20 Didakta september 2015 RAZVIJANJE POZITIVNEGA ODNOSA DO ŽIVALI / Katarina Kotnik, prof. def. / Tretja osnovna šola Slovenj Gradec Pozitiven odnos odraslih do narave in živali prinaša tudi pozitivnejši odnos otrok do živali in narave. Kadarkoli razmišljamo o sebi in svetu, ki nas obdaja, se zavemo, da ne živimo sami, čeprav se prepogosto obnašamo tako, kot da smo sami, čeprav se zavedamo in vemo, da z nami na Zemlji sobivajo tudi druga živa bitja. Svet je v resnici zelo bogat; bogat je v svoji biotski raznolikosti, in ko dobro pomislimo, smo z vsem, kar nas na Zemlji obdaja, tesno pove- zani. Človek je v enaki meri individualno in socialno bitje, ki je v času svojega življenja v stiku tudi z živim svetom, ki nas obdaja. Življenje ljudi je že od nekdaj tesno povezano z živalmi. Našim prednikom so živali od nekdaj predstavljale vir preživetja, najprej so jih loviliza prehrano, pozneje udomačevali in jih začeli uporabljati za pomoč pri delu. Človek je že zgodaj vzpostavil prijateljski odnos z udomačenim volkom. Z razvojem kmetijstva v Egiptu se je začelo tudi udomačevanje mačke, saj so jih imeli zato, da so preganjale škodljivce. Prijateljski odnos med človekom in živaljo je bil ponazorjen že na zgodnjih egipčanskih slikah s psi in mačkami. Pozneje so ugotovili, da je lahko žival tudi prijatelj in družabnik človeka (Marinšek in Tušek 2007, 7–8). Pri učencih s specifičnimi učnimi te- žavami opažam, da jim za razvijanje njihovih šibkih področij in zakorekcijo primanjkljajev pogosto primanjkuje motivacije za delo. Zato pri svojem specialno-pedagoškem delu upora- bljam različne metode dela ter vsebino prilagajam tudi interesom in željam učencev. Učenci se radi pogovarjajo o živalih in odnosu ljudi do živali. Ne- malo osnovnošolskih otrok ima tudi neposreden stik z živalmi, saj jih imajo doma bodisi kot ljubljenčke bodisi kot vir prehrane. V letošnjem šolskem letu se veliko pogovarjamo o tem, da ljudje skrbimo tako za hišne živali oz. hišne ljubljenčke kot tudi za gozdne živali, ki so več pozornosti deležne pozimi. Nekatere učne ure sem prilagodila tako, da smo lahko govorili, brali, poslušali ali pisali o gozdnih živalih in hišnih ljubljenčkih. Tako smo na temo Živali v našem življenju razvijali bralno pismenost ter ustno in pisno izražanje. Učenci so s pomočjo knjig, pravljic, interneta in splošnega znanja oblikovali miselne vzorce, sestavljali različna besedila, opise živali in se o njih spontano pogovarjali. Ker sem takšen način dela izbrala v zimskih mesecih, smo večjo pozornost name- nili opazovanju živali v zimskem času. OTROCI IN SKRB ZA ŽIVALI POZIMI Za večino živali je zima velika preizku- šnja. Preživijo jo na različne načine: ži- vali lahko v zimskem času ostanejo de- javne ali dremljejo, nekatere globoko zaspijo, živali z nestalno telesno tem- peraturo otrpnejo v prezimovališčih. Številne fiziološke spremembe povzro- čijo znižanje telesne temperature živa- li in preživetje zime s telesno zalogo maščevja. Zalogo podkožne tolšče za prezimovanje si živali naberejo poleti in jeseni, ko je hrane v izobilju. Živali, ki zimo predremljejo, se navadno pre- budijo enkrat v dveh tednih in osta- nejo budne dan ali dva. Pogosteje se prebujajo v drugi polovici zime (vir 1). Med pogovorom z učenci je nastal miselni vzorec (fotografija priložena). S pomočjo metode možganske nevihte (»brainstorming«) smo najprej ugoto- vili, kakšen je odnos otrok do živali, kako vidijo vlogo živali v človekovem življenju ter koliko učenci že vedo o skrbi za živali. Največjo zaskrbljenost so pokazali za živali pozimi, saj vedo, da sta mraz in sneg za živali nevarna. Vsi imajo radi živali, radi jih božajo, se z njimi igrajo in jih hranijo. Učen- ci tudi razumejo, da pozimi za živali skrbijo lovci in poznajo njihovo delo, sami pa pozimi hranijo predvsem pti- ce, za katere so pred hišami postavili ptičje hišice. Pri nekaterih učnih urah sem posku- šala prilagoditi pouk tako, da sem kot rdečo nit ure izbrala temo živali v na- ravi. Učencem s težavami pri branju in pri razumevanju prebranega sem izdelala bralne kartončke (vir 1), ki so bili prilagojeni njihovim bralnim sposobnostim. Izdelala sem didaktično igro (glej fotografijo št. 1), pri kateri so učenci odgovarjali na vprašanja o ži- valih, pravilni odgovori pa so jim tako skrajšali pot do cilja. Tako so namalo drugačen način hkrati vadili branje in poglabljali znanje o življenju gozdnih živali pozimi (glej fotografijo št. 2). Vsa- ko uro smo spoznali eno žival tako, da so samostojno prebrali opis izbrane živali, ter ob tem na prijeten in njim prijazen in nevsiljiv način spoznali, katere živali zimo prespijo in katere živali zimo predremajo, hkrati pa so- pridobivali veščino tehnike branja in si krepili besedni zaklad. Z mlajšimi učenci smo brali tudi krajše zgodbice, v katerih nastopajo različ- ne gozdne živali. Skupaj smo prede- lali knjige in pravljice, nekaj so jih prebrali sami, druge so poslušali kot zvočne knjige. Najzanimivejše so jim bile pravljice Volk in sedem kozličkov, Rdeča kapica, Trije prašički, Ježek Spilec in Veveričja zabava. Po prebrani ali po- slušani knjigi smo sestavljali povedi v pravilno zaporedje in tako krepili bralno razumevanje. Ker pa gozdnih živali ne moremo ljub- kovati, se jih dotikati ali se z njimi sprehajati, smo našim učnim kartončk- om z gozdnimi živalmi hitro dodali še kartončke in daljša besedila, v katerih so učenci lahko brali o hišnih ljubljenč- kih. Kar nekaj je bilo člankov iz revije Moj pes in elektronskih knjig o vzgoji živali. V veliko pomoč jim je bil tudi internet oz. splet. Že Marinšek in Tušak sta ugotavljala, da se otroci radi družijo z živalmi, saj jim dajejo občutek varnosti, nežnosti in zaželenosti. Ob njih si krajšajo čas, kadar se počutijo osamljene, lahko jim Didakta september 2015 21 potožijo, saj vedo, da jim žival ne bo nikoli oporekala ali jih oštela. Otroci tako na glas spregovorijo o svojih ču- stvih, kar ugodno vpliva na njihov ču- stveni razvoj. Raziskovalci so ugotovili, da imajo otroci, ki imajo doma živali, večjo sposobnost vživljanja v čustva drugih (empatija). Ko odrastejo, bolje razumejo ljudi, njihova občutja in re- akcije ter se nanje ustrezneje odzivajo. Čeprav živali ne govorijo, je zanimivo, da v stavkih prej spregovorijo otroci, ki imajo doma živali, kot pa otroci, ki so malo v stiku z živalmi. Poleg tega imajo otroci, ki so v stiku z živalmi, obširnejši besednjak (Marinšek in Tu- šek 2007, 12–13). Otrok se lahko ob živali nauči tudi odgovornosti in skrbi za druge. Zave- da se, da žival ni igrača, ki jo lahko zavrže, temveč živo bitje, ki prav tako potrebuje pozornost in toplino kot on sam. Otroka lahko zadolžite, da žival pelje na sprehod, jo nahrani, skrtači, skopa ipd. Nauči se tudi discipline – ve, da živali ne sme vleči za rep, smrček, ušesa oziroma v njeni bližini kričati, po njej skakati ipd. Vzporedno z otrokom se marsičesa nauči tudi žival – ve, da na otroka ne sme renčati oziroma po njem skakati (vir 2). Učenci so pogosto izpostavljali hišne ljubljenčke, ki jih imajo doma, tiste, ki jih vidijo pri sosedih, ali pa tiste, ki si jih želijo nekoč imeti in jih trenutno zaradi različnih okoliščin nimajo. Do- bro poznajo psa, muco, papige, ribe in hrčke. Povedali so, da imajo hišnega ljubljenčka, za katerega pa večinoma skrbijo starši. Ker je živali veliko in njihova vloga v naših življenjih zelo različna, smo se skupaj z učenci odločili, da bomo več časa namenili psom, k tej odločitvi pa je seveda pripomoglo tudi branje knjige Ime mi je Vuf, kjer so v zabav- ni zgodbi spoznali psa kot hišnega ljubljenčka. Ob branju različnih in- ternetnih člankov in knjig smo tako ugotavljali, kakšno vlogo lahko imajo psi v našem življenju. PES – HIŠNI LJUBLJENČEK in POMOČNIK Starejši učenci večinoma obvladajo računalniške veščine, zato so brez težav poiskali, kako skrbimo za pse ter kakšne vloge lahko prevzamejo v našem okolju. Tako smo hitro našli več vlog, ki jih pes lahko prevzame v življenju ljudi. Psi nam bogatijo življe- nje, izboljšajo in popestrijo vsakdan. Star ljudski pregovor pravi, da je pes človekov najboljši prijatelj. Pes je dru- žabno bitje, ima rad ljudi, je radove- den in vedno vesel tistih, ki ga imajo radi. Imeti psa pa pomeni imeti tudi veliko odgovornost, kajti pes je pogo- sto enakovreden član družine (vir 3). 22 Didakta september 2015 Skrb za psa je velika in zahteva od vseh družinskih članov svoj prispevek. Učen- ci so ob bralnem razumevanju različ- nih prispevkov, internetnih člankov ter na podlagi lastnih izkušenj in znanj oblikovali različne miselne vzorce in plakate, kako skrbimo za pse, kadar jih imamo za hišne ljubljenčke. Skrb za psa (kako skrbimo za psa po mnenju učencev): – pes more biti oštevilčen; – redno cepljenje, pregledi pri veterinarju; – vsakodnevni daljši sprehodi večkrat dnevno; – če psa sprehajamo v naselju, za njim pobiramo pasje iztrebke in jih odvržemo v temu namenjen smetnjake; – redno negovanje (česanje, kopanje); – v zimskem času pranje tačk po sprehodih; – imeti mora ustrezen prostor za bi- vanje (v hiši ali pesjak); – če je pes v hiši, ga pozimi zunaj zaščitimo s primerno obleko; – pravilna prehrana (prehrana za pse, ne ljudi); – v avtu morajo biti ustrezno zavarovani; – redno odstranjevanje klopov; – uporaba nagobčnika, če je pes nevaren; – pred petardami in pokanjem ga zaščitimo; – vsak dan se moramo z njim pogovarjati; – pes mora biti šolan, skupaj z lastni- kom obiskuje program pasje šole. Nekatere učence je strah neznanih psov, spet drugi bi vsakega psa božali in ljubkovali. Pogovorili in seznanili smo se s tem, da obstaja določen »pro- tokol« pri spoznavanju neznanih psov. Preden pobožamo neznanega psa, ki ima lastnika, moramo vedno najprej vprašati lastnika, ali bo pes to dovolil. Prvi stik med psom in človekom naj napravi pes. Človek mu ponudi roko v ovohavanje in iz pasjega odziva je nato razvidno, ali je varno nadaljevati (vir 4). Neznanih psov, ki ob sebi ni- majo lastnika, se ne dotikamo oz. jih ne nagovarjamo. RAZLIČNE VLOGE PSOV V NAŠEM ŽIVLJENJU Z učenci smo v zimskem času spozna- vali različne vloge, ki jih lahko imajo psi v našem življenju. Nekatere vloge psov so bile otrokom dobro znane, dru- ge so šele spoznali. Glede na odziv so se učencem vse vloge psov v našem okolju zdele pomembne in zanimive. V nadaljevanju so predstavljene vloge psov, o katerih smo se pri učnih urah z učenci posebej pogovarjali. Pes kot vodnik slepih in slabovidnih Med nami živijo posamezniki, katerim psi pomenijo veliko več kot zgolj po- pestritev življenja. Ti ljudje so skrbniki psov vodnikov in njihovi kužki jim do- besedno razsvetljujejo temo ali barvajo dnevno sivino. Psi vodniki slepih so posebna kategorija psov (vir 5). Pes vodnik je potrpežljiv: kadar mu stopite na tačko, se vanj zaletite, se ne vznemiri, ne popade, je umirjen, zane- sljiv pri odlaganju, doma in na delov- nem mestu počiva, hrane se dotakne, kadar mu je dovoljeno, prilagodljiv, ne vznemirjajo ga drugi psi, muce, konji in preostale živali. Pes vodnik je hkrati vodljiv (poslušen, zanesljivo se odziva na povelja) in je vodja (če je navarnost za slepega prevelika, po- velja ne upošteva). Seveda mora biti pes vodnik v izredni psihični in fizični kondiciji ter zdrav, lahko bi mu rekli tudi popolnost na štirih tačkah (vir 5). Vsak pes ne more biti pes vodnik, pri Didakta september 2015 23 izbiri je pomembna genetika, pred- vsem pa sta ključna tudi načrtno delo in vzgoja psa. Policijski psi Policijski psi opravljajo svoje delo sku- paj s svojim vodnikom. Pse za splošno uporabo uporabljajo za sledenje in lovljenje kriminalcev ter za preiskave okolja. Pse za specialistično uporabo uporabljajo za iskanje mamil, eksplo- ziva ter za hišne preiskave, preiskave gospodarskih objektov in za preiskave vozil na mejnih prehodih (vir 6). Reševalni psi Reševalni psi rešujejo življenja izgublje- nim osebam ter zasutim pod ruševi- nami ali pod snegom. Pes reševalec je lahko skoraj vsak ne glede na pasmo ali rodovnik. Zaradi specifičnosti terenov so priporočljivi srednje veliki in veliki psi. Reševalni psi ne smejo biti plašni, morajo biti poslušni, igrivi, radovedniin neagresivni. Seveda pa ekipo sestavlja- ta vedno dva – pes in njegov vodnik. Brezpogojna ljubezen in zaupanje med vodnikom in psom omogočata nasta- nek odlične reševalne ekipe (vir 7). Terapevtski psi Specialni in rehabilitacijski pedagogi v okviru svojega dela uporabljamo različne metode in oblike dela, ki jih prilagodimo posameznemu otroku in njegovim šibkim področjem. Učenci s specifičnimi učnimi težavami imajo poleg primarne motnje vse pogosteje tudi težave sekundarnega značaja. Med šolanjem se najpogosteje tako pojavijo vedenjske težave, nizka samopodoba in slabša motivacija za delo, zato pri obravnavah pogosto uporabimo tiste metode in oblike dela, ki pri učencu 24 Didakta september 2015 spodbujajo pozitivno samopodobo, dvigujejo motivacijo za šolsko delo in učencu omogočajo doživljanje pozitiv- nih izkušenj. Z aktivnim vključevanjem učenca v proces pomoči mu omogoči- mo, da postane soustvarjalec dejavno- sti in ga s tem še dodatno motiviramo za delo. Ena od novejših oblik dela je vključevanje terapevtskega psa in nje- govega vodnika v specialno-pedagoški proces, ki se je že pokazala kot učinko- vita, učenci so tej metodi naklonjeni (Kanalec in Miklavčič 2013). Obstaja več možnosti vključitve psa v osnovno šolo: kot interesna dejavnost, učna ura o psih, tematski obisk, bralne urice s psom ter kot pomoč učencem z učnimi težavami in posebnimi potrebami (Čarman). Vodniki s terapevtskimi psi izvajajo te- rapije tudi v bolnišnicah, domovih za upokojence, pomagajo otrokom z avtiz- mom, gibalno oviranim osebam in pre- ostalim osebam s posebnimi potrebami. Hišni ljubljenčki Najpogostejša vloga psa v našem oko- lju je seveda vloga hišnega ljubljenčka. Ljudje se odločamo za hišne ljubljenč- ke pogosto zato, da imamo družbo in se počutimo ljubljene, sprejete ter var- ne. Za hišnega ljubljenčka bi se morali odločiti samo, če si ga resnično želimo, saj ljubljenčki prinašajo poleg veselja tudi zelo veliko mero odgovornosti. Vsi psi in njihovi vodniki oz. lastni- ki bi morali obiskovati pasjo šolo, saj le tako lahko psa pripravimo na prijetno sobivanje z okolico. Vsi tera- pevtski psi pa imajo poleg osnovne pasje šole šedodatno izobraževanje Didakta september 2015 25 in so vključeni v različna prostovoljna društva. Učenci so v zimskih mesecih spoznava- li življenje živali pozimi in hkrati razvi- jali pozitiven odnos do živali na njim prijazen način. Za razvijanje osnovnih komunikacijskih spretnosti so tako uporabljali učne kartončke, didaktične pripomočke, različne revije, knjige in računalnik z internetno povezavo. Ob pripovedovanju o živalih so se učenci sprostili, izboljšali so odnos do živali, in kar je resnično najpomembnejše, krepili so pozitivno samopodobo ter izboljšali odnos do branja in pisnega izražanja. Učenci so bili najbolj nav- dušeni nad zamislijo terapevtskega psa kot pomoč pri odpravljanju učnih težav. Skoraj vsi bi takšnega psa radi imeli s seboj ob šolski klopi. Takšen način dela jim je bil všeč, za- gotovo bomo nadaljevali in nadgraje- vali svoje znanje o skrbi za živali tudi v preostalih letnih časih. Učenci so že določili naslednjo temo. V toplej- ših mesecih bomo spoznavali, kako se skrbi za konje, kakšne vrste konj poznamo in kakšna je vloga konj v našem življenju. Literatura Marinšek Maksimilijana in Tušek Maks (2007) Človek – žival: Zdrava naveza. Maribor. Založba Pivec. Čarman Jana Vključevanje terapevtskega psa v pedagoški proces na osnovni šoli. Dostopno na: http://193.2.241.183/ spletna/images/stories/sonja_strgar/ projekti/clanek1.pdf, 14. 2. 2015. Kanalec Tjaša in Miklavič Ivančič Mojca (2013) Terapevtski psi pomagajo učen- cem pri premagovanju njihovih učnih težav. Dostopno na https://www.goo- gle.si/search?q=Terapevtski+psi+pom agajo+u%C4%8Dencem+pri+premag ovanju+njihovih+u%C4%8Dnih+te% C5%BEav&ie=utf-8&oe=utf-8&gws_ rd=cr&ei=ToQQVZu5CIbnaOLXgKAL, 15. 3. 2015. Viri Vir 1: Živali pozimi (Povzeto po učbeni- ku Rudi Ocepek idr., Spoznavajmo naravo 4; Jurij Lučovnik, Razvojni nauk; fotografije Igor Modic in www.wikipedia.org). Dostopno na http://vedez.dzs.si/dokumenti/ dokument.asp?id=856, 15. 12. 2014. Vir 2: Vesna Nagode (2013). Domače živali in otroci. Dostopno na http:// www.domzamlade.si/prijetno-biva- nje-in-varnost-doma/domace-zivali- -in-otroci/, 28. 2. 2015. Vir 3: http://www.slo-canis.net/domov. html, 1. 3. 2015. Vir 4: Mitja Šedlbauer, Pes in otroci. Dostopno na: http://www.pesmoj- prijatelj.si/clanek/pesotroci, 15. 2. 2015. Vir 5: O psih vodnikih. Dostopno na: http://www.psipomocniki.org/in- dex.php?Itemid=1&catid=1%3Ainfo &id=3%3Ao-projektu&option=com_ content&view=article , 4. 3. 2015 Vir 6: Barbara Lončarek, Špela Ocvirk: Policijski psi. Dostopno na: http:// www2.arnes.si/~oscefk1s/0809/ tacka/8.pdf, 15. 2. 2015 Vir 7: http://www.rescuedog-burja. com/burja/89-psi-reevalci, 1. 2. 2015