ČRTALO V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI
Tončica Urbas
Poleg običajnega ornega in drugega poljedelskega orodja, ki ga
uporabljajo kmetje pri obdelavi zemlje in pripravljanju plodnega
sveta za razne poljedelske kulture, poznamo tudi nekaj pomožnib
priprav, ki so nastajale vzporedno z razvojem poljedelstva in uvaja-
njem novih kultur. Namen teh priprav je, da olajšajo paranje orne
zemlje za sejanje in sajenje nove rasti. Med taka poljedelska orodja
sodita na Slovenskem tudi kij za razbijanje grud in rižalo ali črtalo,
priprava, ki jo uporabljajo za potezanje redi na izoranem zemljišču,
kamor sadijo posamezne kulture v enakomernem medsebojnem raz-
maku.
Pri kiju za razbijanje grud se ne nameravam ustaviti. Obdelala
ga je že F. Šarfova hkrati z brano na Gorenjskem.^ Njene ugotovitve
s tega območja Slovenije veljajo večinoma tudi za predele severo-
vzhodne Slovenije, kjer ima priprava povsem enakih oblik tudi enak
izvor in funkcijo, le da je njena uporaba omejena predvsem na ob-
močje Pohorja, medtem ko v Prekmurju uporabljajo za rahljanje
zemlje valj, na težjih, ilovnatih tleh Haloz in Slovenskih goric pa
narolje obrnjeno motiko (si. IV/2).
Zanimalo nas bo le črtalo, ki je močno razširjeno, a ga doslej še
nihče ni obdelal. Orodje je sicer preprosto in, kakor bodo pokazali
na koncu tudi zaključki, novejšega izvora. Ker pa je povezano^ ne-
posredno s spremembami v sami poljedelski tehniki in ker doživlja
tudi svoj razvoj, obenem pa prav tako kakor drugo domače orodje
v zadnjem času vse bolj izginja iz rabe, zasluži vendarle nekaj pozor-
nosti in nadrobnejše obdelave.
Pripravo, ki imajo zanjo v omenjenem predelu Slovenije več
nazivov, uporabljajo pri sajenju in sejanju naslednjih kultur: pri
krompirju, koruzi, pri sajenju zelja, v ravninskem svetu pa prav
tako za krmilno peso ali runkelj. — Pri sajenju zelja jo uporabljajo
le, če ga gojijo na samostojni njivi, na tako imenovanem ogonu. Kjer
pa sadijo zelje med krompir, črtalo ni potrebno.
Posebej pa uporabljajo to orodje pri sajenju krompirja, ki ga
zlasti mnogo pridelujejo na peščenem svetu Dravskega in deloma tudi
Ptujskega polja. Nič manj ga ne rabijo tudi pri sajenju koruze v pre-
delih, kjer uspeva glede na absolutno višino; to velja posebno za
^ Slovenski etnograf VIII, 1955, str. 81
41
Tončica Urbas
Pohorje, kjer na južnem pobočju ne uspeva dalj kakor do višine
600 m. Kakor na Dravskem in Ptujskem polju se je priprava udo-
mačila tudi po dolinskem in ravninskem predelu Prekmurja, medtem
ko ga na goričkem svetu zaradi majhnih obdelovalnih površin skoraj
ne poznajo; razširjeno pa je tudi v položne j ših dolinskih predelih
Haloz in Slovenskih goric in na položnejšem svetu južnega pobočja
Pohorja, kjer relief dovoljuje boljši razvoj poljedelstva in gojenje
omenjenih kultur. Iz teh predelov^ severovzhodne Slovenije izhajajo
tudi podatki, ki sem jih o tej pripravi zbrala. Nekaj manjših dopol-
nilnih stavkov se nanaša tudi na predel okoli Rogaške Slatine, kjer
je črtalo prav tako še danes v rabi, zato sem tudi to prevzela mimo-
grede v opis.
Orodje je v začetni obliki izdelano izključno iz lesa, njegova
izdelava pa je, kakor nam o tem govori slika 1 na slikovni prilogi IV,
toliko preprosta, da kaže na povsem domačo, neobrtno izdelavo.
V bistvu ima obliko grabelj, od tod tudi njegovo poimenovanje v do-
ločenih predelih, kakor je naziv koatrije ali grablje za riže delat' v Prek-
murju in ponekod na Pohorju, kar je razvidno iz poglavja o terminologiji
priprave.
Zanimivo je to orodje zaradi svojega precej pestrega izrazoslovja. Pri
tako enostavni konstrukciji in pa tudi relativno majhni starosti je to
prav presenetljivo.
Že sam osnovni naziv je v različnih predelih precej raznolik. V slo-
varju ga najdemo pod pravim imenom črtalo; ime je nastalo po funkciji,
ki jo orodje opravlja. Pravilni izraz poznajo po Slovenskih goricah in
po Dravskem polju, kjer pa ob njem skoraj prevladuje nemška spake-
dranka risar, raisar in od tod tudi speljano ime rižalo. Okoli Rač in
Prepol se je uveljavilo tudi ime l^rer, v manj primerih tudi redar, ki je
nastal iz poimenovanja črt z redmi ali redi, posebno na Dravskem polju,
kjer je orodje, kakor nam govorijo zbrani podatki, najbolj razširjeno.
Neznan pa nam je izvor imena ójcal^, ki se je ohranil na Ptujskem polju
okoli Sobetincev, Stojncev in drugih vasi. — V Prekmurju imenujejo
pripravo kuatrije, kar pomeni sicer velike grablje, ki jih rabijo kmetje
- Podatke so mi dale v posameznih predelih oziroma krajih naslednje
osebe: za Dravsko polje: Jevšovar Julka in Knafeljc Alojz iz Cirkovcc na
Dravskem polju, Draškovič Alojz in Horvat Veronika iz Sp. Jablan, Kraetec
Marija iz Širol oziroma tudi Podove; za Ptujsko polje: Bolcar Ivana iz Spuhlje
pri Ptuju; za Prekmurje: Marša Mara iz Ižakovec. Karel Jakob iz Lipovec in
Zvör Stefan prav tako iz Lipovec ter Flisar Mihael iz Grada na Goričkem; za
Haloze: Repušek Anton iz Leskovca v Halozah; za Slovenske gorice: Strgar
Anton iz Juršinec; za Pohorje Dvoršak Janez iz Velikega Tinja in Janežič
Valentin iz Velikega Tinja ter Javornik Ivan in Javornik Veronika iz Mala-
horne pri Oplotnici; za okolico Rogaške Slatine: Mešiček Ana iz Ratenske vasi.
Te osebe so mi dale poglavitne podatke. Tistih, ki so posamezne podatke
potrdile, zaradi pomanjkanja prostora ne navajam. Prvim kakor drugim pa
izrekam na tem mestu svojo zahvalo!
' Ojcal = dem. od oje; (gl. Pleteršnik!)
42
Crtalo v severovzhodni Sloveniji
za grabljenje klasja, kolikor ga ostaja na širokih požetih slogih pšenice
po košnji oziroma žetvi. Obrobje Goričkega, kjer se je orodje udomačilo,
ga pozna le z imenom vélake grable, kar nam govori nedvomno o enotnem
poreklu grabelj za seno in te priprave. Enak pojav vidimo tudi na Po-
horju, kjer je ročni način uporabe tega orodja odločal pri nastanku
imena grable za riže delat' ; mimo tega se je v najnovejšem času razširilo
iz ravninskega sveta Dravskega polja tudi semkaj ime risar ali tudi rižar,
le prav poredko pa tudi Delke grable, kakor po prekmurskem Goričkem.
V okolici Rogaške Slatine pripravo označujejo izključno z imenom risalo.
Sestav priprave z nadrobnim izrazoslovjem. Kljub
razmeroma enostavni konstrukciji je tudi izrazoslovje za posamezne dele
te priprave precej različno. — Priprava sestoji iz gredla, prečnega trama,
kjer običajno tičijo na zgornjem vrhu ročniki, na spodnjem pa so vsa-
jeni zobje (prim. si. IV/1). Za gredelj, ki je sicer osnovna sestavina pluga,
je v mnogih predelih razširjeno tudi ime oje (Dravsko polje, Pohorje),
naziv, ki je vsekakor prevzet z voza. Za prečni tram, kjer so nameščeni
zobje, je na Ptujskem polju v rabi še ime prečni hlod, na Dravskem
polju okoli Cirkovec in pod Pohorjem pri Oplotnici pa mera. Ce se orodje
uporablja ročno, torej brez vprege, ima gredelj na spodnjem koncu na-
vadno še prečni ročaj, ručaj (Pohorje), (prim. risbi 1 in 2 na str. 44).
Dolžina prečnega trama in število zob, ki jim pravijo povsod tudi klini,
klinoDi ali tudi mali hlodeci (Ptujsko polje), je odvisna običajno od širine
njive, kjer se črtalo uporablja. Na ogonih, ki so danes razširjeni pred-
vsem po Pohorju in tam, kjer je manj obdelovalnih površin,* uporabljajo
ozko črtalo, ki ima navadno prečni tram za približno enojno ali dvojno
širino ogona (Pohorje) in ima izključno po tri zobe. — Kjer sadijo
krompir ali koruzo na sloge," ima prečni tram v primerjavi z onim, ki
ga rabijo na ogonih, dvojno in celo trojno širino, zato ima normalno po 4
ali celo 5 zob ali klinov. Medsebojni razmak klinov ali zob je prav tako
mogoče uravnavati. Ker je razmak črt za sajenje krompirja in pese raz-
ličen, po navadi stranska dva klina nista stabilna, prečni tram pa ima
ob straneh po dve med seboj nekoliko odmaknjeni vdolbini, imenovani
kakor pri plugu glečanci. (Nom. glečanca!) Oblika zob na raznih črtalih
je različna po kakovqsti zemlje, kjer se orodje uporablja. Na Dravskem
polju so zobje zaradi peščene prodnate zemlje debeli, trioglati ali štiri-
oglati, na koncu priostreni ali močno topi. Prav tako srečujemo na črtalu,
ki ga rabijo na težji, ilovnati zemlji po Halozah in po Slovenskih goricah,
močne, prav debele zobe. Zemljo po Pohorju sestavljajo povečini mehke
prepereline. Zato so zobje ploski in na koncu zaobljeni (prim. risbi 1 in 2
na str. 44). Končno je treba še omeniti, da se priprava v novejšem času
izpopolnjuje, zlasti na Dravskem polju, kjer navadne lesene kline vse
' O tem glej sliko pril. 3 a na str. 44 in zadnje poglavje, ki govori o
načinu oranja!
^ Glej ravno tam!
43
SI. 1. Ročne grablje za brazde
s Tinja: a gredal, b mera,
C zobi, č ručaj, d m e zob u
detajlu; 2. čr^a/o za brazde iz
Sobetincev: a oje, b prečni
tram, c klinovi, č priloči;
3. sfcica oranja: a rea ogo/ie
fš^, ^—5 kažejo zapovrstni red
brazd, razgona nastane ob
robu brazde 4 in 5), h na
sloge (št. 1—8 kažejo zapo-
vrstni red brazd, razgona na-
stane med 7 in 8 na sredini,
ki jo označuje pikčasta črta).
Crtalo v severovzhodni Sloveniji
V)olj in bolj izpodrivajo kovinske mMkice, ki jih izdelujejo vaški kovači.
Motkice imajo vsekakor prednost, da se zaradi oblike in trdnosti globlje
zarijejo v zemljo, vrh tega pa napravljajo tudi širšo črto, v katero se laže
neposredno sadi krompir. Polagoma pa tudi to, že izpopolnjeno pripravo
izpodriva iz rabe plug, ki olajšuje tudi sajenje in zagrinjanje.
Glede priloči ali ročnikov, ponekod na Pohorju imenovanih tudi
rógalni, ki tičijo v zgornjem koncu mere ali prečnega trama, naj omenim,
da jih imajo vsa črtala, ki jih v ravninskem svetu uporabljajo z vprego;
v predelih, kjer jih uporabljajo ročno, brez vprege, pa samo v primerih,
če je zemlja trda, težka. V prvem kakor v drugem primeru je njihova
funkcija v tem, da se z njimi lahko uravnava priprava, mimo tega pa
s pritiskanjem nanje poveča globina nastalih riž ali redi.
V začetni ali prvotni obliki, ko so orodje začeli šele uvajati, so ga
izdelovali izključno kmetje sami, brez sodelovanja poklicnih obrtnikov,
kar vsekakor dopušča njegova preprosta konstrukcija. Za gredelj ali oje
so navadno jemali mehak les, iz kakršnega je bil običajno tudi prečni
tram, mera. Ker so glavno funkcijo opravljali prav zobje, so morali biti
le-ti iz tršega, navadno akacijevega ali trnovega lesa. Priloči so še danes
največkrat iz bukooine. — Šele v najnovejšem času so prevzeli izdelo-
vanje tega orodja vaški kolarji ali sodarji; ti sedaj opravljajo tudi sprotna
popravila, ki jih zahtevajo manjše okvare oziroma obraba, medtem ko
nam prvotno izročilo govori izključno o povsem lastni in domači izdelavi.
Uporaba in funkcija priprave. Pripravo uporabljajo v
severovzhodni Sloveniji na dvojni način: z vprego in ročno, brez vprege.
— Črtala, ki jih uporabljajo z živalsko vprego, so široka in imajo po
četvero ali petero močnih zob. V dolžini gredlja pa se običajno ne raz-
likujejo od onih, ki jih uporabljajo kar ročno, le da imajo prva na koncu
gredlja kovinski kavelj, kaiUor se zatakne grebevnica na plužnih kolcih,
kakor pri oranju s plugom, druga pa prečni ročaj ali križ (Pohorje). —
Pri uporabi črtala z vprežno živino* sta potrebna dva človeka. Spredaj
hodi gonjač (prim. pri oranju), ki vodi vprego. Zadaj stopa pomočnik,
ki pri tem opravilu nima posebnega naziva kakor pri oranju; ta drži in
pritiska na priloči, da se zobje laže in globlje zarijejo v zemljo. Ponekod
po Dravskem polju priprava nima priloči, zato običajno posadijo na
sredino prečnega trama otroka, pubeca, ki s težo svojega telesa pritiska
na tram in zobe, da se primerno zarijejo v zemljo in delajo črte ali riže. —
Krompir nato sadijo na več načinov. — Kjer je na razpolago dovolj
delovne sile, stopa za vsako nastalo redjo po ena oseba, ki meče vanjo
krompir, in ga takoj zagrinja z nogo. Kjer je manj delovne sile, celotni
slog obdelajo najprej s črtalom, nakar pridejo* ženske, ki namečejo v riže
krompir in ga nato zagrinjajo z motikami. — V zadnjih desetih letih je
po vsem Dravskem polju izpodrinil pri zasipavanju plug, ki ga poljanci
imenujejo pliigec, tako da je zagrinjanje z motiko ali z nogo že skorajda
povsem izginilo. H koncu bodi še omenjeno, da uporabljajo črtalo z
45
Tončica Urbas
vprežno živino izključno v ravninskem svetu Dravskega in Ptujskega
polja ter Prekmurja, in samo delno po Halozah in Slovenskih goricah,
kjer imajo njive za krompir na ravnem ali rahlo valovitem svetu.
V hribovitejših predelih — posebno se to nanaša na Pohorje — se
uporablja črtalo izključno ročno. Nedvomno je ta način neposredno po-
vezan z manjšimi ploskvami orne zemlje, ki jo še danes pripravljajo v
obliki ogonov in ki so prav tako odločali pri velikosti oziroma širini
črtala. Le-to ima po tri kline, uporabljajo pa ga brez vprege, podobno
kakor grablje za seno (glej si. IV/1). Pri tem načinu poznamo dve varianti.
Kjer je dovolj preperelin, vleče črtalo po ena oseba, ki pripravi celotno
ploskev zemlje za sajenje krompirja z redmi. Crtalo je v tem primeru
brez ročajev (glej risbo 1 na str. 44). — Kjer je zemlja težja, ilovnata,
opravljata delo po dve osebi. Prva vleče črtalo, kakor vidimo to pri
vodenju ročnega vozička, druga, stopajoča zadaj, pritiska na ročaja, ki
ju mora priprava v tem primeru imeti. Tako delajo zlasti okrog Oplotnice
in po Visolah nad Slovensko Bistrico'. Pripomnila bi, da sadijo z uporabo
črtala po Pohorju izključno ženske, medtem ko je to opravilo na Drav-
skem polju in prav tako po Prekmurju običajno razdeljeno povsem enako
med ženski kakor moški svet.
Sajenje koruze ni prav nič drugačno. Motiko uporabljajo pri tem le
pri površinskem zakopavanju in zagrebanju, tam, kjer še ne uporabljajo
plugca. — Popolnoma enak način poznajo tudi v okolici Rogaške Slatine,
kjer jim rabi risalo zaradi razmeroma majhnih površin orne zemlje, ki
je obdelana skoraj brez izjeme v ogonih, prav tako izključno brez vprege,
torej ročno.
Pripravo smemo potemtakem uvrstiti med pomožno poljedelsko
orodje, ki ni samo povezano z vse večjim uvajanjem novih poljedelskih
kultur, kakor sta krompir in koruza, v naše poljedelstvo, ampak tudi z
vse večjo uporabo pluga, ki je poleg samega oranja oziroma rahljanja
zemlje prevzel še dela, kakršna je dotlej opravljala motika, t. j. osipavanje
in izgrebanje. O tem vsekakor govori vloga opisanega črtala, ki omogoča
sajenje kultur v med seboj enako razmaknjenih redeh, kjer lahko plug
kasneje opravi še osipavanje, in v jeseni, ko gomolji dozore, tudi izko-
pavanje. — Ljudsko izročilo nam obenem pojasnjuje tudi to, da je uvedba
priprave tesno povezana s spremembami v poljedelski tehniki oziroma
tehniki oranja. To je problem, ki nam omogoča, da vsaj delno lahko od-
krijemo poreklo oziroma prvotni izvor tega orodja. Za spremembo v teh-
niki oranja smemo imeti zanimiv pojav, ko so na Dravskem polju in po
ravninskem svetu Prekmurja začeli opuščati oranje >na ogone« in uvajati
»oranje na sloge«.
Ker gre tu za terminologijo o oblikah njiv ali ornega sveta, ki se
nanaša izključno na severovzhodno Slovenijo, mislim, da je treba najprej
objasniti pojem ogon ali slog, besedi, ki sta tu udomačeni za dve vrsti njiv,
in utegneta imeti v drugih predelih Slovenije drugačen pomen in obliko.
46
Crtalo v severovzhodni Sloveniji
1. Ogon je njiva, ki nastane pri poljancih pri oranju na štiri brazde,
na Pohorju pa na več brazd, ki se na vrhu strnejo (prim. risbo 3 a na
str. 44). Pri tem ima ogon v sredini vrh, spodaj pa nastane široka in glo-
boka razgona, kamor se steka voda.
2. Slog nastaja zaradi nasprotnega načina oranja (prim. risbo 3 b na
str. 44) tako, da so oblika njive široke ploskve, med katerimi ni posebno
globokih razgon.
Ljudsko izročilo na Dravskem in tudi na Ptujskem polju soglasno
izpričuje, da so še pred 50—60 leti v teh predelih poznali izključno oranje
na ogone." To pa ne glede na vrsto kultur, ki so jih gojili na posameznih
površinah. Pozneje so začeli ogone opuščati, to pa predvsem zaradi racio-
nalnejše izrabe plodnih tal, prav tako pa tudi zaradi vse večjega gojenja
krompirja, ki je tik pred prvo svetovno vojno prevzel na Dravskem polju
pomen monokulture; krompir se je namreč bolje obnesel na peščenem
svetu, kakor žitarice, n. pr. .pšenica ali rž, ki sta prvotno prevladovali
na orni zemlji. Tak pomen ima krompir okoli Cirkovec, Rač in Lovrenca
na Dravskem polju še danes, po drugi svetovni vojni, ko so ogone v
celoti opustili tam, kjer sejejo žitarice in gojijo krompir in koruzo. Ohranil
pa se je način oranja na ogone le na površinah, kjer gojije repo, čebulo,
deloma krmilno peso, ali v predelih, kjer je, kakor pravijo poljanci,
»moker svet« in hočejo, da se zemlja »bolši dol scidi«.
Ko so poljanci krompir še sadili v ogone, so »zemljo sekali« s kratkimi
motikami v navzkrižnem redu, tako da so bile na vsakem slogu po tri vrste
v navzkrižnem redu, ker je tak način olajševal osipavanje (glej si. IV/3).
Ko je prevzel krompir postopoma pomen monokulture in sO' začeli v
poljedelstvu intenzivneje izrabljati orni svet z oranjem v sloge, je postalo
sajenje krompirja z motiko prepočasno. Zato so začeli uvajati črialo, ki
pa je po dosedanjih ugotovitvah tuje, od drugod prineseno orodje.^ O tem
bi deloma že lahko sklepali po samem nazivu. — Pri Cirkovcah na Drav-
skem polju je po izročilu to pripravo prvi uvedel posestnik Pečar, ki se
je z Vurberga priženil v Spodnje Jablane pred približno 45 leti; ker pa
je poprej več let bival na Zgornjem Štajerskem, je najbrž od tam prinesel
tudi prvi vzorec tega orodja. Od tod se je črtalo razširilo po Dravskem
in Ptujskem polju vzporedno z opuščanjem ogonov in začetkom oranja
na sloge, nato pa prav tako v obrobne predele, kjer je, sodeč po podatkih,
iz ljudskega izročila, že nekoliko mlajše, saj so ga n. pr. na Pohorju uvedli
šele med prvo svetovno vojno in po njej.
S tem pa si lahko raztolmačimo pojav priprave tudi v predelih, kjer
v zadnjih 50 letih ni prišlo do sprememb v tehniki oranja, to je do opu-
ščanja ogonov in do prehajanja k oranju na sloge. To velja prav za Po-
horje in tudi okolico Rogaške Slatine, kjer kljub temu uporabljajo na
" Zapisanih podatkov o tej spremembi doslej nisem našla.
' Kasnejše odkritje morebitnih arhivalnih zapisov, ki bi bili prav za to
poglavje dobrodošli, utegne dopolniti ljudsko izročilo.
47 ;
Tončica Urbas
majhnih zemljiških ploskvah črtalo. Vendar ne moremo prezreti tega. da
je tu določal obseg obdelane njive velikost priprave, in prav tako tudi
način njene uporabe. Medtem ko je na obsežnejših slogih v ravninskem
svetu črtalo v rabi izključno z vprežno živino, ga na ogonih uporabljajo
le ročno, t. j. kakor grablje.
Razumljivo je, da so v zadnjih, zlasti povojnih letih nastale nove
spremembe v razvoju poljedelstva, ki so povzročile postopno opuščanje
črtala. To lahko opazimo posebno na Dravskem polju in po Prekmurju,
kjer namesto tega orodja uvajajo plug, sajenju s plugom pa poljanci in
Prekmurci pravijo, da sadijo »pod plug« ali kar »pod brazdo«. Vsekakor
ima tak postopek prednosti pred onim, kjer se najprej uporablja črtalo.
Ob tem pa lahko tudi sklepamo, da se bo priprava obdržala dalj časa
v predelih, kjer prevladuje na manjših obdelovalnih površinah ročna ob-
delava zemlje in gojenje kultur, in kjer je še vedno nepogrešljivo ročno
orodje motika.
Zaključek
Način izdelave kakor ljudsko izročilo potrjujeta torej, da gre za po-
možno poljedelsko orodje, ki ni staro več kakor približno 50 let. Ker pa
je doživljalo s časom svoj razvoj, obenem pa je kakor razno drugo domače
orodje in priprave zapisano propadu, povrh tega pa je tudi njegov izvor
v zvezi s spremembami v tehniki oranja pri nas, zasluži vsekakor po-
zornost, da ga s pričujočim opisom uvrstimo med druge pomožne polje-
delske pripomočke na Slovenskem.
Nabrani podatki se, kot sem omenila v uvodu, nanašajo le na del
severovzhodne Slovenije, kjer je orodje delno še v rabi. Kasnejše zbiranje
gradiva'v drugih predelih Slovenije in morebitno odkritje kakih zapisov,
ki jih žal doslej* še ni bilo na razpolago, pa bi utegnilo ustvariti boljše
in popolnejše zaključke, posebno take, ki bi natančneje pojasnjevali izvor
tega orodja oziroma priprave. Prav zato želim poudariti ob zaključku, da
je moj prispevek le skromen del oziroma šele začetek v obdelavi te po-
ljedelske priprave, ki bo nedvomno dal še komu pobudo za nadaljnje
raziskovanje in končno dopolnitev zadevnih zaključkov.
Zusammenfassung
DER REISSER IM NORDOSTEN SLOWENIENS
Der vorliegende Beitrag ist dem Ackerbaugerät, benannt Reißer, gewidmet.
Der Reißer geliöri zu den beim Ackerbau erforderlichen Hilfsgeräten und roird
benutzt, um in den Ackerboden Furchen oder Streifen zu ziehen, in denen sodann
die Landwirte Kartoffeln und Mais anbauen oder Futterrüben säen. In manchen
Fällen findet der Reißer auch beim Krautsetzen Verwendung, insbesondere
wenn die Krautpflanze nicht zwischen Kartoffeln, sondern auf eigenen Ackern
angebaut wird.
48
IV
Paranje zemlje in
napraoljanje riž
z ročnim črtalom.
Mala harna 1957
Napraoa ugoiiov in
rahljanje zemlje
z motiko
na Dravskem polju
pred sajenjem
krompirja.
Sp. Jablane 1957
Sekanje zemlje in
sajenje krompirja
yypod motiko« na
Dravskem polju.
Sp. Jablane 1957
Foto: T. l'rlias
Crtalo v severovzhodni Sloveniji
Die Konstruktion des Reißers ist recht schlicht; sie ist der des Heurechens
ähnlich, und obwohl die Vorrichtung neueren Ursprungs ist, ist die Benennung
ihrer einzelnen Bestandteile mannigfaltig und in einzelnen Gebietsteilen auch
verschieden. Das Gerät selbst besteht aus einem Pflugbalken und einem Quer-
balken, in rvelch letzterem die zum furchenziehen bestimmten Zinken oder
Zähne eingesetzt sind. Am oberen Teile des Gerätes befinden sich zrvei Hand-
griffe, wie sie in dieser Form auch beim Pflug bekannt sind, und die die zweck-
dienliche Einstellung der Vorrichtung ermöglichen, gleichzeitig aber auch dazu
dienen, durch entsprechenden Druck das Eindringen der Zinken in die Erde
zu beroerkstelligen.
Das Gerät wird im nordöstlichen Teile Sloweniens auf zwei Arten ange-
wendet: mit Zugtieren oder mit Handbetrieb. Im ersteren Ealle wird die Vor-
richtung auf dem Pflugkarren befestigt und werden davor, mie beim Pflügen,
Zugtiere vorgespannt. Ein Viehtreiber führt die Tiere, während hinter dem
Gefährt ein zweiter Mann schreitet, der die Griffe liandhabt. Falls beim Gerät
keine Griffe vorhanden sind, wird auf dm Querbalken ein Kind gesetzt, das
mit seinem Köpergewicht den Druck auf die Handgriffe ersetzt. In der beschrie-
benen Weise machen sich die Talbemohner um Cirkovci auf dem Dravsko polje
(Draufeld) den Reißer zunutze; in der genannten Gegend ist dieses Gerät auch
am meisten verbreitet.
Im Hügelgelände, wo es weniger Ackerland gibt, und die Äcker auch
kleiner und bedeutend schmäler sind, wird das Gerät, ähnlich wie der Heurechen,
mit der Hand geführt. Zu diesem Zwecke ist der Pflugbalken am unteren Ende
mit einem Quergriff versehen. Wo die Erde infolge der Vermoderung locker ist
und keine festen Schollen aufweist, kann das Gerät von einer einzelnen wei-
blichen Hilfskraft gezogen werden. Wo aber die Erde schwerer und lehmig ist,
sind hiezu zwei Personen erforderlich. Die eine zieht das Gerät, mährend die
zweite die Handgriffe reguliert, die wie beim Reißer auf dem Dravsko polje
(Draufeld), an der oberen Seite des Querbalkens befestigt sind. Am Pohorje
(Bachern) besorgen diese Arbeit meistens weibliche Hände.
Das Gerät ist zwar jüngeren Ursprungs, doch kann ihm ein gewisses In-
teresse nicht abgesprochen voerden, da es besonders auf dem Dravsko polje
eingeführt morden ist, als an Stelle des Pflügens in Ackerbeete das Kreispflügen
seinen Anfang nahm. Diese Änderung in der Bebauungstechnik bewirkte den
Übergang zur Monokultur der Kartoffel in größerem Ausmaße; so begann die
Kartoffel immer mehr das Getreide zu verdrängen, insbesondere noch, da dieses
auf dem Sandboden des Dravsko polje nicht zufriedenstellend gedeihen konnte.
Anfangs setzten die Talbewohner kleinere Mengen von Kartoffeln in die schmalen
Ackerbeete, die durch das eigenartige Pflügen entstanden waren. Sie bauten die
Kartoffel in drei kreuzweisen Reihen mit der Hand an, wobei sie sich der Haue
bedienten. Da aber beim Kreispflügen die Erde besser ausgenützt werden kann
und außerdem die Talbemohner immer größere Mengen von Kartoffeln anbauten,
verdrängten die breiteren Furchen allmählich die Ackerbeete, in denen man die
Kartoffel schwerlich mit der Hand würde setzen können. Deshalb führten
einige fortschrittliche Landwirte, wie z. B. Pečar aus Spodnje Jablane (Unter
Jablan), der vorher mehrere Jahre in Obersteiermark verbracht hatte, vor
etwa 45 Jahren den Reißer ein, der sodann im Laufe der Jahre seine weitere
Entwicklung fand. Die ursprünglichen Holzzähne ersetzten vom Dorfschmied
hergestellte kleine eiserne Zinken, die bedeutend tiefere und breitere Furchen
in die Erde zu schneiden vermochten. In diese Furchen oder Streifen setzten die
weiblichen Mitglieder der Bauernfamilie die Kartoffeln, die in einigen Gebiets-
teilen sogleich mit dem Fuß zugedeckt, in anderen aber in die Furchen geworfen
und sodann mit der Haue überhäufelt wurden. In neuester Zeit wird diese
Arbeit auch mit dem Deckpflug verrichtet, der bei den Talbewohnern ^plugec«.
(Pflüglein) benannt wird. Das vorher beschriebene Gerät kommt in letzterer
Zeit mehr und mehr außer Gebrauch, besonders auf dem vorerwähnten Dravsko
i  Slovenski etnograf
Tončica Urbas
polje, Too die Landwirte sich bei ihrer Anbauarbeit immer mehr des Pfluges
bedienen, mit dem es möglich ist, die Saatkartoffeln unmittelbar runter den
Pflug€. oder auch runter die Furche« zu setzen, wie diese Art des Anbaues
benannt wird.
Eine weitere Verbreitung des Reißers ist zweifellos durch die inzwischen
eingetretene Verbesserung des Bodenbaues behindert; hiezu trägt viel auch der
anwachsende Anbau von Kartoffeln und Mais bei, bei dem das Behäufeln der
Saatfrüchte, beziehungsweise das Setzen der Pflug besorgt. — Weil das Gerät,
von dem die Rede ist, ein einfaches Volkserzeugnis ist, das seinen Weg der Entwick-
lung durchgemacht hat, und nun gleich vielen anderen Ackerbaugeräten im
Schwinden begriffen ist, verdient es unsere Aufmerksamkeit, damit es noch
beizeiten unter die rezenten Hilfsgeräte für Ackerbau eingereiht wird.
50