KATQLJSK CERKVEN LIST. ..Danica"' izhaja vsak petek na celi poli in veljd po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za fetert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana začelo leto H gl. 60 kr.. za pol letalgl. 80kr..za 1 4leta90kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica-dan poprej. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 2. rožnika 1893. List 22. Sveti Duh in sv. Cerkev. (Konec.) Za naše čase je prav posebno koristno premišljevati naslednje besede iz evangelija sv. Janeza evangelista: (14, 1(». 17): „Jest bom Očeta prosil, in dal vam b o d r ti z e g a T o 1 a ž n i k a, d a p r i vas o s t an e vekomaj, Duha resnice, kterega svet ne more prejeti, ker ne vidi ga, in ga tudi ne pozna; vi pa ga bote poznali, ker bo pri vas ostal in bode v vas." Pred več kot poldrugim stoletjem je sloveči P. Frančišk Peikhart S. J. v dunajski metropoli-tanski cerkvi sv. Štefana o teh besedah sv. Janeza Ev. to-le rekel: Iz teh besed Kristusovih imamo tolažilo, da naša katoliška Cerkev, ne le da je bila v začetku prava Cerkev, temveč da ona ostane prava vse čase. Nasledit jmo njegovemu neoveržljivemu pojasnjevanju in dokazom, ker še povdarjam, da te besede so za naš čas silo potrebne in močno zdravilo proti novim zmotam, proti novemu fa-rizejstvu. Kristus je v imenovanih besedah obljubil sv. Duha, kterega bode izprosil od Očeta svojim učencem, to je, svoji pervotni cerkvi. Jezus tega sv. Duha ne imenuje le samo tolažnika, temveč Duha resnice, in kar je naj tehtniše, on pristavlja zagotovilo: „da ostane pri vas vekomaj." Iz tega, pravi Theophvlakt, je očitno in jasno, da Kristus je hotel reči, da bivanje, ostanje sv. Duha pri aposteljnih ne bode le nekaj časa, kakor je bil Jezus pri njih po vstajenji le nekaj časa: temuč sv. Duh bode pri njih za stalno in vse čase. In iz tega, ker sv. Duh je duh resnice in ker ta Duh resnice na vekomaj ne more od Cerkve odstopiti; torej tudi resnica vekomaj ne more Cerkve zapustiti in ker ta Duh resnice vekomaj ne more Cerkve zapustiti, torej tudi resnica vekomaj ne more Cerkve zapustiti, in tedaj kakor je bila Cerkev Kristusova kdaj resnično Njegova Cerkev, tako je tudi še zdaj in bode vekomaj. Kdo se bode čudil n. pr. luteranom, kteri so edinozveličavno Cerkev zapustili in svoj strahoviti odpad skušali zagovarjati, češ, da prava Cerkev Kristusova je nehala biti, da je bila zašla v velike zmote, da se je zgubila! O ne-spamet! Od kdaj morejo kaj taeega terditi. kar je naravnost nasproti besedam Kristusovim! Ako je sv. Duh bil nekdaj in je vselej pri nji ostal, kako je mogla Cerkev opešati, se zgubiti z zemlje? Ako je sv. Duh, ki vedno pri nji ostane, Duh resnice, kako bi mogla Cerkev v zmote zabresti, kako se z zemlje zgubiti in bi jo le neki nemo-raličen človek, kakor je bil Luter, mogel zopet obuditi? Ako sv. Duh, Duh resnice, nikoli ni Cerkve zapustil, se nikoli ni od sv. Cerkve ločil, — potem takem se tudi ta Cerkev nikoli ni mogla od sv. Duha ločiti, ne odtergati se od Duha resnice: kako bi bila ta Cerkev se zgubila. jenjala biti in bi jo bila še le kaki Luter, kaki Kalvin iz zmot izkopala, jo popravila ali „reformirala?" Vsa ta reč je smešna, nespametna in ni vredna, da bi se obširno o tem pisalo; vender ker luteranstvo, kalvinstvo s framasoni in z liberalci vred v en in isti rog trobijo, kader jim so zdi zoper katoliško Cerkev kaj početi, prašajmo jih še: Kdaj in kje se je to zgodilo, da bi bil sv. Duh zoper obljubo Kristusovo sv. Cerkev zapustil, od nje odstopil, ter bi bila jenjala n:y svetu bivati? Tega, se vé, ne vedó ne pokaz^ in ne dokazati? Tedaj kdaj je sv. Duh zapustil Cerkev? Luter pravi: Oh času Konstanškega cerkvenega zbora krog leta 1414. (Ne mara je on sam videl, da je sv. Duh šel od sv. Cerkve ali pa njegova „Katerca?"): Kal vin pravi: ob času sv. Oregorija: drugi krivo vere i celo terdijo, da prava Kristusova Cerkev ni bila na zemlji več kot petsto let: tudi so še, ki se jim zdi. da na pravo ('erkev Kristusovo se je kmalo po apo-stoljskili časih vlegla velika tema. Kaj pa, da kakor Luter ali Kal vin, tako tudi noben drugi k^voverec ni nič dokazal, ker ni mogel. Sv. Avguštin o tacih pravi: „lloe dicunt,<|iti in Ecclesia mm sunt. — Kteri to govore, niso v sv. Cerkvi." Prav dobro se poda tukaj, kar so judje pričali zoper Kristusa: „Kt convenientia testimonia non erant. - Njihova spričevanja pa se niso zlagala." (Mark. 14.; V svojih menitvah pobijajo eden dru-zega: „Sieut pulvis, quem projicit ventus a tacie terrae. »Ps. l.i. — Kakor prah, ki ga veter razperšuje z obličja zemlje.4' Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) Skrivnosti. 1. Poglavje. Kaj je skrivnost? Resnica je, bodi si naravna. bodi si razodeta, pa vzvišena nad zmožnost človeške razumnosti. Taka je n. pr. v Bogu trojica oseb v edinstvu bistva ¡tri osebe, pa en sam Bogi: tako je v Jezusu Kristusu včlovečenje večne Besede. Se ve, da skrivnosti so, in bivajo, tajiti jih utegne le prevzetna topost in svojeglavna nevednost. Skrivnosti so v okrožji narave, v okrožji uma. v okrožji vere. Skrivnosti povsod. Vednost najbolj učenega človeka je le iskrica v neizmer-nosti spoznavanj, ki so mu neznane. a Skrivnosti v okrožji narave (natore). Vsa tlela Stvarnikova prikriva tema, nerazumljivosti" : imajo sicer svojo jasno stran, ki nam priča njih nazočnost. in svojo temno stran, ktere ne more do dna pregledati — tudi naj bistrejši um ne. Vožnjo narave gledamo, koles ne vidimo. Svčsto odgovorimo premodercem s pesnikom: O varite snojev nas svojih sostav In bistrih govorov premračnih razprav. Ponižno priznajte le sebi in nam, Da vse je skrivnostno v vas ino vam. *> Intellexi. «|u«h! omruum operum l>ei. »|uae sunt suh šole. nullain po>-it h«>mo invenire rationem. Kccl. S. 17. Ne sanjajte, da bi prekalno oko Razmeriti moglo vso božjo roko: Poveršje še gledajo kratke oči. Do jedra ne segajo naše moči. llacine chant. 5. Kako maličko reči poznamo na celem svetu! Bog, ki je stvari 1 vesoljnost in vlada njene dele, se je v njih zagernil in njihovo poveršje nam razgrinja, kar je našim razmeram potrebno: njih jedro pa prikriva z zagrinjalom, kterega naj ojstrejši duh nikoli ne prešine, naj se neka prevzetna dozdeva še toliko šopiri. „Daje svet njim v preiskovanje, pa tako, da človek ne najde dela, ktero Bog od začetka do konca nareja.*) Bog daje svet ljudem v preiskovanje, ne da bi skrivnosti in vse skrite namene porazumeli, temveč da bi iz njih resnico in Boga spoznavali. Naj sostavlja Gassendi svet iz praznije in drobcev — atomov: naj Deskartu izrašča iz nerednega gibanja: naj ga Newton fr. Njut'n) stavi na postave privlačnosti in zdetje poterja s tenkim merstvom in čudostnim računstvom: vse te visoke besede so tako prazne, ko Aristotelove nenazoče lastnosti. Slepariti utegnejo le take, ki se radi pasejo s sanjarijami; ne pa terdnih duhov, ki želijo resnico. Kdor se muči z učenjem in pre-tuhtovanjem tistih sostavov, brez skerbi primerjamo ga človeku, kteri bi z vso marljivostjo preiskoval in tolmačil neke sanje, ktere mu je pravil prijatelj: očitno mlatita oba prazno slamo. Delaje nič ne pridelata: Operose nihil agunt. Rad občudujem verle učenjake, kteri opazujejo neznane prikazni v prirodi, pomilujem pa trud in pehanje, kader se ukvarjajo z razglabanjem in končnim razlaganjem tega, kar se povedati in pojasniti ne da. Samo basni snujejo, bolj ali manj pretkane, naš duh pa žeja resnice in le sam Začetnik vesoljnega sveta pozna nje peresa. Zato, ako se lotijo so8tavo vsih delov vesoljnosti doslednje spreumeti, postavi se jim obara, kakor Jobu: „Kje si bil, ko sem stavil podlage zemlje? Povej mi, ako um imaš? Kdo je njene mere naredil, če veš? ali kdo je čez njo verv potegnil? Na čem je njeno podnožje vterjeno? Ali kdo je dno vložil? Ali kdo je postavil njen vogeljni kamen? Job. 38, 3 *). Sam sebi sem nerazumljiv: telo imam, ki je sama tvarina, in dušo, ktera misli, ktera sodi, ktera umi, ktera ljubi, ktera čerti, ktera časti *» Kt mundum tradidit disputationi eorum. ut non inveniat homo opus quod operatus est Deus ab initio usque ad finem. Eecles. H. 11. *\ I "bi eras. <|uando poneham fundamenta terrae ? Jndka mihi, si habes intellectum. Ouis posuit mensuras ejus, si nosli ? Vel i|uis tetendit super earn lineam? Super quo bases ejus soii-datae sunt? Aut <|uis demisit lapidem angularem ejus? Job. HS. 3. in zaničuje, ktera se spominja preteklosti in sklepe snuje zastran prihodnjosti. Prašam svoj um po vezi 1 u, ktero veže tako nasprotni bitji, prašam ga, kaj je telesno, kaj dušno življenje, kaj je bistvo luči, moči itd. ? Pa ne ve mi odgovora, — vse mu je skrivnost. Moja duša hoče, da naj moje telo stori neki gibi jej, in zdajci pripomorejo vsi potrebni telesni deli: čutnicc se skrilijo, kite hitijo se stezati in ves stroj vboga. Vender je oblast moje duše slepa, ne ve, kako se opravljajo vsi ti gibi: ne pozna koles, ktere mora navrčti: veleva čisto neznanim močem in kar je blizo, ne razumi. Odkod izvira tako čudovita vlada moje duše nad mojim telesom?... Govori! Um onemore, inge-nium deficit. To, to naj prevdarjajo in pojasnujejo možje, kteri se derznejo stvarjenje po svoje razlagati in morebiti celo mladino s svojimi hipotezami motijo in prederzno budijo verske dvome. Gorje jim, kteri s pisanjem, besedičenjem, ali kakor si bodi, vero kalijo in utegnejo biti vzrok hudih strasti, nevarnih zmot, brezbožnosti in vsakterih pregreh, celo morij in samomorov pri odraščenih in celo še pri nezreli mladini. — Kajti, ako si vero omajal, spodkopal, si človeka v zver spremenil, — ti si sovražnik človeštva, sovražnik duše, sovražnik telesa. ,, lJ ti nam saperent!" Stopim pa iz samega sebe: povrat letnih časov, rast rastlin, plemena živali — to mi kaže nove čudeže. Kako seme, v zemljo verženo, sčasoma rodi rastlino, cvet, sad? Odkod je ta skoro neskončna množina stvari, tako neznano različnih in tako stalno enakih? Kaj je ta živelj, ki jih oživlja, ta nagon, ki jih vodi? V prirodi stermim na robu samih brezen in globočin! Bom mar zato nad njimi dvomil, ker jih ne razumim? In bom li nad njihovim Stvariteljem, Ohranite-ljem dvomil, ker ga ne vidim? Ako je to premalo, slišal bodeš še nadalje. Slovenski romar v Sveti Deželi. Pojdimo do Betlehema. (Dalje.) Naj še omenim katoliški pogreb v Betlehemu. Donesli so v mertvaški skrinji truplo pokojnega be-tlehemčana v cerkev sv. Katarine; spremljevali so ga v lepem redu pervo možje, potem mladenči, za temi žene in za njimi device. Postavili so merliča v sredinjo srednje ladije, vstopili so se v redni versti, možki desno stran ob stebrovih ladije po dolgosti cerkve, levo stran pa istotako ženske. Vsi opravljali so rožni venec. Došli so svečeniki v liturgični obleki in vsa samostanska redovna občina s svečami v rokah, in vstopili so se počez cerkve pred merliča. Vsi verni spremljevavci prižgali so si voščene sveče in bil je veličasten prizor. Redovniki zapeli so „Li- bera," spremljevavci pa so iskreno molili za večni blagor duši pokojnega. Sprevod se vzdigne in ide iz cerkve po hodišču samostana Križ nosi se pred sprevodom. Redovniki spremili so pokojnega na terg pred samostanom, od tod dalje sta spremljala sprevod dva redovna svečenika v cerkveni obleki; verni in pobožni betlehemčani pa dva in dva v dolgi proeesiji. deržeči goreče sveče v roki in opravljajoč» sv. rožni venec. Nesli so merliča na novi mirodvor zunaj mesta, na vzhod nji grič. kjer je novo katoliško pokopališče s cerkvijo sv. Jožefa, na mestu, kjer je bila njegova rojstna hiša. O, ko bi v mestih naših taki ganljivi kerščanski sprevodi bili, da bi se toliko, in tako iskreno molilo za blagor duše pokojnegn. kakor se tukaj, koliko bolje bi bilo za žive še v telesu in za duše ločene iz telesa. Pri nas pa se je vpeljala pri sprevodih svetna „pompa," a malo. skorom nič pa pobožne molitve. O, katoliki evropejski! O. katoliki avstrijski! O, katoliki slovenski! Kako nehujemo biti v duhu, besedi in dejanju pravi, istinito katoliški kristijani. Premalo, da, vse premalo se zanimamo za sveto vero, za katoliško Cerkev, za Sv. deželo in presv. Jezusove in Marijine kraje v nji. Judovska družba naseljuje vedno več judov v Jeruzalem in po Sv. deželi — velika večina jeruzalemskega prebivalstva je judovska. Protestanška nemška in angleška družba naseljuje v Sv. deželi protestante. Rusija skerbi. da obilno romarjev dohaja iz vseh pokrajin velike Rusije v Sv. deželo — več je teh romarjev vsako leto Sv. deželi, kakor katoliških iz vseh pokrajin zemeljskega okroga. Bogati Rusi in Ruskinje skerbijo tudi za ruske naselbine v Sv. zemlji. Ruskim romarjem je plovba na ruskih parobrodih polajšana in jako znižana. Avstrijskim romarjem pa je z najbolj veliko ceno obtežena parobrodska plovba. Večina razumništva v cerkvi katoliški rojenega in kerščenega zapustilo je v Evropi in zapušča, za-verže kerščansko-katoliško vero in nje vodila; mnogi so polkristijani in nižjega stališča ljudstvo verno se pohujšuje. Še mnogo je vzrokov, ki se zaznajo zraven onih, ki še niso poznani, vsegavedni Bog dopušča tolike stiske sv. Cerkvi svoji rimo-katoliški. 23. oktobra. Četerto uro proti jutru šel sem v presv. štalico in bil o poli petih v nji pri sv. maši. Med presv. daritvijo nove zaveze sem prejel prav pri mestu presv. jaslic, kjer je ležalo božje Dete-Bog-človek Jezus Kristus na slamici v plenice povito, Njega — ravno tistega v podobi belega kruha. Prej prosil sem s solzami blaženo Devico. Božjo Mater Marijo, naj mi poda Božje Dete svoje in mi sprosi milost ga po Njegovi neskončni ljubezni, milosti in ponižnosti vredno prejeti. Prosil sem sv. Jožefa, krušnega Očeta Kristusovega, naj v Betlehemu (v hiši kruha) vredno prejmem ta nebeški Kruh večnega življenja. Neizrečeno se je večni Bog-Sin Božji, ponižal, ker se je včlovečil in v tej revni štalici rojen bil, in ko ubogo dete ležal na slami v jaslicah; š»k bolj se je ponižal, ko je podobo kruha nase vzel. najbolj pa se je ponižal, ko je prišel v usta. truplo in serce moje. Oh ljubezen Jezusova, zakaj sem te tolikokrat razžalil, zakaj ti nezvest postal?! Oh večna Ljubezen' zakaj te nisem vselej zvesto in čez vse ljubil V O ubožtvo Jezusovo! pa bil bi jaz žalosten v pomanjkanju in nezložnosti? Bi li hlepel po časnem blagu, premoženju in časti V Kedor vse to premisli pred. med in po svetem obhajilu, oh kolike navdihljeje. pojasnila, sv. čutila in obilne milosti mu Jezus podeli. Toda pri prejemi in zaužitju Kristusa v sv. obhajilu, v betlehemski štalici je še vse drugači nedopovedljivo in neopisljivo; kajti tu vidijo tudi telesne oči. kam se je večni Bog včlovečeni ponižal, kje je perve trenutke viden na zemlji prebivai; in to deluje čudovito na dušo in serce. (Dalje uasl ) Cerkveno leto, ali letni sveti časi in dnevi. Spisal Ivan Komljanec. Tretje poglavje. (Dalje, i Velikonočna doba. §. 17. Veliki teden. S cvetno nedeljo se pričenja „veliki teden," ki ima to ime že od 4. stoletja. Sv. Krizostom1) razlaga to poimenovanje tako, da „veliki" se imenuje ta teden zavoljo tega, ker smo v njem prejeli neizrekljivo velike dobrote. rV tem tednu," piše nadalje, „je bila dolga vojska končana, smert premagana, prekletstvo odpravljeno, krutost satanova uničena, dela njegova razdejana, sprava med Bogom in človekom dognana. Nebesa so se človeku odperla, angeli se mu približali... Kralj miru je storil mir v nebesih in na zemlji. Ta teden imenujemo veliki teden, ker nam je Bog podaril toliko obilnost blagodarov." Veliki teden je v resnici „spravni teden;" kajti v tem tednu se je Jagnje Božje darovalo, da zadosti pravici božji, razžaljeni po grehu, in pridobi človeku zopet milost ter pravico do večnega življenja. Zato se imenuje ta teden tudi teden „terpljenja," „žalovanja/ „pomilošČenja.u „sv«*ti teden." Tak duh pre-šinja tudi cerkvene obrede velikega tedna. Iz vseh cerkvenih opravil tega tedna veje duh sprave in pre-novljenja. Predočevaje nam svete dogodke, polne tolažbe in upanja, izbuja v nas sv. cerkev po skrivnostnih običajih svojih čutila hvaležnosti in goreče ljubezni do Njega, ki je ta teden za nas terpel in umeri. Sočutni materi enako opravlja sv cerkev ve-likotedensko službo božjo takorekoč solznih oči. v žalni obleki. Sveti strah, stermenje, hvaležnost, po-vračevalna ljubezen — to odseva iz veličastnih ve-likoted- nskih obredov vernikom v poduk in spodbudo. Vzlasti se odlikujejo s posebnim obrednim praznovanjem zadnji trije dnevi velikega tedna, in o tem hočemo več spregovoriti. §. 18. Veliki četertek, ali „Večerja Gospodova. 4 Ne da se si« er z neoveržljivimi dokazi spričati, da bi se bil ta dan slovesno praznoval že v apo-stoljskih časih, kakor menijo nekteri; vendar ni dvomiti, da so že takrat obhajali spomin na preveseli dogodek velikega četertka. V najstarejših časih so sploh prikrivali nauk o sv. obhajilu, ter o zakramentu presv. Rešnjega Telesa sploh ; zavoljo tega je bilo bolj tajno tudi praznovanje dne, ko je bil ta 1 llomil. MO. m Gene». zakrament postavljen. Vendar mora biti praznovanje velikega četertka že zelo staro. Sv. Remigij1) (5. stol.) poroča v tej zadevi: „V četertek pred Veliko-nočjo so se shajali vsako leto vsi kristjanje v cerkev. Odličnjaki, mogotci in bogatinci so dali prinesti ali so sami prinesli kruha in vina, ter so izročili duhovniku, da naj to posveti v telo in kri Gospodovo." Cerkveni zbor Laodicejski2) je odpravil v ta dan post, in s tem dokazuje, da se je veliki četertek obhajal kot praznik. Ravi.o tako uči tretji cerkveni zbor v K ar t ag i M 1. 397, ki ukazuje, da se ima sv. obhajilo praznovati tešč, ;zvzemši obletni dan, ko se obhaja večerja Gospodova. Ta obletnica „večerje Gospodove" je veliki četertek. Praznovanje tega dne omenja nadalje sv. Avguštin v pismu na Janu-varja.4) — Cerkveni zbor Bragi5) v Portugaliji z leta 503 imenuje v svojih sklepih veliki četertek naravnost prazničen dan, in zapoveduje nasproti krivo-verskim priscilijanistom tudi v ta dan post. — Da se je ta dan v 6. stoletju praznoval tudi na Francoskem, pričajo govori sv. A v it a in Eligija, ki sta jih imela v ta dan. — Da so obhajali ta praznik tudi v rimski cerkvi, razvidi se iz starih obrednikov, ki povedó, da so v ta dan brali po tri, tudi po štiri sv. maše/) Zgodovinska podlaga praznovanju velikega četertka je 1) zadnja večerja Jezusova, pri kateri je postavil zakrament presv. Rešnjega Telesa, in 2) vjetje Jezusa v isti noči. Per vi dogodek je veselega, drugi žalostnega značaja. Takošen je tudi cerkveni obred tega dne. Verniki so nekdaj noči pred tremi zadnjimi dnevi velikega tedna prebedjevali. Še v 9. stoletju se je pričenjala služba božja o polnoči. V 10. stoletju so pričetek službe božje nastavili na 8. uro zvečer, v 14. stoletja še na prejšnji čas, in polagoma je prišlo do sedanjega običaja. Bilo je namreč dovoljeno, da se sme oficij (zgodnjice in hvalnice) teh dni opraviti že prejšnji dan. V tej zadevi piše papež Benedikt-) XIV. „Pred več stoletji so po vzgledu rimske cerkve vvedli običaj, zgodnjice (treh zadnjih dni) pe-vati po kosilu (post prandium)." Po noči so prižgali vse luči v cerkvi. Na koncu vsakega psalma se je po jedna luč ugasnila, pričenši na desni strani. Pred himno „Benedictus" so odpravljali vse poslušavce iz cerkve, in srednjo svečo, še gorečo, snel je strežnik in skril, da je tema zagernila vso cerkev. V tmini so molili omenjeno himno ter naslednje molitve Po končanih molitvah je prednik udaril s paličico ob stol v koru, in dal s tem strežniku znamenje, da je zopet prinesel neugašeno svečo. — V četertek na vse zgodaj so začeli brati svete maše, in sicer pervo, sprejemaje očitne spokornike v cerkveno občinstvo; drugo, posvečevaje sv. olje; tretjo, podeljevaje sv. obhajilo. ') Itemi;r. explana!, in c. 11 ad Corinth. J) Can. ñO. •> Can. 2:1 Sacramenta altaris nonnisi a jejunis hominibus celebrentur. excepto uno die anniversario. <|uo coena Domini ce-lebratur. *) Au¿. ep. 118. ad Januar: Istum autem diem potius ad hoc electum, priljubljeno ji stvar; večkrat navduševala je svoje prijateljice, naj goreče molijo za dušni blagor onih že s tega sveta ločenih kristjanov, kteri niso mogli deležni postati pred svojo smertjo prevelike sreče, sprejeti in poživiti se sv. Popotnico; navduševala pa jih je ob enem tudi, naj noben dan ne opuste prositi Boga za veliko milost, da ne bi hitro in nenadoma ločile se s tega sveta, temveč dosežejo milost, da sprejmo še pravočasno in pri polni zavesti sv. zakramente umirajočih. Že je spolnila dvaindvajseto leto; ko je šla nekega jutra nagloma še v temi v cerkev, spodletelo ji je na stopnicah in pri tem se je težko poškodovala. Kljubu velikim bolečinam, ktere j«? čutila, prosila je vendar, naj jo na kor nesO, da inoie ondi, kakor vsak prejšni dan. pozdraviti ljubega Boga v presv. Rešnjem Telesu. Željo so ji spolnili. Oslabela pa je v pol uri toliko, da je prosila svojo tovaršico. naj jo popelje v celico. Vlegla se je- tedaj na postelj, ktere po božji volji nikoli več ni zapustila. Najlju-beznjivejša postrežba, ktero je vživala, ni ji mogla več pomagati; terpela pa je z največjo poterpežlji-vostjo in vdanostjo in želela iskreno si je že uro, da bi mogla ubežati vsemu časnemu ter prekoračiti vrata v večnost. Bolezen terpela je kacega pol leta; ves čas porabila je ali v molitev, ali v branje svetih knjig, ali v pogovor o veri. cerkvi in svetnikih. Včasih izdelala je tudi kako lahko ročno delo, ako so ji to pripuščale njene oslabele moči. Slednjič nastopil je dan, ko se je imela ločiti s tega sveta, da sprejme v presrečni večnosti plačilo zvestih nevest Kristusovih. Akoravno je v svoji bolezni večkrat in pobožno prejela Kruh življenja, vendar si ni ničesar bolj goreče želela, kakor to, da se pred smertjo še enkrat poživi z nebeško Mano. Z veseljem obljubil je ji prečastiti duh. pastir, da spolni njeno željo. Ko je opravila zjutraj zadnjo svojo spoved, napadla jo je velika slabost in vsled tega je terdno zaspala. Pri tej priči imela je zelo čudne, pa zanimive sanje, kakor p pozneje počasi in tiho dričujočim še povedala. Bila je — tako je pripovedovala — čisto sama na veliki in pusti ravnini. Okrog in okrog bilo je vse tiho. Polagoma začelo se je okoli nje vedno bolj temniti; ne-previdoma pa postane černa noč. Tresla se je po vseh udih zarad tega, kar ji žuga. Verže se na kolena v strahu pred grozno nočjo, popolnoma sama in zapuščena. vzdigne roke k usmiljenemu Bogu ter kliče večkrat v smertnem strahu proti nebu: „O moj Zve-ličar v presv. liešnjem Telesu, bodi mi ubogi revi milostljiv, usmili se me in reši me iz te strašne nevarnosti!" ( Konec nasl ) Majnikn v slovo. Zakaj tak' naglo, raajnik blagi, S spomladjo zopet greš od nas? Za nas so bili dnevi dragi, Pretekel pa je lepi čas. Vesel je vsak po svoji moči Ca stil Te, roža Smarnična; Al danes že se majnik loči, K slovesu poje glas zvona! Kako prihajali veselo. K molitvi sklepali roke, Pustili marsiktero delo, Je k Tebi gnalo nas serce. In danes rosnega očesa še gledamo na Tvoj oltar, Odbila ura je slovesa. Ločiti moramo se kar. Prošnja obilo smo zročili V bridkostih, ktere nas teže, Za dušo, za telo prosili Smo blagrov drugim in za se. Pomagaj torej, Mati, v sili, In kaži pot zveličavno, Pokojnih naših se usmili, Prižgi jim luč tam blaženo. Ohrani nas v ljubezni Svoji Vse leto varno in zvestu, Da vernejo se k tebi Tvoji, Ko majnik zopet prišel bo. In komur maj se več ne verne, se zadnjikrat poslavlja zdaj, Ko hladni mu se grob zagerne, Ga pelji, Mati, v sv. raj. M. JeranČiČ. Notranji glas. Kedar solnce se pripelje V zlatem vozu sem do nas, Takrat oglasijo želje Se, ki vabijo me v vas. Kedar zvon opoldan vabi Verne ovčice molit, Zopet meni nekaj pravi: „Pojdi Jezusa častit!" In zvečer se solnce skrije Spet za gorami se nam. Takrat serce znova bije: „Naj se k Jezusu podam!" Jaz pa dolgo glasa slišal Nisem, nem za vsaki uk; Zdaj sem še le se približal; Jezus, daj mi svoj poduk! Tone. Iskrica. Preblaga ranjca moja mati, Ko bil sem dete še mlado, Mi vnela v serčicu žar zlati, Prelepo, drago iskrico. Ta iskrica je tako mična, Blaži mi serce tak sladko, Brez nje — beseda je resnična — Ne bi živeti mi bilo. Mi bližajo se ure tožne, Pošastne strasti moč divja, Bolesti me skele nadložne, Pekel pred manoj že zija. Ko iskrica pa serce vnema, Oživlja materni spomin; Sovragov moč takoj pojema, Serce je prosto bolečin. In iskrica, ki jasno sije, Mi vdnu serca lepo blesti, Ljubezen to je do Marije, Do Matere vsih milosti. O iskrica! le vžigaj, širi Do Matere nebeške plam; In ku se revno serce vmiri, Me združi z Njo na veke tam. Radoslav. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljst v a. Nameni za mesec rožnik (jumj.) a) Glavni namen: Družbitiski očetje in matere. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Oče in mati sta podlaga kerščanski družini. Njihovo zedinjenje naravno meri na to, da vzgajata z vsemi močmi in s celim sercem svoje otroke in vodita tje, kamor in za kar jih kliče njih visoki poklic, kamor jim veleva luč vere ter jim stavi upanje svoi cilj. Verska luč in cilj upanja spričuje nam na jednak način visoko in važno nalogo kerščanskega očeta in kerščanske matere; ali v resnici je le senca, kar spoznamo v veri, kajti, da umevamo visoki poklic kerščanske družine, umevati bi morali veličanstvo, k kteremu naj bi privedla vsak svoj ud, k časti tro-jedinega Boga; spoznati bi morali zveličanje onih, ki bodo našli svoje otroke v veličanstvu, in umevati bi morali tudi čast in veselje, ktero se bo vračalo zopet na očete in matere. Je pa že na zemlji sreča in veselje kerščanskih očetov in mater veliko in tako čisto, da se mu ne da primerjati nobeno drugo veselje, izimši ono, ktero je obljubil Gospod njim, ki se posvetijo popolnoma njegovi službi ter zapuste iz ljubezni do njega očeta in mater, sina in hčer, brata in sestro, kratko rečeno, — družino. Ti so ob enem, naj si bodo duhovni ali tudi le priprosti redovniki, najpotrebniše in najmočnejše pod-pornje cele človeške družbe, dajo odmaknejo vsemu časnemu in pozemeljskemu ter ravno s tem vstano-vijo in vterdijo srečo in blagoslov na zemlji, v domovini, v-deržavi. Za njimi pa so zopet kerščanski stariši, očetje in matere, ki so pred vsem izvoljeni in poklicani pri tem sodelovati. Zares pogubi se mladina, nada bodočnosti, ako jo zanemarijo stariši. Tudi cerkev in najgorečniši duhovni ničesar ne premorejo, ako očetje in matere s svojim zaslepljenjem, s kaznjivo hudobnostjo otroke, svoje od Boga sprejete zaklade, na duši in na telesu pogube, jih lahkomiselno in brezvestno darujejo mo-lohu ali izročč brezverski šoli, nenravni družbi. To je seveda najskrajniše, da stariši vsaj ne izdajo svojih otrok, ne prodajo njih blagra za pregrešno plačilo, kakor je Judež prodal Gospoda za o0 srebernikov. Imajo pa še druge dolžnosti izpolnjevati. Njih naloga je, napraviti precej v začetku iz družine svetišče, hišo božjo, v kteri se morejo v resnici dostojno vzgajati otroci božji. Pri njih mora tedaj vladati živa vera, terdno upanje in goreča ljubezen do Boga. Oče in mati vstanoviti in zderževati morata v družini kraljestvo božje, in zatorej izverševati skupno trojno apostoljstvo, apostoljstvo molitve, besede in djanja, posebno pa izgleda. Oče in mati imata spolnjevati v družini tudi vsak svojo posebno nalogo, ktera se vjema s stanom in naravo moža in žene. Mož je glava žene, kakor je Kristus glava Cerkve. Temu stanu moža in njegovi naravi sploh vstreza pravica izverševati svojo nalogo kot glava družine. On mora voditi in vladati, in zatoraj naj nauči, in sicer osebno, otroke vsaj perve verske resnice in pravila nravnosti. Po teh pravilih naj jih s serčnostjo vodi, ako je treba, poboljša in kaznuje brez strasti, pa tudi brez strahu. V vsem tem pa stori dober zgled, kterega sam daje, več ko mnogo truda in besedi. Dolžnost matere je popolna, pobožna vdanost, ktero je dolžna možu in blagru druzih pri vseh skušnjah in pri vsem darovanju, kterega zahteva vsaki dan poklic kerščanske gospodinje. Neizmerna bodi dobrotljivost, prizanesljivost in ljubezen soproge in matere: ona kroti gospodarstvo moža in očeta; vendar tudi to podpira in spopolnuje. kedar je treba. (Konec nasl.» b) Posebni nameni. 1 Sv. Rešnje Telo. Ta in vsaki dan meseca v