28. I. 1985 ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO VII. ŠT. 11-12 DECEMBER 1984 perutnina,!? Srečno in uspešno Pred vami je praznična številka Ptujskega Perutninarja, tokrat v novi obleki. Odslej bo torej Perutninar prihajal s tako glavo. S to namreč začenjamo uporabljati enotni znak (dizain) naše delovne organizacije, za katerega smo odločili in je končno nared za uporabo. Pričakujemo, da se bodo te dni pojavili na naših cestah tudi že prvi avtomobili z novim znakom. Kako daleč so stvari pripravljene bomo podrobneje pisali v prvi številki Perutninarja prihodnje leto. Sedaj le toliko, da je uvedba novega znaka — tudi nove glave časopisa — prva aktivnost iz programa aktivnosti s katerimi bomo v letu 1985 proslavljali jubileje in sicer: 40 let osvoboditve domovine —• 35 let samoupravljanja — 80 let tradicije kvalitete — PP. Odbor za pripravo proslave je že pripravil predlog programa, o katerem ste na pobudo DPO že razpravljali, te dni pa bo o njem razpravljal še delavski svet delovne organizacije. Podrobneje vas bomo s programom prireditev in aktivnosti seznanili v naslednji številki, ko bo program dokončno sprejet. Še to! V prihodnjem, jubilejnem letu želimo poleg nove zunanjosti Ptujskega perutninarja tudi vsebinsko obogatitev, to pa bo možno le, če boste tudi vi aktivneje sodelovali s prispevki. Vabimo vas torej k sodelovanju —■ Uredništvo V novo leto z novimi načrti Ocena proizvodnih rezultatov za leto 1984 Planski cilji, ki smo si jih s planom proizvodnje zastavili v letu 1984, t. j. 7,3 % rast proizvodnje in 3,7 % rast iproduktitvnosti, bodo v glavnem doseženi, v glodalu pa preseženi. Planirana proizvodnja perutninskega mesa bo v letu 1984 presežena za več kot 10 % ali za več kot 4.000 ton. V primeru s proizvodnjo peruttninskega mesa v letu 1983 se bo v letu 1984 ta proizvodnja povečala za več kot 5.000 ton. Da so bili doseženi rezultati pri proizvodnji perutninskega mesa, je velika zasluga vseh TOZD v naši tesno povezani reprodukcijski verigi. Kljub določenim težavam, ki običajno spremljajo našo živo proizvodnjo v zimskih mesecih, ocenjujemo, da do konec leta planski cilji za leto 1984 v glodalu ne bodo ogroženi. Več o proizvodnih in poslovnih rezultatih pa bo zapisano ob koncu poslovnega leta. Plan proizvodnje za leto 1985 Proizvodni plan za leto 1985 je sprejet. Prvi del plana zajema plan normativov, plan fizičnega obsega proizvodnje, plan zaposlovanja in produktivnosti ter plan delovnega časa. Drugi del plana, to je finančni plan, pa že pripravljajo strokovne službe in bo dan v razpravo in sprejemanje meseca februarja. S planom za leto 1985 se proizvodnja DO povečuje za 6,2 %, planirana produktivnost pa za 2,1 %. To pomeni v današnjih pogojih gosparjenja kar korajžen korak naprej. K temu je potrebno dodati, da k takšnemu planiranemu povečanju prispevajo glavni delež končane naložbe v farmah in kooperaciji, ki smo jih pričeli v preteklem obdobju, delno pa tudi planirane izboljšane normative v letu 1985. Z uresničitvijo zastavljenih ciljev v letu 1985 bo v glavnem realiziran tudi mirani izboljšani normativi v letu 1985. Po posameznih vrstah glavnih proizvodov je za leto 1985 planiran naslednji obseg proizvodnje: Enota mere Letni plan 1985 Srednjeročni pian 1985 Krmila ton 115.000 125.000 ValHna jajca, brojlerji 000 kom 36.396 44.000 Valilna jajca, starši 000 kom 3.306 2.750 DSP brojlerji 000 kom 29.063 35.000 DSP starši engležev, farme 000 kom 1.040 865 Vzreja brojlerjev, TOK, ž. t. ton 39.420 36,400 Perutninsko meso ton 36.036 33.000 Mesni izdelki ton 3.800 4.000 Izvoz perutn. mesa ton 10.000 12.000 iz pregleda je razvidno, da bodo v letu 1985, ki je zadnje leto tekočega srednjeročnega obdobja, s srednjeročnim planom planirani cilji v glavnem realizirani, nekateri pa bodo doseženi že v letu 1984. Planirani izvoz je količinsko sicer nižji od ocene iz leta 1984 in srednjeročnega plana. S planom izvoza pa je v letu 1985 predviden kvalitativen premik, saj je od 10.000 ton izvoza perutninskega mesa planirano 3.000 ton izvoza filetov. Posamezne TO imajo za leto 1985 planirane naslednje stopnje rasti Planirana stopnja rasti proizvodnje in storitev Flaniiraina stopnja rasti produktivnosti Tovarna krmil 0,4 % 0,4 °/o Perutninske farme 4,1 °/o 4,1 % TOK Hajdina 5,7 °/o 9,1 % Mesna industrija 8,4 % 0,2 % Transervis 9,4 % 4,8 % Ptujska tiskarna 8,4 °/o 10,7 % S planom brojlerske proizvodnje za leto 1985 so sprejeti tudi novi normativi za to proizvodnjo v farmah in kooperaciji. Planirani so tudi pozitivni premiki pri ostalih proizvodnih normativih. Planirana proizvodnja perutninskega mesa za leto 1985 v višini 36.000 ton pogojuje dodatne napore v perutninski klavnici. Perutninska klavnica postaja ozko grlo, zaradi česar se je pristopilo k pripravi rekonstrukcije in razširitve. Dokler ta ne bo izvedena, bo potrebno s prerazporeditvijo delovnega časa in delom ob sobotah premostiti nastale okoliščine. V letu 1985 je večina sredstev za investicije namenjenih TOZD Mesna industrija. Ob dobri organizaciji dela ne bi smelo biti razlogov, da bi odstopali od proizvodnega plana. Največ naporov pa Ibo potrebno vlagati v višje oblike obdelave in višjo kvaliteto naših izdelkov. V letu 1985 se v proizvodnjo vključi nov repro-center V planu proizvodnje za leto 1985 se postopoma vključuje nov reprocenter. Prva skupina starih staršev je bila vhlevljena septembra 1984 v Forminu. Naslednja vhlevitev je planirana za mesec februar v Mali vasi, sledi pa farma v Stojncih. Po planu proizvodnje se 15. aprila vključi v proiz- vodnjo še nova valilnica starih staršev. Tako bi bil reprocenter samostojna in popolna enota, od katere si veliko obetamo. Valilnica v Turnišču bo od 15. aprila naprej namenjena le za valjenje DSP oziroma brojlerjev. Prav je, da zastavimo vse sile, znanje in sposobnost z željo, da planske cilje celo presežemo. To nam bo uspelo z dob-ror organizacijo, strokovnim reševanjem problemov, boljšim izkoristkom delovnega časa ter z gospodarnim ravnanjem z vsemi sredstvi, ki so nam dana v upravljanje. Prav gotovo so še rezerve na vseh področjih našega dela. Zato je vsak koristen predlog za izboljšave dobrodošel in se bo v končni fazi odražal pri uspešnosti našega poslovanja. Pri uresničevanju teh ciljev se mora vsak od več kot 1.500 delavcev in 360 kooperantov naše DO zavedati svoje pomembne vloge. Le ob prizadevanjih vsakega posameznika bodo naša skupna prizadevanja ne glede na težavni položaj gospodarjenja rodila zaže-Ijene sadove. Proizvodni cilji in usmeritve za leto 1985 so sprejeti. Pred vsemi delavci in kooperanti naše delovne organizacije stoji odgovorna naloga za njihovo realizacijo. Glede na to, da je leto 1985 jubilejno leto, je prav, da vložimo vse napore in dokažemo, kaj zmore kolektiv z 80-letno tradicijo na področju perutninarstva in kvalitete. Tone ČEFl »Petelin varuje objekte kooperantov« USTREZNA IN ZADOSTNA OPREMA PRISPEVA K BOLJŠIM REZULTATOM PRI REJI PIŠČANCEV Namen članka je spodbuditi slehernega kooperanta, da skupno z vodjem proizvodnega okoliša ugotovi, ali razpoložljiva funkcionalna količina opereme v hlevu ustreza normativom in količini piščancev, ki jih kooperant v hlevu vzreja. Strokovne službe že nekaj let ugotavljajo, da pri marsikaterem rejcu ni dovolj opreme v hlevu glede na količino vseljenih piščancev po m2. Tudi od gospodarskega odbora imenovana komisija je pri precejšnem številu kooperantov u-gotovila pomanjkanje opreme. Nekateri kooperanti že dopolnjujejo manjkajočo ali izrabljeno opremo, drugim pa svetujem, da to še naredijo. V članku so navedene vrsta in norme opreme za gospodarnejšo vzrejo. na 1 kg žive teže. Konkretni izračuni o deficitu prezračevanja bodo v posameznih primerih morali biti napravljeni že v letu 1935. Zmanjšano zmogljivost prezračevanja s pomočjo ventilatorjev povzročajo: a. ) nedelujoči ventilatorji, b. ) neustrezni ventilatorji (nekateri hlevi so opremljeni še s tipom »LOHMAN« z izredno majhno zmogljivostjo), c. ) premajhna izraba dovodnih odprtin, kamor spadajo tudi okna, d. ) premalo odprtin za dovod zraka, kjer je pomembno razmerje med dovodnimi odprtinami in površino izvleka, za odvod zraka morajo biti vsaj 3-krat večje odvodne odprtine kot za dovod, Uporabljamo lahko še drugo merilo, to je, da mora imeti hlev 1. Napajalniki in krmilniki: a.) napajalniki za dan stare piščance b.) krmilni krožniki za dan sta- 1 kom/100 piščancev re piščance 1 kom/100 piščancev c.) avtomatski napajalniki 1 kom/100 piščancev d.) avtomatski krmilniki 1 kom/50 piščancev Napajalniki in krmilniki morajo biti tako razporejeni, da so drug od drugega oddaljeni od 2,5 do 3 m. 2. Ventilacija Sistemov ventilacije je več, v grobem pa so v perutninskih hlevih nameščeni ventilatorji. a. ) na zidovih za prečni sistem prezračevanja, b. ) na stopovih za prezračevanje skozi streho. Oba sistema imata slabe in dobre strani. Hlevi v kooperacijski reji v TOK imajo skoraj v celoti prečni sistem. Oba načina pa zahtevata možnost prezračevanja od 3,6—4 m3 zraka na uro v cm2 polovično vrednost odprtin za izvlek od kapacitete ventilatorjev v m3/h (na primer: Jugo-dentov ventilator z 8.000 m3/h potrebuje 4.000 cm2 površine za odvod zraka). 3. Ogrevanje hleva je vedno, aktualno, še posebej pa v zimskem obdobju. Staro pravilo je, da lahko grejemo piščance s kurjenjem ali pa s krmo. Da ne bi piščancev greli s krmo, smo v letu 1984 izvršili v hlevih precej izboljšav pri toplotni izolaciji stropov. Hlevi, grajeni pred leti, ko še kurjava ni predstavljala znatnega stroška, OBVESTILO Naše kooperante obveščamo, da imamo zopet na zalogi ventilatorje s stikali in kondenzatorji proizvajalca Ju-godent iz Novega Sada. Vsi, ki imate težave z zastarelimi ventilatorji jih torej lahko zamenjate. TOK HAJDINA Ob izteku leta Navada je, da ob izteku starega leta inapravimo inven-turo za preteklo leto tn delamo programe dela za novo leto, ki je pred nami. Delo posameznih IO ZSS je bito v letu 1984 zadovoljivo. Določeni IO pa svojih obveznosti niso v celoti iizpotoli. Tu mislimo predvsem na primarne naloge sindikata, kot so: — maksimalna angažiranost v procesu proizvodnje, ■—■ uveljavitev sistema delitve po delu in rezultatih del, — usmeritev dejavnosti in razvoj DO, — sprejem in spremljanje fizičnih in finančnih načrtov, — evidentiranje delavcev za nosilce funkcij v DPO in v organih upravljanja, —■ prizadevanje za stalno rast življenjskega in družbenega standarda delavcev, —■ rekreacija in sprostitev, —• itd. Seveda pa imajo posamezne naloge prioriteto, oziro- ma večjo težo po svoji pomembnosti. Da bomo nadoknadili to, česar v letu 1984 interno uspešno izpolnili, bo potrebno v letu 1985 veliko skupnega dela, predvsem enotnosti strokovnjakov, od katerih se pričakuje veliko ustvarjalnega znanja. Dogradiilii smo sistem nagrajevanja po delu, ki ga pričnemo uveljavljat! s 1. 1. 1985. DPO so tiste, ki bodo morale prav na samem začetku budno spremljati dograjeni sistem in ga seveda sproti dopolnjevati. Ob dejstvu, da praznuje Perutnina Ptuj 1985. leta 80. obletnico obstoja, pričakujemo ustrezno angažiranost vseh družbenopolitičnih organizacij. Hvala za sodelovanje v letu 1984 s pri poročili om za š e večje v letu 1985. Predsedstvo konference sindikata Perutnine Ptuj so bili izolirani le s stiroporom debeline 4 cm, kar je sedaj vsekakor premalo zaradi izgub toplote skozi strop. Kooperanti, ki bodo izboljšavo izolacije izvedli v letu 1985, se naj že sedaj začno dogovarjati za program dela — tudi zradi naročila potrebnega materiala. Primerna toplota za ogrevanjepiščancev: Teden Toplota v višini piščancev, °C Toplota v hlevu °C 1. 33—35 26 2. 28—32 24 3. 24—28 18—21 4. 20—24 18—21 5. 18—21 18—21 6. 18—21 18—21 7. 18—21 18—21 Navedena toplota mora biti zagotovljena v višini piščancev ne glede na to, kateri sistem ogrevanja je v hlevu. Da bi ogrevanje bilo tudi finančno pokrito, je zagotovljen »zimski dodatek« za zimsko obdobje pri vseh perutninarjih-ko-operantih v okviru poslovne skupnosti (Pivka, Perutnina, Jata in Agromerkur) v Sloveniji. 4. Osvetlitev Problemi z osvetlitvijo so v letnem času večji kot v zimskem, predvsem v starejših hlevih, kjer so še vgrajena okna s šipami. Ne glede na letni čas pa izkušnje kažejo, da je potrebno šipe prepleskati z apnenim bele-žem zaradi preprečitve vdora sončnih žarkov, ki piščance vznemirjajo. Vznemirjeni se preveč gibljejo in zato potrošijo energijo — krmo. Priporoča se sledeča okvirna osvetlitev: Teden W na m2 1. 3 2. 0,9—1,7 3. 0,9—1,7 4. 0,9—1,7 5. 0,9—1,7 6. 0,5—0,9 7. CN O 1 iq O Iz navedenega si lahko vsak enostavno izračuna število in moč žranic. Svetlobo pa je potrebno kljub vsemu ročno regulirati glede na obnašanje piščancev. ing. Jože Reisman Naši vtisi s 17. svetovnega perutninarskega kongresa v Helsinkih Po sklepu Odbora za gospodarstvo smo se udeležili XVII. svetovnega perutninarskega kongresa in perutninarske razstave v Helsinkih v času od 6. do 13. avgusta. Potovanje je bilo organizirano skupno za vse jugoslovanske udeležence preko potniške agencije Kvar-ner Express iz Beograda. Sku- pino je sestavljalo 45 udeležencev. Od tega 19 iz Slovenije. Stroške za 13 udeležencev iz Slovenije je krila ŽPS, tako smo tudi iz naše DO potovali trije udeleženci na stroške ŽPS, dva pa na stroške DO (Franc VRABER, Franc KAC, Slavko BRGLEZ, Miran KOROŠEC in Franc BABUSEK). Organizator je svetovno združenje znanstvenih delavcev v perutninarstvu (WPSA) neposredno pa združenje države, v kateri je kongres. Na kongresu se izvoli predsednik, ki vodi Svetovno združenje do naslednjega kongresa. V Helsinkih je bil izvoljen Finec dr. Krister EKLUND (gen. direktor finskega združenja za perutninarstvo), ki je prevzel predsedništvo od Brazilca in ga bo čez štiri leta predal Japoncu. Iz naše DO smo se udeležili doslej štirih kongresov: v Kijevu, Madridu, Braziliji in v Helsinkih. Letošnji 17. svetovni perutninarski kongres in razstava je bil organiziran z dveletno zamudo, ker bi moral biti že pred dvema letoma v Poznanju na Pojskem, vendar je zaradi znanih dogodkov odpadel (Poljaki kongresa niso bili zmožni organizirati). Kakor vsi dosedanji kongresi je tudi letošnji pritegnil in združil praktično vse pomembnejše perutninarje celega sveta — tako glede stroke in znanja kakor tudi v komercialnem pogledu. Vsekakor je posebej Dosedanji svetovni kongresi Leto Mesto — država število delegatov dežel 1921 Haag — Holandija 384 23 1924 Barcelona— Španija 750 37 1927 Ottawa — Kanada 2.599 37 1930 London — Anglija 2.415 56 1933 Rim — Italija 1.400 39 1936 Leipzig — Nemčija 1.500 42 1939 Cleveland — ZDA 10.000 20 1948 Kobehavn — Danska 856 38 1951 Pariz — Francija 2.000 39 1954 Edinburgh — Škotska 1.786 58 1958 Mexico City — Mehika — 52 1962 Sydney — Avstralija 1.551 40 1966 Kiev — ZSSR 2.546 54 1970 Madrid — Španija 3.000 68 1974 New Orleans — ZDA 5.400 74 1878 1984 1988 Rio de Janeiro — Brazilija Helsinki — Finska Tokio — Japonska, program 4.000 60 Del udeležencev kongresa iz Jugoslavije, tudi PP pred spomenikom finskega atleta; devetkratnega olimpijskega zmagovalca — Paavo Nurmi CONGRESS UJORL0S POULTRV €HHIBITIOn pomembna in ugodna kombinacija kongresa z razstavo. Tako je možno številne strokovne predstave in dosežke neposredno videti: vse od novosti v tehnološki opremi do genetike in zdravstvenega varstva. Prav v Helsinkih je ta kombinacija prišla še posebej do izraza, saj se je eno in drugo odvijalo pod isto streho velikega kongresnega in razstavnega centra, šest let med dvema svetovnima kongresoma je za tako intenzivno dejavnost, kot je perutninarstvo, vsekakor dolga doba. To se je odrazilo tudi v izredno velikem številu udeležencev. Program Kongres je prejel preko 400 strokovnih del perutninarskih strokovnjakov celega sveta. Vecma jih je objavljenih v kongresnih materialih, ki smo jih dobili, nekoliko ožji izbor del pa je bil prezentiran na predavanjih. Delo kongresa je bilo razdeljeno po plenarnih sekcijah za obravnavo sledeče izhodiščne oz. skupne problematike: — pomembnost zdravja in preventive za perutninsko proizvodnjo, — problematika kvalitete v perutninarski proizvodnji, — izkoriščanje krmnih potencialov v perutninarstvu glede na genetiko in fiziologijo, — ekonomika in trženje v perutninski proizvodnji, — perutninarstvo kot producent in potrošnik v svetovni prehrambeni bilanci, — pomembnost izobraževanja na področju perutninarstva. Predavanja so bila razdeljena po posameznih dvoranah in so, upoštevajoč zgoraj opisana osnovna izhodišča, obravnavala: ekonomiko in marketing, prehrano, vzrejo in genetiko, kvaliteto jajc, valjenje, higieno v perutninarstvu in patologiji, vodno perutnino in purane. Na sploh bi lahko rekli, da je kongres potekal v znamenju obuvanja zdravja perutnine in ljudi. Takšna orientacija kongresa je v tej smeri bila razvidna že prvi dan, saj so se na plenarnem zasedanju zvrstili referati, v katerih so avtorji nakazovali prav to problematiko. Tako je znani strokovnjak iz ZDA H. L. VVilche že na otvoritveni slovesnosti podal referat, v katerem je poudarjal prav vlogo zdrave perutninske proizvodnje v preskrbi človeštva s hrano. Prvi dan so nato na plenarnem zasedanju podali referate štiri največje avtoritete v svetu na področju preprečevanja bolezni, in sicer: —'Jan S. Gavora iz Centra za raziskavo živalske proizvodnje v Ottawi, Kanada: »Pomembnost genetskih aspektov zdravja v perutninski proizvodnji.« — Biggs P. N. — predsednik svetovnega veterinarskega združenja za perutnino (v WPSA) iz raziskovalnega inštituta za perutnino v Hough-tonu, Anglija: »Kontagiozne bolezni, ekonomski hazard za perutninarsko proizvodnjo.« — VieMxtz E. od firme Lehman v Nemčiji: »Imunološka preventiva perutninskih bolezni.« — Nurm E. iz Nacionalnega veterinarskega instituta. Finska: »Higiena perutninske proizvodnje.« Znanstveni referati s področja veterinarstva so se nadalje odvijali v glavnem preko sekcije pod naslovom »Higiena in patologija« na čelu z glavnim predsednikom B. We-sterlingom iz Finske. Sekcija je bila razdeljena na štiri pod-sekcije, in sicer: — virusne bolezni, — bakterialne bolezni, mi-koze, in bolezni neznanega izvora, — micoplazmoze in kokoidi-oza, — higiena in reproduktivne motnje, Vsaki od imenovanih pod-sekcij so v popoldanskem času predsedovali trije delovni predsedniki, po eden iz Finske, Norveške in Danske. Omeniti velja, da sta v sekciji o bakterijskih in mikoz-nih boleznih ter o boleznih neznanega izvora pod predsedstvom R. Bergerja iz Finske, B. Harlouga iz Danske in O. Londgrena iz Švedske prebrala referat tudi D. Benčina in' D. Dorrer z zootehničnega oddelka Biotehnične fakultete v Ljubljani pod naslovom: »Slučaj tiamulin — monensin inkompatibilnosti pri perutnini«. Imenovana dvojica iz Ljubljane je v sekciji za mikro-plazmo in kokcidiozo pod predsedstvom ch. Komonnena iz Finske, G. Schalerja iz Norveške in H. Takale iz Finske podala še drugi referat podnaslovom: »Etiološka vred- nost aviarne mikoplazmoze neznanega sero tipa pri izbruhu infekcioznega sinovitisa.« Poleg referentov z najrazličnejših univerz v svetu, znanstvenih zavodov, raziskovalnih institucij je bilo mnogo referentov tudi izmed strokovnjakov velikih transnacionalnih družb (Arbor Acres, Euribrid, Blanco Elly Lily, Cynamid, Hoechst, Hoffmman, La Roche, Hubbard, Lohman itd.). Jugoslavija se je na svetovnem kongresu poleg dveh že omenjenih, uveljavila še z dvema referatoma, in sicer v sekciji za ekonomsko inj marketing ter v sekciji za perutninarske proizvode in jajca, kjer sta Boško Mašic z Instituta za uporabo znanosti v kmetijstvu v Beogradu in Zlatica Pavlovski z Instituta za raziskave pri perutnini v Zemun Polju podala referata z naslovoma: »Povpraševanje po konzumnih jajcih, proizvedenih v baterijah« dn »Vpliv tipa koruze v prehrani nesnic na zunanjo in notranjo kvaliteto jajc«. Genetski in fiziološki vplivi na soodvisnost uspešnosti krmil Finska leži nad 60. vzporednikom, tako da nima primernih pogojev za gojenje koruze, vendar pridela precejšnje količine ostalega žita (pšenico, oves, ječmen). Perutninarstvo na Finskem ni razvito, ker je celotna proizvodnja krme finskih mešalnic za perutnino okrog 40.000 ton letno, kar znaša slabo polovico letne proizvodnje naše tovarne krmil. Velik poudarek v referatih o prehrani perutnine je veljal iskanju novih virov beljakovinskih in energetskih komponent, kot tudi boljšemu izkoriščanju že obstoječih. Zaradi težnje po boljši prehrani ljudi in po zauživan ju večjih količin kvalitetnejših živalskih beljakovin stremi svetovna znanost za prehrano za zagotavljanjem čim cenejših beljakovin živalskega porekla. Ker pa perutnina tako kot človeštvo tudi rabi precej kvalitetnih beljakovin živalskega porekla, in to aminokislin, skušamo le-te zagotoviti v obliki ribje moke, ker ribe niso toliko pomembne za človeško prehrano. Prihranki so možni tudi pri skrbni in pravilni namestitvi transportne opreme v sami mešalnici. Večina komponent, ki jih uporabljamo v mešalni-ai in nastanek kala pri njih, pomeni tudi izgubo beljakovin. Naslednji pomembni moment je pravilno formuliranje receptur dn s tem zadovoljevanje optimalnih potreb živali, da ne prihaja do prenas-i-čenja obroka z beljakovinami. V tabeli, povzeti po J. D. Summersu, je podano optimalno izkoriščanje krme, kot se kaže v svetu,; s posebnim poudarkom na omenjenem izvoru beljakovin. Možnost prihrankov beljakovin L Uporaba najnovejših podatkov o dodajanju aminokislin — 3 %. 2. Prekomerno dodajanje beljakovin v obrok, zmanjša- Tabeli prikazujeta velike možnosti, ki še obstajajo. V bližnji bodočnosti lahko pove- no na minimum — 5 %. 3. Raje izdelava recepture na aminokislinski zahtevi posameznih vrst živali kot pa zagotovitev minimalnih zahtev — 7 %. 4. Strokovno dodajanje aminokislin v obroke, da dobimo največji beljakovinski efekt — 3 '%. 5. Raje zagotoviti živalim boljšo tvorbo lastnih beljakovin pravilne aminokislinske sestave kot pa celotno prirast (maščobe) — 3 %. Razlike med Kanado in kako manj razvito državo (A) v perutninski proizvodnji (J. D. Summers): čarno proizvdnjo ob manjši uprabi osnovnih surovin za brojlersko prehrano. (Nadaljevanje prihodnjič) Motiv z modeme tržnice v Helsinkih Kanada A Mortalitete (%) 3 10 Konverzija (kg) 2 3 Povprečna telesna teža 7 tednov (g) 1.950 9 tednov (g) 1.750 Nova kotlovnica v Mesni industriji pod streho Težave s paro in toplo vodo v Mesni industriji segajo že nekaj let nazaj. Akutni pa so ti problemi postali v začetku letošnjega leta, ko se je pokvaril parni kotel S-1000. Sreča v nesreči je bila, da je na dvorišču že bil pripravljen za montažo novi kotel S-1200 s kapaciteto 12.000 kg pare na uro. Skupaj z delavci dobavitelja ©uro Bakovič iz Slavonskega Broda smo ga v rekordnem času uspeli montirati in tako je v začetku februarja stekla proizvodnja nemoteno. Januarski izpad v kotlovnici je bistveno vplival tudi na proizvodnjo. Reči je treba, da v sami perutninski klavnici ni bilo večjih izpadov, pač pa je bila zato proizvodnja v predelavi manjša za 28 %, v kafileriji pa za 76 % in je bilo od planiranih 330 ton proizvedeno le 80 ton PO moke. Predelava je kaj hitro ujela ko- rak s planirano proizvodnjo, med tem ko v kafileriji še vedno beležimo manjšo proizvodnjo od planirane, kljub temu, da je v pogonu že novi 8 tonski destruktor. Problemi s tehnično neoporečnostjo starih destruktor jev so vsekakor eden od vzrokov, drugi pa je še vedno premala zmogljivost novega parnega kotla, ki ne dovoljuje polnega obratovanja večih destruktorjev hkrati. Kotlovnica, ki smo jo pričeli graditi v drugi polovici leta, je pod streho in čaka na novi parni kotel S -1200, ki bi naj bil izdobavljen v mesecu januarju 1985. Poleg tega je vplačan še en parni kotel S 1200, ki bi ga vgradili koncem leta 1985. Tako pričakujemo, da bi do konca leta 1985 razpolagali v novi kotlovnici z zmogljivostjo 36.000 kg pare na uro, kar bo zadostovalo za nemoten potek dela v perutninski klavnici, predelavi in kafileriji, poleg tega pa bi morali imeti na razpolago tudi dovolj tople in vroče vode za pranje prostorov in opreme. Ta količina pare bi tudi morala zadostiti potrebam pare pri eventuelnih širitvah kafilerije. Z novim destruktor jem v kafileriji in ob normalnem obratovanju starih, bi v kafileriji morali predelati vso surovino iz perutninske klavnice, farm in še deloma iz predelave in obrata Meso. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da je potrebno nenehno zasledovati kvaliteto izdelka, ki je pri dobri tehnologiji predelave kvalitetna surovina za nadaljnjo uporabo v TMK in nam lahko prihrani marsikateri težko zasluženi devizni dinar. Boris PELCL, dipl. vet. Leto 1985 bo za naš kolektiv leto jubilejev V prihodnjem letu bomo v Perutnini praznovali pomembne jubileje in delovne zmage, zato že sedaj tečejo priprave za proslavo 40 let osvoboditve domovine 35 let samoupravljanja 80 let tradicije kvalitete — PP Za to pomembno manifestacijo je pripravljen tudi že okvirni program aktivnosti in sicer: — osrednja prireditev — dan perutninarjev — otvoritev reprodukcijskega centra — kulturne prireditve — športne prireditve — z moralnimi in drugimi priznanji bomo nagradili najprizadevnejše delavce — poskrbljeno bo tudi za ustrezno propagando O mnogih podrobnostih boste dobili informacije že v naslednji številki Perutninarja. Uredništvo DNEVI DELOVNE PRAKSE PRI PERUTNINI PTUJ Moja poklicna želja je postati komercialni tehnik, kar se mi zaenkrat s šolanjem do neke mere tudi uresničuje. Končujem četrti letnik komercialne šolev Ptuju. V del izobraževalnega programa sodi tudi proizvodno delo. Vsak dijak mora opraviti določeno število ur prakse, če ne, je na koncu leta neocenjen. Brez prakse tudi ne bo mogoče uspešno opravljati poklicnega dela. Kot dijakinja četrtega letnika sem 5. novembra 1984 začela z redno delovno prakso v DO Perutnina. Svoje delo sem opravljala v komerciali, in sicer v oddelku za nabavo. Delavci, ki so zaposleni v tem oddelku, imajo dokaj zahtevno delo. Ukvarjajo se na primer s sklepanjem pogodb za nabavo surovin, repro-materiala in rezervnih delov, z izdelavo terminskih planov po kvartalih ipd. V času moje delovne prakse so največ dela posvečali nakupu koruze. Med delom sem tudi izvedela za visoko ceno koruze z neugodnimi vplivi na produktivnosti dela ob zamrznjenih cenah mesa. Zaradi vse večjih potreb po živalskih beljakovinah je tudi pri nas perutninarstvo vse pomembnejša panoga. S sodobno proizvodnjo na velikih perutninskih farmah in v organizirani kooperacijski reji pokrivamo v Jugoslaviji s perutnino veliko potreb po mesu, nekaj perutnine pa gre tudi za izvoz. Načrtovano je povečanje tržne proizvodnje perutnine tako na farmah kot v kooperacijski reji. Hitrejše in načrtno širjenje reje je predvideno zlasti tam, kjer imajo ugodne možnosti za pridelovanje lastne krme. Predviden obseg in prav tako ekonomičnost reje pa bo mogoče doseči ob praktični uporabi najnovejših znanstvenih dosežkov na posameznih področjih proizvodnje perutninskega mesa. Perutninsko meso bo še nadalje pridobivalo na pomenu, seveda tudi ob večjih vlaganjih v znanstvena raziskovanja in vrhunske dosežke na področju perutninarstva. Zahvaljujem se svojim mentorjem, tovarišu Jožetu llovšeku, Janku Kosiju in Dragu Soku za pomoč ter za seznanjanje z njihovim delom, ki ga bom morda kdaj kasneje tudi sama opravljala. Vsem delavcem, ki so zaposleni v sedmih TOZD-ih in v DSSS Mesokombinata Perutnina Ptuj želimo mnogo delovnih uspehov v letu 1985. Darinka Valentan dijakinja SČC Ptuj Upokojila sta se Ob slovesu je spregovoril Slavko Brglez Štefan Bolkovič Imeti dobrega sodelavca pomeni imeti prijatelja, na katerega se lahko vedno zaneseš in v potrebi pričakuješ pomoč. Takšen sodelavec je vsekakor bil Štefan Bolkovič, ki se je 30. junija upokojil. V Perutnini se je zaposlil 1. marca 1961 na farmi v izgradnji, kjer je delal do konca oktobra 1967. Nadaljeval je v upravi, kjer je nekaj časa delal v planu in komerciali, kasneje pa na investicijah. Njegovo delo je bilo zahtevno in odgovorno. V glavnem je skrbel za pridobivanje in urejanje soglasij po upravnem postopku. Med nami je bil skoraj četrt stoletja, zato je sodeloval v pripravah večine investicijskih programov, od planiranja prek lokacijskih in gradbenih dovoljenj do uporabnih dovoljenj. Njegovo aktivnost in doslednost je bilo čutiti v organih upravljanja, v katerih je sodeloval, njegova zavzetost za delo pa je precej pripomogla k hitremu razvoju štabov in enot civilne zaščite v delovni organizaciji. Za svoje delo je prejel več družbenih priznanj. Četrtstoletna delovna prizadevanja Štefana Bolkoviča je težko opisati v kratkem sestavku, zato nadaljujemo z delom poslovilnega nagovora Slavka Brgleza, ki je dejal: »V času od 1961. do 1984. leta je postala Perutnina Ptuj na novo izgrajeno podjetje. Bila je največji investitor v ptujski občini in naj večji perutninski investitor v Jugoslaviji. S tem je povedano, da si doprinesel velik delež za nemoteno izgradnjo delovne organizacije. Skupaj z nami si oral ledino pri razvoju perutninarstva. Premagoval si zapletene in ne-všečne poti na raznih občinskih in republiških organih in vedno si uspešno dosegal cilje. Včasih tudi v rekordnih rokih, včasih pa tudi v nemogočih situacijah. Občudovali smo te, vsi tisti, kateri smo vedeli za pomen tvojega dela in ga tudi cenili. Tvoje delo smo morda premalo javno in materialno podpirali. Bil si delaven, natančen, vztrajen in pošten do delovnih nalog in do sodelavcev. Trudil si se, da si gradil z nami najboljše prijateljske in človeške odnose. V tem nam boš ostal vsem svetel zgled. Ves čas svojega dela na Perutninski farmi v izgradnji in v Perutnini sva sodelovala, razen v času 1968—1974, ko si bil v komerciali in v planu, jaz pa še v proizvodnji. Moram reči, da je bilo s teboj prijetno delati, tako zaradi uspešnosti, kot zaradi dobrih odnosov. Tako kot vsem sodelavcem, mi je žal, da si zaradi zdravstvenih razlogov moral tako hitro prenehati z aktivnim delom v delovni organizaciji. Mi ti ostajamo hvaležni za vse tvoje koristno delo. Vrata v Perutnino ti ostanejo odprta. Obišči nas, kadar boš mogel, ker bomo tvoje izkušnje še vedno potrebovali. Želimo ti, da bi te zdravje dobro služilo, da bi dolgo, dolgo užival sadove svojega dela, saj si to resnično zaslužil! Sodelavci Stanko Jauševec Malo pred koncem letošnjega leta smo se v TOK-u zbrali vsi delavci in se poslovili od sodelavca Jaušovca, ki ga je zdravstvena situacija primorala k predčasnemu odhodu z dela. Bil je invalidsko upokojen. Delovno kariero je začel v prijetni vinorodni okolici svojega rojstnega kraja Kapele — pri Kmetijskem gospodarstvu Kapela. Ko je spoznal skrivnosti vinske trte in žlahtnega Vinca, je svoj delokrog menjal in prišel h Kmetijskemu gospodarstvu Zavrč v Halozah, kjer se je zopet srečal s trto. Trta mu je zelo dolgo bila pri srcu. Verjamemo, da mu je še vedno, čeprav je nazadnje postal perutninar. V času službovanja v Halozah si je tam poiskal življenjsko sopotnico in končal Srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu. Vedno poln energije je naslednjo delo opravljal v Staršah, od koder smo ga perutninarji zvabili k sebi leta 1972. Pri razvoju TOK-a je pridno iskal nove interesente v času, ko smo intenzivno razvijali brojler-sko proizvodnjo. Ko si je pri nas nabral dovolj izkušenj, je prevzel delo vodje proizvodnega okoliša. Kooperantom na Dravskem polju je pripomogel k dobrim rezultatom s strokovnimi in organizacij- skimi nasveti. Moto njegovega dela je bil, vedno kaj novega ustvariti, kar mu je tudi uspelo. V kooperaciji mikali ni takih ljudi dovolj, zato bodo njegovi uspehi, delovne navade in volja vedno dobrodošel vzor. Čeprav je »izpregel« iz vsakdanjih delovnih problemov in skrbi, dela najbrž ne bo zmanjkalo. Več časa se bo odslej lahko posvetil sebi in družini — nas pa bo gotovo občasno obiskal, saj smo se med seboj dobro razumeli. Naj zaključimo z voščilom: obilo zdravja lin dolgih let življenja ter srečno novo leto 1985 ti želijo Sodelavci Prijetno je bilo kramljati s »starejšimi« upokojenci, ki so se v lepem številu zbrali v sredo 26. decembra na tradicionalnem srečanju upokojencev ob zaključku leta. Pričakujemo, da se bodo prihodnje leto zbrali prav vsi. ZAHVALA Dne 10. 11. 1984 mi je poteklo delovno razmerje zaradi invalidske upokojitve, zato sem se 16. 11. 1984 poslovil od kolektiva kooperacije. V tem kolektivu sem doživljal dobre in slabe trenutke. Slabi trenutki so bili predvsem takrat, ko niso bili proizvodni rezultati na zahtevanem nivoju. Na splošno pa moram reči, da sem se dobro počutil in bil srečen celih 12 let med sodelavci TOK-a. Ne da se opisati, kakšen je občutek, ko se moraš od tega kolektiva posloviti. Izredno pa me je ganilo oziroma presenetilo darilo, ki sem ga bil deležen ob odhodu. Sodelavcem se zanj iskreno zahvaljujem, predvsem še tistim, ki so dali idejo za tako praktično darilo in IO sindikata, ki je vse tako lepo izvedel. Vsem želim mnogo zdravja, da bi lahko delali do redne upokojitve, ker je le delo glavni pogoj za srečno življenje. Obenem želim delavcem Perutnine predvsem pa delavcem TOK-a in kooperantom P. O. Dravsko polje srečno zdravo in uspehov polno inovo leto 1985. Še enkrat vsem iskrena hvala! Stanko JAUŠEVEC Vozniki! Ne pozabimo, da je varnostni pas naša varnost, ne le predpis, katerega meupoštevamje nas lahko stane nekaj težko prisluženega denarja. — Naš stalni spremljevalec v avtomobilu je varnostni pas. Če se bomo z njim pripeli, bo ob pravilnem vzglavniku postal maš varuh v prometu. — Na cesti mas bo redkeje kaj presenetilo, če bomo vozili s predpisano hitrostjo in tudi taikšno, kot jo zahtevajo posebne prometne razmere (dež, sneg, poledica, megla, nevarni in nepregledni odseki sest, pešci in kolesarji ,na vozišču). —• Kaj pa gume? Računalniki danes in jutri r Računalmki — mikroelektronika sta besedi, ki se iz dneva v dan pogosteje uporabljata. Na to temo je vedno več bolj ali manj kvalitetne literature pa tudi formalnih in neformalnih razprav. Tudi takih ne manjka, ki do novosti nimajo primernega odnosa in se jim upirajo, kot so se nekateri pred štirimi desetletji upirali elektrifikaciji. Naj citiram Jerneja Viranta, ki o tej problematiki piše v »Teoriji in praksi« v analizi Kdaj informacijska tehnologija delovnemu človeku koristi? Med drugim pravi: »Možnosti za nove generacije tehnologije so pri nas relativno majhne predvsem zaradi neprimernega odnosa do te problematike. Ne poznamo ali nimamo radi načina za sprotno vključevanje novih ge-neracij tehnologije, ki bi prispevale k večji proizvodnji na osnovi ustvarjalnosti. Zadnjih 15 let nismo nič storili, sedaj pa relativno hitro spoznavamo, da bo potrebno nekaj narediti. Hitre, površne, nestrokovne in prepozne odločitve o novih generacijah tehnologije, sem sodi tudi informacijska tehnologija, so lahko tudi tako neprimerne, kot so na primer naše dosedanje napačne naložbe.« Da bi si razčistili nekatere pojme, smo se dogovorili za kratek uvodni razgovor s sistemskim programerjem našega centra za AOP Antonom Klasincem in če vas bo sestavek zanimal, bomo o tem še pisali. Zadnje čase je veliko govora, morebiti tudi reklame o hišnih računalnikih. Kaj misliš o tem? Res je, v zadnjih mesecih se tako rekoč vsak dan srečujemo ^ z besedo računalnik in z njo povezanimi pojmi. Smo pač v fazi širšega seznanjanja z računalništvom in vsak hoče nadomestiti zamujeno. Naše delavce bi vsekakor zanimal tudi razvoj računalništva oz. za to potrebne tehnike. Razvoj računalništva je izredno hiter. Interni pomnilniki . so vsak dan večji in manjši. PTT mreža, radio in TV mreža postaja del računalništva oz. informacijskega sistema. V razvitih državah se oblikujejo informacijski centri, ki preko teh mrež sproti zagotavljajo najvažnejše informacije, ki zanimajo širok krog ljudi. V prihodnjem letu bo tudi v Sloveniji zaživelo javno omrežje za prenos podatkov. To omrežje bo tako vzporedno z obstoječim telefonskim in telegrafskim omrežjem. Računalničarji veliko pričakujemo tudi od tako imenovane pete generacije računalnikov, ki je napovedana za devetdeseta leta. To bodo ra- čunalniki, katerih osnovna na-logoa ne bo več računanje oz. delo s števili, temveč bodo z logičnim sklepanjem med velikimi količinami podatkov in znanja posredovali informacije. To bodo računalniki, ki bodo sklepali, odločali in se bodo tudi sami učili. Bodo manjši in trpežni, dostopni in enostavni za uporabo, znali bi naj i govoriti in razumeli bi naj človekov govor. Vloga računalništva (računskih centrov) v delovnem procesu. Vplivi na povečanje uspešnosti dela, poslovanja. Računalnik je tehnološko in informacijsko orodje, ki je uporabno na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Koliko bo to orodje dejansko uporabljeno, pa je dvisno predvsem od naše sposobnosti, našega poznavanja računalnika, tehnološke in organizacijske urejenosti delovne organizacije. Vloga računskega centra pa je določena predvsem z mestom, ki ga ima računski center v organizacijski strukturi delovne organizacije. Nekaferi mislijo, da računalnik sprošča delovno silo v režiji, kar ni točno. Vprašanje že vsebuje odgovor. Računalnik nas razbre- menjuje predvsem rutinskega dela. Tako delavcem ostane več časa za pravo ustvarjalno delo. Zaradi uvajanja računalništva prihaja seveda do posameznih premikov na delovnih mestih, vendar pa se skupno število ljudi, ki delajo na pripravi podatkov ne zmanjšuje. Tvoje mnenje, zakaj nekateri omalovažujejo delo računskih centrov, nemalokrat tistih, ki bi morali z AOP največ sodelovati in iskati pomoč v možnostih hitrega dostopa do informacij. To je težko vprašanje in odgovor ni tako preprost, kot bi se zdelo na prvi pogled. Tu gre za celo vrsto psiholoških, socioloških in še kakšnih vprašanj. Tukaj se ne morem spuščati v podrobnejšo razlago, nekaj misli pa kljub temu. Slabo sodelovanje med raču- nalničarji in uporabniki vlada povsod tam, kjer računalnik ni delovni pripomoček uporabnikov in kjer podatki ne sodijo med ključne sestavine procesa proizvodnje kot na primer material, energija itd. Postopki,« ki jih pripravljamo za računalniško obravnavo, ponavadi posegajo v različna področja delovne organizacije. Zato jih ne more uspešno rešiti posameznik, temveč lel skupina. Pri skupnem delu pa se pojavlja vrsta težav. Mednje sodijo zlasti razlike v pogledih, interesih, pričakovanjih in načinih osebnega uveljavljanja. Za dobro sodelovanje je nujno spoznanje, da lahko le skupaj z drugimi uspešno uresničimo naloge. Kako lahko AOP po tvojem pripomore k boljšemu in hitrejšemu obveščanju delavcev. Zakaj to področje ni bolj razvito? Že prej sem omenil, da je računalnik informacijsko orodje. Potrebno ga je le uporabiti. Kakšne so možnosti, da bi delo hišnih računalnikov pa tudi računskih centrov delavci lahko bolje spoznali? No, možnosti je kar precej: — sredstva javnega obveščanja strokovne revije (Moj mikro, Bit...), — v zadnjem; času je izšla tudi velika knjiga iz tega po-področja, — preko klubov računalničarjev (Maribor), —• Radio — Tednik organizira začetni tečaj BASIK-a, — tudi v našem časopisu lahko objavimo kakšen prispevek, — danih je bilo nekaj pobud, da bi v naši delovni organizaciji organizirali računalniški krožek. Glede na interes, komu priporočaš nabavo in kakšnega računalnika? Ker je nakup hišnega računalnika za naš žep veliki izdatek in ker nabavljeni računalnik velikokrat obleži kot pozabljena igrača, je seveda potrebno pretehtati vse argo-mente za in proti ter se kar najbolj umno odločiti za nakup. V vsakem primeru se velja pred nakupom računalnika posvetovati s strokovnjakom, ki te naprave pozna. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene in mame Marice Tumpej se iskreno zahvaljujemo članom DO Perutnina, ki so jo spremljali na zadnji poti in za izrečena sožalja. Posebna zahvala velja sodelavcem TOZD-a Tovarna krmil za darovano cvetje, denarno pomoč in tolažbo ob prerani in boleči izgubi žene in mame. Slavko, Natalija in Lidija Perutninarji v Cankarjevem domu Šport v letu 1985 V soboto 15. decembra 1984 smo si delavci Perutnine Ptuj ogledali Cankarjev dom in glasbeno prireditev »BIG BAND«. V komisijii za kulturo pri konferenci sindikata Perutnine smo si že dalj časa prizadevali organizirati ogled naj večje slovenske kulturne ustanove Cankarjev dom, vendar je težko najti prireditev, ki bi večini bila všeč, še posebno, če se moramo opredeliti za prireditev le ob sobotah. Obisk v Cankarjevem domu bom v nadaljevanju opisal kronološko. Kot je že navedeno, smo se konferenca sindikata in komisija za kulturo zedinili za omenjeno glasbeno prireditev. Na objavo se je prijavilo okrog 110 delavcev, za kar je bilo potrebno organizirati dva večja avtobusa. Računajoč na osip smo sprejemali nove prijavnice vse do dneva prireditve, da bi bili vsi sedeži v avtobusu zagotovo zasedeni. Nismo se kaj dosti zmotili, v soboto dne 15. 12. 1984 nekaj pred 14. uro je pred poslovnim centrom bil pravi živ žav. Kar 98 se nas je zbralo. Moram takoj pohvaliti, da so delavci zadevo sprejeli resno. Saj veste, da je težko organizirati prevoz, če se odzove le polovica prijavljenih interesentov. Taka napoved je bila tudi tokrat prisotna s strani mnogih delavcev, ki imajo izkušnje z organizacijo prevozov. Moram povedati, da nas je bilo pošteno strah. S skoraj preveliko tišino v avtobusu (poznalo se je, da tokrat ni bilo steklenic Haložana v prtljažniku) smo drseli po Slovenikii in se, kot smo se prvotno dogovorili, ustavili v Trojanah. Do krofov smo le s težavo prišli, pa ven- dar, kateri je vztrajal, jih je tudi dobil. Po približno 15 minutah postanka smo se odpeljali naprej in pred Cankarjev dom prispeli okrog 17. ure. V I. preddverju nas je že čakala hostesa s svojim pomočnikom. Razdelili smo se v dve skupini in si ogledali prostore Cankarjevega doma. Vsakdo, ki je te razsežnosti dvoran, ki se v glavnem raztezajo v globino do 19 metrov pod zemljo, videl prvič, je bil impresioniran. Seznanjeni smo bili tudi z nekaterimi podatki, vendar teh ne bom navajal. Po končanem ogledu smo se razšli, nekateri nakupovat v Supermarket, drugi v restavracijo, kam je pač komu bila volja. Natanko ob 20. uri se je začel glasbeni večer Big band« pod vodstvom Jožeta Privška. Prvi del je bil povsem instrumentalni s solisti. V drugem delu pa je nastopila gostja iz ZDA Joan Faulkner, ki je z izrazito tehniko petja navdušila slehernega poslušalca, da ne omenjam, kako so se med poslušalci v uživanju topili glasbeniki, Marjana Deržaj, Majda Sepe in drugi, ki jih v avditoriju ni manjkalo. Če delim mnenje z ostalimi poslušalci, je bilo navdušenje enkratno. Želja vseh je, da se na takih in podobnih večerih večkrat dobimo. No, kot temu pravimo, led smo prebili, obljubljamo, da se bo konferenca sindikata in njena komisija za kulturo v svojem mandatu še naprej trudila in organizirala več takšnih večerov, da se bodo tudi tisti delavci lahko udeležili, ki se tokrat zaradi dela niso mo- V decembru je imela komisija za šport in rekreacijo sestanek z namenom, da se pogovorimo o športnih aktivnostih za prihodnje leto in te so: — tekmovanje v počastitev 14. dneva perutninarjev, — športna srečanja slovenskih perutninarjev, — troboj Koka-Perutnina-Pod-ravka, Določili smo tudi termine — po mesecih, ko se morajo končati tekmovanja v posameznih panogah : a) januar — šah, b) februar — namizni tenis, pikado in smučanje (odvisno od snežnih razmer), c) marec — kegljanje in streljanje z zračno puško, d) april — minigolf in mali nogomet, e) maj — nogomet in ribištvo. 2. Vključitev v športna srečanja perutninarjev v slovenskem prostoru. Slovenski proizvajalci perutnine oz. prehrane imajo svoja športna srečanja v katerih sodelujejo: Pivka, Emona Zalog in ABC Pomurka Murska Sobota. Zainteresirani smo, da se jim tudi mi priključimo. V prihodnjem letu je nekaj jubilejev, katere bi želeli z njimi tudi mi obeležiti in se vključiti v igre. Ti jubileji pa so: — 40-let osvoboditve domovine — 35-let samoupravljanja — 80-let kvalitete PP Pripravljamo že tudi finančni plan kot podlago za odobritev finančnih sredstev. — pokroviteljstvo kolesarske dirke. 1. Tekmovanje v počastitev 14. dneva perutninarjev bodo potekala kot pretekla leta na nivoju naše delovne organizacije. Za posamezne panoge smo določili da vodje do 31. 12. 1984 pripravijo enotna pravila, po katerih se bomo v bodoče ravnali in sicer: 3. Troboj Koka — Podravka — Perutnina Tudi letos se mislimo udeležiti tega že tradicionalnega srečanja, ki je planirano za zadnjo soboto v maju ali drugo soboto v juniju (25. 5. 1985 ali 8. 6. 1985). Organizator je letos Podravka. Zgornja datuma sta že fiksirana. 4. Podan je tudi predlog, da bi bila Perutnina pokrovitelj rekreacijske kolesarske dirke v o-kolici Ptuja. Start in cilj bi bila pred poslovnim centrom na Potrčevi 10. Samo dirko organizira Branik iz Maribora, pokroviteljstvo pa bi naj prevzela Perutnica Ptuj zaradi udeležbe naše ekipe) ki je doslej sodelovala že na vseh tekmovanjih. To je torej plan športnih aktivnosti za prihodnje leto. Uresničitev pa bo odvisna od pripravljenosti vseh delavcev za aktivno sodelovanje, od zavzetega dela vodij, ki so zadolženi za posamezne panoge, in seveda od finančnih sredstev, ki nam bodo odobrena. Pripravili smo že tudi finančni plan, ki pa je bolj na majavih nogah, predvsem zaradi nenehnih podražitev. — namizni tenis — Živorad Marinkovič DSSS — ribištvo — Evgen Cafuta Tiskarna — šah — Franc Ciglar DSSS — nogomet — Štefan Vrbnjak Transservis — pikado — Fredi Merc DSSS — streljanje — Branko Kos Tiskarna — minigolf — Martin Mlakar DSSS — kegljanje — Bojan Strmšek TK — smučanje — Roman Šegula DSSS FINANČNI PLAN ZA LETO 1985 S 1. Tekmovanja v počastitev 14. dneva perutninarjev 2. Športna srečanja slovenskih perutninarjev 3. Troboj Koka Podravka — Perutnina 4. Pokroviteljstvo kolesarske dirke 120.000, — din 350.000, — din 50.000, — din 40.000, — din SKUPAJ: 560.000,— din To so torej novosti s področja športa in rekreacije v naši delovni organizaciji. Na sestanku smo se tudi dogovorili o obvešča-j nju s področja športa. Globalni .) plan je podan že v današnjem prispevku. Vsi zainteresirani za posamezne panoge so že sedaj j seznanjeni s planom in se lahko začnejo pripravljati. Nadaljnje obveščanje bo potekalo preko Perutninarja, vodij športa po TOZD-ih in vodij športnih panog. Predsednik komisije za šport in rekreacijo Aco KRAJNC Kaj mislite: je zajček dolgouhec ali hudiček iz pekla? Morebiti kaj drugega? Odgovore pošljite na uredništvo Perutninarja. Novoletna nagradna križanka Rešitve pošljite do 10. 1. 1985 na uredništvo; Ptuj, Potrčeva 8 REBUSI REBUSI REBUSI A PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva In kooperantov Mesokomblnata Perutnina Ptuj, Izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor; Mirko Bauman, Lojze Cajnko, predsednik). Irena Javernik, Ida Kozel, Anton Medved, namestnik predsednika, Vida Nahberger, Jože Relsman, Marija Širovnik, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2150 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.