St.41. V Gorici, ll. oktolbra 1878 TedajTUi; MSoLa" izhaja tsak petek in ?elja ¦ posto prejemana ali t Gorioi na dom po§ilj*na: Vae ieto.....f. 4.50 Pol let*.....„ 3.30 Cetrrt let* ,...,. 1/20 Pri ojraanilib in prav tako )m ,.po-$l*nicah" se placuje za cavaduo triatop- 8 kr. it i« tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 ,» ,» » » 3 »» Za ?eSa drkt po proitom. Posatnczne Stcvilke at dobirajt *• 10 soldov v Gorici v tobakarnici ˇ ga< sposki ulici blizo „treh kron". in na starem trgu.-r Trstu v tobakarni. ci „Via Ueila casenna 60". Doiiisi in narblnina naj a* blagOTO-ljno poSHiajo urediriltvu „SoLe" t Gorici Via del Muuicipio v Kalistrovi biii IH.aadstr._________________....._______l .... Rokopisi it ne yraCajo; dopiai naj b« blagovoljno frankujejo. — Delalcem in dr»gjw jiepremoamro •• aaroenfaa sniia, akoat oglast pri urtdniitvtt. (Uasilo slovcnskega politiincga druStva gori&kega w branibo narodnih pravic. Danes smo p. u. zamudnim dolznikom na adresah naznanili njih dolg, katerega naj biagovolijo skoro poravnati. Ce je morda kaka pomota, naj se nam nikar ne zameri, ampak uljudno pojasni; ker se je med letom adminiatracija spremenila, je prav lahko mo-goce, da je kak pogresek. Po preteku stir-najstih dni bomo za neporavnane narodnine rasposlali povzetne postne nakaznice. Opravnistvo. Adresa poslaiicev *loven*kega naroda na Kraujskem do Sj. Vel. oefcarja. V seji kranj.skega dez>liiega zbora .">. oktohra ho slovenski poslanci predloiili sledeco adieso do nark'ga cesarja: Vafie c. in kr. apostoljsko Wlifanstvo! MajudanejSi riezelni zbor vojvoduw Kraujske, /.a-CenSi novo dobo zborovHtija, bliza se imjvi&jvinu pie* gtolu Vasega c. in kr, VehCatifttva, dana novo potrdi BtHit-duvno Evcstoho in udanost do svojvga vladarja in njegove presvitle n>du\io»k. Pied vsnii izreksmo Va^ernu Velicanstvu svojo najtoplejSo zahvatn, da je po Vasega VelilauMva uka-zu zmagonosna avstriJHka armada zasedla liu.-uio in Hercrgoviiin, da izvrsi imeuitno zgodovinsko nalogo, ter oavobodi krUlijannke SJovane od krutega turskega jairaa. Dasi je na tisoce in tisoee naSih slovoiitikih w-nov na klic svojega najvisjega vojaskoga }(ov«*ljnika moralo zapustiti svoj dom in svoje iodoviiu% doprina-sali smo in radi se v prihodnje doprinesi'ino vs« zilve v veselej riacii, da iz prelitc krvi hrabrih junakov av-Btrijske aimade zacvete in se razvsje zlata svobodain blagor dozdaj grozno zatiraneinu jugoslovanskcmu na-rodu v Turfciji. Cim vefja bremena pa nam in colcj Avslriji na-klada osvoboj^nje in urejenje teh, pod tur^kim trino-Btvom siltio zanemarjonih dciel, tern bolj nas sih pa-trijotiina dolznost, da odkiito povemo Vaacmu VoK-Canstvn, kar nam sroe te^i in nas z opravi6nim stra-hom navdaja, da n<* bi iz straiikarskih vpljivov za na-§e veleslavno cesarstvo narastli iifvarni. pogabTjivi na-sledki, da ne bi silni ptitisk zdaj vladajofiih mo* pre-veC oslabel duS«vne in gmotiie mofi naroda, katcrije vedno bil in ostane krcp*?k brambovec ju2aih mrj pro-ti vscm sovrainikotn presvitie hab*bur§ke diiiastije in avstrijskega cpsarstva. Ko je VaSe Yelifanstvo 10. maja 1877 kranj-ski deielai zbor po nasvetu ministcntva razpustiti blagovolilo, dasi njpgcva postavna doba 6e nij bila do-tekla, in ko smo itmalu potem bili k novim volitvam pozvani, smo prifakovali, da se bodo volitve ustavno in postavno trSile, priSakovali smo, da vlada in vladni organi bodo ostali nepristran^ki, in da ne bodo poma-gali v ta namen, da se uduM pravo mnenje davko plaCevalncgaprebivalstva, ter se zastopniki ogronine 7efcine naroda f deielnem zboru potisnejo V manjSino. U^e volilni red za vojvodino Kranjsko od 26. februarja 1861 je tako pristransko napravljen, da ima kmetsko ljudstvo, — in ravno to je pravo jedro na§e dezele, kakor splob celega cesarstva, — ueraz-merno malo poslancev proti mestom, zlasti pa proti tako zvauemu velikemn posestvu, ki skoro tretjino poslancev v zbornico poSilja, dasi taka predpravica nij aiti v njegovej gospodarstvenej veljavi, niti v znesku od njega plaCanega davka utemeljena. Kranjskt deSelni zbor je v najudanej§ih adresah 30. avgusta 1870 in 14. aktobra 1871 nagla§al nujno potrebo, da se de2elni volilni red prenaredi in popra-vi z ozirom na potrebe de/.ele, po razmerah davkov-skih in drogih bremen, ter z ozirom na Stevilo dav-koplafievalcev v raznih skupinah. Tafiasne vlade 5ali-bo2e na§ih proSonj in 2elja nijso hotele priporoCiti Va§ 'm'i Veli&uwtvti, in kranjska delela je morala la-ni voliti na podtagi starega volilnega reda, voliti pod §MsliiaDit» pritiikom vladnih organov, da ne govo« i -.. . :... nj ¦ rr % r jifiMfT' 'T;ij,j'wrT y w-^gi-it -^HXXUm^ rinio o naravnost nopoKtavnili, po kazonskem za- I kouiku kazsijivih cinih, ki so, da h ubjavljeni, Seod- | zdaj nckazuov.mi ohluli. I Britkim srcom Outi slovpnski narod na Kranj* I sktMii, pa tin! v sosi-dujili de«cl.ih, da se narodim ! ravnopraviitiat, btvz katern jo col obstanok imiogoje- 1 ziC'in* Avhtrije lu-niogoft. niti v na.sih Solah, niti v u- ' radih dojansko nc izvrSnje, da nm*jp, katcrim je zan-panjo VaM'gi Wlifai^tva izrocilo krmilo dsiavc, pov-sod izpodkfipavajo koron nakiim narudiicinu bitjn, in takonarodu opravici'ii itrali za njegovo bo-docnost in fksistfiico vzbujajo. VaSe Vi'Iicanstvul Vto tafas, ko ji» VaSe Vidiianstvo v prvi6 bla-govolilo deliti fcvojo vladareko oblast z Ijutlskimi za-stopi, u/.i» tiicas pivd tridesetiiiii It-ti so zaupui mo2je cuh'ga hlM\vuski>ga naroia, katiu-i v &tcvilti enega in pul inilijima tkupno 2ivi v uzivulji ml Drave in Mure do ja«li-aii>k«»gA morja, in izuad Triglava do So-tic in Kolpp, in i>«ar naravno sn'diSfrt j« Kranjsko z glavnim m«^t•« naj vsi Valium Wlifianstvu v»»rno udani .S!ovt»nci zdrn/ijo v eno ailministrativno in ce mogofto drzavopravno ecloto. 'l'ndi Kianj>ki de^elni zbor j(! v wvojih adresah do VaScga WliLaiistva 30. avgusta 1870 in 14. okto-bra 1871 poudarjal wlikn koristi tcga zdru^enja, vsbvl katerega bi idowiwki ^ar(M^ nc samo svoje pra-vi> r in korlMi Ichko varoval, ampak .so tudi za skup-in- diiavne nainciie h tisto trdnostjo potczal, katuro bi mu zdru^ena moC dajala. Kranj>ki dczelni zb»r bi zanomarjal svoje avete dolzno^ti do lastnega naroda, ako bi tudi zdaj ne ponavljal .state proSnjt! vseh Slovencev, zana§aje se na cnako ljubezen Vasega Vebidanstva do vseh svo-jih narodov in pricakovaje. da bode modrosti Vasega VeliCanslva gotovo mogoie najti sredstva in pota, da bi se zadostovalo tej veduo glasneje in glasm-je razo-devancj zivej ^eljivseh Slovencev po- zdru-2cnji slovenskih pokrajin v eno celoto. Pa tudi z ozirom na splosne drzavne razmere moramo pou larjati ro.Miico, da ustava pod vladajofio sistcmo 11(4 v najmanjSej meri nij obrodila sadu, ki so ga nekateii krogi tako zaupljivo oil nje pricakovali, ker ne .saiuo. da narodov mj pomiiila in blagostanja driSave prav uiC nij zboljSala, je temve6 nasprotstvo mej narodi poostrila in njihova bremena tako po-mno2ila, da se rev.scma ocividuo t .-dalje bolj 6iri mej ljudstvoin. t • Uzruki vseh teh nadlog iskati so najprvo v ne* naravni'tti driivnem zastopu, oziroma v nepravicnem volilnem i»:; .Prenapeti proklami se zatroSajo od unstran I-drye in tudi to je u2e dognano, da so nnkraj meje nastevljene maguetiCne baterije,ki napenjajosvoje na-tegoyatee 8ue proti nali defcli, Ce ue jerokapriyice, 1 . kakor je prav, polastila tistib, ki so na smnu sokriv-de, smemo prav zadovoljni svetu objaviti, da je prav prav malo slavne goriSke km vmes. Videm, Palma, Cedat, katerim mestom je locitev od na§e dezele v njihovi knpCiji veliko skodo pri/a-dela, imajo jako mogodie nagibe, da iele in posiie§u-jejo zopetno zedinjenje. Toda Gorica se ne more v-kloniti do poni2evalnega polo2aja Bzadnje Tuleu. samo ker bi jo mikalo, pritakniti se Italiji kot skrajna pritikliua; ona ne mara sania sebe umoriti, nitiizdati mogoCne hi§e Avstrijske, katerej je bila. je in bo red no vdana in visokoduSnega in viteskega Franca Jozefa I., ki jo tako do>tojno zastopa in kateiemu je na§a de2ela k tolikej" hval^zncsti zavezaua. Da pokazemo svetu na veljaven naCim da je to pravo javno menenje ns§e delete in da krivo govori, kdor koli bodi iz bahastva, alt nagajivosti, air zlohniii namcnov nasprotno trdi, skazujem spodobno Cast na-svttovalcu s tem, da Vas vabtm: vzdignite se Casti-vredni gospodje, ter izrazite: Da slovesno ymjafe in mfro ahxoJHiete r .«*v;-jf«m, 8»qjih volileev in eA$ pfkkneSme protije Goriskz in (iradiike imttm punfarskc ih monstmeijr* ki m se p zadnjih fitsih god He r protiavstrtjskem zmsln v nasi d'&li. Vsi gg. poslanci se vzdignejo. Poslanec grof Coroniui je podal predsedniStvu sledeCi predlttg: Naj visoki zbor naloiti de^. odhoru, da si prizadeva doseCi od vis. ministeisrva bodi po postavodajni, ali po ukazni puti prepoved vva^anja govede iz Rusije, Rtimenije, Serbije in Tiircije v av-stro-ogersko diiavo, da obvaruje domaCo 2ivino govcje koge, katera jej vedno preti ter je uze mnogokrat silno Skodo prizadela. Podpisani so poslanci: Coronini, Del Torre, Benardelli, V. pi. Ritter, Pino, Gasser, Kovacic, Faganel, Povse, Pagliaruzzi. Ker se dovoli ntijna razprava te stvan, razvije poslanec Coronini rnzloge v podporo svojega predluga, ki se pri glasovanji enoglasno sprejme. Po prcstopn na dnevni red porofa postai^ec 0 0-riupvimenu dei. odbora 0 razdelitvi obcin^kih zemlji.^6 Vrhovskih nad Kanalom. Zbor potidi doticni naCrt postave. Dr. Abram poroCa 0 razdelitvi obcinskih zem-lji§5 v posameznih oddelkih RihenberSke «npanij»» in potrdijo se dotiCni naCrt.i postav: 0) za Peririje, — b) za Tabor, Vas in Miklavi, — c) za Gvetir2 in Lo-jevi, — d) za Verh in Pekel, — e) za Presetje, Zi'.jci in Sv. Katarino in f) za Birse in Bizjake. Vsi ti naCrti postav se zahvalijo taut v zadnjem branji. Konec seje ob 111/2 uri predpold. Iz Bosne. Za cesarjev god so doila iz glavnega stana v Bosni prav povoljna porocila. PoroCal je namreC Fi-JipoviC, da je ustaja povsod skoro pepolnoma zatrta. 4. t. m. so zasedli na§i brez boja zadnjo, prav va^no trdnjayo Bosne—Vi§egrad, iz katere so usta§i po-begnili, popustiv§i tam mnogo vojnega oroLja, streliva in svoje iotore; tudi Gorazdo inCajnico so na§? vze-li, Velika veCina bosenskega prebivalstva* hvaMno prizuava zadu§enje ustanka. Tudi moftamedanske ob-Cine so prisle v mnogem §tevilu k Ftlipovign. ter ga, kakor kristjanske prosile, naj pretllo^i cesarju njihove obljube nemiuljive zvestobe. Cesar je poslal po pred-stojuiku vojm-ga urada FJHp»vic-usledeCi telegram: Njegovo VeliCanstvo je jako rasveseljeno zaradi sreCnega in brezbojnega zasedenja Vi§egrada in Go-razde in zarad tega, ker se je s tern okupacija Bosne in Hercegovine ravno danes dovrslla. Njegovo VeliCanstvo se zahvaljuje iz nova sku^enemu vodji, vsem poveljnikom, ki so prt mnogoStevilnib bojih in podje-tjih uspehe zagotovljali, vrlej vojski pa za njeno v-strajnost po2»tvovalnost in hrabrost ob vsakej priliki. :>govo VeliCanstvo je vzelo tudi zadovoijno na znanje Ceslitanja in zagotovljevanja zvestobe 2aston»i§tev kristijanske in mohamedanske vere v Sarajevu* ter je izreklo upanje, da se bode z denasojiin dnevom oku-piranim de&lam priCela nova doba miru in sptave. in s tem tudi nova doba blagostanja. Oficirska patrolajeujels blizo Rogatice znanega. fanatiCnega vodjo bosenske ustaje Hadzi Loja, kateri je v Sarajevu prvi zanetii turski upor zoper avstrijsko okupacijo in ga do zadnjega z vso strastjo tur-skega fanatizraa vodi! in podpiraL Poveljniitvo je prasalo nekda na Duuaji, kaj je z njim poCeti. Ce-sarska kabiuetna kancrfija je na to'odgovorila, naj vojna sodnija po svojej p^vici sodi. Tedaj je skoro gotovo, da pride tur§ki svetnik na vegala. Finl. JovanoviC, kateri je tako previdno in uspelno vodil zasedanje Hercegovine, prijeijeza svoje odlicne zasluge veliki red 8v. Stefana. Zaduja poroCila 2 bojiiCa nis 1 v nravem soglas-ji z onimi, ki smo jih zgorej navedli, da bi bilanam-re6 usuija uie popolnem poihCena, ker nam javljaio nova, prav kivava dejanja. Generalmajor Zach telegrafira 8. oktob. general-nej komandi v Zagreb, da je generalmajor RheiolSn- juzno - zapadno od P e C i proti moCnim usta§kim detain. Izgube so zalibog znamenite. Mrtvi so: oberst-lientenant Eltz, en stotnik, en nadlieutenant in en lieutenant. Ranjeni: «n major in 3 lieutenanti. Izgube-vojakov znaSajo od 160 do 170 moz\ Dne 7. oktobra se je boj zopet zaCel. NatanCnosti 0 teh bojih §e ni- Dopisi. V Gorici 10. oktobra.—V nedeljo 6- t. m. se je vrSila v na§i stolni cerkvi veliCastna sveCanost bla-KO«lovljpnj& novega Poreskega Skoh, precast. go*jp. Iv. Nep. d.ra G! avi n a-e.—PrtCakovali smo do danes, da dobimo iz zvedenega peresa j»opis te nenavadnc, jako zanimiveslovesnnsti—apriCakovali smo zastonj in zafo moreino h ?ploLno poroCiti 0 tem, kar nun je bilo mogoCe videti in pnzvedett. Kmalo po sedini uri zjutraj zaCelo je ljudstvo vreti v prvostolno cerkev, katera je bila, sovcda, praz-niCsio opravljena. Ob H. uri sta bila hodnikn naobch straneh. na eni z gospemi na drugi z gospodi, gosto zasedena. Pa tudi spodnje prostowje Ijudstvo dulgo pred zafetkom eerkvenih obre^nv zagatiio. Nj. E. jgo-spod cesarski namestnik baron Pino je v krisniopra-vi tajnega Kvetovalea Nj. V. zasc lei odloCeno mn me-sto v presbiterji. — njemu rasproli sta pa sedela za-stopnika Koperskega in Pnljskega mesta g.isp. I).mp-lor in Brmlamantp. — Dalje so se dide^ili sveCanosti predseduil; mornarske vlarle pi. Alber, dez. glivar vi-tez Pajrr, dvorni svctnvalec baron Aei-hach, dtzavna poslanca grof Coronini in An»in»j vitez Winkler in me.>tni zupan dr. Deporis. Tudi kapifeljna stolttih cerkev PoreSke in Puljske sta bila po itirili ka-nonikih zastopana. Azistenta po-iveCencu sta bila prevzv. gg. dr. Ivan Zlatoust Pogarar, kiie/t»-t,kof Lju-bljanski in monsig. Dobrili, Skof Ti/aVKi; dehv.il se j« sveCanosti pa tudi nad^kof Carigrajski Or as el M kateri j«> nalasC v ta namen semkai prisel, da izkaze svojeniu nekdanjemu so^olcu v dunnjskem Avgiistineji svoje prijatelj-ko soi'utje. Mnnsignor (rru se 11 i je vzbudil v fiuifci najvefo pozornost u^.e po svoji Castit-Ijevi sivi bi-idi in nenavadni obleki, pa tudi' ki*r se je n(kako piosto vedel; videli smo ga po (ioriri spre* iiajnti .se se svnjinm kaplanonia in tudi v nedeljn \m konCaiieiu cerkvencm obredu, ko je vsi drug.i velika gospoda v korijah na dom drfala, h-1 je iz prvostolnu cerkve sred ogromne Ijudske uuvzice peii v Skofovo palaCo. Mons. (iraselli je Miuoritovski redovnik, rojen je 1. 1827 v Dolo-ii na Italijanskt-m. masnik |je od 1. 1840, v Skofa posveCen 1. 1874, nudskof je postal de-cembra istega leta. Bil je tudi uze vAinerikt v upra-vilib svojega reda. Gospodje ki so /. njim obCevali, pravili so nam, da je jako r.ljuden. duhovit, ucen in neiiavadtto olikan; g-*vori Ualijanski, nem^ki, turiki in §e drnge jezike; elegantna latin^ina niu nekda tako gladko teCe, kakor bt jo uavadno govoril. Od sultana je prijel tetos red Medzidje. PosveLevanje se je vrSilo nekda toCno po dotid-nih starih pntviiih.—Mi nestoo miigli mnogo videti, ker je bila gnjeca prevelika. Sli&ili smo pa, da so vse skrivnostne cerimonije skofovega. posveCevanja jako pomenljtve in lepe in da je tudi maraikaj prav ginljivega vmes. — Prevzvtseni staiCek kon^akrator je kakor ustvarjen za tako imenitno opravilo — ker ga njegova impozantna oseba in mirna resnoba njegovega Castitljevega obraza nekako dviguje nad druge, Nai nadikof je zdaj nie tretjega Skofa po*vetil; pivd 20 leti tu v Gorici sedanjega Skofa trzaSkega, mons. Do-brila-o, leta. 1815 pa v Ljubljani dr. PogaCar-jtt,iuza-nimivo je, da sta bila zdaj pri tretjem takem obreilu oba prva posveCenca kot azisteuta uavzoCna — Novo-posveCenec dr» Glavina je jako shnpatiCna oseba in se zares dostojno, kaj bi rekli, prav skofovsko vide. —Po ko'icaneai cerkvenem opravilu je bil ob 2 nrah popold. slavnostni obed pri naSem kuezo-nadskofu: u-delezilo se je 33 oseb. Napitnice so se vrstile tako-le. Prevzv. konsekrator je napil sv. eCetu papezu po italijanski, novoposveCenec dr. GSavina cesarju po nem-ski; nadskof Graselli v klasicnera, latiaskem go-vont svojemu prijatelju, novemu ^kofu, Nj. E. baron Piuo nasemu nadskofu po nenUki; *uaa nad§kof zma-gonosui Bosenski armadi in nje zastopniku fzm. gro-i'u Iv. Coronioi-ju po nemski, g. skof Glavina ces. na-mestniku po n«:m§ki dr. Deperis mestnima zasto-poma PoreCkemu in Puljskemu (ital.) Stirje slovauski skofje, nadpasttrji veCinoma slovenskega prebivalstva, so sedeli pri obedu v deieli,'ki je tudi slovanska—a napivalo se je po italijansko neiniko in latinsko-ie po slovansko ne.—!— 12 GoriCQ lO. okt. (Izv. dop.) Sam ne vem, kaj bi danes povedai eestitim Citateljem na§e nSoCe". Da imamo sentano dezevno vremc, je uze tako vsem zna-no in to vreme ni niC kaj prida za ua^e kinete, kajti po nekaterih krajih imajo se mnogo pridelkov zunaj. Pa je tudi dolgocasno Citati 0 vremenu; sicer je pa porsCevalcem neinSkih listovveselje, lagati 0 povodtijih in popiavljenju, katerih hvala Bogo.na Goriskem *lc-tos is nijsmo imeli. Ti nemSki la^ikorispouaeuti na so te dni toliko kvasili o povodnji na Farlanskem, da.! smo se cudili, kako morajo omenjeni dopisovalci tako | debelo lagati. Jaz pa sem si mislil svojo: „za petak jim je Mo!"— Sre6na Gorica, minis tra vdobi, in nic" manj kot minister Chlunaecki pride; pa ne mislite, da pride o-sebno prepricati se, kako se na§ slovenski jezik Bspo-stuje" (??) v Solah in uraduijah, ampak tu hoce bi-vati Lrez zimo v prijetni avstrijski Nizzi. Vrag jih vzemi goriske turkofile! §e jib imamo §et in zlagano je bilo v zadnji ^Soc-i4, da so zginoli. Vo nasih hribih gotovo nij Se vsacemu znano, da je avstrijska vojska v Bosni ujela glasovitega to-lovaja ter uajhujsega fanatikarjaproti avstrijskej oku-paciji. vodjo iriMUigentov Had/i Lojo. Id glejte ta moz. katerega roki str s kriatjansko kn'i'vijo namoi':ei.H\ je postal naLim labonom in ialion-tit't'iu—prava simpatija,. Uotovo mu ponese kaka de-putacij.i italijauivamov lavorov veuee na vislire v Se-rajevo kakor gt j»» ne-Ja na gomilo Viktor Kinanuela kot dem»m>tr.u:ijo proti Avntriji v Kim. 'iVm Ijudein je datt kaj malo \«'ie. <> gre le proti Avstriji tor Slo-vau^vu, pa >:o prij ravljt m. ltalijai.ska vlada napiau dve uuiverzi /a zVnski Ppol, tako oiiu fita! v iFaljan-kih novinah. Kedar do-b.m¦> mi ^'f.i'.n'rtci za mo k<- s\vm-n*ko gimnazijo, Vain uz * nazaauini, re w na tern, pa .gotovo' na drugem svitu—le poterpit«»! Bo>ua pa llervegouna. to je nedaj na dn»\ui'tn redu in tnnugo njdi se toki/i, da pojde v Bosni bolje nego di'ina. V,?rij.4;o de/>d.», po*f'b;:o pa grt* na ti*«ce vo/nikov v lUy,i> in H»M»Tg'«vifi.i; «'¦*¦!«* lo-ki goriMii lu\ je tt* dni pitero vozov tija postal: zuf nfv ve. da ni storil na rob*', on je d^b.t'ka ii'-t'iv. Najvet* pa ^re vc/ui-kov »/ Sotrauj-kigi hi m-»j piijafelj mi je pravil, kako j" bilu gudjiw, aavvu pa tti-li /animivo videti, ko se je muioii t\orrk v Ter-tn kat'ifi "Jm:» sozov h jnn'otn ktu:j i>a Lidljo %k^i\aI-M. Ko >i» juisMbno konjo v/t'.givab Ut na di.o lady** hpn*i*alt. jf. mar-ikati'ri kiiirt'ki r-aljivtv hu-b'.niuStio op.»7»l: «adijo ninielj. iiik-dar vet- ne bos vnli'l krauj'.k^d'Vi'b!-' drugi pa seje *\h'i |ntdii^.\.d. da tt* priii.* nskd-ir U'?: nazal in da, ci> iuia \sl.'«l ni7,»«''.'iv-.h davkov ;n mu i«j• * doina po* giniti, je bt.ijf. ila i>-fu:»' v H"ri*Ko\ini; tntn p;t je piawi !*V"jini 'I 'sitovojii, ,da uz*» on po/na dobrolhl-iiiafini'i', Jli'tu :.»\e>' in (Vn.^gurif it) \>i w -fanj" Ijudi^u** bo i,.:a L'i-bga!" /fj|.? so pa of) luki (ui-doj jokale vid*'tV e,. Pa vetrJar jim je ljub^». da njib mo/je i konji raj*- v Hen.'tgovino kh'.Io. neuo v Ameriko, /a katcro so b;!i .t"' tu'davnii tano htra^tno navduieni. .faz itnani innopt |'iijaMj«'VvJJti-»u. katori mi bodo poroirali. kako m" ta;n jiodt. Cf p'ljdy dobfo. Vain naziiaitim po »S«>ciB, kedaj :r. oJricnoio. za zdaj pa le'Sc doma o* stanitflc*. Toraj t.;:ia ^lov. citaliiica n;ipravs vendar enkrat bisrdo iu *irtr, k.kor san s-liial bode njen ei^ti domss-k Jis»tn>v;:jK':t do:n..ftm p*»trebnim druzisiaai re-«*rvi«tov ali pa tv.'»j"ia:trv. Prav tako! T. vsaj tiste boliii§uicaie stro§ke, katere so po postavi dru^ gi doliEni plafievati; naj tedaj skrbno pregledavajo iz- I kaze bolnikov, in naj tirjajo povradila vsaj od ouih, kateri imajo s Cem plaCati, one potepuhe pa, kateri I po mestih le svoje telesne niofii zapravijajo iu potem I po bolni§mcali lenuSijo, naj spravijo doraov. j Kdo je pa kriv, da se inuoze doklade za Solske I potrebe? nobeden drugi, aego udje c. k. okraj. solsk. svetovalstva; kajti tu ali tam obstoji v kateri mali vasici all Solski obtiui Solako poslopje,—a sobe neina- J jo postavne visokosti, okua niso po 1 sezenj viscka, I uciteljevo stanovanje ni sttogo po postavi. Okr. uad- I zornik to videti in sliSati pritozbe uciteljeve,—da koj I uapraviti naevt nove sole ter prtdlaga v prvi uasled- I nji seji, naj dovoli slavuo svetovalstvo gotovo kakih 0 do suOO flil., da se skoro sczida tako siluo potreb-no novo s dsko pu.s!.»pje. tk)spod uadzoruiK. zaa pri-kupljivo, zua na sice govonti iu lepa beseda najde dobro mesto. Tudi pn udih §olskega svetovalatva je najde: oni lie. racuuijo nmogo, all se stroSek, pnstet k VM'iu ilrugiui stroikoiu t« baze, vjeina z oslabelum moiiiii kontribuentov, ne jumljejo oznu na 100.000 gld. zuostalih davkuv, mti aa levsciuo prebival&iva, uiti na druge krajue raztuerc, — tudi ne preudarjajo, da bi be vtegnilu uze otatojece SoUko poslopje za ka-iih :$ do .10'). ali reciino tudi za HOD gld. prav spo-doiiuo popraviti, akopium bi morda visokost solskih s.o'o, ah hiopuire, ali okua prav do pifiicu ne zadosto-vaia strogiui postavuui| dolocbam—inariveC; vbtreiljivo sprejinejo nad/oriiikuv predlog iu okiaj naj plaCa morda ii do Houo gl. Za uap.edek, za Sole skrbi'ti jezares lepa rc6— iu najvii-a potn-ba (uajia/e, seveda, si nal)ira v tern o/aiu za^iuge oni, katcitv'a davki iu doklade uiC ue /ulijoi; toiia vraka Mvar una svoje meje iu tudi pri ! iittlagauji Minskuv za sol-ske potiebu je treba na to paziti, da m' poHMnikoin /ale prevee ue naU-zajo, si-ter .^e j»« l).iti» da poOijo. Z-.iiiaj ms pa navadiin zabtevajo nova 6ol»ka po« >l»pjaV Zi to kfr gre ui-itclju stanovanje v naravi, kdcr ga ni, pa 120 gld. staiiovniue; u v ("vkeni po^iopji no niata .>tauovuti, ker utu ni zadosta p»f>toi na, ker Mihf, ukiia ltd. nir.o take, kakorsue mu iidluiiije portava - iu ker ga go.s].. nad/.iruik v tern podpira. Za to se moia platan pohtavua Htmioviiuia • .ill pa zidati novo poslopje. Taku je le, postava j« enaka za veef. pivino/uiMsc obCiue in za male, revue va>ii:e —iu mora biti povnod (•.•in br/e tern bolje izvr* h-ena. Da /ivimo v kiiticmii C'umIi, da tarejo posestui- 1 ka zaporedoma slabe It tine iu da je pri Vacin tern z davki itt dokla-latm pieoblozcn—kdo bi so na to muo-go ".'iial. ko se mora zado.Mili po.staviV i'udi :i« inoreiu zaiuoicati, da se privoljujejo po g. uad/ouiikovein nasvetu uciteljem—se puaubuu na- grade po 20 do 50 gld. 1/ sulakeg* zaloga. Had bt v je tavib kmetov in davkoplacevalcov v nasem okraji, kateri dobivajo od svojega premoienja toliko eistih dohodkov, kolikor ima naj nizji ucitelj place na leto; gotovo se no motiin, ako ttduu, da je 90:>/i tacih davkoplacevalcev v nasem okraj'i, kateri in ne daja njili pteniozenje toliko dohoilkov, kolikor jib ima v najnia ijsiuit razredu stojoCi ucitelj; in taki dav- I koplacevalci so piisilj'.'ui, dajati uagrade onun, kateri I itu ijo veliko veeje dohodke od itjih! To lahko vsak j vpr«'v:di, da je u/;e previ-^. Jaz msem nasproten ne I u«'-iteljt in. pa tudi ne /idanju sobkili poslopij, ali vest mi ue pripuj^a v stvarch, kucre se xahtevajo prav j brez prun^hka in b:ez o/ara na okoliScine ubo/ega I ijudstva, svoje misli zatajiti: ii!kdar bi o tein besedi- I ce ne OthnU, ako bi se zahtevaln pritnerue in ncob- J hoduo potuuoe stvari, kedar gie n. pi. za novo zi- I danje a.i knktli, ali kjt»r pa .-liiiui, da se je ^ahto- I vaio in (lo\olilo za zidunje novoga SoUkvga poslopja j tisoce goldi^arjev. nam >to za spodobuo popiavo uie ob^toj'CiQ.i pe.Soj'ja 3 do 400 11-, grize me in tega J ne inoreiu mokati. (tosp. svctovalci okr. Sulsk. svnta J prendarite toioj natanceeje, kokko se za Solske po- | trt'be tu aii tain labko dovoli in je li to ncobhoduo pottebno; vzemite pa tudi ozir ua ubozega davkopla- Oevaka, bo li mo gel izpod te ogromue butare doklad I izplaziti. ____________ Iz TrSta, 10. oktobra. (t/.v. dop.) Zadnjifi sem vam porocal o tukajSujih deoionstraujah; daues 'pa vam dostavim Se to, da je policija skoro gotovo prisla na skd oui zaroti, ki dela proklamacije iu spuSca pe-tarde. Pred nekaterimi dnevi cakalo je 8 mladencisy v ulici Maksimiljanovi urednika «Triest(,rcea, da bi ga nakresali; a policija skrita za plotom je te ticke opazovala in tako marsikaj sli^ala, vsled Ci-sar je kar naenkrat polovila vseh osem zarotnikov in dejalajih pod kiju6; vecinoina so to italijanski Studentje, tudi tukaisnjih §ol. Ko so bili enkrat vsi dobro spravljcni, §la je policija Se na dom vsacega t«r tam preiskavala, Ce dobi kako pismo in resnicno se Ji je nekda posre-6ilo dobiti toliko in takih pisem in manuskriptov, da je razvidno, da so prav ti gospodje delali za oni list, ki je bil v Vidmu tiskan in se zove „La Gioviiie Trieste." Tu list, ki se je kontrabandiral v Avstrijo, Sciival je kar naravnost ua punt in vabil ital. reser-viste naj dezerttrajo itd. Sli§i se, da so oni ndadenei pri izpraSevanji ^ marsikfttere druge oagbo mM< Britka osoda bode zadela t>no zapeljano mladino, l?a-tero bi poprej zaslitfili oni stari Suiitovci, kivblodni voili ribe lov6 in morda celo sede na zaupnih mestili, Te dni je imelo gozdarsko diustvo tukaj svbj letni shod; goriSkih gozdaijev, akapram- so blizov ttij bilo nobenega, vsled Cesar „Triestercaa zabiavlja - dee vodjo gorigkega gozdnega urada, ce3, da jih nij Ijotel Ipustiti. Morda pa iina moz prav. Saj glavna'tocka ivsega zborovanja je le vendar: „Bruder lustik" pri jbbzji-kapljici. Neka resolucija, kiitero so sprejeli go-!spodje gozdarji, je pa vrndar- omena vredna in ta je, 'da se razdele na Krasu samo 6ui paSuiki, ki so kaj> vredni, v,si neplodni deli pa naj se obdr26 kot lastnina srenje ter pogozd6 na podlagi dotiSne postave. To pa refiein, da bi m'arsikak KraSevec, ki nij ravuo $6zdn^r, boljSe nasvete dtijal, kako so ima Kras pogozditi, nego pa vsi ti gospodje in zatorej se drznein pozivljati „Slogo" in HKdinosta, na,j ti drufitvl enkrat deneti na dnevni red toftko o pogozdovanji Krasa.*) Nafia ti^adka citaluica napravi v krutkem besedo v korist raujeucem v Bosni. V Tistu so je sploh v ta uamen veliko atorilo, kar je dokaz, da laboni ravno ue nosijo zvonca v boljsih ktogib. Politifini pregled. Ministerska kriza to- in unstran Li-tave. Cosar jcsprcjel odpoved obeh ministerstev naroLiv§i jiina, da imata dalje poslovati, dokler pozove novo ministre na krmilo. Zdaj pozivlja c«sar navadne veljake na dvor, da zasliSi nji-liovo moiiPiijo. Mej temi se imenujejo posebno dr. Kechbauur, dr. Horbst, grof Taaffe, grof Kellerspirg in drugi. Dunnjski listi javljajo vsak dun novo ministorske imenike — a do zdaj So ni nic gotovega. l'oliti^ni polo^nj jo zdnj tak, da no more nobeno ministorstvo z odlofinim po-UtiLnim programom vlado prevzetl — teda,j no morcmo prifiakovati druzoga, nego pwhodno, u-radniSko ministorstvo, katoro bo vodilo stvari tako dolgo, dokler go no posrecj, osnovati pravo purlamontarno ministerstvo. Mej imeni minister* skih kandidatov smo braii tudi ono naicga dr-^avnoga poslanca, grofa C o r o n i n i - j a; a ne verjamemo, pa, da bi se dal inofc samo za prebodno ministerstvo brez odlocnega politidnega programa porabiti. Minister Andrassy pa Se nekda trdno I stoji in se ne da z lepa omajati; govori se, da hoce v drzavnem zboru in pred delegacijami za- I govarjati svojo zvunanjo' politiko in da se tudi | zanasa, da bode odobrena. Dolgo so nas z Dunaja straSili z neko p 0* I godbo na§e drzave s turSko. A zdaj je vendar uze skoro gotovo, da se je pogajevanje razbUo nad tursko trmoglavostjo in perfidijo. Porta je hotela Berlinsko pogodbo za se izkoristiti in je v ta naraen vnemala in podpirala ustajo v Bosni in iLercegovini, da se je na vse zadnje tudi An-drassy-ju pod nos pokadilo in da je sprevidel, da se s Turcijo ne da nic" ve6 podtenega skle-pati. TurSki zastopnik Karatheodori je Dunaj za-pustil. Porta pa nabira novo vojsko pod povelj-stvom Osman-paSe, kateri ima tialog albansko ligo organizovati in se Avstrijcem v bran po-staviti, ako bi hoteli proti Novemu Bazaru-pro-dirati. Cesarsko pismo, skaterim jebilodprt hr* vat ski de^. zbor dne 28. sept, vabi, naj se najprej izbere postavno Stevilo zastopnikov za j ogerski driavni zbor. Ker je koncem pret, Ieta iztekla desetletna doba, za katero je bila skle-njena pogodba mod ogerskim in hrva§ko-slavon-skim kraljestvom zastran skladanja skupnih stro-gkov, naj se koj potem izvoli 12 poslancev v regnikolarno deputacijo, katera bo dogovorno z enako ogersko deputacijo uravnala dotiSna fi-nan^na vpraganja ter je potem predh>2ila deiei-nemu zboru v konstitucijonalno obravnavo.' -~ Mej postavodajnimi stvarmi, katere bo imel zbor razpravljati, nagiasa ces. pismo primerao orga- I *) Tudi mi pritrjujemo nasvetu gosp. dopiaovalca ker j jo to za Kras siluo nujno in vaSno vpraianje, kakor nam spri-I cuje to, da ministerstvo zavraBa marsiktere predloge deiolnega ! zbora za razdelitev zemlji§6. Tudi naSe o. kr. kmetijsko dru-? Stvo se je v posebni peticiji obrnilo do vis. ministerstva, v | kterem pros'-, da bi ministerstvo ne postopalo preostro pri po-I trjevanjiod del zbora predloienih postav za ra*delitev pafnikoT po Krasu. Posivljamo torej tudi mi »Siogotf, dft kmftlo skU5e «bCta ibor ni Ktwu y ta atmtn, VfiBD, Iz Setanskega okraja ¦>. >,rt. |i/v. .lop.i (Bol:si?n:tn! doig. i-»Ske ib=!»!:id-% /:da:;je *<•]. ufm-lj-Hka >t",r:ova!'ja, y.i i:r;ff];rk«« t:'$-:rad".i— B<-.':i:-!.n-ni '5 n r.-;t."..j>'.. v.-*" fp>>fia:Je pi-iz.'di'vai.j*1, da bi k?i];:a> d»'Zt'lno bre-me in dr*» \ii. da d-.dzuje t;a? okraj if.ti-s nad 1O0 tisofi g o I d i n a r j v v z a o * t a I i b «i r z a v u i ii d a v k o v, je labko sodit:. kani piiie na§e h.iajoce posestvo, ako se mu zraven davkov navaii se ogromuo brfme doklad na ranier.:*. Ne ostane mu slednjic druzega, nego pobeguiti a trfbuhmi za kruhom v Bosno—ali v ju'z-no Ameriko, kaicor so se pred sestimi meseci uze muogi napravljalt. Da bolmsaiCni dolg raste in da se za njegovo po-ravnanje vsako leto vise uokiade nakladajo, tcga so kiiva dcloina tudi zupaustva saraa. Koliko je namrec takih v javnih boiiiisiii«ah. kateri imajo bodt sami, ali kdor je za nje ckrbt ti dolzan, toliko premozenja, da labko sami stroske za svoje prihranjenje poravoajo. Toda zupatistva sc mnogo za to ne brigajo. ampak odgovarjajo navadno, kedar so praSana po domovji in promoznojjti holnika: -je tukaj piistojiii in nemapre-mozenja.u Po tern, seveda, mora zupanija placati. Mnogo je pa tudi takih v Trstu in po drugih me-stib, kateri v slight zbolijo in za katere so po §.21. poselske postave od 21. julija 1857 gospodarji dolzw itiri tedne skrbeti, oziroma za nje prihranitnihe pla-cevati. Toda, ie inpanstvo ne preiskuje, kde je bil boluik, preden je v bolniSnico pri§el in kdo bi moral prve Stiri tedne za-nj skrbeti, se gotovo dotifini go-spodar sam ne pooudi, marived je vesel, te kdo drugi njegovo dolznost izpolui. Priporocara torej gosp, 2u-pauom, naj §krb$, karkoli je le mogoCc, da odvruejo B2B nizacijo mest,' trgov in obcin, Tredbo konjereje, razdelitev obd\ pasmkov, Tinorejski red, vredbo tako zvanih plemenitih zadrng; prenaredbo ka-zenskega zakonika v soglasju z onim, katerega je sprejel ogerski zbor, popravo postave o disci-plinarni odgovornosti sodnikov in one o krajnih sodnijah, postavo o zemljiSkih knjigah in orav-navi zarad mslenkosti, razne postave o solskih zadevah. Cesarsko pismo sklepa s temi pomen-ljivlnri besedami: Pri tej priliki izrazamo nado, da se bliiwno dobi, ko se bo zamoglo reSiti vpraSanje zarad driavopravnc celokupnosti de-iele v blagor in zadovoljnost vseh strani. A to vprtsanje se uze dol^o, predolgo vlaci.—- Trnovski gozd ia njegovi sosedje. (Interpelacija v del. zbora) Uie ˇ starih c*sih so imeii prebivalci v sose-Scrai trnovskega gozda pravico, dobivati brezplac.no ves les za svoje domate pctrebe bodi za kurjavo ali za atavbo — samo da niso sineli sarai sekati, arapak da to jim gozrtni uradoiki, kar so potrebovali, odkazavali. Da je to resnicno, potrjuje cesarsko pismo od 25. marcija 1733 L, katerega od vodstva financno-nii' nistersktga arhiva dne 14. junija 1. 1871 poverjeui odpis hrani prvo podpisani iuterpelaut. — Te pravice so uiivall omenjent prebivalci do okoli 1. 1812. Oozdna oblastnija je pa zaCela od tiste dobe naprej te pravice pulagoma kratiti in v teku tekocega stoletja jih je popolooma odteguila, da so omenjeiii prebivalci dan danes prisiljc.ii, vsa diva, ves tes bodi za kurjavo, bodi za stavbo alt za druge kmetijske po-trebe po cedalje vi§i cent kupovati. PriSIi so zalibog use tako dalefi, da morajo — izvzemsi obeiuarje iz Lokvi in pod Cavnom in Vertovina, Kamnja, Skrilj in St. Tomaza, za vsako breme suhljadi, ki si je sann naberd, po 10 do 12 kr. placevati. Kar je pa najhujSe in na kar se visoka vlada s tern opozoruje, je to, da je gozdni mad v tekocem letu objavil ukaz, ki se tudi uze izpohuije, po kate-rera smejo oroenjeni prebivalci samo o dolocenih dneh trikiat v tednu — torek, sredo in v pctek — z vo-zom v gozd po drva prihajati; enako so tudi onim, kateri drva iz gozda nosijo, odloceni v ta nameu samo trije dnevi na teden. Vse to pa hudo tlaci kmctijstvo; kajti, koliko-krar je abogi posestnik, zaradi silne draginje drvi v erarskem gozdu prisiljen posekati svoje malo drviSce, bodi ker ga zima k temu pritiska, bodi ker potrebuje lesn k svojim trtam ali za druge nenbhodne potr«be; — po tern, se ve da, ostane brez stelje in dosledno tudi brez gnoja. NaSa dezela je v prvi vrsti kmetijska; podca-venski prebivalci se pa posebno pecajo z vinorejo in potrebujejo v ta namen temvefc lesu k svojim trtam, ker so njihovi vinogradi razpostavljeni silni burji. Toda ker imajo le prav malo svojih drvi§L, in ker so posestniki vsled zaporcduih slabih letin silno obubo-zali, ne morejo kupovati potrebnih kolcev in rakelj v drzavnem gozdu in vsled tega je mnogo Vinogradov slabo obdelovanib, ne da bi jih posestniki ne hoteli prav oskrbovati, ampak ker jih ne morejo. ker jim dizavna uprava les leto za letom bolj draft in jim s tern odteza izdatno in neizogtbno potrebuo pomoc za obdelovanje. Pri tem pa v gozdu vse krizem lezi in gnjije, da se ttoveku miio stori, ko vidi in preudarja, kako slabo se vjema ta neporabijena obilnost z Ijud-sko silno potrebo. Kar se pa tice dolocenih dni za pobiranje in odkazovanje drvi — moramo op ziti, da se s tem po-sestnikom in revnemu prebivalstvu velika Skoda gorii. Evo slucaj: Posestnik, kmet nema drvi za kurjavo, tore; mora po nje v gozd, Danes jenedelja, jutri pon-deljek, rad bi §el po drva, pa ne smc, gozd je te dui prepovedan; torej si misli, v pondeljek bomo kosili seno in v torek pojdemo v gozd. On stori tudi tako, ker ne more drugace. A v tem nastane dezevno vre-me in seno segnjije na travniku. Enakih in podobiih sluCajev na manjka in vsi so v veliko skodo posest-nikom. Zelo\ katero je gozdno oskrbnistvo s podraze-Djem lesu gorisko gradiski deceit prizadelo, bode pa se le po tem prav oeltuo, in je bode nase posestvo prav v zivo obcutilo, ko bode preuravnava zemijiSc-nega davka dognana; kajti cenik gozdnega mada za vsakorSni les je na goriSkem trgu merodajen; od tod pa prihaja, da je c. k. dezelaa komisija za preurav-navo zemljisSnega davka cist prinos tako povzdignila, dapresega tarifa Sistega prinosa zadnjega reda gozda v II. goriSkem cenilnem okraji za 80 ndveev tarifo I. razreda v mejofiem okraji kranjske deiele. Pri vsej tej draginji pa, katera uze zdaj ze!6 neugodno upijtva na nase kmetijstvo in mu bode se svojimi nasledkt skoro da pogubljiva, — je znano, da so stroski sedanje uprave, katera ni tako postrezijiva, kakor nekdanja, skoro tako veliki, da jib dohodki, katere daje trnovski gozd, komaj dosezajo. In kaj bi ne? Saj se je Stevilo gozdnih oskrbnikov, pomoLnega osebja in cuvajev tako naraslo, da bo imel kmalo vsak hribCek in vsaka doliuica v goz«ln svojega vaiuha. Istina je, da je povrJje gozda uze dolgo let isto — toda na prostoru, katerega je varoval irred leti en cu-vaj, — so oameSfeni zdaj po Stirje. Glede na vse to, oprostujemo se podpisani po-dati po zborovem predsedniStvu — slededo inierpela-cijo gospodu vladnemu zastopniku: 1. Ali ne spoznava vlada za pravicuo in potrebno, da se cene lesu, kolikor ga potrebujojo mejaiji trnov-skega gozda za svoje hise in kmetije, kolikor niogoce znizajo? in ali ne mtsli v trm oziru vstreei zelji in potiebi dotienega prebival-tva ? 2. Ali ne zapaznje visoka vlada v dolofevanji treh dni na teden, v katerih se lahko drva dobivajo v tr-novskem gozdu, veliko nadlezno^t in Skodo za v.-ie ono prebivalstvo na5e dezVIe, kattro mora za svoje neob-hodne potrebt* v erarski gozd po drva hodtti, in ali ne misli 8 preklicom dotiihte naredbe gozdne direktije takim nadleznostim in Skodam v okom priti? Faganel 1. r, Povie 1. r. MahorciC* i. r, Kovatic 1. r. Dr. Abram 1. r. Dr. Toukli 1. r. Goriup 1. r. Pa-gliaruzzi I. r. __ammmmmmmmmmm Razne vesti. NaS de^elni zbor je pretek. soboto ob 8. uri zveiier sklenil svojo letoSnjo j-estjo. V zadnjih dv 6 swklenic x navodom za raboodpwktio stanc i'> frank, alt 20 mark. Uspeb je garantiran. — V izvattwdnih aluoajih naj so jt»m|j« dvojna doza. Narofila in ponudbo naj ho poiiluvjoi glarnfj lalogi C. F. KIRCH Si ER, Berlin, SW. Jerusalemerstrasse X. 9. Yazuo oznanilo. S pomocjo slavnoznanega prahu Iwells zamore si vsakdo v nekaterih minutih, in ne da bi se motil z umetno zlozenimi stroji, | napravljati PIVOf odlicno po svojem okusu in po zdravstvenih lastnostih in nifi niie od onih piv, ki se narejajo v C?aveni, na Dunaji, na Bavarskem, in siccr prav po ceni, kajti liter stane, ce se vsi stroski vracunijo, samo 14 centezimov. Navadua cena zaboja za 125 litrov 6 gld. . n 60 „ 3 . • » 30 . 2 . (Prosto poStnine v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakem zaboju je prav razumljiv poduk, kako se ima ravnati, kar je tako lahko, da se ni mogoce zmotiti. Narofuje se pri G. Perino in Coggiola (Italia). Jidivaklj ft tfgQYonii wilmk; AiNXUiN ^AiiAJAJNA. — Tiskw; M^UUJSU v (ionci,