in plemstva na eni in boj kapitala in dela pa na drugi strani. Plemstvo in delo pa je imelo čisto nasprotujoče si interese. Plemstvo hoče nazaj, proletariat, pred-stavitelj dela, pa naprej. Cerkev je koketirala tudi s proletariatom, v resnici pa je stala popolnoma na strani plemstva — proti državi. Videli smo, da je moč rimske cerkve v srednjem veku temeljila na vodstvu svetovnega gospodarstva, ki je pospeševalo cerkve- velik del ljudi, posebno izobra ženejših poklicev, iz cerkvenega naročja; danes nemore nihče tr diti, koliko človeštva še stoji na oficielnih cerkvenih tleh! — Življenje zahteva kompromi sov. Videli smo, da je država, ki je nastala proti volji cerkve, napravila s to kompromis. Dasi je bila zajamčena osebna svoboda, je vendar državna oblast sklenila s cerkvami nekake “pogodbe” konkordate — kakor se sklene pogodba n. pr. med delavci in podjetniki, kupovaleem in prodajalcem. Države so pričele siliti svoje državljane, da pripadajo k nila fevdalizem, graščake, plemstvo proti naskokom kapitalistič- no politiko. Kot prva zastopnica ali oni državno pripoznani kon-naturaloega gospodarstva je bra-i^es*B- Teško je postati javen brezkonfesionalec, ker so s tem združene velike neprilike v vsak- .................... , . .. danjem življenju. Otroci takih ne burzuazije, ki jezacela tvoriti j ljudi ]g g težavo dose2ejo javne temelj moderne države. Le teko radi tega mora vsak urad- nik pripadati h kaki konfesiji, ki je pripoznana od države. Države dolgo, dokler je vladalo plemstvo in je eksistirala “Kirchturmpoli-tik”—politika, ki ni sezala črez ' so prepustile cerkvi velik vpliv obzorje vaškega zvonika — je bi- na vzgojo mladine, hočejo, da. se la mogoča cerkvena posvetna država, katere vladar je bil vsakokratni papež. Predpravice duhovništva, cerkve, plemstva eo se začele opasno rušiti; osebna svoboda je postala cilj novega, ustaj-a-jočega sveta. Razmere med posamezniki ni več določevalo fevdalno gospodarstvo in cerkev, temveč — moč kapitala. Francoska revolucija se ni rodila makoma; ona je imela svoje predpogoje v stari družbi; ona je bila le izraz stoletnih gospodarskih in kulturnih bojev stare družbe. Njene pridobitve so bile pridobitve celega civiliziranega sveta, zakaj povsod, kjerkoli se je pojavil kapital s svojimi velikimi zakladi in s svojim mezdnim delom, povsod je zahteval svobodo posameznika, katero je zahteval večinoma povsod novi način proizvajanja; povsod je deloval z enakim učinkom, vstvarjajoč mejo med kapitalom in delom, katero je bolj in bolj postajalo odvisno od kapitelov? moči. V sl e d tega so se rušile stare tradicije, stara moč cerkve, njena posvetna država je bila izraz ■starega, reakcionarnega, nazadnjaškega, ki ni imelo nobene pra-•re naloge v življenju družbe več. Posvetna država papeževa je hirala od tistega hipa. v katerem je eerkev izgubila svojo vsemoč, univerzalnost, torej tudi svojo posvetno v svetovni politiki. Kapital, ki je ustrojil moderne države s svojimi armadami, je odslej potreboval cerkev le še kot svojo služabnico, svojo deklo; cina je postajala počasi iz velike svetovne politične in gospodarske moči nočen čuvaj države. Nove. moderne države je rodilo stremljenje narodnoistnega gibanja, ki ga je posebno pospeševal trgovski, manufakturni in pozneje veliki industrialni kapital. Kakor se je to gibanje upiralo Napoleonu, spraviti pol Evrope v svojo oblast, tako to gibanje tudi ni moglo dovoliti nadaljnega obstanka cerkveni posvetni državi. ki je razdvajala Italijane. — Mlada, navdušena italijanska država je nastopila dedščino nekdanje papeške moči. Papež je postal “jetnik v lastnem domn”, kakor pravijo duhovniki. Prva doba .propadanja Petkove skale na državne stroške uči verske dogme. Vse to pa nasprotuje temeljnemu načelu države: svobodi posamezniku ! Država se vedno bolj zapleta v tih boj s cerkvijo. Država zahte-|va, da vzgajajo cerkveni služabniki državljane v državnem, pa-triotičnem duhu; cerkev pa jih in jih hoče v cerkvenem. Država hoče, da služi duhovništvo nji, cerkev zahteva, da služi papežu. Veda, ki je vzbudila v človeku dvom v cerkvene nauke, šola državljane v duhu, ki ni cerkven in “pravoveren”. Odtod prihaja, da velik del izobraženih ljudi ne stoji več v cerkvi, temveč zunaj nje. Ti ljudje zahtevajo od države, da jih reši cerkvenih pritiskov. Država je postala bog, ona je danes končni cilj modernega, altruističnega človeka, država z gospodarsko in politično enakostjo. — Državljan pozna le državo in o-na le njega. Cerkev pa se bojuje zoper to državo tvorečo misel. Poslužuje se politike ter se s pomočjo o-gromnega cerkvenega premoženja, katerega ji je nevedno ljudstvo skup zmetalo, bori za politično nadvlado, sedaj tu, sedaj tam: kakor ji pač bolj kaže in če potrebno tudi povsod naenkrat; nadvlado, ki jo ima danes posvetna buržoazija povsod tam, kjer ni bila prisiljena jo že deliti z modernim naprednim proletariatom. V Avstriji bi cedkev rada spravila podse šolstvo, kakor je to bilo nekdaj. Nato dela z vsemi svojimi močmi ista cerkev sedaj tudi v Ameriki.. A7 Italiji se bori proti narodni državi za nekdanjo pa-pežko državo, na Francoskem se bojuje proti republiki in za monarhijo, kakor tudi na Portugalskem, potom katere misli dobiti več vpliva v državni in svetovni politiki. Francoska vlada je bila prisiljena braniti dragocene pridobitve krvavih revolucij in dolgoletnih bojev — republiko. Cerkev pa je imela velik vpliv na vzgojo francozke mladine, ki jo je posebno v kongregacijah navduševala za monarhijo. Cerkev, oziroma duhovništvo je pričelo boj, ki se je končal s tem, da so se kongregacije razpustile, da je šolstvo docela prevzela posvetna država. Samostani so se zapirali, redovni- je bila s tem završena. Cerkev je ¡ki izganjali. Ko je poglavar fran- coske republike obiskal v Rimu italijanskega kralja, je povsem prezrl papeža.. Češ, papež ni več posvetni vladar. To je povzročilo razpor. Vatikan je vložil proti temu preziranju protest pri francoski vladi, ki pa ni bil po besedilu enak onemu, ki ga je vložil pri ostalih katoliških vladah. Vatikan si je s tem dovolil majhno sleparijo. — Nadalje je Vatikan zahteval od francoskih duhovnikov za različne stvari odgovornost, francoska vlada pa se je temu uprla, češ, država plačuje duhovnike, ne pa papež ali Vatikan. Diplomatične vezi med Vatikanom in Francijo so bile torej pretrgane, poslaniki so odpotovali domov. Nato je sledila ločitev cerkve od države; in ko se to zgodi tudi drugod ne bo ne cerkve ne papeža več. Duhovniki se bojo nadomestili s posvetnimi uradniki. Duhovnike pa bodo vzdrža-vali le še verniki sami s prostovoljnimi darili. Vsakdo se bo pridružil, kateremu spovedanju se bo hotel, ali pa nobenemu, vstavljeni bodo veliki izdatki za cerkvene kneze. Tisoči se bodo lahko porabli v druge humane namene. In ko se to izvede, nastopi prevratov vsem našem kulturnem življenju.. Moderni človek bo šele rodil v resnici moderno državo, z modernim svetovnim prepričanjem, temelječim na pozitivnih resnicah ved. Po ti poti koraka danes vse moderno, z velikim duhom resnice in nove socialne pravičnosti navdahnjeno človeštvo, vedno bolj verujoč vase in spoznavajoč vedno bolj edini cilj človeškega življenja: Odkritost! Da se je ta proces najpreje za-vršil v Franciji dokazuje, da francoski narod še vedno koraka na čelu kulturnih narodov. Odločilna bitka, naj se izvršuje kjerkoli je odločilna, za ves svet. — •Srednji vek je imel svojega boga v bojujoči se rimski cerkvi, novi svet pa ima svojega boga v svetovni državi kot kolosalnem zadružnem stvoru. —Z izidom velikanskega, sto in stoletnega boja med cerkvijo in državo, napoči nova epoha za človeštvo. ^Ali st« že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolit« to takoj storiti, ako želite da s« vam list redno pošilja! [■] ¡“1 .Si (Sl IS) Ifi ISi ISJ LSI ® H II m ® m ® a ® ® ® ® ® ® ® ® MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA v Ljubljani, Prešernova ul 3. Kranjsko je največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1912 660 milijonov kron Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. mmuEN 4'A%mi odbitka Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. r H M -uv ■ «luguuittuimijiv »par- kašo . Nim pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO ; ■ ■ ■ ■lB'Iljiï St NAJVEČ J A SLOVANSKA $£ ** TISKARNA V AMERIKI JE 5£ NARODNA TISKARNA "“■■■■“■■■“■“■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■I 2146-50 BLUE 1SLAND AVE., CHICAGO, ILL. TELÏCANAL 440 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. >; ... ... STALNO OKREVANJE Možjeozdravljeni v5dneh BOLEČIN O zdravim vsacega, kdor trpi na Varicocell, Structuri; dalj« ozdra. ▼im naleeljlv® zastrupljeni«, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni ticocieh se moSkih. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš"0 zdrai ili p i drugih zdravnikih. Moja IS letna praks s vam je na razpolago in jamči popolno oidravljenje. Govorimo v vseh Jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih. (Za aeuspetao zdravljenj« nt treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA,BOLEZ-ZlV LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za «talno ln tajno. Živčen« one-mogloeitl, »labost, na. por, zastrupljanj« ia zguba rod«. PLJUČ A naduho, Bronchiti«. «rft-n« bolezni lin pljučne zdravim po moji najno-▼ejSI metodi Nasvet zastonj. DR. ZINS, 183 Chicago Odprto od 8 t| utr«) do 8zvečer, Ob nedeljah od 8 zjutr. de 4 oop SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. ZASTRUPLJEN-JE KRVI In vseh drugih kožnih bolezni, kakor prlšča, lucije, onemoglost Itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečin« ▼ oza ture, garje, otekline, pod ju ln drug« organ ske bolezni zdravim za «talno. Preiskovanje zastonj. Slovenska Delavska Podporna in Peniijska Družba Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR : PRiEDSEDNIK : Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK : J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Cokumbus, Kams. TAJNIK : Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR : Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, 111. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111. NADZORNI ODBOR : ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH PlBTRLCH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111. JOHN' GOMTLAR, m., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMP®, Box 130 Adamsburg, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK : Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa. Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. KATOLIŠKE FARNE ŠOLE IN KATOLIŠKA VZGOJA. Kdor se hoče poučiti o katoliški logiki in o katoliških argumentih, naj vzame v roke Amerikanski Slovenec z dne 6. junija. Tam je Sojareek zbral nekaj cvetk iz svojega dobrozaloženega besednjaka psovk in katoliških priimkov. Pa naj še govori, da je zastopnik onega blagega Tesarja iz Galileje, ki je bil krotak in ponižen ter ni rekel zle besede delavcem, pač pa je preklel pismairje in farizeje, to je take, ki so imeli “maturo” in .d so preproste delavce ter Jezusa samega bržkone zmerjali s propali-mi študenti. ¡Sojareek rabi že staro metodo katoliških teologov, da vsako stvar podpre s par obskurnimi fakti ali pa citira kakega poedin-ea, zatisne pa oči očividnim faktom, ki mu kakor živ dokaz štrlijo nasproti in ki dokazujejo ravno nasprotno. Navaja dr. Pernersto-ferja, ki je bil vzgojen pri benediktincih. Iz enega slučaja sklepa, da katoliška vzgoja splošno dobro vpliva na ljudstvo. Poglejmo! Italija, Španska, Francoska in Avstrija so najbolj katoliške dežele. Protestanti v teh deželah ne pridejo v poštev. Lahko rečemo, da je najmanj 80 odstotkov otrok v omenjenih deželah vzgojenih v katoliških šolah oziroma od katoliških duhovnikov. Kje je več u-bojev, kot v južni katoliški Italiji ? Kje je več zatiranja, manj svobode, toliko ljudske nezadovoljnosti ter bede kakor na Španskem ? Kje je več kurbarije in aborcij kakor na Francoskem? Kje je več nevede, sovraštva, medsebojnega preganjanja in tožarjenja in kje je družinsko življenje slabše kot v Avstriji? Med protestanti gotovo ne. Odgovorite na ta vprašanja, potem navajajte posamezne vzglede, kjer je imela katoliška vzgoja slučajno dober uspeh. Mogoče je ravno tolerantna in pametna vzgoja benediktincev napravila Perner-stoferja socialista. Resnica je, da je ogromna večina katoliških učiteljev ravno drugačna, kakor so bili benediktinci, katere opisuje Pernerstofer. Mi tudi vemo iz skušnje. da je večina njih, ki so nestrpni, pristranski; da po vseh slovenskih šolah in gimnazijah tlači učence klerikalni duh. Spominjamo se, da nam v gimnazijah niso pustili brati niti Jurčiča in da nisi dobil odveze, ako si bral Ljubljanski Zvon. To ni samo na Kranjskem, ampak povsod kjer vlada duhovščinj| Kaka ironija, ko nam hoče Sojarček s pomočjo Pernerstoferja dokazati, da vlada po katoliških šolah svoboden in vesel duh. Ta svoboden duh je preganjal Prešerna in Gregorčiča in jih skoro uničil. Pojte se solit z Vašimi dokazi. Ako mora Človek imeti maturo, da sme pisati take neumnosti, potem naj bomo mi “afinje” veseli, da nimamo mature, in da smo bolj pametni kot je .Sojareek in slične duševne reve, ki se pri vsaki besedi zagovore. Vzemimo naše katoliške Slo- vence. Vsi Slovenci smo bili vzgojeni od katoliških duhovnov, tudi sedanji socialisti, ateisti in celo “afinje'’, za katere naj se na vse-zadnje zahvalimo klerikalni vzgoji. Ako nas tako skrbna klerikalna vzgoja ni mogla obdržati v pravi veri in pokorščini do lene katoliške duhovščine, je to pač slab dokaz za vzgojo samo. Učenci smo bolj prebrisani kot učitelji. Katoliška morala je pod policijskim nadzorstvom na Kranjskem. Ako bi pokazala katoliška vzgoja kje dobre sadove, bi jih morala pokazati v najbolj “črni” deželi v Avstriji. A kaj vidimo. — Na Kranjskem pride povprečno več ubojev in telesnih poškodb ter zločinov kakor v drugih avstrijskih deželah. Vsak teden beremo, kako je ta in ta zaklal z nožem svojega tovariša.; kako so se stepli tu in tam; kako so se fantje, grede od maše,-sprli in nazadnje ubili svojega soseda. Tako razširjeno “kla-fanje” in kletve so bržkone tudi dober in plemeniti sad katoliške vzgoje. Ali vidite, kako se med nami po katoliško pijančuje in nam duhovniki dajejo dober vzgled? Ali poznate družinsko življenje med njimi; kje je tista ljubezen, o kateri se toliko govori po katoliških listih? Da ne bo kdo mislil, da zabavljam čez Slovence in čez sam sebe, rečem, da si tega nismo krivi sami, ampak katoliška vzgoja in sedanji družabni red, katerega cerkev najholj zagovarja. Skrbimo zato, da bodo naši otroci boljši. Slovenci v Ameriki so svobodomiselni; ne zahajajo tako redno v cerkev; tri četrtine jih ne hodi redno k spovedi; tu ni policije, da bi nadzorovala vsak naš korak, pa vendar : ali ni med njimi veliko manj pobojev, kakor med enakim številom ljudi v starem kraju? Ali niso otroci splošno bolje vzgojeni, ne po zahtevah Sojarja & Co., ampak po nazorih razuma in vsakega pametnega človeka? Ali ne vlada po ameriških slovenskih rodbinah večja ljubezen med starši in otroci? Zakaj tukaj ne rabimo toliko palice? Zakaj je med nami manj pretepov med zakonskimi? Z-ato 'ker smo se deloma že otresli kato liske “morale”, nekaj se je bomo pa še. Ali morda čitatelji mislijo, da je katoliški cerkvi na tem. da dobijo otroci dobro vzgojo. Kaj še. Njej je zato, da se otroci takoj z mladega obdrže v srednjeveškem duhu in da se jih vzgoji za udane sužnje katoliške duhovščine, in tujega vladarja papeža. Saj je celo Father Vaughn, znani protisocialistični agitator, pripoznal, vr-nivši se na Angleško, da je katoliška cerkev v Ameriki odvisna od farnih šol. Še enkrat trdim, da so slovenski otroci vzgojeni v katoliških šolah, daleč za drugo mladino. Po slovenskih farnih šolah imajo za u-eiteljiee nekdanje kravje dekle ali preprosta dekleta, ki niti te časti nimajo, da bi jih nazvali “propale študentinje”, ker niso boljših šol sploh videle od znotraj. V slovenske farne šole pošljejo Irci in Nemci najslabše učiteljice, za katere sami nimajo prostora, češ, za “ greenhorne ” je vse dobro. Ali ste že kdaj poslušali slovenske otroke, ki hodijo v farne šole, recimo v Jolietu ali v Clevelandu. Dobro, da jih niste, ker bi sicer zgubili zadnjo nado o bodočnosti našega naroda v Ameriki. Ali mislite, da se ti otroci znajo zmeniti po slovensko ali po angleško ? Niti enega ne drugega jezika ne znajo, zato ni čuda če gredo vsi v tovarne, kjer težko garajo, kakor so garali njih očetje, ki so bili tudi vzgojeni po katoliških šolah. Ali bo slovenski abecednik in par beril rešilo naš narod v Ameriki, da se ne bodo potujčili. Koliko pa vedo učiteljice o slovenski literaturi? Slovenski otroci iz farnih šol se ne upajo iti med druge Amerikance, ker se zavedajo da ue znajo jezika in navadno se sramujejo tudi svojega naroda, za kar imamo več konkretnih dokazov. Poglejmo še kako farna šola in katoliška vzgoja vpliva na druge narodnosti. Vzemimo Poljake, veren in zvest katoliški narod. Amerikanci jih prezirajo, ker so znani kot neveden, šovinističen in neu-ljuden narod, na katerega se ni moči zanesti. Zakaj so Čehi toliko bolj cenjeni? Zato ker so svobodomiseln in napreden narod. Poglejte Irce, narod politikašev in največjih graf ter j e v. Kdo je kriv graf ta v New Yorku? Irski voditelji v Tamany Hall. Kdo protežira nemoralne okraje in kdo jemlje podkupnine, da ne pridejo grebi na dan? Irski policaji. Vsi katoliško izobraženi ljudje. Poglejmo še v zgodovino ameriške republike in si oglejmo sad katoliške vzgoje. 1865 — Predsednik Abraham Lincoln umorjen od J. Wilkes Booth, katoličan. Mrs. Surratt in drugi zarotniki so bili katoličani. 1881 — Predsednik James A. Garfield umorjen od katoliško vzgojenega Charles Guiteau. 1893 — Carter Harrison, župan mesta Chicago, umorjen od katoličana Prendergasta. 1901 — Predsednik William McKinley umorjen od katoliškega Poljaka Leon Ozolgosz. 1911 —■ John J. McNamara, katoličan in Vitez Kolumbov (Knight of Columbus) društveni sobrat večina katoliških nadškofov in škofov ter duhovnikov v Ameriki, in njegov brat James B. McNamara, sü priznala, da sta bila glavna zarotnika dinamitarjev, ki so naredili ogromno škodo ter ubili veliko oseb. Ortie McManigal, njih tovariš in glavni dinamitar ter poznejši ovaduh, je tudi katoličan. 1912 — Theodore Roosevelt je bil skoro umorjen od katoličana John Schrank, pri katerem so našli rožni venec, ter je bil torej veren katoličan in se je bržkone ravnal po navodilih katoliških učiteljev. Ali hočete še več dokazov ? Cela zgodovina priča, da je katoliška cerkev od 400 let po Kristusovem rojstvu, ko je Konstantin, rimski cesar, do tedaj revne rimske škofe oblekel v šskrLat in svilo, pa do sedanjega dne nasprotnica javne izobrazbe in napredka. Zakaj bi bili Slovenci še nadalje njena žrtev? “V se zaljubljeni Ahasver”. Op. ur. Ker nočemo nikomur krivice delati, izjavljamo, da nismo prepričani, da bi bil Rev. So-jar spisal ono budalost v Am. Sl. z dne 6. t. m. Rev. Sojar rabi vseskozi dostojnejše izraze, če prav semtrtje preko meje loputne. Ne bomo pa trdili, da ni zmes v Chicagi zagledala beli dan, a veleučeni g. urednik Am. Sl. je ono godlo zabelil z njemu docela pristojnimi izrazi. Sicer pa one zmesi urednik ni skoval ; za to je veliko prelen, pač pa je porabil “vorspan”, češ, da se je ovekovečil z duhovitostjo “afinj”. — POZOR! Člani dr. št. 30 S. S. P. Zveze, v Bishop. Pa. Društvo naznanja vsim svojim članom sklep istega, da plača vsak č lan z prihodnjim asesmentom na seji 9. julija namesto $1.25 kot po navadi $2.25. Zunanji člani naj to vpoštevajo ter pošljejo polno svoto. Društvo je to sklenilo in naložilo ta asesment $1.00 v društveno blagajno samo za mesec julij. S bratskim pozdravom, društveni odbor. NAJVISJE ŽELEZNICE NA SVETU. V Evropi je bila pred kratkim še najvišja železnica zobotima železnica v Švici iz Zermatta na Gor. nergrat, ki je na najvišji točki dosegla 3018 m nadmorske višne in je bila sploh edina železnica v E-vropi, ki se je vzpenjala nad 3000 m. Sedaj jo pa prekaša železnica na Jungfrau, ki doseže na postaji “Eismeer” 3162 metrov višine. — Do te postaje je železniški promet, že otvorjen. Prihodnja postaja na tej železnici “Jungfraujoch” bo v višini 3396 m in kadar bo železnica dodelana, bo končna postaja v predoru Jungfrau 4075 metrov rad morjem. Dolgo časa je bila najvišja normalna železnica vse Evrope ona čez Brenner na Tirolskem, katere najvišja točka je bila 1367 metrov nad morjem. V Evropi je. še več precej visokih železnic kakor: čez Mont Ceniš v višini 1338 in, čez Arlberg v višini 1311 m in Gotthardtska železnica v vi-šni 1154 m. Železnico čez Brenne pa prekaša že nekaj let simplon-ska železnica, ki doseže 1430 metrov višine. Ameriške železnice pa prekašajo evropske prav izdatno, poc-ebno one v Južni Ameriki. Železnice v višini 3000 metrov, ali celo 4000 metrov niso tam nič nenavadnega. V Mehiki so najvišje žf.n/.irte vse 31,00 nad morjem; pri Salazarju 3041 m, na Tremon-tu 3453 m, na Tennu 3119 m. V Južni Ameriki doseže železnica iz Antafagasta v Bolivijo 3956 m. — Pri Palaeayji v Boliviji teče železnica v višisi 4152 m. V bližim velikanskega gorskega jezera Ti lieaca izpeljana železnica jc 4270 metrov nad morjem in druga že iezDica od tega jezera k morski o-bali, ki je bila zgrajena že leta 1873., doseže pri Vincoeayji 4470 m višine. V Andskem pogorju je žična železnica, ki spleza celo 1618 metrov visoko. V Južni Ameriki grade neko novo žično železnico, ki bo še za 6 metrov višja. Ali tudi te železnice še niso naj višje. V Boliviji bo v najkrajšem času zgrajena železnica, ki bo šla v višino 4751 metrov nad morjem. Še nekaj višje, samo 35 metrov nižje kakor najvišja evropska gora MontBlanc, je slavna železnica Droya v višini 4775 metrov, ki je sploh najvišja železnica na svetu in bo ostala najbrže še dolgo časa, ker projektirana železnica na Montblanc se ne bo mogla vzpeti prav do vrha. Trgovci z opijem v luknji. St. Louis, Mo. — Zvezni uradniki so v St. Louisu aretirali tri Kitajce, dv,a Nigra in dve Kitajki, kateri pripadajo k močnem “opij-ringu” in so po Missouri rogovilili. V stanovanju nekega črnca je policija našla opija v vrednosti $1000. DENAR POSIJAMO V DOMOVINO. Po sledečih cenah: Za $ 10.35 ...... Kron 50 Za $ 20.50 ....... Kron 100 Za $ 30.85 ....... Kron 150 Za $ 41.00 ....... Kron 200 Za $ 61.50 ....... Kron 300 Za $102.50 ....... Kron 500 Za $204.50 ....... Kron 1000 Za $1020.00 ...... Kron 5000 Poštnina je všteta pri teh svotah. V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Austro-Ogrski denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar. Pišite po cene in-pojasnila v slovenskem jeziku. Kastar State Bank 1900 Blue Island Ave., Chicago. DVE HIŠI NA PRODAJ. Hiša št. 2012 na Blue Island Ave. pritličju soba za saloom z vsem pritlikami; nadstropje 6 ru-mov s kopalnico, vodovod, plin, itd. Hiša št. 2019 Fort Street, pritličju prostori in hlev; nadstropje fiat in 7 rumov, s kopalnico in z vsem potrebnim. Oibé hiši ste brez bremen in se prodate radi rodbinskih razmer. Kapital se dobro obrestuje. Vse podrobnosti se izve pri lastniku Edward Pauch, 2012 Blue Islaind Ave., Chicago. tïSilO'IMIRIKIISII-LIIJtl. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AV8TRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO V PARNIKI PLUTETq iz NEW YORKA: Kaiser Franz Joseph I., 21. jun. Laura,........... 9. julija Argentina, ...... 16. julija Martha Washington, 26. julija Parniki odplujejo redno ob sredin oo 3. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristaništa najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se » SLOVENSKEM JEZIKU anavM) ZA8TOV» ZA AMERIKO Pheip’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kempt gla vni zast. na zapad u 120 N. La Salle St. Chicago, ' NIKJER V TEM VELIKEM MESTU NE DOBITE TAKO VELIKE IN RAZNOVRSTNE IZBERE Možkih in mladenič-kih modernih oblek kot so te, katere prodajamo mi po $7.00, $10.00, $12.00, $15.00, $18.00 $20.00 in $25.00 Z veseljem vam jih razkažemo in Vas vljudno vabimo na ogled. HING S Vogal Blue Island ave. in 18. ceste Prodajalna je odprta vsak večer razen ob sredah in petkih. Ob ne-daljah je odprta dopoldne. SCHWITZNER CL0THING C0. Najstareija in najzanesfljiveja trgovina na zapadni strani mesta VIDI IN VERUJ! Pridite vsi, obiščite našo prodajalno, da se prepričate o kakovosti in vrednosti oblek za možke in dečke. Vse najnovejšega kroja m barv. Obleke za možke od $7.00 do $25.00 Obleke za dečke od $5.00 do $15.00 Mnogoštevilo raznovrstnih klobukov, kap, srajc in spodnjih o-ilek; z eno besedo vse možke potrebščine. 1828-30 BLUE ISLAND AVE. Pilsen Auditorium Restavracija in Bufé JOS. FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chicage. Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Micbelob in .'r' .rve&no na čepu. Importirana vina in cigare. ‘.TELEFON CANAL 4250. “Glas Svobode” naj kroži od rok de roki § Solidna slovenska trgovina ¡ ! ! V zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, bar jo-zpada v to Btroko. Popravljam tudi ure in druge. V zalegi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim. FRANK ČERNE * 6034 8t. Clair Ave. CLEVELAND, M. A. WEISSKOPF, M. D. Zdravnik in Ranocelnik —— Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL. — Tek v -uradu: Canal 476 Tel. v stanovanju: Lawndale 8996 URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan in od 7. do 9. zvečer razen ob sredah in nedeljah. DR. WEISSKOPF je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J. E: d2S DOPISI Disciplina delničarjev K. S. D. Pittsburgh, Pa. Večkrat je že bilo opaziti, kako disciplinirano nastopajo naši narodnjaki. V polni meri se je pa še le pokazalo 30. maja, to je dan, ko so praznovali dveletnieo od kar je bila stavba slavnostno otvor jena in posvečena “duševnemu napredku”. iOb polenajsti uri se je darovala sv. maša za dva pokojna elana, katere bi se moralo vdeležiti do 140 elanov; toda udeležba je bila tako mala, da je pri večernem govoru predsednik raiz govorniškega odra izrazil pikre besede, češ, “da bi peščico udeleženih člauov lahko spravil v žep.” Seveda, to se razumi, ko se v Pittsburgu ne sme vršiti nikaka zabava brez — “trebušnika”. . Nadalje se je predsednik izrazil, da je K. S. D. odvisen edino le od Slovencev. Torej ne Slovenci od delničarjev; iz česar je razvidno, da se bo moral K. S. D. vendar posvetiti napredku duha in da postane vir narodne neodvisnosti. — Tedaj ako bi se pevsko društvo “Prešeren” ne udeležilo korporativno slavnosti, moral bi predsednik govoriti skoro samo praznim stenam. Druga blamaža se je pokazala, ko je sodelujoče društvo “Prešeren” moralo plačati vstopnino, in to, ko so že dopoldan korporativno nastopali in bilo večina elanov v dvorani. Ta blamaža pa je bila še tem večja, ko so stalo na programih, da se vstopnina pobira samo za plesalno dvorano. To je disciplina! Videlo se je še več takih in jednakih disciplin; kot slovenski ua-rodnjaki se niso upali pokazati nobene slovenske trobo jnice! Torej živila disciplina in kultura daleč, daleč za drugimi slovenskimi naselbinami! Naročnik C. Sv. Lynndyl, Utah. Tukaj razam mene ni nobenega Slovenca in moja najbolj iskrena želja je, da bi tudi mene kmalu več ne bilo in potem nikdar nobenega Slovenca več. Dospel sem iz ■zlate Californije, preko puščav kamenite Nevade in na tej postajici čakati ml je vlaka celih 12 ur. 0-sem ur sem srečno prestal (oziroma prespal) v postelji, ostajajo mi še štiri in pojavlja se važno in pereče vprašanje, kaj naj počnem ta čas. Ogledovanje mesta vzelo mi je pet minut časa, pa sem ga temeljito pregledal počez in po dolgem. Šteje tri hiše, osem raztrganih bajt, eno kolarnico pa en go-lobnjak. Prebivalstva nisem štel, a če bi se ravno zavzel, v pol uri bil bi tudi s tem gotov. Zelenjave ne vidiš nikjer nobene, razun, če pogledaš golobnjak, ki je zeleno pobarvan. Niti svetovnoznani mormonski rožmarin (Sage-brush) ne raste tukaj, dasi je Utah njegova prava domovina. Velemesto Lynn-dyl «stoji na široki, skori popolnoma goli planjavi; obkrožajoči jo hribi vichjo se v megleni daljavi. --- Ko sem se zjutraj napravil, klical sem hišino, da plačam za sobo; ob enem sem jo vprašal, da li mi more povedati za kako res tavracijo. Yes, mi pravi, ravno tamle je. Jaz gledam in gledam v označeni smeri, a videl nisem dru-zega, kot par starih “box-ear” — Tista-le tretja “bokiskara” iz kte-rc se kadi, je restavracija, mi pravi. Jaz jo gledam debelo, kot Izraelci zlatega teleta, potem pa vprašam, da tii li še ‘kake druge restavracije v mestu. No sir, mi odgovori s smehom, to je edina mestna restavracija. Polomljenega srca sem jo zahvalil za informad jo, a odšel «sem ravno v nasprotno stran od kavarne v “bokskari”. — Nedelja je danes in gospodov dan, a na Lynndyl »o pozabili vsi bogovi, tudi mormonski, jaz ubogi grešnik pa dela|m pokoro za vse vinske in cvetlične californijske grehe in se postim. V petek sem si pred odhodom iz Los Angeles privoščil “French-dinner” z več vrstami mesa in boteljko izbornega vinca, zdaj me pa bogovi kaznujejo in postiti se moram v nedeljo. Priznat} moram, da imam že zelo lahko vest in še lažji želodec. Preživljam se z “ice cream-ouv”, ki je zelo dober kup; dobi se ga za groš polno pest. Vidite, takale je včasi narobe-idila našega zapada! A. J. Terbovec. Biwabik, Minn. Ta dopis naj ima naslov: Bhvali ik — Aurora, Minn. — To pa zato da bode Rev. Pollak lažje iz-mašel svojo homatijo. Omenjeni Rev. se je še le pred kratkem preselil iz Hibbing, Minu. v tukajšnje mesto Biwabik. Da pokaže svojim vernim ovčicam, da je v resnici hud boritelj za sveto ver,o in cerkev — ali pa za vsega-mogočni dolar —-, spravil se je najprvo na svobodomiselna in narodna društva. Dne 25. maja se je vršil pogreb za pokojnim Anton Šerjakom, katerega so strli železniški vozovi na postaji Aurora, Minn. Ker pokojnik ni zadnje čase nič prisipal far-ški bisagi, zahteval je Rev. Pollak $25.00 za pogreb, s pogojem, da se narodna in svobodomiselna društva ne smejo pogreba vdeležiti z zastavami in regaljaimi. Žena pokojnega je bila pri volji plačati zahtevano svoto, toda nikakor pa ni privolila, da bi se narodna društva ne vdeležila pogreba za pokojnim njenim možem. Rekla je: “Delavec je bil, boril se je že več let za delavske pravice in delavec naj ga pokoplje.” In tako se je tudi zgodilo. V nedeljo 25. maja ob pol 11. uri začel se je pomikati sprevod ob spremstvu štirih podpornih društev in 2 soc. klubov, — Slovenski in Finski — in na čelu. sprevoda je žalostinko igrala finska ©oc. godba. Namesto v cerkev, peljali smo ga v finsko soc. dvorano, kjer je sledilo par govorov, potem so odprli rakev, da je vsak lahko še enkrat videl pokojnika. Na to smo ga odpeljali na pokopališče, kjer je zopet predsednik društva, katerega član je bil pokojnik, prečital nagrobnico in za njim je povzel besedo sodrug Frank Bajc, ki je govor končal z besedami: “Bil si vrli sodrug! žrelo kapitalizma je zahtevalo zopet svojo žrtev. Padel si dragi sodrug, toda tvoj duh bode vedno živel med nami!” Pogreb je bil krasen in imeniten, in pa še posebno, ker se tukaj še ni pripetilo, da bi Slovenca pokopali brez črnosuknježa. Tako sem Vam po možnosti opisal pogreb, 'kateri naj bi bil za zgled vsim rojakom1 po Ameriki. Iz tega je razvidno, da se mrliče lahko pokoplje brez nebeških a-gentov, kateri ne izipolnujejo Kristovo zapoved: “mrliče pokopavati ”, njim gre pač za najpodlejše načelo oderuštva, kakor je to zopet pokazal baš Rev. Pollak, Vam duhovnikom, vrste Pollaka, ne gre za izpolnjevanje duhovnih del vsmiljenja, marveč za mamon, katerega je preklel baš tisti, ko pravite da ste njega namestnik. Vsak dan dokazujete, da vam je malo ali pa nič za vero, dolar, on je vaš -bog, on vam je vse. To je bilo že neštetokrat zapisano v tem listu, in to ostane pribita resnica. V neki štev. A. S. se izgovarja, češ, da so Aurorški farani še pred njegovim prihodom sklenili, da bo moral plačati po $25.00 vsak kdor ni popred za cerkev nič dal. Dobro ! Toda farani niso sklenili, da se narodna in socialistična društva ne smejo udeležiti pogreba s re-galjami in zastavami. Ako je tako sklenjeno, potem vprašam eenj. farane na Aurori: koliko so pa od Vas zahtevali, ki se tako široko šopirite po cerkvi in mislim da je tudi Vaša dolžnost isto po Vaši ■možnosti podpirati. Rečem samo toliko, da ako bi imeli v cerkvi pravico samo tisti, kateri kaj zanjo plačajo, potem bi popu pač malo cvenka dohajalo; ako pa bi bilo obratno, potem bi zavzemali prvo mesto. Da ne pozabim, še nekaj: Neki rojak na Aurori se je izrazil, da je boljši pokob konja, kot pa socialista. To je vzoren katoličan, kaj ne cenj. čitatelji? Jaz svetujem onemu rojaku, naj .obrne svoje ničvredne oči proti stari domovini, potem se gotovo ne bo upal v obra|z pogledati razsodnemu socialistu. V št. 37 A. S. z dne 27. maja čitam dopis Rev. Pollaka, v katerem je opisal pogreb pokojnega Anton Grma. Tudi v tem bi imel .precej za pisati, toda nočem; a rečem pa le toliko, da čast Habjanu, kateri je plačal lep pogreb, a v resnici pa je bil žalosten, ko še zvona slišati ni bilo. O tem bo nekdo drugi več poročal. Ravno v istem dopisu čitamo o kontestu, ki se ima vršiti med gospicami Mary Kovač in Any Drganc. O tem nočem govo- riti, rečem pa le toliko : Dekle narodnega društva, če Ti je prepovedano v cerkev hoditi, potem tudi ne rabiš zanjo skrbeti. Vam Pollak pa kar javno povem: pustite pri miru naše narodne društva, katere Vas nič ne stanejo in nič ne škodujejo. Bhvabikčan. Roundup, Mont. Krasni Maj je oživel prirodo ter s cvetlicami ozalšal travnike in gaj. — Oživel je tudi sobrate društva “Živila Svoboda” št. 76 S. S. P. Zveze, kateri smo dne 25. maja priredili slavnost razvitja zastave, katere se je vdeležilo šest sosednih društey. Slavnost se je vršila v najlepšem redu, k čim so jako pripomogli razni govorniki in godba, ker so navduševali slavno občinstvo, da smo dosegli sijaju vspeh. S tem smo pokazali sebi kakor tudi drugim narodom, da smo napredni in ponosni na našo orga-nizaicij'0. Bratje in sestre, ostanimo složni in naprej za svobodo! Preduo grem k zaključku, je moja dolžnost da se zahvalim' v i-menu društva “Živila Svoboda’ št. 76 S. S. P. Z. vsem društvam in sploh vsemu občinstvu, kateri so se udeležili slavnosti, in koneč -no se istotako zahvaljujem za lepe in poduči ji ve govore, katere so nam govorili razni govorniki. Z bratskim pozdravom M. Meznarič, tajnik. Adamsburg, Pa. Krasni mesec majnik je minul. Kako lepo in prijetno je bivanje v lepi prirodi meseca maja. Vsa narava se veseli; iz zemlje puhti in ‘klije bujno življenje, tople sapice te prijetno božajo. Ptički prepevajo da ti mili zvoki donijo na u-šesa. Vse je praznično in veselo; prav kakor pesnik poje: “Bilka k bilki se nagiblje — z njo se spleta, z njo dviguje; — ptica s ptico žvr-goleva — in ljubega razodeva. — Val se z valom skupaj steka, — v morje najde s reko reka; — zvezda z zvezdo vkup leskeče — ena v drugo žarke meče; — in obla k oblak kušnje — v njega steka, z njim zvezuje; — vse se druži, vse se piri — kar je ustvorja celem širi.” Res krasna si Vesna! — Ali kaj imajo mnogi od te zemeljske lepote, ko mora dan na dan delati globoko pod zemljo, kamor ne pridejo solnčni žarki! Delavske razmere so še dokaj ugodne; dela se s polno paro skoro vsak dan, toda zaslužek je pa različen. Društvo “Dom in Svet” št. 181 SNiPJ je sklenilo, da priredi plesno veselico dne 4. julija, to je na praznik neodvisnosti. Prirediti hočemo nekoliko zabave, da se v krogu rojakov, znancev in prijateljev razvedrimo ter vsaj nekaj trenutkov pozabimo življenske težnje. Reči pač moramo s pesnikom: “Veseli bodimo, bratje veseli! Vetrovom skrbi moreče pustimo.” Da, tako je! Igrala nam bode izvrstna godba na pihala iz Cla-ridge. Pa. in kdor se rad vrti, kakor pravi Vodnik: “Rad plešem okrogle — s peto glas dajem — premetam vse vogle — se v cepa dva majem; — za mano pa Minca — z nožiči drobni — pobera sto-pimce —- se v krogu vrti.” to bo imel lepo priliko. ■Preskrbelo se bo za sveže pivo in okusni prigi-izek; kaikor tudi bo na razpolago sladoled. Veselica se prične ob 2. uri popoldan v družbeni dvorani v Eatna št. 1. — Cisti dobiček je namenjen v pomoč društvene blagajne, e-ventuelno tudi za društveno zastavo. ‘ Zatorej najvljudneje vabimo društva in cenjene rojake po sosednih naselbinah, da se naše veselice v obilnem številu vdeležiti blagovolijo. Zanimanje za prireditev je precejšno torej se nam obeta dobra zabava. Vsi dobro došli! Ne morem si kaj, da se ne bi spomnil Trbovčevega Toneta. Rad bi videl, da bi on enkrat zopet po Zapadu zapel Gregorčičevo pesem “Na semnju”, katere konec se gliaisi: “Snežno beloto deviškega vrata — le zateninela bi vrvica zlata! — lepa, najlepša si sama ob sebi — lišpa ni treba oj deklica tebi.” Pozdrav širom Zdr. držav. Charles Žele. Waukegan, 111. Baš danes 1. junija sem začel premišljati, kaj je kaj novega bilo v minulem -majniku. Toda naj računam sem ali tja, nič ni bilo dru-zega kot da je neki ‘obertrot’ po-basal celo svoje gnezdo in odrinil na farme v Michigan. Vidite in baš zato se je bati, da bo letos slaba letina tam na oni strani ; kajti kjer se taki troti vsedejo, nočejo med nabirati, pač pa po navadi živijo od tega kar pridne čebele skupaj znosijo. Toda kadar čebele napravijo roj ali pa vojsko trotu, takrat začne debelo gledati in se med saboj pomenkovati: “joj kaj b,o pa sedaj? kaj hočemo ukreniti? Jaz jo bodem kar pobral, da bom prost, sicer .me bodo še čebele zgrizle ter mi ne bodo več med nosile, ampak me bodo le pikale.” Gospod “zngsfuehrer” je že zletel in tudi vsi mladiči z njim, kar je dobro znamenje, pomeni da bo dosti bolje tukaj. Nekdo, ki je še vedno poskušal, da bi ljudi nazaj zadremali in trote debelili, ki bi samo bučali in strašili, drugi pa skupaj nosili, no pa ni šlo. Seveda, to vam je še manjkalo, a se vam1 ne bo posrečilo, ves vaš trud od trotov je brez vspešen. Trot bo moral za sebe delat če bo hotel živeti ali pa na farme zleteti in si med na-beraiti. Drugi zanje ne bodo več delali, jih že preveč poznamo; bolje ko ste bili medeni, bolj ste bili strupeni. To ©e več ne pozabi in če prav tisti pride, ko se sliši da pride, tako ne bo razbijal, kakor je bilo razbito v župnišču kot pri tolovajih. Danes sem zopet na eno naletel: Na Market Street sem videl celi Štukeljev bataljon, ko je.baš mar-širal z prve vaje prvega junija. Že od daleč sem jih .zagledal in sem kar hitro pogodil, da je to Štukeljev bataljon. Kar malo vroče mi je prihajalo, pa vendar tebi nič. meni nič, ‘kar naprej po hodniku, sem jo mahal. Ko pridem malo bližje, sem videl, da je ta bataljon bolj .pri ta malih, ker seje skozi videlo, seveda skozi to velikansko tropo in mislil sem si: to je prazen strah. Ali ne vem kaj mi je paidlo v glavo, češ, da bom to ai'-■inado preštel. Naredim še tri korake pa smo bili skupaj in ko začnem šteti, bilo je v dveh sekun-' dah sešteto ter naštel sem: štiri cele “štrukle”, štiri počene štrukle in pa štiri rožičke ali kifelce. To je vse kar sem naštel iz Štukljevega bataljona grede iz vaj 1. junija. I. Maček. Dunlo, Pa. Moram poročati, da z delom gre tukaj pač tako, da grajati ne morem, pohvaliti pa tudi ne. Zapo-sljeni smo po premogokopih •— saj drugega dela tako ni tukaj — a zaisluži se pa kakor ima kdo prostor v rovu. Tukaj je vse organizirano, in to je dobro, ker organizacija ubogemu in izčrpanem delavcu le pomaga nekoliko do svojih pravic če prav jih še malo občutimo. Naj še omenim, da je tukaj o-koli 19 družin in nas je posetilo tudi precej deklet; in seveda, sedaj pa čuvamo, da ne damo nobeni oditi ter da bi koga rešila samskega jarma. Nas nedolžnih otročičkov je tukaj kot če bi Adam mernik odkril ter zdihujemo in premišljujemo, kako bi se dalo vlo-viti v zakonsko malho; toda kaj hočemo, pravijo, da potrpljenje je božja mast. Prosim odpuščanja, ako se mi je jezik preveč odvezal, za to pa želim tebi vrli list, da bi vedno večji korak delal med našem narodom. Naročnik. Waukegam, 111. - Zadostuje naj za danes samo par vrstic, s katerimi naznanjam čitateljem, da še ne spimo tukaj SVOJOJ 3622 W. 26. Street, Chicago, Ul. OBVESTILO! Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje VsaKo-Vrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi druJtVena pr a.'Vita. in prepade f iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom T lista O *‘Glas S-V o bode” ; dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko m za 2c se naj priloži za odgovor. Pozori Novosti Pozor! Najnovej šiinna lo!;:i Gramofon samo $7.50 Nobenih troskov za IGLE ker ostane vedno ena. ROJAKI! Sedaj se Vam nudi prilika, da si dobite izvrsten GRAMOFON 8 katerim si lahlko doma napravite izvrstno zabavo z najlepšemi pesmi Ln godbo. Ta GRAMOFON ima prednost pred drugimi, radi čistega in močnega glasu in igle katere ni treba spreminjavati. Prodajama tudi plošče najboljših pesnikov in godbenikov, katera se nepokvari ja pri vporahljanju po 65c komad. Vsak kateri želi imeti GRAMOFON naj pošlje $7.50 na našo tvrdko in mi mu takoj odpošljemo GRAMOFON poštnine ali expresa prosto. Vse odipošiljatve naše tvrdke so garantirane in za nadaljna pojasnila se obrnite na BENKO RUS CO. 11250 Indiana Ave Chicago, Illinois Dajte zdelati »voje tiskovine pri 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 ■e zmerne —o— Delo solidno ÍAVEDLN05T” Pozor! Pozor! Poziv na vse one Slovence, ki se zanimajo za zemljišča — farme. Ako hočete postati samostojni, tedaj si kupite zemljo v slovenski naselbini Crivitz, Wis. Ne dajte se zapeljati in ne idite tja, kjer ni Slovencev. Tukaj je več rodbin iz Vaše domovine, torej pridite v Crivitz in obiščite rojake; vprašajte jih kako so zadovoljni in šele potem si kupite svet, ko se prepričate, da imate prijatelje tukaj. Tukaj kupite svet od lastnika, ki Vam ga izroči vsaki čas s čistem zemljiško vknjižemem prepisom. Naše cene so nižje kot kjersibodi drugod, in to zaradi tega ker mi prodajamo svojo lastno zemljo. Mi Vam povrnemo vozne stroške ako svet kupite, tedaj pridite v Chicago, od koder Vas naš zastopnik privede na svet in Vam razkaže krasno lego istega. , 1 i Cena akerju $8.00 do $30.00. Lastnik: THEO. KERSTEN. v zgoraj omenjenem mestu in lipam da sedaj, ko bode vsa narava v najlepšem stauju, se bodemo tudi mi poprijeli narodnega dela še ‘bolj kot do sedaj in če ravno je že mnogo napredka v tej slovenski naselbini. Človek mora razveseliti, ko mnogi pravijo, da se 'moramo bolj potrudit za blagor naše ogromne organizacije. ' Jaz pa tem potom izrekam vrlim Waukegančanom srčni živijo! Le tako naprej, oh le naprej, da pridemodo kraja mej. (Zdravi do svidenja! Planinski. N. PIKLOR, 1526 W. 21st Street. CHICAGO. ILL. P" ATLAS BREWING CO. H sinje na dobrem glasa, kajti »na prideluje najbolje pir e iz češkega hmelja in izbranega ječmena, j L.AOER [ MAGNET [ ORANAT" g Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. m Kari ar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kaiti Pl mi te bodemo zadovoljili. 1 ( RAZNO IN DRUGO*} _______________» KRANJSKO. Brzovlaki na progi Ljubljana-Novo mesto - Črnomelj - Metlika-Karlovec. C. kr. vodstvo državnih železnic v Trstu je dobilo nujni nalog, da mora takoj izdelati naert za zboljšanja temelja železniške proge Ljubljana—Novo mesto, da bo ta proga sposobna za promet bnzovlakov. Potrebna dela morajo biti izvršena do otvoritve Belokranjske železnice, to je do 1. maja 1914. Nezgoda pri strelja-nju z mož-narji. Dne 26. m. m. so pripeljali v pozni večerni uri v ljubljansko deželno bobnšnico loletnega Petra ¡Bidovca iz Zaloga pri Goričah. ki se je smrtno ponesrečil pri streljanju ob priliki škofovega sprejemanja v Goricah nad Kranjem. Obraz ima ves razžgan in ranjen, težko, da bo še kdaj videl. Tega so prepeljali v bolnišnico, drugega, ki se je še bolj ponesrečil, so pustili doma in je malo upanja, da sploh ozdravi. Otrok je zgorel na pašniku. — Delavčeva žena Marija Jerala na Koroški Beli je potrebila pašnik in zažgala kup plevela in dračja. Pri ognju so ostali njena petletna rejenka Tvana in njena sinova, e-den 3, eden 5 let star. V odsotnosti žene se je vnela dekletu obleka, pri čemer je dobilo dekle vkljub takojšnji pomoči tako težke opekline, da je drugi dan v silnih bolečinah umrlo. Smrtna nezgoda na paši. Dne 21. m. m. so na paši zakurili pastirji in se greli pri Ognju. Pri ognju je bila tudi Tlletna deklica Jožefa Mikuža iz Rakitne. Deklici se je naenkrat vnela obleka, začela je bežati in je bila precej v ognju ter se tako hudo opekla, da je koj umrla. Vol je usmrtil pastirja. Dne 22. m. m. je vol med potjo iz paše domov usmrtil pastirja, llletnega dečka Jakoba Fabčiča iz Št. Vida pri Vipavi. Vol je dečka stiskal v zid na ozki poti in vsega presuval, da' je revček- Nezavesten obležal. Ko so ga domov prenesli. Je nekaj ur pozneje vsled smrtnih ran izdihnil. Smrt žganjarja. V gozdu pri Škoflici so nedavno našli mrtvo truplo Jožefa Florjančiča, rojenega leta 18157 v Perovem v grosupeljski občini. Florjančič je bil znan pijanec in že več let ni hotel delati. Pri truplu so našli veliko steklenico žganja. Zločin je izključen in je Florjančiča najbrže umorilo žganje. Novice z Viča. Viški frančiškanski patri bi najrajše kar čez noč napravili Vič popolnoma klerikalen. Zloglasni župnik Čampa je pred procesijo obvestil viškega župana Oblaka, da se ne sme drugače udeležiti procesije, da odloži prej predsedniško mesto Ciril-Metodove podružnice za Vie-Glince. Občinski odborniki, v kolikor so liberalci, z županom na čelu, so zato izostali od procesije. Za liberalce je to nauk, naj ne tišče za cerkvenim banderom! Pri procesiji je bila še druga sitnost. Klerikalna godba je štrajkala. — Kapelnik godbe je pater Ferdinand, ki je pri izkušnji, da pokaže svoje obširno prirodo^isno znanje, imenoval nekega godca osla. Zato so se godci ves teden kujali in patri so lepo pohlevno hodili od enega do drugega in jih prosili sodelovanja pri procesiji. — Hudomušni ljudje po Viču govore, da b« na Viču otvorjena nova božja pot — novi Betlehem. Glavno vlogo je igrala neka 'Marijina devica, sv. Jožefa znan devičar in igra je bila tako naravna, da se je rodilo sedaj dete. PRIMORSKO. Starostna preskrba v Avstriji. Dne 23. m. m. so našli 681etnega starčka Josipa Zideriča iz Šent Polaja med skalovjem mrtvega. Ko je šel nabirat suhljadi za kurjavo, mu je gotovo izpodletelo, padel je in se ubil. Ležal je tam dva dni, preden so ga našli. ¡Nesrečni starček je tolkel gramoz, da se je s tem preživljal na stara leta. Tako skrbi Avstrija za starostno preskrbo starčkov! Župnik iz Čepovana, g. Valentin Pirc. je stal one dni v Gorici pred okrajno sodnijo obtožen žaljenja časti, storjenega gospo-cjfčni Ljudmili Mlekuš, učiteljici v Lokovcu, katero je podil iz zakristije brez vsakega vzroka na tak način, da jej ni ostalo drugega nego poiskati si zadoščenja pred sodnijo. Župnik Pirc je bil obsojen na 48 ur zapora. Samomor krčmarice. Te dni so našli v Gorici 541etno krčmarico Elizabeto Jugovo na Tržaški cesti št. 12 obešeno v kleti. Hoteli so ji pomagati in poklicali so tudi zdravnika dr. Morpurgo, ki pa je le mogel konstatirati smrt. Visela je najmanj že dve uri. Kaj jo je pognalo v smrt, ni znano; eni pravijo, da so jo družinske razmere gnale v smrt, drugi pa, da se je zmešala ter da se ji je zmešanost poznala dlje časa. Pokojna se je poročila z Jugom kot dova Grusovinova. Stavka pristaniških delavcev v Trstu. V Trstu stavka sedaj v celem okoli 4000 pristaniških delavcev, ki se trudi to pogubonosno razmerje urediti. 'Na zborovanju, kateremu je predsedoval Oosu-lich je stavil zastopnik Lloyda predlog, da bi ‘“Dalmacija” izlagala svpje parnike s fakini Lloy-dove družbe. Toda glede tega pogoja se zborovalci niso mogli sporazumeti. “Dalmacija” bo izloži-a parnike s 60 slovenskimi delavci. Lloyd pa si bo pomagal z delavci drugih ladij. Stavkujoči ne odnehajo od svojih zahtev in to razmerje, ki postaja vedno bolj napeto, postaja tudi vedno bolj nevarno in pogubonosno za vse parobrodne družbe, ki trpe veliko škodo, škodo pa trpi tudi splošen promet in trgovina. KOROŠKO. Požigalci groze. V okolici Šentvida, kjer se je pojavil v zadnjem času sumljivo velikokrat požar, so dobili razni posestniki grozilna pisma, v katerih se jim obeta, da se jim v kratkem požgo hiše. Pisma imajo različne pisave, kar znači, da se je morala pojaviti v okolici silno nevarna družba požigalcev. Žendarmerija je uvedla strogo preiskavo. Ponesrečen železničar. Na celovškem kolodvoru je padel pod neko lokomotivo, ki je premikala vozove, premenjevalec tirov, 41-letni Wenischimmel. Stroj mu je odtrgal levo nogo. Smrtno ranjenega so odpeljali v bolnišnico. — Mož je oženjen in ima 5 nepreskrbljenih otrok. Ljubosumen ženin, V gostilni Raimund v Beljaku je napadel brivski pomočnik Rudolf Vaka-njec, doma iz Monostora na Ogrskem, gostilničarko vdovo Ja-nach, s katero se je mislil poročiti. Prepir in pretep je povzročila ljubosumnost. Ko so gosti zaslišali iz kuhinje klice na pomoč so šli v kuhinjo in videli kako je Vakanjec svojo nevesto davil. Iztrgali so ga od nje in ga peljali v gostilno. V gostilni je potegnil Vakanjec samokres in je petkrat ustrelil. En strel je zadel pekovskega pomočnika Josipa Gašperja v ramo, drugi strel je prestrelil strojniku južne železnice Antonu Heidmanu ovratnik na suknji in ga malo oprasnil, ostali trije streli pa niso zadeli. Končno so gosti nasilneža ukrotili in ga izročili policiji, ranjenega Josipa Gašpei’-ja pa so odpeljali v bolnišnico. Nesreča v tovarni. V tovarni za železo in jeklo v Borovljah je dobil na dosedaj še ne pojasnen način delavec Rupert Dovjak tako hude opekline po celem hrbtu, po nogah in rokah, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Mož bo težko okreval. Cestni rop. V šentvidski okolici sta napadla dva neznana roparja oskrbnika Knapieevega, ga strašno pretepla j n mu ukradla u-ro in denarnico. Iz strahu pred kaznijo se je o-besil v Beljaku kočijaž Jernej Ručnik, ker je poneveril svojemu gospodarju Brunnerju 37 K. ŠTAJERSKO. Iz Celja. (Vlom na celjskem južnem kolodvoru.) One dni po noči je nekdo vlomil na tukajšnji postaji v tovorne vozove, ki so bili vsi z blagom napolnjeni. Okrog 2. ure je z veliko spretnostjo ne-motoma odprl 13 vozov in iskal dobička. Ker ni bilo nič zanj pripravnega, zato ga je hudo razjezilo in je poškodoval mnogo zabojev, razrezal mnogo blaga itd. Naposled je našel zaboj koles in si na vso jezo pridržal eno izmed boljših. Takoj zjutraj je začela poizvedovati policija in žandarmerija, ki je sled kmalu zapazila, vendar tatu še ni mogla takoj prijeti. Naposled se je crožništvu posrečilo prijeti vlomilca v osebi Petra Bonaja, delavca v Zagradom pri Celju. Iz Pragerskega, v Cirkovcih so našli v potoku Črncu mrtvo neko 55 do 60 let staro, siromašno o-Iblečeno žensko. Identitete niso mogli dognati. Pokopali so jo na eirkovškem pokopališču. RAZNO. Verska blaznost na Japonskem. Strahotno dejanje je izvršilo deset budističnih duhovnikov v samostanu v bližini Tajhokuja, glavnega mesta japonskega otoka Formoza. Verski fanatizem teh mož, ki so že dolgo časa pretrgali vse občevanje z zunanjim svetom, se je izpremenil v versko blaznost. Zažgali so svetišče in poskakali v ogenj, zraven so pa molili, da pridejo tako popolnoma očiščeni na oni svet. Zgoreli so ob živem telesu, ne da bi le zinili od groznih bolečin. Kmetiška svatba. V provinci Hanover je bila pred kratkim kmetiška svatba, na katero je bilo povabljenih 600 oseb. Pojedli so: 2 vola. 4 prašiče, 150 kokoši, 200 maslenih pogač in še kup tort. Popili so 10 hektolitrov piva in 250 litrov žitnega žganja. Ostudna stava. Te dni sta dva kmečka fanta v vaški gostilni v Altenmarktu ob Isperi napravila brezmiselno stavo, Luger je ujel na polju krastačo in jo prinesel v gostilno. Nato je stavil z Lazarjem, da bo krastačo živo pojedel. Stavila sta za deset kron in pet litrov piva. Gostje so smatrali ne-zmiselno stavo pijanih fantov za slabo šalo. Ali Luger se je takoj pripravil k ostudnemu obedu in je res pojedel nekaj delov žive krastače. Pa kmalu mu je postalo slabo in ko je izpil še liter piva, se je zgrudil in zvijal od bolečin. Čez pol ure je bil mrtev, vkljub temu, da je bila zdravniška pomoč pri rokah. Zvišanje prevoznih cen v Ameriko. Z Dunaja poročajo, da je zvišala družba Canadian Pacific prevozne cene v Ameriko na med-krovu od 105 kron na 140 kron. Sedaj bodo tudi druge parobrod-ne družbe zvišale cene. Vzrok zvišanja je velikanski naval izseljencev. Dvojni samomor. Na Dunaju so našli v okrožju Pratra v neki zaklenjeni sobi ustreljeni 371etno Leopoldino Filipovo in 261etno Marijo Marholdovo. Dekleti sta bili dobri prijateljici in sta izvršili skupno samomor. Vzrok samomora še ni znan. Nemški dreadnought v pesku. Nemški dreadnought “Albert” je nasedel v nekem danskem pristanišču že drugič na pesek. Pogreza se vedno bolj, pristanišče je skoro popolnoma blokirano. 12 najmočnejših parnikov se trudi, da bi ga premaknili, toda do sedaj niso dosegli še nobenega u-speba. Nesreča na vojaškem strelišču ruske pomorske artilerije. Iz Petrograda poročajo, da se je razletel na vojaškem strelišču pomorske artilerije šrapnel (75 mm), pri čemer je bil ubit krmar, težko in lahko ranjenih pa je hilo okrog 100 topničarjev. Usoda avstrijskih dosluženih voiakov. Zelo patriotičen dunajski list “Deutsches Volksblatt” piše: “Prišel je k nam star, slep mož, ves sestradan. Tresel se je od slabosti po vsem telesu in prosil pomoči. Bil je nadlovec v avstrijski armadi in služil 12 let, o-sem mesecev in štiri dni v aktivni vojaški službi. Vojskoval se je na Češkem in v Dalmaciji. — Iz Dalmacije ima tudi srebrno medaljo za hrabrost, ker se je odlikoval 7. novembra 1869 ob priliki upora v južni Dalmaciji v bitki pri La.pčiču. Kako skrb: država za tega moža, ki je tako dolgo služil domovini in ki je sedaj za delo popolnoma nezmožen? C. kr. vojno ministrstvo, ki plačuje 617 upokojenim generalom na leto kron 6,044,429 (im 500 aktivnih vojakov pride po en upokojen general se je 26. februarja 1913 zavzelo za ubogega bivšega nad-lovca in mu priznalo sledeče o-skrbninske pristojbine: vsak dan 15 vinarjev, na leto tore.i 29 kron 25 vin. Da bi mož ne prosil še kakšne podpore, mu je vojno ministrstvo v dopisu, s katerim mu prizna ono miloščino, naznanilo, da. bi tudi prošnja do cesarja o-stala brezuspešna. Dalje so mu tudi naznanili, da če bi šel v civilno bolnišnico, ne bi ministrstvo prevzelo nikakršnih poplačil za oskrbo in zdravila in da mu ne more poravnati transportnih stroškov, če bj prišel v vojaško bolnišnico.” Vsak dostavek je pač nepotreben. Glas Svobode stane $2.00 ra leto. Če hočete zgubiti prijatelja, posodite mu denar! Kedar prosi, zlata usta nosi, Kedar vrača, hrbet obrača! Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne morate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz maTega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes. Ameriška Državna Banka 1825—1837 Bin* bteA Br51 Vogal Loomis St., Chicago, m. HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV. GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00 JAN KAREL, predsednik, J. F ŠTEPINA, blagajnik. Uradne ur«: so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah do 9 ure zvečer, ob nedel-jaJh pa o-d 9 dopoldne do 12 ure opoldan. Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa.pošta. Govorimo vse slovanske jezike. obračajte se do Raspar Državne Ranke Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom. Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odpovedi. Slov. Narodna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet potom Kaspar Državne Banke. VSAKA IZGUBA NEMOGOČA! Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vse dele sveta po kur-znih cenah. Denar izplačan najhitreje. K. D. Banka stoji v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini. Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko monarhijo in v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne more reči, da se mu je cent izgubil. Varnost, točnost in hitrost je naše geslo. Na denarne pošiljatve izven Chicage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Chicage poslane denarje se naj pošilja skozi “Post Money Order” ali skozi zanesljive banke. MENJALNICA TUJEZLMSKEGA DENARJA. KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah. Pišite v slovenskem jeziku, Potniki, ki potujejo potom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah. V New Yorku pričakuje potnike zanesljiv bančni zastopnik in spreme ljudi na ladjo in poskrbi za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo. KASPAR STATE QJk.3STKI 1900 BLUE ISLAND AVE, CHICAGO, ILL.. • Ovirano delovanje ^ ■—uin.iwmii .'«"««m.. «mm m m s Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo. Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo Trincrjcvo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo: ïosephteuîee'I 'ErVM1 REGISTERED USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE, NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE. Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja. Za dobiti v lekarnah in pri JOS; TRINER tl 1333-1339 So. Ashland A ve. Chicago, 111. ® VABILO na plesno veselico, katero priredi društvo sv. Barbare št. 68 K. S. K. J. v Westmoreland City dvorani. Začetek točno ob 6. uri zvečey 28. junija. Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, posebno vse sosedna društva, dase te naše veselice polnoštevilno udeležijo; v enakih slučajih bode tudi naše društvo pripravljeno na pomoč. Vstopnina za moške $1.00 Ob enem naznanjam članom našega društva, da smo pri zadnji seji sklenili da daruje vsak član $1.00 v društveno blagajno, ako se ne vdeleži veselice. — To velja za vse člane, tudi one, ki so oddaljeni. Izvzeti so le bolni člani. Društvena blagajna je prazna, zaradi izplačevanja bolniške podpore in isto tudi vsak zahteva, bodisi v bližini ali oddaljeni. Toraj rojaki in rojakinje na svidenje 28. junija. Bodimo slo'žni in pokažimo drugim narodom, da smo v resnici vsi za enega in eden za vse. iZa dobro postrežbo, izvrstno zabavo, ■ pijačo in prigrizek skrbel bode odbor. Franc Kastelic, pred«. POSLEDICE MEZDNIH PREISKAV. VABILO na plesno veselico, katero priredi društvo št. 123 S. S. P. Z. v korist društvene blagajne v Detroit, Midi. v soboto 21. junija točno ob 6 uri zvečer v dvorani g. Demscha-ka na vogalu Jefferson in Anderson cesta. Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, sploh društva, da se v polnem številu udeleže omenjene veselice, enkrat Vi nam drugič mi Vam. Toraj s prijateljskim namenom na pomoč, upamo da ne izostanete, za vse potrebno preskrbi in vljudno vabi ODBOR. Društvo št. 71 S. S. P. Zveze v Marianna, Pa. vljudno vabi rojake in vsa sosedna društva na vrtno veselico z razvitjem zastave — 4. JULIJA. — Vstopnina $1.00 za možke, ženske proste. Za točno in dobro postrežbo jamči ODBOR Vabilo na veliko društveno slavnost, katero priredi Slovensko Delavsko Podporno in Penzijisko Društvo št. 9 v -Skidmore, Kansas, kot razvitje nove društvene zastave DNE 29. JUNIJA 1913. Po razvitju zastave se vrši prosta zabava, h kateri se tem potom vabi vsa sosedna društva in rojake, da se odzovejo vabilu. Vzemite električno karo in izstopite na št. 10, potem se koraka eno miljo zapadno do nas. Vstopnina 25c za možke, ženske (proste. Za točno postrežbo bo skrbel ODBOR. VABILO! Vse tukajšne Slovence in Slovenke uljudno vabimo na veselico, ktero priredi društvo “Mirni Slovenec” št. 61 S. S. P. Z. v dvorani sobrata Martin Železnikar na Boliver Road Barbertom, O. DNE 21. JUNIJA TOČNO OB 6. URI ZVEČER. Igrali bo slovenski “orkester” obstoječ iz trijeh izvrstnih igralcev iz Akrona, O. Tudi ječmenov-ca in dobrega prigrizka ne bo manjkalo. Na svidenje torej! Zakaj bi se tudi mi delavci enkrat skupaj ne razveselili in si otresli vsaj za trenutek skrbi in težav. Za odbor: Frank Levstek, tajnik. Celoletna naročnina na "GLur Svobode" je $2.00 (dva tolarja). V Boston department prodajalni dobiva lepa Ernestina, dobro vzgojena, osemnajstih let $5 tedenske plače. Sorodniki ji so pomrli.. Živi v najemni sobi, za katero plačuje $1.50 na teden. V isti sobi pere iu gladi svojo obleko; na delo hodi brez zajtrka. Semtertje po-vžije kak banano. Za južno plača 10 časih 15, za kosilo pa 20 do 25* centov in v takem razpoloženju je Ernestina delala in živela nad eno leto. Ernestina je še otrok in kot otrok se že mora ekonomično boriti in preživljati s pet dolarji na teden. Taka je ta realna pripovest o življenju mladega neizkušenega bitja. To torej ni fikcija temveč goli fakt. In je eden izmed sto in sto enakih slučajev, ki se ga le mimogrede omen ja. 15.278 žensk in deklet je, ki delajo v podobnih prodajalnah v Ohicagi, in ki s svo jim stradanjem kopičijo milijone in milijone dolarjev premoženja leto za letom samopašnim oderuhom, ki veljajo med nevednim ljudstvom za vzgledne filantrope. Drugi slučaj: Annie je s svojim očetom, dvema bratoma in eno sestro živela v neki stranski smrdljivi ulici. Dobivala je $2.50 tedenske plače. To je trpelo nad eno leto in pol, na to je po mukotrpni bole-zni oče u-mrl. Leto potem je promi-nul eden od bratov in ne dolgo za tem je jetika rešila drugega brata in sestro. In vsi.ti ljudje so se preživljali od $2.50 na teden, razim kar so jim dobri sosedje darovali, ki so po razpadu njih doma vzeli tudi Anico k sebi. Sedaj dela Annie istotako v department prodajalni s tedensko plačo $6. Njena službena pola pa kaže zelo nestanovitno delo, tako da komaj po $3.20 na teden dobi; med tem ko plača za hrano in stanovanje $4.85 na teden. Na vprašanje, kako mora plačati več kot zasluži, se je reva sesedla in pri čela jokati. iSedaj St naj pa vsak sam zraču-ni grozodejstva, ki so skrita za temi podatki in jih potem primorja z enakimi slučaji na okolu in cikel u po širni — po enakopravni, svobodni in napredni —• Ameriki. Zaključek bo brezdvomno imel: nesramno izžemanje, nesramno pobijanje in nesramno izkorišča nje ter nesramno morjenj e jiedolž-nih žrtev o nesramni industrtielni kompetaciji za vsegamogočim •$. In če se take nesramnosti dogajajo v 'Ohicagi, kake nesramnosti se dogajajo še le po južnih krajih naše slavne republike, kot n. pr. v Massachusetts, kjer nesramna korupcija najlepše cvete. ' Ali naj nadaljujemo s podobnimi slučaji izvestja državne preiskave? Ne, ker se nam od nesramnosti, ki se dogajajo, želodec o-braiča. Preiskava pravi dalje, da nizke plače niso omejene na delo žensk in otrok in v obče ne na delavce drugih držav. Naj večja obtožba napraim modernega industrializ-ma je dokaz statistike, ki pravi, da na miljone mož, žen in otrok je. ki delajo v mestih in trgih po deželi za. plačo, s katero se ne morejo preživljati. So delavci slabega zdravja pa so stalno z-aiposie-ni, ker morajo živeti, toda preživljati se s tako plačo nemoTejo, kar pornenja da gladu polagoma umirajo. Kaj je s tisoči delavci, ki tako skoz leto ginevajo in s tisoči, ki jih nadomestujejo pa delati morajo za vsako ceno? Dobrodelne družbe, verske sekte in drugi taki jezički se ne brigajo za plače delavcev in ne za draginjo, ne za bolnišnice, ne za norišnice in ne za ječe in ne za degeneracijo. Dobrodelne družbe sestoječe iz milijonarjev, kaj njih briga delavstvo. Razne verske sekte oziroma njih uradniki se prepirajo za nadvlado državnih institucij med seboj in ko se tega naveličajo padejo po socialistih ,svobodomisl-cih, liberalcih in narodnjakih, češ, oni so krivi vsega tega, ker ko bi teh ne bilo. ne bilo bi tudi takih nesramnosti. Poleg tega pa gre delo naprej. “Industrija” prosperira. Cene živilom se redno višajo. Delavstvo strada in sistematično vrejeno n-mira. Poročilo državne preiskave pa vprašuje in vprašanja stavlja, kot oni, ki mu ni mar pomagat! namreč: “What should be done? Or, rather, what can be done?” IZ ZGODOVINE. Vzrok vseh vstaj na Filipinah so bili katoliški patri. Revolta leta 1744 naj služi za zgled vsili revolt na otoku. Tega leta je nek duhovnik pustil aretirati vse svoje župljane kot zločince zato, ko k maši niso prišli. Eden izmed prizadetih župljanov je v tem časa umrl in duhovnik mu je odrekel vse pravice pokopati ga še truplo umrlega ukazal je vreči na zemljo, kjer naj gnije in se pe če na solncu pred lastnem stanovanjem. Brat umrlega je organiziral tropo nezadovoljnežev, prijel duhovna in ga umoril, na to je u-redil tropo v vstajno armado, ki je zavzela otok ter ga samostojno vladala 35 let; še le ko je španska vlada obljubila, da iztira jezuite iz otoka, so se podvrgli. Kratkovidni domačini so se podali, divji jezuiti so pa tudi ostali in razmere se niso nič na boljše spreobrnile —■ poročne ceremonije so bile tako drage, da reveži niso zmogli, da bi plačali zahtevano svoto. Domačije razdrapane, družinske razmere razbite od gladnih nikdar siti! farjev: mrliče pokapat farji niso hoteli, predno se jim je plačala ne znosno visoka svota; da o izzo-brazbi ne govorimo. Tem neznosnim razmeram je sledilo šest za porednih vstaj, predno so iztirali tiranske frajerje. Ali se je potem še čuditi, ko rimokatolička cerkev si nemore več podvreči Filipinskih otokov iz katerih jo je gladno in do kosti izmozgano ubogo ljudstvo iztiralo, in da sedaj prosjači in moledvai o-kolu gotovih ljudi v Washingtonn, da bi se jim zabranila svobodna in samostojna vlada? “Edina zveličavna cerkev se nikdar ne spremeni.” Štiristoštiriinštirdeset let je minilo, ko je “sveta inkvizicija” rimokatoličke cerkve, devico Orleansko Joan of Are obsodila in proglasila za copernieo, ki je v zvezi z hudičem. Inkvizicijska tribuna, ki jo je sodila je sestojala iz 62 duhovnov in škofov, večinoma iz Pariza — iz mesta najbolj cerkveno modrih ljudi na Francoskem. Inkvizicijska tribuna, je obravnavala več tednov in končno obsodila žensko ter jo proglsaila kot državi in cerkvi nevarno copernieo. ki občuje & samim luciferjem, 'končno jo postavili na glavo in ško'f Beauvais jo je izobčil iz cerkve in preklel; nato jo so 30. maja 1431 v Rouen na grmadi sežgali. In sedaj jo je ista cerkev potegnila iz dna pekla, kamor jo je bila takrat vrgla in preklela, jo prenesla, jo blaženim proglasila ter v neseba na desno stran boga očeta posadila in sedaj jo ves katoliški svet moli kot svetnico — humbug! Pridi v Crivitz v državo Wisconsin in postani moj sosed. Tukaj je toliko dobrega in lepega od tega kraja za povedati, da bi Vam svetoval, če osebno sem pridete, da si lego in dobrote kraja ogledate ter tu živeče Slovence obiščete, kateri Vam bodo razobložili, kakšen razloček je živeti v mestu ali pa v zdravim in rodovitnem kraju na lastni farmi. Jaz imam tukaj silno rodovitno zemljo in lepa letovišča, ki ležijo ib jezerih in tekočih vodah; blizo dobrih šol in izvrstnih cest. Naša železnična zveza je najboljša, kar si jih moremo želeti, in moj svet leži blizo nje. — Tukaj zori grozdje in raste razno sadno drevje prav dobro in je že zasajenih nekoliko vinogradov in sadovnjakov. Divje grozdje raste tukaj povsod po vsem kraju, kar pomeni, da je kraj ugoden za vinogradništvo. — Crivitz sam na sebi je majhno in lepo mesto ter ima veliko prihodnost; že sedaj so tu manjše tovarne in velika skladišča, kjer farmerji svoje pridelke vsaki čas lahko prodajo za gotov denar. Kupi si farmo da bodeš neodvisen. Jaz Vam prodam 40 akrov izborne zemlje za zelo nizko ceno, in ko kupite Vam je potreba samo $100.00 na kup plačati a ostalo kupnino znate plačati po obrokih v 8 do 10 letih. Torej pridite in postanite samostojni farmerji v prosti naravi, bodite sami delodajalec svoji rodbini, da bodete srečno in veselo skupaj živeli. Le na ta način si priskrbite ugodno življenje za stare dni, da bodete z zadovoljstvom zrli v minulost ter brez skrbi za bodočnost svojcev čakali trenutka, ko Vas večna sila pokliče v boljšo večnost! Sedaj je cena zemljišču aker $12 do $30 in čez. — Ko pridete v Chicago, Vas na kolodvoru pričaka moj zastopnik, ako popred naznanite kedaj in s katero železnico se od doma odpeljete, ter Vas privede k meni v Crivitz, kjer Vam bom zemljo razkazal. Jaz prodajam edino lastno zemljo in nisem nikakoršen agent, katerem je le na tem ležeče, da svoj “komišen” dobi, brez vprašanja je li potem kupec zadovoljen ali pa ne. — Jaz Vam izročim čisto zemljiško knjižno listino in Vam jamčim, da bodete povsem zadovoljni. Pište na mojega zastopnika v Chicago in ga osebno obiščite. S pozdravom THEO KERSTEN. lastnik N. PIKLAR, 1526 West 21. Street, Chicago, 111., zastopnik in prodajalec. Pišite po mojo slovensko knjigo o Zemljičih in farmah, tam bodete vse našli, kar želite znati. Za vroče dni. ¡Prejeli smo od g. Mihaela Pauč-nik iz Jenny Lind, Ark. pismo, katero je vredno da ga ponetisnemo. On piše sledeče: “Prosim pošljite ■mi dvanajst steklenic- Triner ameriškega zdravilno grenkega vina. Tukaj postaja precej vroče in v tej vroči sezoni ga ni bolj šega zdravila. Če imate slali tek zato navadno zadostuje nekoliko rednih požirkov pa je zopet vse v najlepšem redu”. Ta nasvet je prišel pravočasno, zato je zelo važno da se drži, skoz vroče poletne mesece, prebavne organe -na dobro delavni podlagi. In to bo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino storilo za|p vas. Ono bo vredilo delo vašega želodca in črev, dalo vam bo dober tek in branilo telo pred slabostmi. V lekarnah. Jos. Triner. 1333 — 1339 S. Ashland Ave., 'Chicago. 111. Vsaka družina bi morala tudi vedno pri roki imeti Tri-nerjev Liniment. Raztanjšen z vodo ali pa z oljknem (Olive) oljem, je izvrsten za kožne bolezni od vročine povzročene. (Advertisement) PROŠNJA! 'Vse naše cenjene zaupnike in zastopnike, ki so imeli ali še imajo za razpečavo naše knjige “Škof proti župniku”, najvljudneje prosimo za obračun, da uredimo naše knjige. Uprava Gl. Sv. KNJIŽIC Pove kako zamorete ozdraviti doma. Vsak moški, katari je bolan, bi moral pisati po to zanimivo brezplačno knjižico. Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku’ kako se je treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profitiral’ ako čita to knjižico. Ako trpite na želodčnih teškočali, bodisi na slabi prebavi ali na zaprtju, ali na jetrih, drobu, ledvicah ali mehurni bolezni, slabih živcih, izgubljeni moči, nočnem gubitku ali na impotenci; zastrnpljenju krvi ali sifilis, skrofuli, nečisti krvi; kapavki (triper) ali na kateri drugi spolni bolezni, ki je dobljena pred kratkim; ako ste slab, nervozen, melanholičen, vedno utrujen in telesno potrt, ali ako trpite na posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri drugi moški bolezni — ta knjižica vam pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje tajno in privatno na vašem domu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zamorete v ozdraviti. Vsebuje take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven •---- ali bogat, samski ali oženjen, bolan ali zdrav in kateri bi se moral tudi ravnati po teh stvareh. Dobri nasveti ki ii nai- »—"• ™ - -«*«** - KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES. „ S tem da nam pijete, nimate niti najmanjših obveznosti napram nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil nonrei rtnfc-i#»»- mar no-o. sena m plačana. PoStn.no za knpžico plačamo mi in pošljemo jo v navadnem zaprtem zavlAu. tako da DR. JOS. LISTER & C0.. AUS. 801. Z08 N. FIFTH AVE.. CHICAGO. ILL. vam g?rf^k^ih°stiotko'"Piei VaS° bre2Dlažno kn,ižico na vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem niti malo obvezat napram ZASTONJ MOŽEM Naslov : GOSTILNA kjer je največ zabav» is aajvï’ v žitka za par centov ■ hril jagvh». mico na razpolago. Vm to m v gostilni John Košiček 1807 B. Oestre Are. Ohieags, K Teleion Canal 1439. Kadar ne -morete dobiti pra v ega Richter Pain Expeller-ja od vašega lekarnarja, potem pišite na F. Ad. Richter & Co., 74—80 Washington St.. New York. N. Y. 2 Knjiga “ŠKOF PROTI ŽUPNIKU,” Spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN, bo kmalu pošla. Kdor se torej zanima za to velezanimivo razpravo naj poseže po knjigi. Ista stane 35 centov poštnine prosto in jo je dobiti pri GLAS SVOBODE CO. 3622 IV, 26th St. Chicago, Til Compagnie Générale Transatlantique Iz New York ▼ Avstrijo tm Havre Basel. Potniki tretjega razreda deM*a< brezplačno hrano na parnikih drekfc snažne postelje, vino ho rasna »mm jedila. Pristanišče 57 Worth River vznožje 15th St., New Yerfc e ----—j— «tï HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri sjutra S. S. France nor dvovijak) s. S. La Provene« S. S. La Lorraine s. S. La Sarde Najboljše udobnosti v III. rarredu. Odplujejo vsako soboto ob 3, pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. s. La lWatoe Glavni z atop na 19 State St., New York. MAURICE W. KO Z MUC glavni zastopnik za zapadu, 139 if. Dtearborn 8t. Chicago, Najstarsjša slovanska tvrtka EMIL BACHMAI 1/10 So. Centre Ate., Chicago, II, Se priporoča vsim Slovanski društvam za izdelovanje drui tvenih. znakov, gumbov, zasta m vsakerih. potrebščin. Izdele le najfineji in najokusneji, m tem pa zelo zmerne cene. . .N**ie.y,,ao z>hr*1 ,n P «-¡poznanj Jam« 1 pristnost la okusni izdelek naročenih potreMO PUUta v svojem jeziku za vzorce In cenik.