GEOGRAFSKI OBZORNIK SEVERNA MORAVSKA S ČEŠKO ŠLEZIJO Jaros lav Vencâlek UDK914.372/.373 SEVERNA MORAVSKA S ČEŠKO ŠLEZIJO Jaroslav Vencalek, Katedra socialne geografije in regio- nalnega razvoja, Naravoslovna fakulteta Ostravske univer- ze, Hladnovska 9, 71000 Ostrava, Češka Tradicionalno rudarsko-železarsko območje Severne Mo- ravske in češke Slezije je bilo eno najbolj razvitih območij Češke. Po političnih in gospodarskih spremembah v zače- tku devetdesetih let pa se zaradi nazadovanja premogovni- tva in deindustrializacije, spopada z velikimi razvojnimi te- žavami. Na severovzhodu Češke republike leži 6200 km2 veliko območje severne Moravske in češke Slezije, ki je po tektonsko zasnovanem podolju Moravska vra- ta med Sudeti in Beskidi, po katerem teče reka Odra, neposredno povezano z rudarsko-industrijskim jedrom sosednje Gornje Slezije na Poljskem. V glavnem ob- sega zelo razgibano površje porečja Odre z obsež- nim hercinskim masivom Vzhodnih Sudetov, severo- zahodni rob Zahodnih Karpatov, Moravsko-Slezijske Beskide in vmesna podolja z bogatimi zalogami čr- nega premoga, na temelju katerega sta se razvila premogovništvo in železarstvo, ter kremenčevih pe- skov (industrija stekla in porcelana) in drugih surovin. Prvotno prebivalstvo se je vse do srednjega ve- ka preživljalo predvsem z bogastvom gozdov in lo- vom. V 15. in 16. stoletju pa so Slovani poselili naj- bolj ugodna plana zemljišča, nato pa se je polago- ma oblikovalo poselitveno omrežje z obrtnimi in os- krbnimi središči Bilovec, Fulnek in Opava. Na zaho- du so se ob številnih tektonskih prelomnicah s termal- nimi izviri že v 13. stol. razvili zdraviliški kraji Bruntäl, Zlate Hory, Jesenik. Slabo poseljen gričev- nat in hribovit svet na vzhodu pa je kolonizacija za- jela šele v 16. in 17. stol. V srednjem veku sta se tukaj živahno razvijala kmetijstvo in domača obrt. Prednjačila je izdelava tekstilnih izdelkov, ki je dosegla višek na prelomu 1 8. in 19. stol., še posebej izdelava lanene preje in plat- na. Zelo razširjena ovčereja in nanjo navezana pre- delava volne je zapustila šteilne obrate za predela- vo volne v Opavi, Tišinu in drugod. Najstarejša in najpomembnejša nekmetijska de- javnost v češki Sleziji je bilo rudarstvo. Srednjeveš- kemu pridobivanju srebra in zlata se je v 16. stol. pridružilo pridobivanje železa. Ze leta 1763 so v šle- UDC 914.372/. 373 NORTH MORAVIA AND CZECH SCHLESIAN Jaroslav Vencalek, Katedra socialne geografije in regio- nalnega razvoja, Naravoslovna fakulteta Ostravske univer- ze, Hladnovska 9, 71000 Ostrava, Czech Republic The traditional mining and iron manufacturing region of North Moravia and Czech Schlesian was one of the most developed regions of the Czech Republic. The political and economical changes at the beginning of the nineties have brought some great developmental problems because of recession and dedustrialization. zijski Ostravi (prej poljski Ostravi) odkrili premog, ki je sprva služil le za domače potrebe. V tridesetih le- tih 1 9. stol. pa je črni premog postal zelo pomemb- na surovina za razvoj industrije. Tako je leta 1 828 v Vitkovicah, današnjem predmestju Ostrave, začel obratovati prvi Rudolfov plavž. Z uvedbo koksa kot energetskega vira za taljenje železove rude v viso- kih pečeh se je povpraševanje po premogu poveča- lo, kar je pripeljalo do odpiranja novih rudnikov. Premogovni sloji so pri Ostravi debeli do 7 m. Zelo prelomljeni in premaknjeni ležijo pod kvartarnimi peski in ilovicami v širokem bloku in so pogosto nagubani. Industrijska revolucija je na severu Moravske in v češki Sleziji še pospešila premogovništvo, železars- tvo im strojno industrijo. Na prelomu 19. in 20. stol. se je na tem temelju najhitreje razvijala Ostrava, ki je postala pomembno središče enega najmočnejših industrijskih območij gospodarsko razvite Češke. Na- glo rastoča delovna mesta so pritegnila mlado pre- bivalstvo s širokega območja. Nova »delavska« sta- novanjska naselja, ki so jih gradili ob železarnah in premogovnikih, pa niso spremenila le strukture na- selij, ampak tudi narodnostno in socialno sestavo pre- bivalstva (predvsem Ostrava, Karvina, Trinec in Frydek-Mistek). Na obmejnih območjih se je 80% pre- bivalstva izreklo za Čehe, 9 % za moravsko narod- nost, 5 % za Slovake in 3 % za Poljake. Leta 1991 je na severnem Moravskem in v češ- ki Sleziji živelo 1.320.000. prebivalcev, od tega sa- mo v ostravski aglomeraciji 1.140.000. Povprečna gostota prebivalstva je 212 ljudi na km2, v ostrav- ski aglomeraciji pa kar 350. Tukaj ležijo vsa največ- ja mesta: Ostrava s 127.000, Havirov s 86.000, Frydek-MIstek s 65.000 in Opava s 63.000 prebi- valci. Najnižja gostota, samo 60 ljudi na km2, je na 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK vzhodu regije, od koder se je prebivalstvo iz politič- nih razlogov močno odseljevalo že sredi stoletja. Vodilno mesto ostravske aglomeracije, v katerem je še do nedavna prednjačila proizvodnja surovega železa in izkop črnega premoga, je Ostrava. V sa- mem mestu so šele leta 1 994 prenehali kopati pre- mog. V okviru prestrukturiranja industrije se v žele- zarskem kombinatu Nova hut pripravlja izgradnja mi- ni železarne z japonsko tehnologijo. Proizvodni program železarne v Vitkovicah pa se preusmerja v proizvodnjo speicialnih jekel, hladnega jekla, strojna industrija pa v izdelavo zahtevnejših naprav, rudarskih strojev, svedrov, delov za jedrske elektrar- ne in drugo. S podobnimi problemi modernizacije in rekonstrukcije se srečujejo tudi druge železarne, valjarna pločevine v kraju Frydek-Mistek, železarna in žicama v Bohuminu, železarna v Hradcu. Bogata je tudi zgodovina proizvodnje prevoznih sredstev. Koprivniški zavod Tatra je delno usmerjen v izdelavo srednje težkih tovornjakov, v kraju Studenka izdelujejo dele za progovna vozila in po- sebne vagone, v Opavi pa stroje za izkop premo- ga. Spremembe v premogovništvu vplivajo na spre- minjanje proizvodnih programov številnih industrij- skih obratov na Ostravskem, vsi po vrsti pa so v zadnjih letih delovna mesta zmanjšali najmanj za četrtino. Dolgoletno tradicijo ima tudi kemična industrija, ki dela na osnovi domačih surovin, predvsem benze- na, koksarskega plina in premogovega oksida. Sre- di 19. stol. je začela delati tovarna solne kisline v Hrochovu, danes pa so glavni proizvodi kemične industrije analin, formaldehid, solna kislina in umetno sladilo za diabetike. Od anorganskih proizvodov prednjačijo dušikova kislina, amonijak in kombinirana gnojila. Na obrobju ostravske aglomeracije se v kra- ju Odry nahaja najstarejša češka gumama, ki pro- izvaja predvsem tehnično gumo (cevi, folije, tesnila). GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Zgodovinsko jedro Opave, kulturnega središča češke Slezije. Mesto leži le 5 km od meje s Poljsko. (Foto: J. Vencalek.) Kot naravno eno najbolj tipičnih območij Češke z razgibanim reliefom, obilnimi surovinami in razvi- to industrijo v njenem osredju se češka Slezija sre- čuje s podobnimi problemi kot druga industrijska ob- močja v nekdanjih socialističnih državah. Povpraše- vanje po sicer odličnem črnem premogu se je moč- no zmanjšalo, zato je izkop močno nazadoval: na Češkem od 26 milj. ton leta 1985 na 19. milj. ton leta 1992, pri čemer je daleč največji delež odpa- del na Slezijo. Podobno velja za železarne in dru- go industrijo, ki so svojo proizvodnjo v dotrajanih ali tehnološko zastarelih obratih zmanjšale. V premogovništvu, metalurgiji in drugi industriji je število zaposlenih močno nazadovalo. Proizvod- nja in zaposlenost se sicer zmanjšujeta postopoma, vendar gre pri obratih z 10.000 ali celo 20.000 za- poslenimi kar za nekaj tisoč delavcev. Od tod pre- cejšnja nezaposlenost, še posebej mladega prebivals- tva, ki zato išče zaposlitve drugje. Ker bo proizvod- nja še nadalje nazadovala in s tem seveda tudi števi- lo zaposlenih, naj bi se del prebivalstva izselil na po- deželje. Zaradi podnebnih razmer, goratosti, neugod- nih, v ravninah pa tudi degradiranih tal, so možno- sti za kmetijstvo in še posebej za poljedelstvo v vsej regiji dokaj skromne. Ker se je prebivalstvo v preteklo- sti prekomerno zaposlovalo v rudarstvu in industriji, pomembnejšega kmetijstva tukaj tudi v preteklosti ni bilo, zato v oživljanje kmetijstva tukaj skorajda ni ver- jeti. V vseh rudarsko-industrijskih središčih ostravske aglomeracije število prebivalcev nazaduje. Premogovništvo, metalurgija, strojna in kemična industrija so okolje močno deagradirali, marsikje pa povsem uničili. Zaradi izkopa premoga so porušili cele vasi, zemlja in voda pa sta v najvišji stopnji one- snaženosti. V Ostravi in v nekaterih drugih mestih pa so več industrijskih obratov opustili, objekte poruši- li, zazidljiva zemljišča pa v samih mestih čakajo na primerne vlagatelje, ki pa jih je zaenkrat bolj malo. Gospodarsko in kulturno enega najbolj razvitih delov Češke so politične in gospodarske spremem- be v zadnjih letih spremenile v skrajno problematič- no območje. Zaradi izredno močne rudarsko-indu- strijske usmeritve so problemi še težje rešljivi, prestruk- turiranje celotne ali večine industrije je nemogoče, razvoj terciarnega sektorja pa zaenkrat temu še ne more slediti. Tako tudi izjemen prometni položaj ob enem najpomembnejših evropskih prehodov v kraj- šem času bistveno ne more vplivati na premagova- nje nakopičenih gospodarskih in socialnih problemov te industrijsko monostrukturne regije. 1. Mištera, L. etal. 1984: Geografija kraju CSSR. Praha. 2. Vencalek, J. etal. 1995: Severni Morava a češke Sleszko - Cjeografie mistniho regionu pro zaklad- ni školy. Cesky lešin. Slika 3: V premogovniku Starič južno od Frydek-Misteka še vedno letno nakopljejo milijon ton črnega premoga. (Foto: J. Vencalek 12