Dopisi. Iz Maribora. (Gledališčna preds t a v a.) ; Talsp_pQlae ^e^_sl§viiQgtne djrprane iiašega Narodnega doma nismo videli kjkor zadnjo ne3e5ppqTOdo^~pf^alay^Mlinar ia^njegjjva hčiT Ako se Dodo~tT'vsi dali s svo"}ci~prr4etošnjem ljudskem štetju vpisati kot Slovenci, potem nas bo v Mariboru kot listja in trave. Igra se \e predstavljala izborno. Najrajši bi vsakega igralca posebej omenili in pohvalili, pa gotovo bi nam zavoljo velirega števila igralcev tokrat zmanjkalo nazadnje pohvalnih izrazov, kakor so: izborno, izvrstno, nenadkriljivo, dovrSeno in dragi enaki. Zato jim izrekamo skj!PI)o SYniB nhčudovanie"5ad njihoviini zmožnostmi na gledališkem odru. Med mnogobrojnimi posameznimi dejanji je svirala značaju igre primerno veteranska godba mariborska. Navadno kritlzlramo igralce, danes pa bi radi nekaj povedali gledalcem. Večina nas gre v gledališče, da imamo kak dušni vžitek. Dovršeno igranje naših marljivih diletantov nam ga tudi v dovolj obilni meri ponuja. Toda *pri vsaki resni igri nas moti peSčica nedo' raslih gledalcev, ki 8e s svoiimi miSicami za smeh ne znajo primerno razpolagati. Njih ravnanje moti resne gledalce, pa tudi igralce. Gmotni jispeh tega večera, odločen za družbo m r.irii^ m Mp.iofl^ je bil baje jako po^voljen. V nedeljo dne 11. t. m. igrajo v Na^odnem domu diletantje bralnega in pevskega društva »Maribor«. — Dne 25. t. m. pa priredi čitalnica sijajen SlomSekov veCer s petjem in pa s predstavo LendovSekovih dramatičnih prizorov »SlomSekovo rojstvo«. K temu večeru se pričakuje posebno veliko gostov od zunaj. lz Ponikve. Kdor bi sodil naše razmere po nazorih znanega dopisca >Domovine«, prišel bi do popolnoma krivih zaključkov. Nedolgo je od tega, kar je vpil, kaka nevarnost preti pri obč. volitvah od nasprotnikov, med temi so paradirale, seveda, tudi dolge gosposke suknje, t. j. duhovništvo. In nobeden »nasprotnik« niti s prstom ni mignil zaradi volitev, nobenega ztraanjega upora in vpliva ni bilo. Pri nas v obče ni mogoče, da bi zmagala nemška stranka, ker take ni, trije še menda niso stranka. In sedaj zopet hvali, menda isti dopisnikar, da so zmagali »vkljub zunanjim vplivom« — ta zunanji vpliv pa je bil le v dopiSčevih možganih — narodnjaki, ter je ves >osupnjen nad razsodnostjo in obsodbo« občinskih odbornikov, ker so, baje za kandidaturo Hribarjevo. Da, s slanino se miši Iov6. Treba se dobrikati ter dokazovati, kako so grozno »razsodno« ukrenili, ker so se izrekli za Hribarja. Če se so? To je ravno vprašanje! Mi smo trdno prepričani, da gsp. dopisnikar vkljub svojemu »prisluškovanju« — prisluškovanje, kako možat posel — ni razumel prav. Potem gsp. prisluSkovalec trdi, ga gosp. Žičkar ni ukrenil čisto nič zaradi resolucij, katere so mu volilci izročili pred 2 letoma. Čujmo Zičkarja samega, kar odgovarja na to predbacivanje v pismu dne 31. oktobra 1.1. »Za 21etno vojaško službo sem storil to, kar so storili drugi slovanski poslanci, da sem namreč podpisal dotični predlog. Da se o predlogu ni razpravljalo, tega nisem jaz zakrivil. Doposlali so mi lani 2 ali 3 peticije, naj se popravijo Vaše ceste. Dobro! jaz sem eno priporočil in izročil c. kr. ministerstvu za notranje zadeve, drugo deželnemu odboru in tretjo c. kr. okraj. glavarstvu v Celju. Ne vem, kaj bi bil mogel več storiti!« Tako gospod Žičkar! Taki negotovi gospodiči pa mislijo, da poslanec lahko doseže vse, kar le hoče, in da posebno naše slovenske poslance na Dunaju čakajo ministri kar v rokavicah, da bi vstregli vsaki želji njihovi. Ako povzamemo celo delovanje gospoda Žičkarja, vsak kdor je resnicoljuben, ne bo zamogel tajiti, da je naS poslanec storil, kar se je v danih razmerah v obče storiti zamoglo, in da je dopisnik »Domovine« govoril naravnost neresnico, kakor gtede odloka naSega občinskega odbora, tako glede delovanja gosp. Žičkarja, za katerega bodo stali naSi volilci »vkljub zunanjemu vplivu«. Sicer bi pa temu »Narodovemu« valptu dali tudi njemu koristni nasvet, nai »prisluškuje« tam, kjer mu je treba, da bo prej ko prej postal koristen ud človeške družbe, posebej še slovenskega naroda. Sv. Jakob v Slov. goricah. (Politični sbod in SlomSekova slavnost). Ob prav obilni udeležbi Jakobčanov se je prav lepo izvrSil v nedeljo dne 4. nov. politični shod s SlomSekovo slavnostjo. Po predsednikovem pozdravu ie nastopil kot govornik narodni kmet Janez Rošker od Sv. Jurija v Slov. goricah. Govoril je o bližajočih se državnozborskih volitvah in sicer s popolnim uspehom. Toplo je priporočal izvolitev prof. Robiča in kmeta Mlakarja. Viharno odobravanie je bilo zasluženo plačilo vrlemu kmečkemu govorniku, ko je končal. Jakobčani, pokažite pri volitvah volilnih mož, da ste res možje, da niste le pri shodih navdušeni za naš narodni napredek, nego tudi pri volitvah! Na tem shodu se je mislil kandidat Mlakar predstaviti, toda zadržala ga je bolehnost. Njegovi kandidaturi je itak ves zbor soglasno pritrdil. Na to so bile med sploSnim odobravanjem vsprejete znane jareninske resolucije, zraven njih še nekatere, ki jih obiavljamo na drugem mestu. Zanimivo je, kar ie povedal predsednik pri pojasnjevanju gesla >Proč od Gradca!« Tretjina štajerskega prebivalstva ni toliko vredna, da bi imela pri namestništvu v Gradcu tudi svojega moža v viSji službi! Iz merodajnega vira mu je znano, da n. pr. pravila slov. društev v Gradcu še prej prelagajo v nemški jezik, da jih morejo razumeti in potrditi. To se je pred 2 letoma zgodilo tudi pri pravilih jareninskega političnega društva. Zakaj ? Zato, ker nikdo onih visokih gospodov pri namesnistvu ne razume slovenski, Slovenca pa ondi ni nobenega v višji službi. To je pravica, ki jo uživamo Slovenci?! To je škandal! Sedaj predsednik zaključi politični shod in prične se Slomšekova slavnost. Mladenič Sekolov izvrstno deklamuje SlomSekovo »Popotnica vojaška«. Na to pa predsednik GomilSek spregovori slavnostno besedo o SlomSeku. Vsi zborovalci so navduSeno pritrjevali govornikovim besedam. Želeti je le, da najde naš Slomšekobilo posnemovalcev med Jakobčani! Mladenič Sekolov §e prednaSa LendovSekovo pesem: »SlomSeku«, na to pa predsednik zahvali ljudstvo za obilo udeležbo in sklene slavnosti, na kar iz grl vseh navročih zadonč trikratni mogočni živio! papežu in cesariu. — Mirno in dostojno se je vršil ta politični shod in Slomšekova slavnost, prirejena od jareninskega politiCnega druStva. Bog daj, da obrodita obilen sad! Volilno gibanje. Gornja savinjska dolina. Občini Solčava-Luče sta imeli v nedeljo 28. okt. shod in so se navzoči soglasno izrekli za gospoda Zifikaria in Berksa. Tu sta bila zbrana župana s svojimi odborniki in drugimi volilci in duhovščina. A vsled tega ne porečemo cela Gornja savinjska dolina je za Žičkarja, kakor bahato to dela za Hribarja kak mozirski »veleposestnik!« in zadrečki župan se svojim Žagarjem brez žage. IžTilaloz. Koga naj volimo v peti kuriji ali Žičkarja ali Hribarja? Mi Haložani smo edini kakor en mož in glasovali bomo za gosp. 2ičkarja. Ko se za našo bedo ni zmenil noben živi krst, potegoval se je gsp. Žičkar krepko za nas ter nam izposloval 60.000 K državne podpore. Znano je, da je naSa vlada kaj trdega srca, posebno nasproti slovenskemu kmetu, in ni lahko izviti ji tolike svote denarja. A Žičkar se je vrlo potrudil in hvala mu gre, da se je vlada vendar enkrat na nas ozrla skoz veliko okno. Bila bi torej največja nehvaležnost zavreči tako skrbnega poslanca, pa seči po novincu. Nadalje pa bi bila kaj grda nehvaležnost, gosp. Žičkarju odreči svoje glasove, ko še uživamo dobrote edinega njegovega truda. Tako početje bi bilo Halozam v nefiast. Volili bomo torej enoglasno Žičkarja, ki ima srce za slovenskega kmeta. Žičkar za Haloze, Haloze za Zičkarja! Haložan. Sv. Erištof pri Laškem trgn. Podpisano predstojnlstvo javi svojim volilcem, da bo za prihodnji državni zbor odločno podpiralo za V. kurijo kandidata g. Žičkarja in nikogar druzega, ker se je ta izkazal kot vrli zastopnik vseh stanov naSe obeine: kmečkega, rudarakega in obrtnijskega. 2upanstvo Sv. Krištof dne 1. nov. 1900. Karol Sunta, župan; Josip Himonič, svetov.; Andrej Rebozu, odbornik. Vsi kmetje s so- glasjem vseh odbornikov. Podpisane občine damo s tem na znanje, da mi ne posedujemo posestnika, najsi bo za volilnega moža za volitev v državni zbor voljen kateri si bodi iz naše sredine, da bi volil katerega drugega kandidata, kakor gsp. Jožefa Žičkarja, katerega zasluge so nam predobro znane. Občina Ljubnica, 4. novembra 1900. Anton Rotonik, župan. Občina Brezen, 4. novembra 1900. Ivan Skok, župan. Občina S p. D o 1 i č, 5. novembra 1900. Jernej Jevnišek, župan. Vitanje. TukajSno podporno delavsko katoliško druStvo, katero je ustanovil gosp. Josip Žičkar, se je trdao zavezalo, da ne voli drugega kakor velezasluženega poslanca Josipa Zičkarja zopet v V. kurijo. Tudi vse občine, katerim je pastiroval J. Žičkar neumorno in vstrajno-vneto skozi trinajst let, oddale so enoglasno zaupanje g. Josipu Žičkarju v V. kuriji. Mi smo za njega! Zastonj torej onemu demokratu Čobalu vpitje in rožljanje po vitanjskem trgu. Mi kmetje smo prezavedni, da bi plesali na njegovo reSeto. Živio Žičkar! Iz savinjske doline. Nekaj slovenskim obrtnikom in delavcem v premislek! Toliko se naglaša, da bodi poslanec pete kurije mož, ki bo zavzet za obrtni in delavski stan. Dobro, mi se tudi strinjamo s tem. Poleg kmečkega stanu zagovarjaj Ijudski poslanec obrtnika in delavca. A iz tega ne sledi, da bi poslanec moral biti obrtnik ali delavec. Obrtniki in delavci naj gledajo pri izbiri svojega poslanca ne toliko na njegov stan, ampak na to, da bo njihov poslanec deloval v njihovo korist. Glejte, obrtniki in delavci Spod. Štajarja, tak mož je Zičkar. Dne 24. junija 1900 je na shodn v Žalcu poleg kmečkega stanu prav gorko zagovarjal tudi obrtni in delavski stan. Povedal je, da je v zbornici stal vsikdar na strani prijateljev obeh imenovanih stanov, glasoval za premembo tema stanovoma škodljivim naredbam, posebifi Se za spremembo §§. 59, 60 obrtnega reda. Prav posebno pri srcu mu je slovenska obrt, kateri želi vspeha in neodvisnosti od tuje obrti. Tudi za trpina-delavca pod zemljo je imel gorko besedo in zapovedal, da se je nahajal v zbornici na strani tistih, ki so glasovali za 8urno delo pod zemljo. Dr. K a r 1 o v S e k mu je za njegovo požrtvovalnost in vnemo za kmečki, obrtni in delavski stan izrekel javno zahvalo, katero so odobrovali na shodu številno zastopani obrtniki in delavci. Slovenski obrtniki in delavci! Žičkar dobro pozna naše stanje, nifi manj, kot mi sami, on deluje tudi v naS prid in hasen. Zato mu zaupajmo tudi v prihodnje in enoglasno volimo za poslanca pete kurije gosp. Zičkarja.