r Najr ečji alovmilri dnevnik v Združenih državah Veli* za *ae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA IJstisIoVeriskih .delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHdsea 3—3S7S Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 1., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 213. — STEV. 213. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 11, 1931. — PETEK, 11. SEPTEMBRA 1931 VOLUME rnrT. — LETNIK XXXIX. ANGLEŠKI ZAKLADNIČAR JE PREDLOŽIL SVOJ NAČRT « Prohibicija se je že sama uničila NEKDANJI VODJA S0CIJALIST0V JE POSTAVIL IMPERIJALIZEM CELEMU SVETU NASPROTI Dohodninski davek bo znatno zvišan, j a v n im uslužbencem bodo skrčene plače, nezaposlenim bo znižana podpora. — Snowden je pozval vse sloje angleškega prebivalstva, naj sprejmejo štedilni in davčni program brez mrmranja. — Liberalci in konsevativci so nekdanjemu zagrizenemu nasprotniku navdušeno ploskali. LONDON, Anglija, 10. septembra. — Philip Snowden, nekdanji vodja mednarodnega socijali-zma v Veliki Britaniji in sedanji državni zakladni-car v koalicijskem kabinetu angleškega imperija, je danes predložil poslanski zbornici svoj načrt za u-ravnovešenje proračuna. Svoj govor je zaključil z besedami: — In če ves svet proti nam, se bo Anglija vseeno vzdržala na svojem stališču. Snowden, ki je popolnoma osivel ter se je v zadnjih dneh oči vidno postaral. Skliceval se je na nezlomljiv angleški duh ter pozival vse razrede prebivalstva, naj brez mrmranja sprejmejo njegov štedilni in davčni program. Program predvideva deset odstotno znižanje podpore, ki jo dobivajo nezaposleni in 25 odstotno skrčenje plač javnim uslužbencem. Nadalje bo u-veden visok davek na gazolin, pivo, tobak itd. Slika v poslanski zbornici se je v par dneh popolnoma izpremenila. Svoječasno je veljal Snowden za enega najvplivnejših voditeljev socijalističnega delavskega gibanja, proti kateremu so nastopali vsi zastopniki kapitalizma, včeraj so ga pa vsi njegovi bivši nasprotniki navdušeno pozdravljali. Drugače so se pa seveda obnašali člani delavske stranke. Ko je rekel Snowden, da bodo celo prihranki malih otrok obdačeni, mu je zagrmelo nasproti: — Sram te bodi! Snowden je rekel, da se je lotil zelo neprijetna naloge. To je bilo pa potrebno, kajti angleški narod je živel zadnja leta precej potratno in tega mora biti enkrat konec. Snowden je tudi omenil, da se bo takoj, ko bo sedanji kabinet resigniral, zavedno umaknil iz javnega življenja. Poudaril je, da znaša za letošnje leto primanjkljaj nad tristo milijonov dolarjev, dočim bo prihodnje leto narasla ta vsota nad osemsto milijonov dolarjev, ako njegov program ne bo sprejet. V imenu delavske stranke je govoril William Graham, ki je bil v prejšnjem kabinetu predsednik trgovskega sveta. Odločno je obsojal novo ministrstvo, posebno, pa njegove predloge, naj se nezaposlenim zniža podporo. Debata je trajala do enajstih zvečer. Pred odgo-denjem so bile proračunske resolucije sprejete brez poimenskega glasovanja. Ako bo Snowdenov načrt uveljavi jen, bo morala družina z dvemi otroci, ki ima pet tisoč dolarjev dohodkov, plačati tisoč dolarjev dohodninskega davka (V Združenih državah plačajo take družine $12.38.) Samski delavec, ki zasluži na leto $ 1 800, bo moral plačati $353 davka. Davek na gazolin bo zvišan na šestnajst centov pri galoni. Davek na pivo bo zvišan za dva centa pri pintu, davek na tobak pa za 12 centov pri funtu. Družine nezaposlenih, ki so dobivale na teden po $7.20 podpore, bodo dobivale 72 centov manj na teden. Davek na zelo velike dohodke bo povišan za 54 • odstotkov. SREDSTVA ZA ODPRAVO DEPRESIJE Inžinirji in znanstveniki . so povzročili depresijo in zato je njihova sveta dolžnost, da jo odpravijo. KANSAS CITY, Mo., 10. septembra. — American Society of Mechanical Engineers je daroval milijonar Henry L. Daherty pol milijona dolarjev. Denar je namenjen za. "študij, kako bi bilo mogoče odpraviti nezaposlenost". Doherty je naložil to vse to pri Commercial Trust Bank, zatem ko je rekel dr. Roy W. Wright, predsednik zveze inženirjev: — Inžinirji in znanstveniki so z iznajdbo strojev spravili na milijone ljudi ob delo in povzročili sedanjo depresijo. Vsledtega je tudi njihova sveta dolžnost depresijo od praviti. Pozval je inžinirje, naj zberejo sklad v znesku -pod milijona dolarjev. S pomočjo tega denarja naj bi inžinirji skušali dognati vzroke sedanje depresije ter naj-ti kak način oziroma, sredstvo za izboljšanje razmer. PETNAJSTLETNI JE USTRELIL SVOJEGA OČETA Fant je zaščitil ostale člane družine pred gotovo smrtjo. — Oče je bil že dolgo udan pijači. ŠKOFJE PROTI NARODNIM S0CIJALIST0M Državnozborskega p o-slanca, ki je umrl v Mainzu, niso hoteli pokopati p o cerkvenih obredih. DELAVSTVO ZA M00NEYA __IN BILLINGSA Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije je pripravil izčrpno poročilo za konvencijo, ki se bo začela dne 5. okt. MAINZ, Nemčija, 9. septembra. V cerkevenih krogih je izzvala veliko presenečenje novica, da škof v ; Mainzu ni dovolil pokopati po cerkvenih obredih, nekega narodno-socijajlističnega državno-zborskega poslanca, ki je tukaj umrl. Vzrok je pojasnil generalni vikar škofije, kije rekel: — Nemški katoliški škofje smatrajo narodni socijalizem za nekaj brezbožnega, ker ima načela, ki so v očitnem nasprotju z nauki katoliške cerkve. Noben katoličan ne more biti narodni socajalist. Cerkev bo vsem odrekla cerkveni pogreb. KIEL, Nemčija, 10. septembra. — Policija je včeraj prepovedala princu Avgustu Viljemu, četrtemu sinu bivšega nemškega kajzerja, govoriti na nakem narodno-socijalističnem WASHINGTON, D. C., 10. sept. — Ameriška Delavska Federacija se bo že petnajstič zavezla za delavskega voditelja Tema Mooneya in Warre-na Billingsa, ki sta že petnajst let ponedolžnem zaprta, češ, da sta povzročila bombno eksplozijo tekom preparadntss parade v San Francisco. Izvršilni odbor Federacije pripravlja tozadevno poročilo, ki ga namerava predložiti konvenciji, ka- 1 tera se bo začela dne 5. oktobra v Vancouver, B. C. Izza leta 1915, ko je biia Federacija prvič opoeorjena na Mooneya in Billingsa, ni bilo niti ene konvencije, na kateri bi se delavstvo ne zavzelo za ti dve nedolžni žrtvi ameriške j tatice. Že predsednik Wilson je bil po- ZLE POSLEDICE PR0HIBICIJE SO VSAKEMU DOBRO ZNANE TROY, N. Y., .10. septembra. — Danes je govorila tukaj Mrs. John S. Sheppard, načelnica newyorske državne divizije ženske organizacije za reformo prohibicije ter rekla, da je treba osemnajsti amendment čimprej preklicati, če hočemo preprečiti zla, ki izvirajo iz njega. zborovanju. Oblasti so izjavile, da ' alal dva poziva californijskemu gobi dal prinčev nastop povod raznim! vernerju Stephensu, ki sta imela to-nemirom. liko uspeha, da je guverner pomilo- BERLIN, Nemčija, 9. septembra, stil Mooneya v dosmrtno ječo. V nekem lokalu na Gneisenau cesti je prišlo do spopada med komunisti in Hitlerjevimi pristaši. Neki narodni socijalist je bil usmrčen, trije pa težko ranjeni. Šest oseb je bila aretiranih. HASTINGS, Mich., 10. septembra V tukajšni okrajni jetnlšnici -še nahaja petnajstletni Norris Ritten-burgh. Oblasti še ne vedo, kaj bi počele ž njim, dasi ima na vesti težak zločin — umor svojega očeta. Njegova mati je povedala policiji, da je ustrelil svojega očeta v namenu, da zaščiti ostale člane družine pred gotovo smrtjo. Mrs. Rittenburgh pravi, da je bil njen mož že dalj časa udan pijaii ter parlcrat tudi zaprt zaradi kršenja 6uhaških postav. Zapor ga pa NEWYORSKI ŽUPAN -MACDONALDOV GOST CANNES, Francija, 10. septembra. Newyorski župan Walker se je odzval vabilu angleškega ministrskega predsednika Ramsaya MacDonalda ter bo v pondeljek obedoval ž njim. Župan bo odpotoval v sreda na parniku "Bremen" v Združene države. _I_ HOOVER—KANDIDAT ZA N0BL0V0 NAGRADO Na konvenoiji v Atlantic City leta 1919 je konvencija posvetila velik del svojega programa boju za o-prostitev Mooneya in Billingsa. Tedaj je sam Gompers predstavil delegatom Mooneyevt) ženo, ki se je zavzela za svojega moža. Predlog, naj se proglasi generalni štrajk v protest proti ravnanju z Mocneyem in Billingsom, pa ni bil sprejet. Tudi Wickershamova komisija je preričana, da se ni z obtožencema pravilno ravnalo. Vse fcaže, da bo governer Rolph še prej nekaj storil v tem pogledu kot se bo konvencija Ameriške Delavske Federacije pričela. OSLO, Norveško, 1 0. septembra. Kot kandidati za Noblovo nagrado za mir pridejo letos vpštev: voditelj ni izpametoval" ampak je vedno bolj! indijskih nacionalistov, Mahatma divjal. Včeraj zjutraj je pozval njo in pet otrok, na stopijo k steni, češ, da jih bo ustrelil: Predno je pa mogel izvršiti svojo pretnjo, je skočii k njemu petnajstletni Norris. mu iztrgal puško ter ustrelil vanj. Krogla mu je šla skozi usta v možgane. Bil je na mestu mrtev. Sosedje so izpovedali, da je stari Rittenburgh večkrat grozil svoji družini s smrtjo. Gandhi, angleški ministrski predsednik MaoDonald in ameriški predsednik Hoover. Nagrada, ki znaša približno štirideset tisoč odlarjev. je vsako leto podeljena tistemu, ki stori največ za vzdržanje svetovnega miru. Naročite m n* "Glas Naroda" — največ JI slovenski dnevnik r Z drake nib drianh. ALFONSO SE NAMERAVA IZSELITI Kot druga govornica je nastopila Mrs. Courtland Nicoll, podpredsednica organizacije, ki je bičala osemnajsti amendment, češ, da povzroča zločane in korumpira moralo. Organizacija obstoji šele dve leti, pa ima že nad 350 tisoč članov. Woman's Christian Temperence Union, ki obstoji e dolgo vrsto let, ima komaj trideset tisoč članov več, To razmerje pomen j a smrtni u-darec za narodno prohibicijo. Predsednica Mrs. Sheppard je rekla med drugim: — Naš namen ni prepričati naroda o zleh posledicah prchibicije, kajti te posledice so že splošno znane. Tembolj pa moramo skrbeti za naš prihodnji korak. Iz oficijelnih rekordov prohibicij-skega departmenta je razvidno, da so uradniki zaplenili tekom zadnjih desetih let nad en milijon osemsto-tisoi kotlov. En milijon petstotisoč kotlov je blio vzetih iz domov, v katerih so se nahajali mali otroci. Ko je general Lincoln C. Andrews poveljeval suhaškim silam v dežesli, je sporočil ameriškemu senatu, da je bil zaplenjen vsak deseti kotel. Potemtakem je v Združenih državah še vedno devetnajst milijonov kotlov, iz katerih pridobivajo ljudje žgano pijačo. i Osemnajsti amendment oziroma prohibicijo ,je treba odpraviti, kajti nadaljevanje prohibicije bi pome-njalo pogin za deželo. Neki sodnik je rekel pred kratkim: — V vsakem mestu in v vsaki vasi je močna sila, močnejša kot je vlada. Te sile namreč vlada ne more kontrolirati. Ta sila se pa imenuje: nepostavno trgovanje s pijačo. PETŽRTEV EKSPLOZIJE Bivši španski kralj se je naveličal Evrope ter sc namerava izseliti v Argentino, kje bo kupil veliko posestvo. Skrčenje plač se tiče 200,000 učiteljev in učiteljic, 335,000 članov mornarice, armade in letalstva, 40,000 policistov, 1 7 I sodnikov, in 61 5 poslancev poslanske zbornice. Kot glavni govornik delavske opozicije je zahteval Wm. Graham takojšnjo odpravo takozvanega "Sinking Fund-a" narodnega dolga. — Na tem temelju se bomo borili je dejal. — Vsi spoznavamo, da je treba spraviti proračun v ravnotežje ,s tem pa še ni rečeno, da se moremo vklo- ^asvetovaii adravniki'zajPusti s ..... i * .. * .v . * svojo družino Francijo, ker franco- niti tujezemskemu kapitalu ter znizati nezaposle- ^ pod«*** ne prija njegovemu ni m podporo. I sinu, ki je že od rojstva botehen. LONDON, Anglija, 10. septembra. Tukajšnji "Daily Express"' poroča, da je bivši španski kralj izgubil vse upanje, da bi se še kdaj vrnil na Špansko in zasedel španski prestol. Do zadnjih volitev je imel še ne kaj upanja, zadnje volitve so mu pa popolnoma prekrižale načrte. Sedaj se je baje začel bavi!i z idejo, da bi se izselil v Argentino, kjer namerava kupiti veliko posestvo. Najprej bi se sam izselil, ln ko bi uredil Vse potrebno bi prišla njegova družina, ki prebiva v gradu Fountadnebleau v Franciji. V Argentino je že odpotoval bivši kraljevi dvorni mojster Conde de Levari, ki ima naročilo Izbrati za kralja kadto primerno posestvo v provinci Santa Fe. Baje so kralju Gozdni požar se je približal velikemu skladišču dinamita na neki farmi v državi Texas. BENTON, 111., 10. septembra, — V skladišču za premog tukajšnje Safety Mining Cobmpany je nastala silna eksplozija, ki je zahtevala pet človeških žrteiv. Pet maldih delavcev je bilo usmrčenih, štirje so-bih pa nevarno poškodovani. Nahajali so se v poslopju, kjer so izdelovali patrone za razstrelite v premoga. Iz neznanega vzroka je eksplo>-dirala peš na olje. Tej eksploziji je sledila druga, strašnejša — eksplodiral je namreč smodnik. DA T.T i AS. Texas, 9. septembra. — Gozdni psžar je dosegel veliko skladišče dinamita na farmi Henry-a Schaerdel-a, deset milj od tukaj. Di-namit je eksplodiral, pri čemur je balo ranjenih šest članov farmerje-ve družine. SVEČAN SPREJEM GANDHI-JA V MARSEILLES in ADVERTISE GLAS NARODA" MARSEILLES, Francija. 10. sept. Ko bo dospel sem Gandhi na svojem potovanju iz Bom bay a v London, mu bo prirejen v tukajšnjem mestu svečan sprejem. Iz vseh evropskih mest prihajajo sem Indijci, posebno pa indijski dijaki, ki hočejo videti svoj ga voditelja, predno se bo udeležil angleško-indijske konference v Londonu. ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno' za vas, ako se posla, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% Naša nakazila 'se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljene®? v polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljene) prejmejo torej i— Bccodlk, Of Xht corporation and sddrewea o* above officers: of Muluttea, Now Iwk City, N. I. "QUI NABODA (Tito« «t tb« fMfii) lasutd trary Dtf Except Sundays And Holiday! POLJSKO - NEMŠKI ODNOŠAJI fe* eelo leto velja Ikt m Ameriko.Za Ne« York sa celo leto 17.00 In Kanado f*01 za vol M«----------- Be pol toka__—$8.00 , Za fcno*emstro le M*t leto —......................Jl-StlEa pol lete - Bubecrlptton Yearly lfl-00. celo lato-$7.00 __________$3.50 AdtertUement on Agreement "Olae Nearode* lAaje teakl dan tormnM nedelj In praattof. ______aa na priobčojejo. Denar naj ee bla- _yjiij^ po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pratfmo, da ee nam tod1 prejtajo bivališče naznani, da Hitreje najdemo naslovnika. "QIJ0 NABODA", ti« W. Utb Street, Ne« Hrt, H P. Telephone: CHclsea S—3878 IZRABLJANJE ZAUPANJA Industrija mehkega premoga v Združeiiili državah se nahaja v silno slabem položaju. Kakor v Angliji, prevladujeta tudi tukaj uadprodukcija m slabo gospodarstvo. To se pravi, da je prevee premogovnikov, med njimi je pa premalo takih, kojili zaloge so zadostne, da bi se obratovanje izplavalo. Nekaj premogovnikov je sicer opremljenih z najmodernejšimi stroji ter donašajo gospodarjem velike dobičke. Posledica tega je umazana konkurenca, vsled katere je v prvi vrsti delavec prizadet. Vedno naraščajoča desorganizacija v ameriški industriji mehkega premoga je naravna posledica brezsmoter-nosti kapitalističnega gospodarstva, ki je postalo posebno za premogovništvo usodepolno. Predsednik United Mine Workers of America, John L. Lewis, je pred kratkim poskušal napraviti nekaj reda V tej gospodarski zmedi. Pozval je namreč tajnika za dek) in trgovino ter jima predložil seznam *4razsodnih in delavcem prijaznih'' premogovnih baronov ter ju prosil, naj jih pozoveta h konte renči, katere bi se udeležili tudi zastopniki organiziranih | premogarjev. Ker vlada želi utrditi stališče nazadnjaškega Lewisa. eta tajnika takoj ustregla njegovi želji. Omenjenim baronom sta poslala vabila ter dostavila, da bo konferenca izredne važnosti ter da se bo vršila pod njunim vodstvom. Ameriška vlada je domnevala, da se bodo udeležili vsi brez izjeme. Povabljenih je bilo vsega skupaj sto šestdeset premogovnih korporacij. Osemintrideset s<* jih je vabilu odzvalo, enoindvajset Jili je pa navedlo razne pomisleke. Ostale so odgovorile, da se ne udeleže oziroma sploh niso odgovorile. Prvi dve skupini predstavljata 450,000 ton premoga, tretja skupina pa dva milijona ton. Pretežna večina je s tem dokazala, da se ne briga za .vabilo zvezne vlade. To je biLa seveda silna hlamaža za gospode Lewisa, Doaka, Lamonta in Hooverja. Toda to še ni vse. Ko je bil predsednik Hoover trgovski tajnik, je bila na njegovo prigovarjanje sklenjena Jacksonvillska pogodba. Tista pogodba je sedaj fbrez veljave, kajti predsednik Hoover je že namignil, da bo treba skrbeti za novo. Tud i nova pogodba ne bo posebno uspešna, če se pomisli, da nima zvezna vlada niti toliko moči, da bi prisilila premogovne barone k posvetovanju z zastopniki delavcev. Delavce pitajo z obljubami, katerih pa niti Hoover uiti njegovi pomagači ne morejo izpolniti. Nemke v službah. Zveza nemirih ženskih društev je starala statistične podatke o ferokah r jawntti poklicih m službah, da o-merodajne kroge na nevar-fci m ima zaposlitev Aon ▼ nemškem gospodarstvu. V HJooov 500,000 štnafc v raznih poje bBo še v pretek -tju t Nemčiji šensk brez 63i odst.. je padlo v teko-MUi desetletju nOttmo število na 0TS odst., tako, da ima t Nemčiji Sc$UJonor Nemk Je tf poetjedrtetvd, 3 milijo-r BrtH. poldrugi milijon t 300 ti- kJdeiii, poldrugi milijon pa v gospodinjstvu. In od vseh teh žensk je komaj en milijon sampstojnih, poldrugi milijon je uradnic in uslužbenk, 3.5 milijone delavk. 5.5 mihjonxw žen pa pomagala v rodbinah in gospodinjstvih. Kot konkurentke možem pa prihajajo v pošte? samo delavke in uradnice. Industrija in trgovina zaposluje ta zadnja leta vedno več famtkšh nao&i, kar spada med pocde-dtoe radjonabaacije. Nemška ženska društva, pa hočejo, da M ostala faiafca ohttdnjena rodbinul. Toda na razvoju Je tettao kaj tepranemtl in n|M vse prizadevanje ženskih dni ne bo ofcč Nemčija ne opušča nobene prilike, da bi vedno znova in znova ne pogrevala "nevzdržnosti' svojih vzhodnih mej napram. Poljski, a obmejna oblast v a ustvarjajo na tej kočljivi toiki kakor na povelje incidente, ki inaj služIjo kot. dokaz za upravičenost revizijonističnih tez Berlina. Nemško-poljska meje je — z eno besedo — cn-a točka splošne-feu. mednarodnega položaja, na katero morajo-cbračati evropske vlade stalno s skrbjo svoj pogled, obenem pa tudi ona toffca, od katere je ravno vsled stalne nemške propagande odvisno toli zaželjene pomirjen je izmučene Evrope. Poljsko-nemški od-nošaji so zato v sedanjem hdpu p-ložaja. Mnogo se govori in piše o prometnih razmerah v pcrfjskem koridorju, .preko katerega se vrši tranzit med Vzhodno Prosijo in ostalo Nemčijo. Edini z nemškega stališča tehtni razlog za popravo mej na tej točki bi bil morc'a ravno v tem, če bi koridor cnemogoiil tranzit med obema deloma. Nemčije. Ravno v tem pcgledu pa se nimajo Nemci prav nič pritoževati. Če bi bilo temu drugače, bi pritožbe na arbitražna sodišče, ustanovljeno s posebno konvencijo 2a to področje, naravnost deževale, kajti Nemčija bi pa: ne zamudila nobene prilike, da bi predvsem tu ne dokazala nev-zdržnosti sedanjega položaj-a. Namesto te»a dežja pa srta bili predloženi v zadntfih osmih letih omenjenemu tribunaiu z nemške strani le dve pritožbi, a pri obravnavi je arbitražno sodišče ugotovilo v enem elučagu, da. vzdržuje Poljska železnice v tem predelu v naravnost vzornem redu. Tranzitni promet med Vzhodno Prusijo in Nemčijo je uregen s polj-sko-nemško konvencijo, ki je bila sklenjena v Parizu 21. marca 1921. Konvencija predvideva tri oblike tranzita preko "koridorja": po železnici, po cestah in po vodnih potih. Vzhodna Prusija je zvezana postalo Nemčijo po osmih železniških progah. Le pet prog pa se izkorišča, in to iz enostavnega razloga,. ker krijejo te 'proge štirikratno vse potrebe potniškega prometa. Vse to je jasen dokaz, da ne more biti niti govora o kakih težkočah ali pomanjkljivosti v organizaciji o-menjerraiga tranzita. Tuidi o slabi voljd Poljske se ne mor? govoriti. Nasprotno — v svoji ustrežljivosti napram Nemčiji gre varšavska vlada. celo da-leč ipreko Obvez, ki jih ge sprejela. To dokazuje predvsem dejstvo, da je poleg s konvencijo določenih tranzitnih oblik dovolila tudi aeroplartski tranzit. Po pariški konvenciji se je Poljska obvezala, da bo vzdrževala samo one proge, ki so K6€«ene v obsegu do 60 procentov. Oni vlaki, ki vozijo preko "koridorja'" v Nemčijo in v Vzhodno Prusijo, pa so zasedeni le do 29.6 procentov razpoložljivih prostorov: Kljub temu pa jih Poljska nadalje vzdržuje, dasi bi jih imela pravico odpraviti. Poljska* stavi dalje Nemčiji na razpolago posebne vlake za prevoz vojaštva in vojnega materijala v Vzhodno Prusijo. Kar se tiče potnih listov, niso nemški potniki podvrženi nikakim formalnostim niti carinskim obveznostim. Ladijski promet se vrši svobodno preko poljskega ozemlja, pošta se prevaža bodisi v nemških vagonih, v posebnih tranzitnih vlakih ali končno skupno s poljsko pošto. Poljsko Pomor-Je je preprežno s telefonskimi in brzojavnimi progami, ki služijo izključno ea občevanje- med Nemčijo in Vzhodno Prusijo. Nemška obia-stva so ob raznih priliki ah priznale, da ni v pogledu omenjenega tranzita ni kaki h težkoč; kako daleč gre poljska vlada v svoji dobri vojli, pa najbolje dokazuje dejstvo, da je dovolila, da ostane meja na več točkah odprta do polnoči, tako da bi predvsem turisti ne bili ovirani. Nemška oblastva sa prejeta ta sklep z zadovoljstvom na znanje in so zaprosila:, na jse enaka ugodnost dovoli tudi pri Čhihovu. Tudi na to je varšavska vlada pristala, a tamkajšnji nemški arafcl načelnik je odbil vsak sporazum glede izvajanju te otetfšave. Nemški turisti, ki so bili slučajno na potu iz Vzhodne Prosi je v Berlin, a so prftH na prehodno mesto pet minut po sedmi uri, 00 našli mejo zaprto in so se-vfeda psov ali Poljsko in uiiiuvue pogodbe, ki da so krive tega nevzdržnega položaja. Nemški sreski načelnik je seveda vedel, kaj dela. Sporazum je odklonil samo zato, da bodo prizadeti jezni in razdraženi. In dokler se ne spremeni stališče vse uradne Nemčije, je jasno, da je tako postopa-nfje strogo primerno intencijaim Berlina. Resničnost pa je drugačna, nego bi jc hotele predstaviti več ali manj uradne in neuradne propagande. Dejstva, ki smo jiii navedli zgoraj, so neizpodbiten dokaz o poljski korektnosti m nairavnost nenavadni uslužnesti. Če torej želi Nem Ji j a v resnici sporazum in evropsko sodelovanje, kot izjavljala v zadnjem času, se 'bo morala iskenost teh njenih daljav in te njene nove politike predvsem izkazati v -tem področju njenih mednarodnih odnošajev. Nemcij-a mora — z eno bssedo — prenehati zahtevati, da se ji zopet priključi ozemlje, katerega prebivalstvo je v 85 procentih poljsko, torej slovansko in ne nemško. PO 34 LETIH HODI ZOPET BREZ PALIC Znan dunajski inženir si je pustil operirati kilo. Pri tem ?e izrazil željo, da bi izvedli obenem Dop-plerjevo čopkanje. To je pomladll-na operacija, ki jo je bil uvedel dunajski zdravnik dr. Doppler in obstoja v tem, da omrtvijo z jedko tekočino živec, ki zožuje ožilje za-rodnih žlez. Tako se razbrzda živec, ki razširja ožilje, ker nasprotni živec miruje. Zaradi tega nastane v zarcinih žlezah živahno kroženje krvi, ki prinese starajočemu se organu novih moči, ker se njegovo prehranjevanje izboljša. Okrepljene za rodne žleze proizvajajo vež hormonov, kar povzroči okrepitev vsega telesa, teroj pomladitev. Nekaj dni po opsraciji je zapazil inženir čudovit učinek, ki si -še sanjati ni upal o njem. V de tonski dobi je obolel na otroški mrtvičnosti. Sioer ije pozneje ozdravel, toda posledice so ostale: ohromelost stopal in prstov na nogi, ki jih ni mogel kretati in Je le s težavo hodil Ob palici. Tri dni po pomladiini operaciji je osupli inženir po 34 letih, občutil, da ima topla stopala in da se odre-vnnel prsti spet gibljejo. V nekaj dneh so micrali celo dvomeči zdravniki ugotoviti, da |je ohromelost popolnoma izginila iz nog. Sedaj hodi srečni mož brez palice s popolno gotovostjo in je ozdravljen 34-letne hromosti. To ozdravljenje je povzročilo med zdravniki silno pozornost Večkrat so že opažali, da so po pomladnih operacijah izginile bolezni, ki niso v nikaki zvezi z delovanjem zarodnih žlez. Trdovratne bolezni dlesna, vnetja in krvavitve so se v nekaterih primerih pozdravile po pomladiini operaciji. Uganka Je pa, kako je ozdravila takšna operacija pri tem inženirju zastarele posledice o-troške bolezni. Dognati bo treba, če tje ta ozdravitev le gol slučaj ali ba pa mogoče ta razveseljiv stranski pojav pomladitve izrabiti aa zdravljenje živčnih bolezni. IZ ZAČETKOV LETALSTVA Sveitcvnoznani ameriški letalec in pijenir letalstva Orville Wright praznuje te dni svojo 60-letnico. Danes so ljudje na tega moža že skoro pozabili, toda pred 26 leti je bil on prvi, ki je z jekleno energijo utiral pota modernemu letalstvu. Ime Wright je takrat pomenilo začetek nove dObe. F^rvi teoretik in praktik, ki se je rasno bavil z vprašanjem, 5e je mogoče leteti z letalom, ki je težje kakor zrak, ie bil nemški inženir Lili en thai. Te- pa je plačal svoje drzne poskuse s svojim življenjem. Tudi Wriglrtovega brata Wilburja je doletela ista usoda. Brata Orville in Wilbur Wright nista bila niti profesorja niti doktorja, ampak sta bila samouka v pravem pomenu besede, ko s tu se začela .baviti z letalstvom. Povod za njihove študija jima je dala navadno otroška igrača, letalec na vijak, kakor so jih že zdavnaj prodajali ni sejmih. To igr^-o 0e bratoma. nekoč prinesel njihov o5e s sejma ; to je bila leta 1878. Po vzorcu te igra'ce sta poskušala*brata napraviti večje letalo, toda njimi poskusi se takrat niso obnesli. Zato sta so raijši izdelovala znane "zmaje", dokler nista dobila v roke del inženirja Idlienthala, ki sta si jih kupila prav vsa. Naito sta študirala še dela drugih letalskih pijonirjev kakor Ch-anu-te-a, Mcuillard-a in Langley-a. No pidlagi teh študij sta izdelala prvo letalo, ki sla ga pa morala voditi leže. Ko sta gradila to letalo, se jima ije začel boljšati tudi njun gospodarski položaj. Prišla sta namreč v posest male tvornice za izdelovanje biciklov v Dayton-u, kjer sta zafela izdelovati tudi avtomobilske mvtorje. Za svoje letalo sta si napravila motor 40 konjskih sil. 17. decembra leta 1903 sta prvi3 letfclu a novim motornim letalom. he>t je bil seveda zelo kratek in je trajal le 12 sekund zi daljavo 25 metrov. Četrti let pa je trajal že 59 sekund za daljavo 259 metrov. Te prve .poskuse sta delala v mestecu Kitty Hawk. Kasneje pa sta se preselila v prerijo blizu Daytona in tam sta letela že 800 metrov daleč v 1 minuti in 32 sekundah. Leta 1905 sta letela že 4 in pol kilometra daleč, to daljavo pa sta kmalu prekoračila; in jo zvišala na 38 in pel kilometra. Nato sta nekaj časa mirovala, dokler ju ni Brazalij-anec Santos Dumont pregovoril, naj svoje poskuse nadaljujeta. 4. septembra leta 1909 je sedaj 60-letni Orville Wright letel v Berlinu. Letel je 172 metrov visoko, a še istega dne je svoj "višinski rekord" izboljšal na 300 metrov. Ti poskusi so bili za vse tehnike velikanska vzpodbuda, da so set lotili z vso vnemo rešitve vprašanja "težji kakor zrak". Kako pa je htalska tehnika napredovala v četrt stoletja, to vidimo danes, kc- let okoli sveta ni niič nenavadnega več. NAPOVED VELIKIH POTRESOV RIM, Italija, 9. septembra. — Znani seizmolog Rafael Bendandi je izjavil, da se 'bodo vkratkem za vršili veliki potresi na evropsko-azijski meji. Dosedaj so se sk-ro vsa Bendandi jeva prerokovanja uresničila. STOLETNICA KL0R0F0RMA Kloroform dandanes ni že za nikogar več nobena skrivnost, kajti danes je splošno znano, da je kloroform najbolj razširjeno sredstvo za omamljanje bolnikov pred vsakw težko operacijo. Pa tudi zloč- nci se dostikrat poslužujejo klorcforma, da svojo žrtev omamijo in ko p:'stane nezavestna, Jo okradejo In oropajo. Kloroicrm je iznašel neki nemški kemik Justus Liebil leta 1831. V medicino ga je pa vpeljal zdravnik Simpson leta 1847. To je nam rež prvi opazoval, da povzroči vdihavanje klcroformovih hlap:v nezavest in brezčutnost. v brezčutnosti pa tahko izvrši zdravnik na bolniku tudi najtežje operacije. Zgodilo se je sicer di je bolniku klorcform tako škodoval, da je bolnik umrl, dandanes pa je ta nevarnost silno majhna, ker navadno en zdravnik vodi kloro£:rmiranje, drugi pa operacijo. Sredstva za- omamljanja n:so baš nova. Alkohol pozna človeštvo že dilgo, toda alkohol ne deluje naglo. Staroegiptovski in starogrški svečeniki pa so poznali tudi še mnogo drugih mamil, pridobljenih zlasti iz raznih rož. Danes pa poznamo poleg klcroforma in alkohola še celo vrsto mamilnih sridstev, s katerimi napravimo neobčutljive lahko tu d: le posamezne dele telesa, ie nočemo napraviti vse telo brezčutno. Peter Zgaga OČE MODERNE ATOMSKE TEORIJE. V nedeljo, 30. avgusta je dovršil 60. lete svojeg-a življenja Lord Ernst Rutherford, sloviti angleški fizik. Rutherford spada med tiste moderne učenjaske o atomski teoriji, ki so temu nauku krčili pot. v svet in ga približali množici, kolikc-r je pač mogoče. Njegovo specijalno zanimanje je veljalo strukturi atomskeg-a jedra. Posrečilo se mu je spremeniti to jedro z umetnim razbitjem atoma. Rutherford živi v Cambridgeu in je bil odlikovan z Nobelovo nagrado. ZOPET ZAVAROVALNI UMOR. PAPEŽEV NUNCIJ PRI MUSSOLINIJU RIM, Italija, 10. septembra. — Sinoči je obiskal ministrskega predsednika Mussolini ja pa peški nuncij Mcos&gnor Borgoni-Duca. Pri tej priliki sta se dogovorila glede Mussolini j evega obiska v Vatikanu. vse one rojake širom zdru2enih drŽav in kanade, ki se nimajo pri nas vlog, vabimo, da se pridružijo našim mnogoštevilnim vlagateljem Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vlogi obrestojtiho j» 4% Sakser State Bank tZ COBTLANDT STBEET iiMMiMNM KKW TOKE, H. T. V Lodžu so aretirali trgovca Seli-gerja, ker se je bil dal zavarovati pri neki zavarovalnici za 100,000 dolarjev m je potem najel brezposelnega pohajkovala Voldarskega ter mu obljubil 500 zlotov, če ga u-streli. Seliger je bil že delj časa v hudi denarni stiski. Zato je sklenil dati življenju slovo in s tem zasigurati -svojem življenje. Zavarovalna pogodba pa je vsebovala klavzulo, ki je izključevala izplačilo premije za primer samomora. Tako je moral Seliger najeti morilca, da ne pride ob zavarovalnino. V listih je čital, da so vrgli Voldarskega iz stanovanja. To mu je vdihnilo misel, da bi ga podnetil s ponudbo, naj postane morilce. Voldarski je v začetku pristal na Seligerjev predlog, pozneje pa )si je stvar premislil in žena ga je pregovorila, da je stvar naznanil oblasti. OZDRAVI BOLEZNI NOG "MLEČNE" »te, PkletoU, Krčne žile VARTRX METODA je nov način za zdravljen je bolezni nog. turov na nogah, li>ij:t. Izpuščajev; odpravi o-tekline, "mlečne" nope, Phlebitis; zaustavi bolečine vsled krč-nih 3!fl. bre» izgube časa : lahko delate in ?r zabavate. Ni trebti ležati. Hodile in delate, d oči m se noga celi .Pišite po BREZPLAČNO KNJIGO, iz katere l>oste sjM>znali, kako ozdravite doma. Natančno opišite svojo -nadlogo. D. A. VARTEX CO. idO X. State St. Chicago A D V E R T I S E^ in "GLAS NARODA* Anglija je začela varčevati na vseh kcncih in krajih. Nezaposlenim nameravajo skr;iti podpore in državnim uslužbencem pristriči že itak nizke plače. Celo angleški kralj sa je ojunačil in si znižal svojo letno pla6o za. tiso;- funtov sterlingov. Navzlic termi ima pa Se toliko dohodkov, da mu ne bo potreba- stradati. * V nedeljo .bo v New Yorku zadnji slovenski piknik v tej sezoni. Priredilo ga bo slovensko pevsko društvo "Slovan" v gozdu za Revnim huddčč m. S pikniki bomo torej v nedeljo cmlatih. J az se letos nisem v New Ycrku nobenegi udeležil, dasi sem. bil sko-ro na vse prav prijazno povabljen. Vzrokov je bilo dovolj, samih tehtnih. Piknikov je bilo pa od Sile. Nekateri so se prav starokrajsko končali, namreč da so temu ali onemu puščali nekoliko krvi. Postrežba je bila na vseh izborna. Včasi je seveda zmanjkalo kake stvari, teda pijače nikoli. Ostajalo je pa sevedu tudi nikdar ni. V nedeljo bo torej zadnji piknik v godu za Revnim hudifem. Kjer je danes prijazen gozdiček, bodo nemara že drugo leto a.partrmnt hiše. Kako ie bilo pred osemnajstimi ali devetnajstimi leti, bo je Samostojno prirejalo svoje zabave pri Revnem Lazarju in Revnem hu-diiu! Dolar si plaib-l v nedeljo zjutraj cb devetih, pa si ga sekal v božjem sti--.hu do pezne noči. Edinole dva rejaka sta tvorila izjemo. Tista dva sta -plačala — prostovoljno, seveda — vsak po dva dohirja. Pa sta bila vseeno na dobičku. Zjutraj sta nastavila prvi sodček, tekolu dveh popoldne je bila pa treba že drugega nastaniti. In če je bilo lepo vreme in prijazen večer je okolu sedme ure zvečer začelo že iz tretjega curljati. Na vsakem pikniku sta prav gotovo stisnila dva scd5ka, včasi celo tri. V gozdu za Revnim Lazarjem je pa ljubezen predla svoje mreže. Da, lepo je bilo, nezmerno lepo. Čim 'bolj se toliža nedelja, tembolj me navdajajo skomini, da- bi šel o-bujat spomine na dooro, staro in uležrjno pivo in ha mlado ljubezen. * "Delavski praznik" so si izbrali razni govorniki in voditelji naroda, da pojasnijo javnosti svoje načrte za odpravo depresije. Govorili so uradniki Ameriške Delavske Federacije, med njimi podpredsednik Matthew Woll. Govoril je tudi newyorški zveeni senator Wagner in cela vrsta drugih. Vsi so imeli dosti povedati ter so prišli na dan s celo rešto priporo-ČH. Med njimi pa ni bilo nikogar, ki bi t3ik:le povedal: — Ko je bila vojna, je bilo poslanih na bcjiSče na milijone Ameri-kancev za zaščito -ameriškega blagostanja in za povečanje 'ameriškega bogastva. Blagostanje je bilo rešeno, in ameriško bogastvo se je pedeseterilo, če ne postoterilo. Za dosego tega je pa moralo žrtvovati na tisc:e Amerikancev svoje življenje in na tisoče Jih bo pohabljenih do smrti. To je bila visoka cena, skoio previsoka. Po dobrih petnajstih letih je sledila katastrofi vojne nova katastrofa — depresija. Pred pretnajstimi leti Je pretila nevarnost ameriškim kapitalistom, zdaj preti smrtna nevamo&t veliki množini ameriškega delavstva. Pred petnajstimi leti sta ameriški delavec in ameriški vojak utrdila omajan« stališče ameriškega kapitala. Ali bi ne bilo nič .več kot prav in pošteno, da bi se v sedanjem času ameriški kapital že rsa.j tofflbo žrtvoval, da bi rešil sedem milijonov ameriških delavcev smrti vsled pomanjkanja-. Pred petnajstimi teti je prišel pred vojno sodišče vsak, ki je bil sposoben, pa ni hotel obleči vojaške suknje. AH bi ne bilo pravično, pošteno in "fair", če bi bfl stavljen danes pred vojno sodišče vsak kapitalist, ki bi lahko pomagal, pa note? JfEW TOM, FRIDAY, SEPTEMBER 11, 1911 THE LARGEST SLOVENE DAILY tm V. »• A. A. HAREI80N Dejstvo, da se življenje z nami ie nenavadne je igra nego kakšen pisatelj s svojimi figurami, je bilo že prevečkrat omenjeno, da bi bilo Se po;.rsbno kakšnega dokaza. A zg&dba velike ljubezni in tihe? a junaštva, ki sem jo izvedla na svoji poti v Ameriko, je vredna, da jo zapišem, saj Je baje nas čas tako revno obdarovan s samood poved jo in spcEObnoitjo za žrtve. Dnevi med oceansko vožnjo združujejo ljudi naravnost hitreje, nego se to dcgaja v navadnih okoli-šiinah našega vsakdanjega življenja; če deliš petem svojo kabin > z drugim človekom, tedaj vodi to lahko do prijateljstva, na katera po končani vožnji sicer čisto prav tako hitro porabimo, a je bilo med vožnjo dovolj iskreno. Da ml je Dorothy Brookesova, moja tovarišica v kabini, takrat tako prostodušne pripovedovala iz svojega življenja, ni tsrej nič čudnega. • Moji stariši niso bili ba$ navdušeni, ko so zvedeli, da se z Alfre-do:n"*Andersenam ljubiva," je pričela Dorathy nekega večera. "Bivali rmo v New Yorku in Alfred je bil majhen uradnik z zmerno plačo pri ameriški Narodni banki; moi oče, ki je bil baš leto prej izgubil mn ygo denarja kot porok za nekega prijatelja, bi me pi*av nerad videl v tako skromnih ra?merah Ko sva zato ob izbruhu vojne zaprosila za privolitev v najino poroko, ker j s moral Alfred kot nemški državljan takoj poskusiti povratek v i.voja dt#mckmovino, so starši svojo privolitev brezpogojno odklonili. Tako sva se morala tedaj ločit!, £e preden sva postala mož in žena; a da bova čakala drug dragega in da si bova ohranila zvestobo, je bi!o nama samo ob sebi umevno. V mislih ln čustvih sva si bila tako enaka, da je pomenil ta odhod samo zunanjo ločitev; notranje bi bila vsak čas skupaj. Pretekli So tedni, preden sem dobila končno prvo vest o Alfredu. Dc.pel Je bil srečno v Nemčijo in kratko nato ga poslali na fronto. Z vsako paito. ki je mogla v ieh nemirnih časih prispeti do nas. um prejemala njegova dolga pianru*., v katerih mi je pripovedoval o svojih doživljajih. Navzlic vsem nevarnostim, katere so mu grozile vsako uro, se ne spominjam, da oi bila kdaj pomislila na to, da bi mcgel Alfred v tisti peklenski borbi najti smrt; misel na bodočnost je tako objemala tudi njegovo podo-bo, da ni jem mogla verjeti v najino večno ločitev. Dokler ni nekega dne prispela z muko napisana vest iz nekega francoskega lazareta, da je bil Alfred ranjen in je postal vojni ujetnik. Njegova sporočila so postala ew York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company Mew York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company PODTAKNJENA NEVESTA MOŠKA IN ŽENSKA TOLŠČA Gb rojstvu so glede tolste razlike med moškim in ženskim spolom v vseh pasovih sveta in pri h plerjienih neznatne. Otroci obojega, spola, kažejo isto nagnjenje do poLnoudnosti in to tudi tisti, ki se pozneje po naravi razvijejo v vitki, suhljati tip. Sele ko minejo otroška leta, se pojavi med dečki in deklicami v tem pogledu znatna razlika, in sicer tako. da je ženski spol v isti starostni dobi v splošnem vedno nekaj bolje založen z mastjo nego moJki, v kolikor ne "popravlja." seveda narave v stremljenju po modni vitki liniji. Ta pojav je dobil v zadnjem času prav nepričakovano biologično utemeljitev. E. Poulson, ravnatelj vitaminskega zavoda v Oslu. je postavil namreč trditev, da so naravne zaloge tolšče v ženskem organizmu bržkone sedež tjstih vitaminskih rezerv, ki >ih mera ženska i-meti več nego moški kot prva hra-niteljica novega človeškega življenja. Poulson navaja v zvezi s svojo domnevo zelo zanimive podrobnosti. Med vojno je vladalo v mnogih deželah pomanjkanje živil, zlasti masti in v nvezi s tem pomanjkanjem se je močno razširila neke očesna bolezen, ki je spet v zvezi s porrjmjkanjem določenih vitaminov. Statistični podatki pa kažejo, da je bilo med bolniki s to očesno boleznijo kemaj pet odstot kov žensk, vsaj kar se tiče starostne dobe med 15. in 30. letom, ko je ženpko telo v polnem razcvetu, tedaj v starostni dobi, ki se zlaga tudi s polnim razcvetom njegove rodovitnosti. Že med dečki in deklicami se je glede na to bolezen kazala razlika v prid deklicam. Razlika se je večala do 30. leta. nakar se je spet manjšala. Ta več-Ša odpornost ženskega organizma je po Poulsonu posledica posebnih vitaminskih rezerv in te imajo svoj sedež v naravnih nahajališčih telesne tolšče. To je sicer samo domneva. Poulson pa upa da jo bo mogel dokazati z eksperimenti na živalih. V estalem pa ima ženska zaradi svojih večjih zalog tolšče še drug? prednosti pred moškim m tu bi bilo predvsem omeniti tiste športne uspehe, ki so jo postavili v nekoliko letih na čelo uspešnih vztraj-nostnih plavalcev in prem a go val-cev recimo Rokavskega preliva — Poulson prerokuje celo, da bo ženska v tem oziru postavila moškega popolnoma v senco — a to vse zaradi svoje obilnejše tolšče, ki ji varuje telo prehitrega shlajenja. Odtod izvira tudi pojav, da se ženska v vseh letnih časih lažje oblači nego moški in da ji zadostuje celo pozimi oblačilo, ki vzbuja v moke m na 4am P°gled šklepetanje z zobmi. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANIOT STREET NEW YOU, IV. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslninjmo se vrni brez te state in stanovitne RAZNE VESTI SENZACIJONALNE NAJDBE ROKOPISOV. Iz 'Berlina poročajo. da «ta od-| krila berlinska, starinarja Mayer in I Ernst v zapuščini zadnjega nemškega poeta Laureata Reinharda 'veliko množino doslej neznanih rokopisov. Nbvalisa in Buergerja- V arhivu so tudi prekrasne Novalisove | pesmi iz mladostne dobe in velik del doslej neznanih pesnitev Buergerja, Zlasti zanimivi so dokumenti, Id se nanašajo na tretji zaken pesnika Buergerja. Za najdbe vlada kajpada veliko zanimanje. Mnogo se je že slišalo o podtaknjenih otrokih, podtaknjena nevesta pa je precej nova in senzacijc-nalna reč. Vendar jo beleži krimi nalna kronika dunajske policije. 291etni posredovalec za sklepanje zakonov Rudolf Coilxnaim je speljal na ta način 251etnega trgovca Arnokla Boehma, ki je želel spoznati petično nevesto. Obljubil n*u Je Ml gospodično Riegler, hčer premoinega posestnika iz Kžpiitea pri Ziersdorfu. S flngir&nimi pismi Je izvabil od zakonskega kandidata več denarja in darov. **red9tavil mu je bil plavolaso kmečko dekle s pripombo, da bo imela veliko doto. Boehmu je pu-nica ugajala. ProsU. je posredovalca še za en eestanefc, tedaj tejj elji ni bilo ustreženo, kar ga je bilj in bolj podžigalo, da je vedno več žrtvoval, da bi dosegel svoj smoter. Ko je izgovor sledil izgovoru in se je "nevesta" vedno nanovo kujala, je sklenil nesrečni ženin, da se odpelje naravnost k nevestinemu očetu ter ga proprosl za hčerkino roko. P«JA1 ae je v KipJftz, toda kako je bU razočaran, kp je, doznal, da tam |Šivi Riegler, U hfta tudi hčer, katera (pa ni tista, ki je hjfenru vnela srce pri sestanku na Dunaju. PrevaTa je bila tem večja, ker je bil žrtvoval prividu svoje ljubezni preko dve sto dolarjev. Pri obravnavi se je pokazalo, da je bHa nevesta Boehmu podfcak-njega, in sicer brefc njene vednosti Dekle, ki jo je posredovalec zakonov predstavil Boehnu za bogato nevesto, je Štefanija Tolar. O tem, da je bila predstavljena Boehmu pod drugim imenom, ni nič vedela. Tudi darov, ki jih ji je bil poslal nesrečni ženki, ni prejela. Prilastil si [jih je bil Collmann, katerega je sodiče obsodilo na mesec dni strogega zapora. ŽIVALI IN SPANJE KUGA V BARCELONI SE ŠIRI. Navzlic strogim higienskim odredbam katalonskih oblasti, se kuga v Barceloni naglo in mo5ni Siri. V ondotnih bolnišnicah je že 150 bolnikov in v mestu vlada zaradi tega panika. Ljudje si ne upajo iz strahu pred kugo niti iz hiše. Zabavišin s?, zaprta, kavarne in restavracije, zavajo prazne. Tudi električna železnica ne prevaža potnikov, ker se vse boji okuženja. Barcelona sll-či pol noma izumrlemu mestu. NEVAREN POLET. Mussolini je osebno prisostvoval italijanskim zračnim manevrom v Spezziji in se je vračal v Rim z vodnim letalom, ki ga je vodil letalski minister Baigo. Kmalu po startu je zašlo letalo v strujo, ki je zelo o-težkožaia polet. Pilot je zategadelj naravnal krmilo kvišku in vzletel v višino 2000 metrov Toda ni tukaj ni imel miru pred viharjem. Vsem tem neprijetnostim se je pridružil še defekt v aeratermometru, taka da je bil Balbo že v skrbeh, če ne bo moral prista>ti na reki Ombrone, ker glede na viharno morje ni bilo misliti na pristanek na njego/Hh valovih. S skrajnim napoicm pa se je Balbu posrečilo, da se je spustil v pristanišču Ortebellu. Ko sta ministra s opila iz letala, sta bila mokra ko miš. NAPOLI, TRETJE NAJVEČJE LAŠKO MESTO j * i Pri zadnjem ljudskem Štetju v NapoUju so našteli 841.000 prebivalcev, dočim ao »jih našteli pred tem štetjem 771,000. Poprej Je bu Napoll v pogleda Stevpa prebivalstva na bdfyšem, v zadnjih letih pa ga je izpd&tnll Rim z drugega nk tretje najobljudnejče mesto Italije. » "Mnenje, da imajo živali tem večjo porebo po spanju, čim večji so jim možgani, ni popolnoma točno," piše ravnatelj londonskega akvarija Boulenger. "Slon je v tem pogledu n. pr. prava uganka živalskih vrtov. Zadostuje mu po vsej priliki le nekoliko ur počitka Pazniki živalskih vrtov zatrjujejo, da ležejo debelokožci kakor konji le pored koma, a še tedaj se dvignejo ob najmanj !em šumu. Tudi kiti in morski prašički spijo zelo malo. V newyorikem akvariju so opazovali, da so se morski prašički gibali po sedem mesecev neprestano, čeprav ponoči nekaj manj živahno. Najmanj točna pa je trditev, da zavisi potreba po spanju pri živalih od velikosti njih možganov. — Ptičji moftgani niso povprečno nič večji od plazilcev in vsekakor dosti manjši nego pri velikih sesalcih, vendarle so ptice večinoma velike zospanke. To velja zlasti'za nočne ptice, h kaiterim pripadajo pred vsem sove in nočne lastovke. Po-garus, neka nočna lastovka v Indiji ln Avstraliji, spi tako dolgo ln gidboko, kakor da je ubita. Lahko jo dvigneš v tem stanju, ne da bi se zganila, spi tudi dalje, če zraven nje streljaš. Med sesalci ji je vreden drug le-nivec. Rekorder med živalmi, glede spanja pa bo neki pusčavni polž. ki v Naravoslovnem muzeju v New Yorku spal celi dve leti ki pol, potem se Je hipoma zbudil ln ae začel takoj razgledovati po okolici." OBRAMBA PROTI STRUPENIM PLINOM. Danski vojni tehnik Hansen, kd vodi poskusni laboratorij danske armade, je napravil nov filter za maske proti strupenim plinom. Filter poj a čuje obrambo v primeri z dosedanjimi izdelki te vrste in prepušča 0.2 odstotka strupenih plinov. Izdelovanje Hansenove obrambne naprave je j ako poceni ter ima to prednost, da se lahko montira na vsako masko. mmsm C £ N A DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIZANA Angleškfhslovensko Berilc moun oovnn iumi KNJIGARNI UAS NAMM ] NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 11, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY laC.8. JL ČAKAM TE! tlYUDUL 12 Za Glas Naroda priredi] G. P. (Nadaljevanje.) J Banpfca je razmišljala. Mogoče bo lažje napraviti svojo hčerko bolj popustljivo njenim ieijam. Prijela je SUvo aa roko. — Otrok, zakaj bi ne napravila svojim starišem nekoliko veselja? Ne upiraj se tako. Na kaj pa čakaš? Obeta se ti sijajna poroka, in ti jo bo« zavrgla? Viktor Ludorf je eleganten, mlad človek in se nikaJccr ne postiti prositi. — Mama, prihrani svoje besede — vse to me ne more motiti. — Jaz pa sem mislila. — se je jezila baronica, — da si prišla k razumu. Ti praviš, da je vsaka beseda odveč. Naročila pa sem zaročna naznanila zaroke moje hčerke. — Mama, ali me hočeš spraviti v resnica ob razum? — je vzkliknila Silva vsa iz sebe. — če boš razpolagala z menoj, bom enostavno pobegnila. Baronica je pogledala svojo hčerko. • — Da, mama, to je resnica, — je rekla deklica mirno. — Tudi potrpežljivost teta. svoje meje. Tedaj jo j« prijela bani ca trdno za roko. — Ta upor pomenja nekaj drugega. Ti ljubiš drugega? Silvin obraz je zalila rdečica. Barcnici se je naenkrat ajaenilo v glavi. V nji se je mahoma porodilo strašno spoznanje. — Ti ljubiš drugega, in Usti, ki ga ljubiš, je doktor Hammer. Te besede Je mukoma izjecljala. Ostiro je gledala svetjo hčer v oči. Njena zmeda jo je izdala. Tedaj je pa navdala mater sveta jeza. — Torej se ne motim? — Torej imam prav, ta nesramni ca! — je vzkliknila. Na ubogo Silvo se je vlila ploha besed in težkih pretenj. Silva je stala pred njo in stiskala ustnice. Materini očitki so še utrdili njeno trmo. Naenkrat je planila proti vratom. Mati za njo in jo je prijela za roko: — Kam hočeš? — K očetu! Iztrgala se ji je in stekla po stopnicah na teraso, kjer je baron kadil dišočo smodko, pil vino in čital časopis. — No, Siivica, kuj je pa s teboj? — jo je vprašal in odložil'časopis. Zajokala je in se mu vrgla v naročje. — Draga moja, povej mi vendar, kaj ti je? Ni mu šlo v glavo, zakaj naj bi bila njegova hči tako žalostna. Tesneje se je privila k njemu kot da bi čakala od njega pomoči. — Ah, oče, dragi oče, — je zajecala. — Ti mi moraš pomagati. Mamama hoče na vsak način, da bi se poročila z grofom. Toda jaz ga nočem. Raje umrem, kot da bi ga vela. Baron je za trenutek umolknil. — No, če ga res ne moreš vzeti, te pa ne bom silil, četudi bi zelo rad videl, da bi postala njegova žena. Tvoja sreča mi je pa nad vse. Svoje ceolzeno lice je pritisnila k njegovemu. — Hva>a ti. dragi oče. oh. saj sem vedela, da mi boš .pomagal. Baron je zmajal z glavo. — Glej. gkj, kako se človek moti. Jaz imaš Lud:rfa rada. — Saj je bil prijeten za zabavo, toda za vzeti. Boječe je naslonila svojo glavo na očetova prsa, vedoč, da se bo kmalu pojavila mati, — Oče, — je zašepetaJa s tresočim glasom. In res se je takoj nato pojavila ter rezko rekla: — Friderik, ali ti je povedala Silva, zakaj se noče poročiti e gro-iom Ludorfom? V svoji prenapetosti se je zaljubilav učitelja, ki poučuje njena dva brata. V doktorja Hammerja se je zatelebala in začela v svoji blazni zaslepljenosti srečo z nogami. pa ne morem. Prisegam ti, da nisva ničesar slabega počela. Ko sva pa drug drugemu razodela svoja čustva, sem prisegla, da bo moj. — Bomo videli, — je rekla baronica in pozvonila. Služabnik, ki se je takoj nato pojavil, je naročila: — Z gospodom doktorjem Hammerjem moram takoj govoriti. Silva je preplašeno pogledala mater, ki je odločno molčala, dokler se ni vrnil služabnik, — Gospod doktorja Hammerja ni v sobi. — Nemara je v parku. Poiščite ga. Jacz moram takoj govoriti ž nj:m. Po par minutah je stopil Andrej na. teraso. Ko je opazil grofa in grofico tako resna in molčeča, Si!**o oa trepetajočo po vsem telesu, je slutil, kaj se je zgodilo. U — Silva je morala povedati, — vsaj prej na jasnem. Priklonil se je baronu in čakal. si je mislil. — Toliko bolje, bomo že — Ali mi hočete povedati, gospod doktor? — je /ekel slednji. — Friderik — se je oglasila baronica, — saj vemo vse. Čemu nam bo doktorjeva izjava? Reci mu, naj jutri odpotuje in mu pj-^čuj za mesec naprej. Drugega nimaimo govoriti z gospodom. (Dalje prihodnjič.) G. Br.; som pa vedno mislil, da moža bi ga ne mogla Oče jo je izpustil ter jo vprašal: — Ali je res, Silva? 1 — Ne morem pomagati, oče — je zajecala. Ustnice so se prsi so ji začele valoviti. ji tresle — Kdo ve, koliko časa se že peča ž njim, Sveti Beg da sem mogla biti tako kratkovidna! — je vzklikinla baronica. — Takoj jutri mora iz naše hiše ta človek, ki je pceabil na svojo dolžnost in na svojo čast. — Doktor Hammer ni zavrgel svoje časti, — je branila Silva svojega ljubimca. — Mama, u ga ne boš zaničevala. Qn je moj zaročenec. Sama ni vedela, kje je vzela ta pogum. Toda dovolj je bilo, odločitev je padla. Baronica jo je pogledala, misleč, da je zblaznela. — Kaj biebečeš? Doktor Hammer je tvoj zaročenec? — je zajecala. — Da, mama. On je moj zaročenec. Jaz sem njegova nevesta. Baronica se je pikro zasmejala. — AH si slišal, Friderik? Ta nesramnioa.... — Pravi, da sem nesramnica, ker sem volila po svojem srcu, ne pa po tvoji volji? Tudi barona je Sihrina izjava zelo presenetila, pa se j® kmalu pomiril. — Silva, ti govoriš o doktorju Harrvmarju kot o svojem zaročencu. Ootvo sprevidi*, da naju je to zelo presenetilo. Prosim te, povej nama, kdaj si se zaročila i njim? Jaz in tvoja mati imava menda pravico izvedeti vse podrobnosti. Silva ae Je za trenutek obotavljala, nato pa odločno odvrnila: — Pred eno uro sem se zaročila ž njim. — Pred eno uro? — Da, oče. Mati me je po večerji poslala v sobo, jaz sem bila pa tako obupana, da sem šla v park. Tam sem slučajno srečala Andreja Hammerja. In teko je prišlo, kajti ljubila sem ga že dolgo. Baronice, ae Je zanlčljivo zasmejala. — Nikar ne misli, da bom verjela v to naključje. Med vama se Je U dolgo pletlo, Zda! šele se mi jasni.... Zgodovino te je poučeval.... igm-U to Je učil. .. pela sU skupaj. — Ne, mama mota se. NI bilo tako kot U misliš. Do mak} prej nI««« iz pregovorila nobene besede o ljubezni. Videč zanič Ij i v mnehljaj ▼ materinem obrazu, se Je obrnila Silva k očetu tekoč: — Ofce, verjemi mi. Andrej Hammer Je plemenit in vadržen. On je ragačen človek toot Je «raf Lurtorf. Orofa ee bojim. Šele malo ko sva bila v parku, mi Je prtoovaz-jad, naj vaju ubogam. Tega ZAKONSKI PEKEL Četvorica nas je sedela v kavar- sta se obmetavala, služkinje ni. Armand je dejal: "Resnično sovraštvo, po naravi dano sovraštvo je mogoče samo med osebami različnega spola, na pr. med zakonci. Med temi se pojavljaj a v prvi vrsti vse tisto, kar sovraštvo ustvarja. Nasprotje med spoloma, medsebojno poznanje, prodiranje drugega iv drugega, poznanje medsebojnih slabosti, vsa zrn ca nečednosti, medsebojna zaničevanje, vse to in drugo se tu združuje". Tako je govorilo njegovo prepričanje. Njegove misli so kar vrele iz njega in mi smo ga poslušali pobožno. Ni bil navaden človek. Njegova dialektika je bila brutalna, njegovi dokazi so zadevali kakor udarci sekire. In poznal je življenje. Bil je odvetnik, mnogo je živel v srvetu in je bil psihoanalitik nenavadnega formata. Kar je izgovoril, je bilo doživljeno. In doživljeno se je zdelo v njegovem bistvu kakor vklesano. V njegovih potezah je ležala porogljivost, v njegovih besedah zaničevanje ljudi. Stavek, ki ga je bil pravkar izrekel, je bil preizkusil na lastni koži. Poznal sem zgodbo njegovega zakona. Mnogo let je bil čakal in izbiral. Tledaj je iavoljenka križala pot. Armand je bil teoretik, a eden tistih genialnih teoretikov, ki spravljajo vse brez čustva, čisto razumsko v preprosto formulo, ki nosijo v življenje malo poštevanko sterilnega premišljanja. Že stekrat se je bil analiziral in je vedel, da je moški do zadnje koš-čice. Torej je tudi vedel, kakšen ženski tip bi se zlagal ž njim in ga dopolnjeval. Morala je biti temnolasa. Imeti bi morala mehke, polne oblike, bujne ustnice. Kakor žamet mehak in nežen bi moral biti pogled njenih tehnih oči. Tudi o božaj očem miku rahlega puha nad zgornjo ustnico je bil sanjal. V vsem bi morala biti tako mečna ženska, da bi mogla dopolniti njegovo močno moškost! Tako v teoriji. Stotine deklet in žsna je bil videl, a samo ena je Izpolnjevala vse te pogoje. Zato si jo je izbral za ženo. Le malo let je preteklo, tedaj je Armand spoznal, da se je bil zmotil. Žametne oči so se znale zabli-skati v jezi, puh nad zgornjo ustnico je bil iz ostrih dlačic, kakršne naletiš samo v obrazih tašč, -mehka, polna usta so bila v kotičkih vedno neprijazno in trmasto pobešena. Zakon je postal za oba pekel, sosedje so cesto slišali vriše iz njiju stanovanja in ropot posod j a, s katerim S V POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti Čimprej obnove. — Uprava "G. N." so odpovedovale službo druga za drugo. Dala sta se loiiti. Sporazumno — z gnevom in sovraštvom v srcu!« Zato je bil njegov izrek: "Resnično sovraštvo je možno samo med zakonci" globoko občuten, življeinje samo ga je bilo izobčilo. Spet je predlo več let. Armand je bolj poredko prihajal v kavarno, končno je čisto izostal. Strašni doživljaji prvega zakona so ostavili v njem nekakšno usedlino in ta usedlina je dala, izčiščena in oslabljena čustvene žlindre, gradbene kamne za nove teoretske konstrukcije. Armand ni bil zaman psiholog nenavadnega formata. Spet se je poročil, a tokrat je vedel, kaj hoče. Saj je moral ho teti samo nasprotje tega, kar je bil prej hotel. In našel je, kar je iskal. Bila je plavo-Lasa. imela je modreo či, grenke, kakor nož ostre ustnice in vitko postavo. Bila je tudi lastnica hiše. Poročala sta se. In stara pesem se je ponovila. Za nekoliko mesecev je bil spet pekel tu. A plavolaska in vitka žena je bila mnogo hudobne j ša. od temnolase in pc'lnoudne. Toda Armand je sedaj pceabU vse teorije. Rad bi se bil ločil, a mislil je na hišo, n*a brezskrbno starost stisnil je zato možato zobe skupaj in — trpel! Ona pa se ga je hotela osvoboditi za vsako ceno in nobeno sredstvo ji ni bilo v to svrho nedovoljeno. Spomnila se je na njegovo prvo ženo. Hotela jo je zaveznico, ki je vedela marsikaj o svojem možu in ki bi lahko potrdila vse tiste reči, ki pomenijo vsakemu sodniku zadosten razlog za ločitev. Za ločitev po njegovi krivdi seveda. In šla je k temnolaski s črnimi, žametastami očmi. In tem-nola»ska je pozorno poslušala in jo podpihovala. Obe sta se pojavili o dločenem času pred sodnikom. Prva kot tožiteljica, druga kot priča. In kaj je storila druga? Razbremenila je — -toženca. Tako je Ar-mandu uspelo, da je iztisnil prav znatno odškodnino za svojo privolitev v ločitev. Ali je temmolasfca vendar še ljubila svojega prejšnjega moža? Ne. Sovražila ga je še vedno, a plavolasko je sovražila še mnogo bolj. "Njemu, ostudnežu, privoščim vse slabo, toda ta ženska je še ostud-nejša", je pripovedovala neki dobri prijateljici. Tako smo zvedeli za njene motive. In Armand je spet začel prihajati v kavarno, pa je govoril z vzhiče-nostjo: "Resnično sovraštvo, po naravi dano sovraštvo je mogoče samo med osebami istega spola". Poslušali smo ga pobožno. Kajti ni bil narvaden človek. Njegova dialektika je bila brutalna, njegovi dokazi so zadevali kakor udarci sekire. KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. - RAZNE POVESTI in BOICAKI: (Nadaljevanje.) Humoreske, Groteske Is Satir* Tesano ..................... JO br<4irano .........................M Izlet Bron tka................1.3« Izbrani spisi dr. B. Dolenca.....KO Iz tajnosti pri rode.............. JO Iz modernega sveta, trdo ves. 1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka _______________________________1.50 Igračke- broširano ............. JO igralec .........................75 JM% Janka In Metka (za otroke) ____ J« Jernai Zmagovat, Me« »lazov!.. JO Jutri (Strog) trd. v..............76 brdt ....................... M Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 sveskov, lepo vezanih..................It.— 6. zvezek: Dr. Zeber - Tugomer brofilrano ...............0.. .71 J nan Miserija (Povesti ls flpnaskega ilvljenja .....................if Kako sem ae Jaz Ukal (Aleflovec) L ŠOFERJI - AKADEMIKI IN PLEMENITAŠI V neki veliki berlinski garaži so v zadnjem času zahtevali osebne podatke od nastavljenih vozače v. Pri tem se je pokazalo zanimivo dejstvo, da je med šoferji podjetja., ki razpolaga 3 skoro s četrtino vseh avtotaHcsijev v Berlinu, skoro polovica akademikov in plemenitašev. Beda ln revščina sta jih prisilili, da so prijeli aa krmilo, od katerega ttve. Kako sem se Jaz Ukal (AleSovec) II. sv. .. Kake sem ae Jas likal (AleSovec) III. Korejska brata, povest la misijo- nov v Koreji .............. Krvna esveta .................. Kmečki pun t (Šenoa) .......... Kuhinja pri kraljici gosji notici Kaj se Je Markam sanjala...... pot patra Kupljeolka dr. Oks ... JO .60 .Ml J5 J* .70 .46 (Cretanje Parnikov — Shipping Nswi — 12. septembra: Eurupa, Cherbourg. Bremen 14. septembra: Sierra Cord'tba. Bremen 15. septembra: Clevtlaiid, Cherbourg, Hamburg 16. septemb-a: D«utsclilunil, Cherbourg, Hamburg IJereiigaria. Cherbourg Prrsi'dent Harding. Cherbourg. Hamburg 17. septembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg Belgt-nhind, Cherbourg, Antwerpen Augustus, NapulL Cen«va 19. septembra: Paris, Havre Milwaukee, Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 21. septembra: Reliance. Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg, Hamburg Mauritania, Cherbourg Ceurge Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin. Boulogne Bur Mer. Bremen 25. septembra: Sat urn ia. Trst Homeric, Cherbourg Kolterdaiif. Boulogne Bur Mer. Rot terdam 26. septembra: France, Havre Leviathan. Cherbourg 28. septembra: Europa, Cherbourg, Bremen 30. septembra: Albert Ball in, Cherbourg. Hamburg Aquitana, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Pariški zlatar .................. JS Prihajat, povest ...............M Poiigalec ..................... JS Povesti, pesmi v proz! (Baudelaire) trdo vezano.................. L— Po strani klobuk ....................... .50 .................. .4« HAKES.^AKBVA DELA: Macfabet, trdo vea. ............ JO brofilrano....................71 Othelo ......................... Sen Kresne noči ...............II Kriiev kaj ae Je Levstikovi zbrani L. sv. Pesmi — Ode ln elegije — Sonet Je — Romance, balade ln legende — Tolmač (Levstik) ...7« 5. zv. Slika Levstika ln njegove kritike In polemike............ .7« Trdo vesano..........L— Ljubljanske slike, Hlflnl lastnik. Trgovec, Kcpčljskl stražnik, U-radnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, Itd. ................ .<• Lov na ieno (romant .......... JSQ Lucifer ............................................1. Marjetica ...................... JO Materina žrtev _________________________ .50 MoJe življenje ...................711 Hali Lord .................... JO MUJonar brez denarja ...........73 Maron, kričanskl deček la Libanona ......... ..................JES Mladih zanikernečo* lastni ftlva-topii .........................75 Mlinarje* Janez ................ .M Musolino ...................... .4« Mrtvi Geetaf .................. JB Mali Klatei ................... .?• Mesija ......................... £6 Malenkosti (Ivan Albrecht) .... .23 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladino .............25 Misterija. roman ................1.— Možje ................................................1.25 Na različnih potih .............4« NotarJv nos. humoreska ...85 Narod. Id Izmira ...............4« Nafta vas. II. del. 9 povesti .... .9* Nova Erotika, trdo ves..........M Naša leta, trda vez .........................70 broš................................50 ; ............J^rtT^«;"::::::::::::; Z Ns« Ijndje^... ....... -40 Smrt pred hide ................ .06 Nekaj la ruske agedovfr* ...... J«. Stanley v Afriki .............. M Wat zvona .................. Pri stricu .................... Prst boijl .................... .39 Patria, povest la Irske Junslke do- dobe ........................ JO Po gorah In delloah ............ M Pol litra vlpavca ...............00 Poslednji Mehikanec .......... M Pravljice U. Maj ar ............ M Predtržanl. PreAern In drugI net nikJ v gramofonu .............28 PrlRodbe čebelice Maje. trda ves.. .1.— Ptice selivke, trds ves.......... 76 Pred nevlfato .................. J5 Popotniki .......................0« Poznava Boga .................. .51 Plrhl .......................... Ji • PovodenJ ...................... Praftkl Jndek .................. JSf Prisega Huron škrga glavarja . ...S« Pravljice In pripovedke (Ko&utntk) 1« BTCB^k •••••eeseseee« ••••«* 2. •••eetfteeeeaeeesea e4^ Prvič med Indijanci ............ Jf Preganjanje Indijanskih misjonar-Jev .......................... JO Razkrinkani Haotiburianl .....: J&n Roman treh src ............................liO Roman zadnjega cesarja Habs- buržana......................................1.20 Robinzon ............................................-50 Robinzon Crusoe .............................60 Revolucija na Portugalskem .... JI Kdeta ln bela vrtnica, opvest .. JO Rdeča megla ________________________ .70 Rdeča kokarda ..................1.25 Slovenski taljlvec ...............II Sloveu.4d Robinzon, trd. ves. .....75 Skrivnost najdenke ..................... .35 Skozi Urno Indijo ............. J« Sanjska knjiga, mala .......... .M Sanjska knjiga, največja .............90 Sanjska knjiga. Arabska ............1.50 Sueški invalid ..................35 6»olnce in sence..................05 Spomini Jugoslovanskega dobro- voljra 1914.18...............I.2A Sredozimel, trd. vea. ............ Jt% bruž .......................40 .901 SPLOŠNA KNJIŽICA: it. 1. (Iva' Albrecbt) grada, lvzlrna povest, 104 str„ brofilrano .....................tO St. 2. (Rado Murnlk) Na Bledu, lsvlrna povest. 181 str., brui.. JO St. 3. (Ivsn Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani _.................. J! St. 4. (Cvetko Golsr) Poletne klasje. Izbrane pesmi. 184 str„ brofilrano..................... JO Št. 5. (Fran Milčlnakl) ______ Frldolln Žoina in ujegova družina veselomudre črtice L. 72 strani. broširano ................ JU St. 6. (Novak) Ljubosumnost .. JO St. 7. Andersooove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. Ill atr, bro«. .......... J5 Stev. 8. Akt. fttev. 11» .75 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov blvSe-ga alovenskega polka ........1J* Ob 50 letnici Dr. Janeza L Kreka .25 Onkraj pragozda ........................JI Odkritje Amerike, trdo vezano .. ,(M mehko vezana............JM Praprečanove zgodbe__________________35 Pasti In zanki ................................M Pater Kajetan ..................L— Pingvinaki otok ................................J9 Povest e sedmih ebeieoih ............JO Pravica kladiva ............................JO Pablrki Iz Roža (Albrecbt) .... JE5 Spomin znanega potovalen .... 1J0 Stritarjeva Anthologija broA. .. jg* Si sto Šesto, povest ls Abrncev .. JO Sla medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ J* Študent naj bo. V. sv. .......... J5 Sveta Notburga .................U Splsje. male povesti ............ JS ssssssseeeessaeeeeeee Šopek Samotarke ............... JB Sveta noč ..................... JO Svetlobe ln seoee.............. 1.20 Slike (MeSkn)...................M Seržant D'avnln, vez...................1.60 Sveta Oenovefa ................ JW> Roške, hnmoreske. trds vet, .... JO DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Sta urno nit članstvo, pač pa toi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber. 1 Problemi sodobne filozofije, 347 strani. broA .........79 St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rtlljefoa karikatura In minulosti. 55 str.. broiL _...... J5 St. 11. (Povel Goltat Petertkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str, bruA...... JO St. 12. (Fran Miltlaskl) Mogotnl prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broč...........10 St. 14. (Dr. Kari EngliAt Denar, narodno-gosporisrskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls. 238 str., brofl. ..........................80 St. 13. (V. M. Garftlni Nadeida Nikolajevna, roman, poaloveull D. Žun, 112 tsr.. broft..........30 St. 15. Bdmond In Jules de Gon-court. Renee Mauperin..........40 St. 16. (Janka Samec> Življenje, pesmi, 112 str., broft. ........ .45 št. 17. (Prosper Marlmee) Verne dufte v vleah. povest, prevel Mirko Pretnar.'80 str............. Jf Št. 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovfikejca graJMaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil j dr. Fr. Bradač. 47 -itr.. broi. .. Jft St. 19. (Gerhart HaupLman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 stra~ broi. ...... JO St. 20. (Jul. 2ie.ver) Gompačl In KomurasakI, Japonski roman, ls čeSčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brofl..............40 Št 21. (Frldolln 2oina) Dvanajst kratkočasnlh zgodbic, II.. 73 str. broi .........................25 fit 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____ St. 23. (Sophokles) Antigone, talna Igra. poslov. C. Golar. 00 str.. broftirano .................... JO Št 24. (B. L Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del, 350 str., brofl. .........................90 St. 28. Poslednji *»evl II. del .............. Št 20. (L. Andrejev) Crae ma-ake, poslov. Josip Vidmar, b str. brofl. ........................ Št 27. (Fran Erjavec) In problem 80 ser, brofl. tr. Št 29. 1 Št 31. Reka reke.............. st 32. Živeti ................. Št 35. (Gaj Salnstlj Krtsp) Vojna s Jugurta, poslov. Art Dokler, 123 strani, broi........... št 3