GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 26. avgusta ms LETO V., ŠTEV. 65 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročita o delu tržnega inšpektorata v letu 1957 Nadaljevanje POTROŠNIŠKI KREDITI 1'rgovsku podjetju v glavnem Svilno vodijo evidenco o izdanih Potrošniških kreditih. Odkrite nepravilnosti so predvsem v tem, da ^Plačujejo trgovine V“ri rane teke 1 gotovini. Poslovalnica 1EKS111., Kočevje je izplačala barirani ček za fO-ttOl) din, poslovalnica podjetja ‘‘Rana zu 100.000 din namesto bla-zn katerega je bil noprosen ‘redit. Poseben primer neodgovornega in , vestnega kreditiranja je nadalje Ugotovljen v KZ PODLIPA. ObLO Jrhnika. Knjigovodkinja v tej zn-’"rUgi opravlja istočasno tudi bla-Pjhiške posle, kar je po svoje izkoristila s tem, da je posojala denar asebnim obrtnikom v večjih zne-„ Skupno izposojeni denar od i.ani te zadruge znaša eca 600.000 lnt»rjcv. POSLOVANJE AGENCIJ IN PREDSTAVNIŠTEV Na območju mesta I-jubljane jc (.trgovskih agencij. V letu 1957 so j|''o preglodane 3 agencije in to: t i.n<:ijn Slovenija, Agencija Voj-jOuina — Predstavništvo Ljubljana v Zadružna agencija Vojvodina, i;"v' Sad — Predstavništvo Ljub-‘Jana. y P"slovanje agencij je formalno iIt,sMadu s pozitivnimi predpisi; f,v; !Pajo pogodbe in vodijo jiravilno (!j. (*Rnco. Ugotavljamo pa, da agen-\e v mnogih primerih posredujc-, "^zakonite posle in verižništvo z i()'!Vorom. da odgovornost za take hj| nosijo stranke. Ugotovljen je du' ll1*' primer posredovanju pro-tiicjR kele moke sindikalnim podruž-*V “'n. Po posredovanju Vojvodin-i|v" Agencije Novi Sad, Prcdstnvni-Ljubljana, je bilo sindikalnim t>Cx*nicam dobavljeno 110 ton jil.ri|R"e moke po nabavni ceni 38 to,,7« kilogram, fcco ruzkladalna Moka je bila dobavljena t»h,it(*njim sindikalnim podružni-CSVJovnrni PESNILK A. Medvode; t)?J. Goričane; SORI. Mod-TESAR-ju, Ljubljana: E CZ, "”l Centrali za Sloveni-ann itd. S takim načinom Hln ‘OZ1. Goričane; SORI, Mo tja • -RTRANS. Ljubljana. Pod-Sjc tlnnjo vsklajcno svoje poslo-Xfi z ri‘gistracijo, razen za pre-Ngi’ Moritve, ki jih posredujejo 01 Podjetjem iste stroke v vlo- gi posrednika oziroma agencije, proti določeni proviziji, katera se določa sporazumno s pogodbenimi strankami. 'Pako je podjetje Gl.OBUS-ŠPF.D1CIJ A odstopilo izvrševanje trgovskih uslug drugim tovrstnim podjetjem in si je pri tem zaračunalo 2 do 5°/o provizijo od vrednosti opravljenega prevoza. Razumljivo jc, da pri takem posredništvu podjetje ne trpi nikuke izgube, tem-manj, ker pogodbena stranka, prevzame ves nadaljnji riziko. V takih primerih nustopa to podjetje kot nepotrebni vmesni člen, katerega posredovanje vpliva na zvišanje cen uslužnostnih storitev. Za tako posredovanje prevozov je to podjetje v L polletju 1957 prejelo 1,523.920 dinarjev. Podjetje GLOBUS-ŠPE.DICIJ A razpolaga z 10.500 m2 skladiščnih prostorov, ki jih v pretežnem delti oddaja v najem drugim podjetjem, ki se pogodbeno vežejo plačati najemnino, ki znaša od 200 do 300 din z m*. Iz registracije slcei ni razvidno, da bi bilo podjetje pooblaščeno skladiščne prostore dajati v najem, ugotovljeno pa je. da to donaša podjetju izdatne dohodke, ki znašajo n. pr. za leto 1956 18,590.000 din. Podjetje CLOBUS-SPEDICIJA sklepa za transportne usluge v notranjem prometu skoraj izključno osebne in telefonske pogovore s svojimi komitenti ter sta bili v času pn-gledu v veljavi le dve pismeni pogodbi. POTROŠNIŠKI SVETI IN NJIHOVA VLOGA Na območju OLO Ljubljana jc bilo izvoljenih 147 potrošniških svetov. Ce primerjamo to število s številom poslovnih enot, ki opravljajo blagovni promet samo s prehrambenimi artikli, ugotovimo, da veliko število podjetij oziroma poslovnih enot nima potrošniških svetov. Delo potrošniških svetov ni kdo ve knj vidno. Določila oziroma pravice. ki jih določa uredba o trgovanju potrošniških svetov so dokaj okvirim. Tudi sicer ni med člani potrošniških svetov zadostnega zanimanju za izvrševanje družbene kontrole. Vzroki so tudi v premajhni politični predpripravljenosti, tako za delo kot za samo volitve potrošniških svetov, ker sc jili največkrat udeleži tako majhno število potrošnikov, da se morajo* volitve tudi po večkrat ponoviti. B. POSLOVANJE KMETI IŠKIH ZADRUG IN POSLOVNIH ZVEZ Na našem področju obstoja trenutno 140 kmetijskih zadrug in ena kmetijsko obdelovalna zadruga. Poleg tega pa je še 5 gospodarskih po- slovnih zvez in sicer 2 v Ljubljani, 1 v Kočevju, 1 na Rakeku in 1 v Kamniku. Ob koncu leta so imele KZ še 270 drugih dejavnosti in sicer: 117 trgovin, 8 kovačnic, 2 kro-jačniei, 3 pekarne, 3 čevljarne, 23 mesarij, 6 destilacij eteričnih olj, 2 delavnici raznih ročajev, 1 ključuv. delavnico, t opekarno, 3 kino-odse-ke, 5 žag, 8 mizarskih delavnic, 4 gradbene odseke, 3 kolarske delavnice, 10 gostiln, 5 mlekarn, 1 elek-tro-delavnico, 4 mline in 1 brivnico. Proti koncu leta 1957 so začele KZ opuščati izvenkmetijske dejavnosti oziroma odstopati tovrstne obrate področnim ljudskim odborom. Kako se uporablja odlok o posebnih pogojih, po katerih lahko gospodarske organizacije kupujejo kmetijske pridelke neposredno od individualnih proizvajalcev. Celotni odkup kmetijskih pridelkov gre skoraj izključno preko kmetijskih zadrug, samo s to razliko, da v nekaterih primerih izvrši odkup v resnici podjetje, zadruga pa si zaračuna svoj zaslužek na podlagi administrativne pravice, čeprav se dejansko odkup izvrši potom zastopnikov gospodarskih organizacij. Zadruge predvsem težijo k odkupu blaga, ki ustvarja sorazmerno veliko razliko v ceni. Konjunkturne artikle odkupujejo predvsem močnejše zadruge izven območja, kjer prebivajo člani zadruge prav tako s ciljem trgovskega zaslužka. Skratka, med zadrugami prevladuje še vedno mnenje, da imajo pravico na maržo za vso živino in kmetijske pridelke, ki so prodaja iz njihovega področja, ne glede na kakšen način se prodaja. Kot je že rečeno organizacija odkupu preko KZ še vedno ni popolna. Eden od razlogov za tako stanje je tudi v tem, da nekatere zadruge niso zadosti zainteresirane pri odkupu kmetijskih pridelkov. Zadruge sc orientirajo v večji meri k odkupu gozdnih in lesnih sorti-mentov, kjer je razlika v ceni v primerjavi s kmetijskimi pridelki nesorazmerno velika. Ustvarjena razlika v ceni n. pr. pri deskah in plohih znaša 1000 din pa tudi do 8000 din jiri ni3, pri drogovih za elektriko in PTT tehnični les jm-znaša razlika v ceni od 2, pa tudi do 5000 din pri m3. Zato je za tovrstne sortimente med zadrugami neverjetno mnogo zanimanja. Končno je še omeniti dejstvo, da zadruge še vedno niso pristopile k odkupu blaga j>o kvaliteti, kar negativno vjdiva tako na proizvajalca kot na prodajo v trgovini. Izjema je le pri mleku, kar pa je predvsem zasluga kupca t. j. LJUBLJANSKIH MLEKARN, ki zahteva, da se mleko odkupuje po tolšči in čistoči ter pri odkupu kož, ki se vrši pod nadzorstvom podjetja KOTEKS, Ljubljana. Pod jetje namreč zahteva, da se vrši odkup po predpisih JUS-a. V tej zvezi je odkupno podjetje tudi določilo ceno zn vse vrste odkupnih artiklov. KOTEKS je priznaval zadrugam maržo v obliki dobropisa, ki znaša pri govejih kožah 11 din zn kg, pri telečjih 14 din za kg, pri svinjskih 20 din za kg itd. Skoraj vse zadruge v našem okraju pristopajo k odkupu večjih količin kmetijskih pridelkov šele takrat, ko imajo plasma artiklov že zagotovljen. (V letu 1958 so bili izdani podrobnejši predpisi, ki urejajo delokrog in pravice kmetijskih zadrug ter promet s kmetijskimi proizvodi.) ODKUP KOŽE IN VOLNE Promet s kožami in volno jc pod posebnim režimom tako v ppgledu organizacije prometa kakor tudi v pogledu določevanja cen. industrijska podjetja se vsled deficitarnosti poslužujejo pri nnbetvi surovih kož nedovoljenih metod in s tem ustvarjajo še večji nered na tr/išču. Vsled omenjenih razlogov je tržna inšpekcija po navodilu Zveznega tržnega; inšpektorata organizirala kontrolo nad prometom s kožami. Po odredbi o pogojih, pod katerimi se lahko kupuje in prodaja surova koža in volna je bilo predvideno, da so se VABILO na 2. sejo zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana Na podlagi 74. in 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena statuta okraja Ljubljana SKLICUJEM 2. sejo zbora proizvajalcev, ki bo v petek, dne 29 avgusta 1958 ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani, Predlagam naslednji * dnevni red 1. Razprava o poročilu o stanju oskrbe okraja Ljubljana z električno energijo in o predlogih za njeno izboljšanje. 2. Razno. Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. _ . Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba 16/1 (tclef°n 21-93V)- Nadomcstujc predsednika OLO podpredsednik Inž. Ivo Klemenčič 1. r. Smela z nakupom surove kože od proizvajalcev ukvarjati le trgovska podjetja, ki dobijo za io posebno dovoljenje od Republiškega sekretariata za blagovni promet in kmetijske zadruge na področju občine, kjer ima zadruga svoj sedež. S to odredbo se je hotelo omejiti število odkupnih organizacij ter preprečiti tekmovanje odkupnih organizacij in dvig cen. Na področju okraju oziroma celo na področju celotne republike Slovenije ima pra vico odkupa ko/, le trgovsko podjetje KOTEKS in kmetijske zadruge. Od neposrednih proizvajalcev — kmetovalcev ki koljejo na svojem domu prašiče; in podobno živino, odkupujejo surove kože kmetijske zadruge. Posamezne zadruge odkupujejo kakor ostale kmetijske pridelke tudi surove kože od kmeiovaleejr s področja, kjer prebivajo Člani zadruge. Odkup kož se vrši strokovno v skladu s klasifikacijo, oziroma s predpisi JUS. Trgovsko podjetje KOTEKS je organiziralo strokovni seminar za vse uslužbence oziroma zbiralce kož pri kmetijskih zadrugah. Seminar je bil uspešen in se kože pravilno klasificirajo, plačujejo, konzervirajo. Prevzemali i KO-TEKS-n ne prevzamejo od kmetijskih zadrug kože »počez« na podlagi odkupnih kuponov, pač pa prevzamejo pravilno in pregledajo ter ocenijo vsako kožo posebej Z odredbo je predvideno, da KZ lahko odkupujejo surove kože samo po individualnih proizvajalcih, ne pa tudi od raznih gospodarskih organizacij (klavnice, gostišča in pod.). Na področju okraja so večje klavnice le v večjih potrošniških središčih. od katerih odkupuje surove kože KOTEKS. V nekaterih manjših krajih, kjer ni pogojev zn ustanovitev odkupne postaje KOTEKS-o. pa odkupujejo surove kože od manjših klavnic in gostišč kmetijske zadruge. Smatramo, da v takih primerih kmetijske zadruge lahko odkupujejo surove kože od gospodarskih organizacij. ker bi sicer kože propadle ali bi bil transport predrag. KZ plačujejo surove kože po enotnem ceniku ki ga sestavi in spremeni KOTEKS. Cene za posamezne vrste kož. za katere so cene določene, niso prekoračene. Trgovsko podjetje KOTEKS ima na področju okraja postajo, ki odkupuje surove kože v glavnem od mesarskih podjetij, kmetijskih zadrug in privatnikov. Evidenca o odkupu surovih kož. od privatnikov in ostalih gospodarskih organizacij je dobra. S kontrolo oziroma primerjavo sortimenta in teže med prejemom in oddajo govejih kož pri kon-signaeiji od 18/7-57 za Tovarno usnja Šoštanj je ugotovljena pri skupni teži 757 kg govejih kož. razlika 5 kg — v asortimentu ni bilo razlik. Primerjava je bila nadzirana med dejansko skupno težo — po klasični prejemni knjigi in odkupno težo navedeno v konsignaciji. Izvršena je bila tudi kontrola v skladišču surovih kož in ugotovljeno, da se podjetje zadovoljivo pridržuje pri prevzemanju kož določil JUS. V enem primeru, ko se je primerjalo teža pri nabavi govejih surovih kož. k! je zrfnšnl 634 kg in po konzerviranju je znašal kalo 60 kilogramov ali 9.46‘A. To kalo jo manjši od povprečnega kola. ki je predviden po JUS (12 */o). Manjše razlike so bile ugotovljene pri klosi-ronju in pri vrstah kože. Pri skupni nabavi 258 ke govejih kož je vsled nepravilne1 klasifikacije in vrste ugotovljena škoda v znesku 1500 din ali 1.015•/» od prometa, pri konjskih PRIJAVE KOZ NA AVKC1JSKEM MESTU Z odlokom o nakupil in prodaji surove kože in volne na avkcijskem mestu je predvideno, da se lahko surova koža prodaja izključno na avkciji. S prodajo in nakupom na avkciji se hoče doseči tudi enakomerno izkoriščanje kapacitete vseh industrijskih podjetij. Po informacijah drugih inšpekcij so še vedno pojavi, da se vrši prodaja tudi mimo avkeijskega mesta, bodisi direktno industrijskim nli trgovskim podjetjem po višjih eennh ali pa. da se izdobnvliajo posameznim koristnikom večje količine surovih kož. kakor so bile zaključene na avkcijskem mestu. Pri pregledu trgovskega podjetja KOTEKS je bilo ugotovljeno, da se vrši prodaja redno preko nvkeij-skegn mesta. Podjetje pravočasno prijavi nvkcijskemu mestu količino in sortimont razpoložljivega blaga. Iz izdanih faktur in zaključnic je bilo ugotovljeno, da podjetje posluje pravilno in da ni primera neizpolnjenih pogodbenih obveznosti, sklenjenih nn avkcijskem mestu V nekaterih-primerili so dobavili kože posameznim tovarnam pred sklepanjem pogodb na nvkri iškem mestu, kur je bilo kasneje vsklajcno s pogodbami. NAKUP SUROVIM KOZ ZA PROIZVODNA PODJETJA PrcHodi sn bili izvršeni v IN-DUSTRIH USNIA. Vrhnika. TOVARNI USNIA. Kamnik in TOVARNI USNJA. Šmartno pri I.iliji. Uri vseh omenjenih podietjih je bilo ugotovljeno večje ali manjše odstopanje od določil JUS pri prevzemanju oziroma pri nakupu blaga. Vsn navedena podjetja kupujejo surove kože vseh vrst (razen divjačine) preko avkeijskega mesta po predpisanih eennh za artikle, za katere je ta cenn določena in sicer od raznih specializiranih podjetij s področja FLRJ. Predvsem je treba poudariti, da je prevzem kož po kvaliteti (JUS) in količini le boljši kakor preteklo leto. Razlike pri sortinn-ntih praviloma ni moč povsem odpraviti, ker kožah pa 70 din, kar pomeni, da je podjetje vsled nepravilnega prevzemanja prej omenjenih prekon-trolirnnih kož izplačalo preveč 1570 dinarjev. Take razlike so povsem objektivne. Kontrola prevzema surovih kož po sortimentih je pokazala, da je kvaliteta zadovoljiva. Strokovnjaki, ki jih inšpekcija uporablja pri kontroli kvalitete surovih kož so ocenili, tla ni večjih poškodb zaradi nepravilnega odbiranja. Podjetje KOTEKS je v tem pogledu izdalo že več propagandne literature, ki opozarja kmctqvalce in ostale zainteresirane gosp. organizacije, kako je treba pravilno odbirat! surovo kožo, da ostane vrednost usnja čimvečja. To akcijo je izvajalo v sodelovanju z veterinarsko inšpekcijo ter s podporo industrije usnja in v sodelovanju s sekcijo pri Trgovinski zbornici za LRS. se prevzem surovih kož po sorti- V taki situaciji pomanjkanja meutu vrši z oceno prevzemala!, deficitarnosti surovin, podjetja nis® Eden najslabših primerov prevzema bila v stanju zaostrili vprašanj6 po sortimenta preverjen po pre- prevzemanja kož po JUS, posebne vzemnih blokih in fukturah je bil naslednji: TOVARNA USNJA, Kamnik: Kvnlitcta Po prevzemnim na terenu prod. V podjetju Podjetje stremi tudi za izpopolnitev strokovnih kadrov in je organiziralo strokovne izpite za prevze-malce in kožarje. Magucini, v katerih se vrši prevzem in konzerviranje kože povsem ne zadovoljujejo določilom JUS. Na splošno ugotavljamo, da skladiščni prostori ne zadovoljujejo kapaciteti poslovanja, kar ima seveda za posledico nepravilno manipuliranje s kožo. I. II. III. IV. 2.255 kom 758 " 94 ” 57 " 1.965 kom 959 ” 142 " 78 " 3.144 kom 3.144 kom Analiza klasifikacije pri prevze- mu za 20 primerov prevzema kož v letu 1957: Kvaliteta Klasifikacija Klasifikacija prodajalcu kupca i. 60.7 »A 56.3 »A H. 30.9 »A 29.2 "/o III. 6.2 °A 7.9 «A IV. 1.4 »A 4.5 •/« V. 0.5 »A 1.1 o/o brez vrednosti 0.2“/o 0.2 »A merjasci 0.1 6/o 0.8 «A še iz razloga, ker je bila kapacitet* Tovarne usnja izkoriščena že tedaj od 60 do 65%. V letu 1957 po uvedbi avkcijske prodaje in ostrejš' kontroli so se razmere v tem P®" gleda v industrijskih podjetjih n® našem področju bistveno izpran®" nile. Podjetju so dosledneje rekla; mirala nepravilne izdobave, bolh*1 zaradi teže ali sortimenta in vret® INDUSTRIJA USNJA, Vrhnika je' I. polletju vložila 59 reklamacij, ®' katerih je bilo 50 uspešno rešeni® Podobno kakor INDUSTRIJA U®| NJA. Vrhnika so poslovala tudi ost®' la industrijska nodictiu na naše®1 področju. V TOVARNI USNJA Šmartno pri Litiji poteka prevzi’®1 prav tako v skladu s predpisi JI'®’ Ob priliki pregleda ie bilo ugotid' Ijeno, da je od 500 pregledan111 suhih ovčjih kož, ena slabše k volit®' te. Nepravilna klasifikacija potne111 v bistvu podražitev surovine, ker e® zn Inke artikle določene rene in k®1 je to blago deficitarno. Nepravi!®11 *=“» kz -*'1 vzemom so najpogosteje tedaj, kadar industrijsko podjetje izvrši prc- Dusiravno ugotavljamo z ncp®' vzem v lastnem skladišču. Uvaja sc srninimi pregled! v skladiščili trg®), praksa, da zastopniki — prevzemal- škili In industrijskih podjetij, da J( ei šču klasifikacija surovine boljša kak®1 preteklem letu, še vedno obstnjnT prevzamejo surove kože v sklndi- ovd prodajalca in da se na podlagi . K. ............— .............. _. teh podatkov sestavi prodajna fak- dokazi, da se v prometu s kož®®, tura. V letu 1956 je bil zelo pogost vršijo odstopanja od določil JU, pojav, iln industrijska podjetja zn Poleg subjektivnih faktorjev, ki v izdelavo usnja niso reklamirala do- vplivali na omenjene pomanjkljivo®' bave, ki niso odgovarjale pogodbe- (ki so v bistvu odstopanja od dol»$J nemu sortimenta in količini. Bili so nlli prodajnih cen) so imeli doloi® celo primeri, dn podjetja niso reklamirala dobave, četudi je manjkalo preko 10 kož. Taka praksa je veljala vsled tega. ker trgovska pod- vpliv tudi ekonomski faktorji, p®1. vsem pn prenizko določena prod®) nn cena za surove kože v priti'®: javi s cenami mesu in drugimi *: jetin niso izpolnjevala nli pa zelo vinskimi proizvodi. Določena p1*! - ' - • - n . v....... daj mi cena zn kože se namreč ® ovirala nadaljnje pogodbene obvez nosti, če je podjetje vztrajalo na točnosti izdobave. Po izjavi pred- menjnln že od leta 1945 dalje, so še na splošno deficitarni, katerih večkrat primanjkuje tudi v Potrošniških centrih. GOSPODARSKE POSLOVNE ZVEZE Na območju okraja Ljubljana Posluje 5 gospodarskih poslovnih zvez in to: Gospodarska poslovna Zveza Ljubljana, Gozdarska poslovna zveza Ljubljana, Gozdarska ponovna zveza Rakek, Gozdarska pojavna zveza Kamnik in Gospodarja poslovna zveza Kočevje. Poslovne zveze so ustanovljene 1 nalogo, da preko poslovnih razmerij s kmetijskimi zadrugami skrbijo za pospeševanje in sociali-jtično preusmeritev kmetijstva. (V ‘etu 1958 so bili izdani predpisi, ki ‘'opuščajo poslovnim zvezam lo or-Sunizacijske posle.) Iz pregleda Gospodarske poslovne zveze v Ljubljani so bile ugo-tovljene močne trgovske tendence. Gospodarska poslovna zveza po ‘očki 5. 62. člena Uredbe o kmetijskih zadrugah bi lahko prodajala kmetijske ali druge proizvode, ki j™ je zveza prevzela oz. kupila od ter |irodala predelane ali dodane- kmetijske ali druge proizvode. Na podlagi navedenega so mhko GP7. odkupovale kmetijske "li druge proizvode v cilju nadalj-nJe prodaje samo od področnih *ndrug. V nasprotju z navedenimi pred-je GPZ v Ljubljani, trgovski hiši ?!>iat, odkupoval les od drugih kmetijskih zadrug izven območja ' G V času od I. januarja do 50. ,vKusta 1957 je odkupil od KZ St. 'Oyrp.no, Knrlovica, Dobrnič. Mirnu Poč, Velike Lašče in od GPZ Ko-„’>vje raznega lesa v skupni vredni 8.597.947 din. t)( ^ II. polletju 1957 sta bili usta-h ytjeni za promet z lesom na l. dročju okraja še GPZ Rakek in | ilmnik. Od tedaj dalje se je GPZ Jobljana havila izključno s transi JI0 trgovino z lesom. t. j. s po-r ‘btištvom med zadrugo in kupci. V/'M>odnrskn poslovna zveza ni pre-jj' '"nln lesa, temveč je dajala le dj,Policije zn odpremo lesa in ni dJ Pregledala, če les odgovarja L, "obnm nabavno prodajne pogodbi 0z- določbam JUS. Reklamacije, t>5s° jih pošiljali kupci GPZ. so jvnle zadruge. hi],/ Posameznih konsignacij je »l^,. razvidno, da se je pod oznako 1<>S< prodajala tudi nor-Vjn 1,1 jelova in smrekova lilodo-lipt,i .' rg. GPZ je pod oznako >grad-»fi„. 'I>s< smreke in jelke pri * — j trgovini posredoval tran-proda jo i' ka]:i'. Januarja do 51. julija 1957 v h. * Ifli "t «r>rt Ar-Z. ...S . I»rn,i m' 5,122.056 m* po povprečni ceni 15 650 din. ‘‘sti 69.940.595 din. •'■“tu j, 'liivj-C°nn jelove Mj Ln° od v skupni Pri tem V,,/:" 6r ' n 1,1 je prekoračena maksiini-in smrekove hlo-v • 5450 do 5150 din nri m’ "kupni vrednosti en. 20 mili- r^«rjev. Kr°glega lesa iglavcev je pre- povedano tesati trame, razen v krajih, ki so zelo oddaljeni od komunikacij in žag, za kur pa mora izdati pristojna uprava za gozdarstvo posebno dovoljenje o izvrševanju zakona o omejitvi in predelavi lesa iglavcev. Kljub navedenim ukrepom je bilo preko GPZ v Ljubljani pod tranzitno trgovino nabavljeno in prodano po posameznih kmetijskih zadrugah skupno 450.998 kub. metrov tesanih tramov po nabavni ceni 20.000 din, prodajna cena pu je znašala 21.000 din za m1, v skupni vrednosti 9,040.725 din. Za rezan jelov in smrekov les nekaterih sortimentov so določene najvišje prodajne cene z Odlokom o naj višjih prodajnih cenah za nekatere proizvode. Ugotovljeni so bili tudi tovrstni prestopki, kot n. pr. KZ Domžale je preko trg. obrata GPZ prodala 399 in’ jelovih, smrekovih in borovih desk po nabavni ceni 26.500 do 59.000 din za m 7 Trg. obrat GPZ je od 1. januarja do 51. julija 1957 dosegel pri tranzitni trgovini z lesom promet, ki znaša v skupni vrednosti 545,665.559 din ali okoli 90%; z neposredno prodajo pa promet v skupnem znesku 8*).589.400 din ali okoli 10%. Kot pri lesu, tako je bilo tudi pri prometu s kmetijskim pridelki ugotovljeno, da se poslovanje ni opravljalo v skladu z določili 57. in 62. člena Uredbe o kmetijskih zadrugah, ker je trg. obrat odkupoval kmetijske pridelke za nadaljnjo prodajo od kmetijskih zadrug izven svojega območja, ki niso članice GPZ. Odkupljeni proizvodi izven območja pa tudi niso bili nabavljeni z namenom za potrebe (predelave, dodelave) včlanjenih zadrug ali za potrebe zveze, temveč so bili prodani raznim drugim kupcem. Od 1. januarja do 50. avgusta 1057 ie trg. obrat odkupil od drugih KZ izven območja raznih kmetijskih pridelkov kot fižol, maslo, krompir, jajca, gobe, jabolka itd. v skupni vrednosti 25.180.454 din. Odkun ie bil izvršen pri naslednjih KZ- Ročna, št. Lovrene Goril ii Grad. Kostanjevica n« Krki. Kokarje. Rečica, Raka. Nova Štifta. Šmartno ob Dreti, Črnomcli Črešnjevec. Dragatuš, Gradac. Slov. Konjice. Metlika. Koper. Turjak. Krško, Sela-Šumberk. Sv. Gregor. Studenec pri Sevnici in od kmetijskih posestev Loče pri Po-liannli. zadružno nodietje »Posnvic«, Krško in »Varaždinka«. Novi Sad. GPZ trg. obrat se ie bavil tudi z nabavo in prodajo kmeti iških oro-izvodov in ostalega reprodukcijskega materiala, ki ut Lil namen len zn n porabo članic GPZ Tako je trg. obrnt znklmčil pogodbe zn nabavo melasi rilskih sliv z raznimi zadrugami v RrLiij v skunni tezi 461 ton. Od te količine ie bilo le 60 ton dobavljeno zndrivam čl a n len m. ostale količine nn so bile prodane raznim predelovalnim *msn or<«nnizaciinm. kot n. pr. »Z.lvila«. T iiiLlinnn. 50 ‘on. Alkoholna indnstrRn »TVfovia- Ptuj. 200 ton. Destilneliz nlkoholnih Pl-jnč Mirna nn DnlcnIškem 70 ton in »Fructal«, Ajdovščina. 50 ton. Moniko nri industrijskih slivah v višini 475 91R din ie nastal vsled tem ker ie trgovski obrat sklenil s KZ v Srbi ii kupoprodajne ponudbe o dobavi 461 ton industrijskih sliv. Te zadruge pogodbene količine niso iznolnile in ie bil obrnt orisi! j,,n sklenali dobavne pogodbe z drugimi nodietii m viši ih cenah da ie izpolnil pogodbene obveze -lo industrijskih nr-t-lo-nlnih nodietij. s katerimi ie sklenil prodorne po-n.nihe. ker «o lo-tn v primeru ne-dpLavo zagrozila. Od Kresniške iniListrii- n ona Kresnice je posredovala GPZ pro- dajo 5 vagonov apna za trg. podjetje »Planinari, Prijedor. Od »Ce-meutarne« Trbovlje je bilo dobavljeno trg. podjetju »Tabor«, Grosuplje, 75 ton cementa s posredovanjem trgovskega obrata. Dalje je trg. obrat kupil 40 ton slame od trg. podjetja »Smcdcrevku«, Smederevo, od Poslovnega saveza Virovitica in Stočarskega suvc/.u Virovi-tiea ter isto količino prodal raznim podjetjem in vojnim poštam. Vsa ta prodaja se je opravila i. namenom, da trg. obrat doseže čim-"večjr komercialni uspeh, ne glede na to, da je bil s teni prekoračen predmet poslovanja oz. do so se kršili predpisi. Trgovski obrat je v letu 1957 odkupil tildi. ca. 21 ton suhih gob v glavnem izven območja zadrug članic. Gobe so bile odkupljene brez predhodnih zagotovil plasma-nov in je vsled tega nastal zastoj pri prodaji. Pri pregledu se je ugotovilo, da ima obrat na zalogi še en. 16 ton gob in »je bil vsled tega odvzet vzorec ter dati v analizo CI1Z v Ljubljani. Analiza je pokazala, da vzorec ni primeren za prodajo, zalo je bila izdana odločba o prepovedi prodaje, dokler blago ne doseže predpisane kvalitete. D. GOSTINSTVO IN TURIZEM V okraju Ljubljana posluje 628 gostinskih podjetij in njihovih obratov družbenega, zadružnega in privatnega sektorja. V letu 1957 je bilo pregledanih 610 gostinskih obratov ali 98.25%. Večina od teh pregledov ni bila kontrolnega značaja, temveč so bili to komisijski ogledi glede minimalne ureditve in opreme. Sami kontrolni pregledi pa so se nanašali na odvzemanje- vzorcev vina. urejenost materialne evidence, izdelavo kalkulacij in ostalega blagovnega in finančnega poslovanja. Gostinska podjetja in njihovi obrati imajo materialno evidenco različno urejeno. Evidenca v večjih gostinskih obratih je še dokaj dobro urejena, dočim jo stanje v manjših gostiščih zelo pomanjkljivo. Manjši gostinski obrati oz. samostojna gostišča so opustila vodenje osnovne materialne evidence. Ti gostinski obrati ne sestavljajo rednih kalkulacij in so opustili najosnovnejšo evidenco o porabi prehrambenih artiklov. Izdajanje alkoholnih pijač vršijo brez dobavnic; dnevni izkupički pa se knjižijo na podlagi izkazanih iztržkov od strani prodajnega oseb in brez potrebne dokumentacije. Prodajno osebje v posameznih gostinskih obratih prejema tudi gotove zneske akontacije in to v višini do 20.000 din. katere služijo za tkzv. »interne obračane« S takim načinom poslovanja ie onemogočena vsaka prava kontrola od strani kontrolnih organov, knkor tudi od strani lastnega kolektiva. Delavci in uslužbenci v teh podjetjih le delno krijejo prispevke zn prejeto hrano in se mnogokrat hranijo brezplačno tudi družinski člani. Nekaj značilnih primerov karakterističnih ugotovitev v ' pocdinih gostinskih obratih: V Restavraciji Koper. Gradišče, niso vodili blagovno1« knjigovodstva, lažno so knjižili previsoko zalogo blaga in uničevali blagajniške priloge, vršili neupravičena izplačila premij zn priloček. nagrade itd. Po ugotovitvah inšpekcije je pod let ie fiktivno povečalo zaloge za okoli 1.900.000 din. do hi na ta način prikrilo izgubo, ki se je pojavila v letu 1956. Pod jetrc je neupravičeno izplačevalo premije in nagrade ter razna darila v skupnem znesku 592.672 din. V podjetju »Kolodvorska restavracija« v Ljubljani.-so nabavili hladilne naprave od privatnikov v vrednosti 1,275.000 din. Po ugotovitvah izvedenca je tu naprava vredna največ 300 do 500.000 din. Iz sklada za samostojno razpolaganje je bilo direktorju podjetja izplačano 20.000 dinarjev za izlet v Trst in Benetke. Ta izlet je organiziralo gostišče » Bavčarjev liram« in je bil popolnoma zasebnega značaja. Direktor pa je prikazal delavskemu svetu, da gre za »poučno« ekskurzijo in da stroški bremenijo sklad za samostojno razpolaganje. Ta obračun je bil priložen v izplačilo od strani direktorja šele ])o 10 mesecih naslednjega leta. Iz skladu za samostojno razpolaganje je bilo izplačano v mesecu oktobru letu 1957 51.800 din za stroške ogleda kulinarične razstave v Munchenu; poleg direktorja sta se te udeležila še dva uslužbenca. Naknadno pa je direktor setavil še račun potnih stroškov za sebe in enega uslužbenca, četudi je bila celotna oskrba plačana že v prvotnem znesku. Upravni odbor je na prošnjo direktorja odobril izplačilo stroškov za reprezentanco zg leto 1956 brez vsakih obračunov v znesku 40.000 din, naknadno pa še 20.000 din. V času sestavitve zaključnega računa za leto 1955 si je direktor sestavil obračun za 27 nadur po 150 din, katerih dejansko ni opravit ker takrat še ni bil uslužbenec v tem podjetju. Nadalje je direktor izkoristil letni dopust za leto 1955, do katerega ni bil upravičen, ker takrat, kot rečeno, ni bil še zaposlen v tem podjetju. Po sklepu delavskega sveta je bilo izplačano iz sklada za samostojno razpolaganje sindikalni podružnici podjetja za kulturnopolitično delo (ureditev knjižnice in nabavo športnih rekvizitov) 180.000 dinarjev. Podružnica pa je prejeto gotovino uporabila za nabavo čevljev, obleke, copat, nogavic za otroke delavcev in uslužbencev in razno drugo blago. Podjetje je prodalo klubsko garnituro, ki je bila v direktorjevi pisarni z motivacijo, da ni potrebna. Po petih mesecih pa je podjetje nabavilo novo garnituro, ki je bila zopet nameščena v direktorjevo sobo. Nadalje je podjetje v letu 1957 odstranilo točilno mizo. katera je bila nabavljena leta 1952 v novem stanju. Takoj nato pa je bila kupljena nova točilna miza v vrednosti 451.279 din. Stara točilna miza. katera je bila še v brezhibnem stanju, pa je bila postavljena v shrambo in je izpostavljena propadanju. Ekonomsko se tudi ne more utemeljiti nabava novega ekspresnega aparata v znesku 480.000 din. Stari aparat, ki je bil še v brezhibnem stanju, pa je vskla-diščen. GOSTISCA NA PRAVILA V gostiščih na pravila opravljajo knjigovodske posle večinoma honorarni knjigovodje, v nekaterih primerih pa tudi poslovodje oziroma kak drug uslužbenec kolektiva, ki ima nekaj sposobnosti zn opravljanje teh del. Knjigovodska evidenca v teli gostinskih obratih je v glavnem pomanjkljiva in v največ primerih knjiženje ni ažurno. 90% teli gostišč se nahaja v prostorih, katerih lastniki so bivši zasebni gostilničarji. V teh primerih je neizvedljiva popolna ločitev poslovnih prostorov, ki jih uporabljajo zasebni lastniki in so obenem v več primerih še sedaj poslovodje gostišč. Uporaba kuhinje je skupna in se zaradi tega hrana iie pripravi in ločeno. Gesto sc dogain. da gostišča v kolektivnem upravljanju nabavljajo prašiče in teleta neposredno pri proizvajalcih, k a- terc koljejo v lastni režiji, večkrat tudi brez veterinarskih pregledov in nato prodajajo v obratu. Osnovna sredstva v teh gostiščih so v pretežni meri zasebna last, zato si lastniki zaračunavajo odškodnino oziroma najemnino. Ta najemnina se ne nalaga kot amortizacija in se postavlja vprašanje, kako se bodo ta osnovna sredstva obnavljala, ko bodo dotrajala. Vsa adaptacijska preure-ditvena dela pa se vršijo na stroške gostišča, ker lastniki — zasebniki nočejo prispevati ničesar. Pogosto se dogaja, da gostišča v kolektivnem upravljanju ne koristijo obratnih sredstev, ki jih dobijo od svojih ustanoviteljev, pač pa uporabljajo v poslovanju le svoja lastna sredstva. Večina teli obratov ne posluje preko banke, temveč samo gotovinsko. Značilen primer protizakonitega poslovanja je bil ugotovljen v restavraciji »Količevo«, kjer se ni vodilo knjigovodstvo. Dnevni iztržki za pijače kakor tudi gotovinska izplačilu neposrednim proizvajalcem se niso nikjer evidentirala, razen internih beležk v zvezkih. Vso nabavo blagu je podjetje plačevalo v gotovini, ker ni imelo tekočega računa. Poslovod-kinja je nabavila v Ravnah pri Sta-nijelu 476 litrov vina za svoj račun in 10 litrov žganja neposredno od proizvajalcev brez plačila prometnega davka. Upravnica je vino kupila z namenom, da bi ga prodala za svoj račun brez plačila 20«/«-ga prometnega davka. Nadalje niso bile v gostišču navedene cene uslug. Zaradi navednih ugotovitev je bila izdana odločba o začasni prepovedi poslovanja. Gostišče na pravila »Kurja vas<, Ljubljana, je nabavilo od neposrednih proizvajalcev na območju Gorice 712 litrov vina. Tri količina vina ni bila izkazana v knjigovodstvu in jo je nameraval upravnik prodati nn lasten račun mimo podjetja. Njegov namen je bil preprečen z nenadnim kontrolnim pregledom. Pripominjamo, da so ti pojavi zelo pogosti. PRIVATNA GOSTIŠČA V našem okraju je 35,51 % zdseb-nih gostišč. Privatna gostišča so v krajih, kjer ni pogojev za gostišču družbenega sektorja. Ugotavljanje prometa pri teh gostiščih je dokaj težavno, ker sama minimalna knjigovodska evidenca ne daje pravega stanja in je vprašanje, kako se to knjigovodstvo sploh vodi, ker ga kljub enostavnosti mnogi zasebniki ne vodijo. Privatnim gostiščem ni prepovedano nabavljati vina in drugih kmetijskih proizvodov od neposrednih proizvajalcev, dočim smejo vsa ostala gostišča družbenega sektorja kupovati kmetijske pridelke in živino le preko kmetijske zadruge. Obseg poslovanja ni-mogoče kontrolirati, ker je v kleteh, shrambah in kuhinjah blago za gostišče in za osebno gospodinjstvo; zanje tudi nc veljajo predpisi brezgotovinskega prometa. ANALIZA VZORCEV VINA V letu 1957 so tržni inšpektorji pri pregledu gostinskih obratov odvzeli okoli 375 vzorcev alkoholnih pijač in jih dostavili v onalizo CHZ v Ljubljani. Izvidi analize vzorcev so pokazali, da so bili vzorci v največ primerih za promet primerni in so odgovarjali maliganski stopnji v kleti, kakor tudi za prodajno mizo. Pokvarjeno nli navodnjeno vino jc inšpekcija odkrila v preteklem letu pri gostiščih »Kolovrati. »Spl iti. »Keršič«, »Šiška«. »Vič«, »Kolezija«, »Belokranjec«, »Ilirija«. Jože Pogačar, Radomlje, Franc Vidali, Domžale, »Pri dobrem prijatelju«, Domžale, in KZ Burje. STROKOVNA IZOBRAZBA GOSTINSKEGA OSEBJA Na podlagi pravilnika o strokovni izobrazbi delavcev, zaposlenih v gostinskih podjetjih in gostiščih, je bil izvršen pregled strokovne kvalifikacije osebja in ugotovljeno v gostiščih družbenega sektorja naslednje stanje: Tek. il. ObLO Skupno zaposlenih z negost. kvalif. nkr. polkv. kr. r. kr. 1. Borovnica 9 — i 3 5 — 2. Cerknica 29 — 7 4 16 2 3. Lj.-Center 1.213 269 257 286 372 29 4. Lj.-Črnuče 12 — 3 4 5 — 5. Dobrova 5 • — 1 1 3 — 6. Domžale 37 — 5 16 16 — 7. Dobrepolje 3 — 1 2 — — 8. Grosuplje 20 — 4 10 6 — 9. Ivančna gorica 20 — 3 7 10 — 10. Kamnik 83 — 21 26 36 — 11. Kočevje 97 4 20 46 27 — 12. Litija 38 — 12 12 14 — 13. Logatec 38 — 7 15 16 — 14. Loška dolina 13 — 8 3 2 — 15. Lj.-Bež.igrad 68 — 13 25 29 1 16. Lj.-Moste 82 23 11 19 26 1 17. Moravče 2 — — — 2 — 18. Mengeš 8 — t 6 1 — 19. Medvode 22 — 2 12 8 — 20. Lj.-Siška 130 — 29 49 42 10 21. Lj.-St. Vid 69 — 21 23 23 2 22. Lj.-Rudnik 32 3 6 3 18 — 23. Ribnica 24 1 9 10 4 — 24. Lj.-Polje 44 — 10 15 19 — 23. Sodražica 3 — 1 1 1 — 26. Lj.-Vič 78 — 16 18 36 8 27. Vrhnika 31 — 8 8 ) 15 — Skupaj 2.210 302 477 626 752 53 ecv jc v odnosu na potrebno strukturo še vedno nezadovoljiva, ker je v gostinskih obratih zaposleno še vedno precejšnje število delavcev, ki delajo na delovnih mestih, za katera je predpisana višja strokovna kvalifikacija, kot pa jo delavci imajo. Zahtevano strokovno izobrazbo, ki je sedaj še nimajo za delo, ki ga sedaj opravljajo, bi si moralo pridobiti naslednje šlevdo delavcev: a) za visokokvalificirane delavce 22 oseb; b) za kvalificirane delavce 205 oseb; c) za polkvalificiranc delavce 62 oseb. Za to vrsto strokovne izobrazbe so tržni inšpektorji v vseh primerih odredili, da morajo prizadete osebe takoj pristopiti k polaganju izpitov. Struktura delovne sile po spolu pa prikazuje, da je v gostinstvu zaposleno štiri petine ženske delovne sile. Razmerje se iz leta v leto spreminja v korist ženske delovne sile. Enako razmerje je tudi na gostinski šoli. Pri upoštevanju potreb po kadru je računati tudi na starostni sestav delovne sile, katerega struktura je naslednja: kot tudi v higiensko-sanitarnem pogledu. So pa še vedno primeri, da posamezni gostinski obrati ne zudo- j voljujejo najosnovnejših sanitarno- I tehničnih pogojev, za kar je iskati1’ vzrok v pomanjkanju strokovnega znanja zaposlenega osebja. i; Moški: Zenske: do 35 let od 36 do 45 od 46 do 55 nad 55 let do 35 let od 16 do 40 od 41 do 50 nad 50 let let let let let 36,5 •/. 30,5"/, 21,4®/. 11,4«/. 64,6«/. 11,1«/« 15,1«/. 9,2®/. Iz tega sledi, da je potrebno računati na zamenjavo delavcev, ki so starejši od 55 let oduosno 50 let pri ženskah, ki bodo gotovo v naslednjih petih letih izpadli iz sestava kot aktivni delavci. Računajoč, da je 50«/. delavcev, ki so starejši od 55 let odnosno 50 let, zaposlenih v zasebnih gostiščih, se potrebe po vzgoji kadrov ne zmanjšajo. Glede na razvoj gostinstva in turizma na podeželju je nujno treba upoštevati vzgojo mlajših kadrov s potrebno strokovno izobrazbo, na podlagi katere bodo lahko postali imetniki dovoljenja za zasebna gostišča. Po dosedanjih podatkih predstavlja fluktuacija delovne sile v druge poklice (izpad ženske delovne sile), ki ostane doma približno 2«/o od celotnega števila zaposlenih, kar predstavlja letno 45 oseb. Pripominjamo puv da je izpad v glavnem samo iz vrst nekvalificirane in polkvnlifici-rane delovne sile. Ta delovna sila je po določenih letih opustila poklic, ki se ga je priučila in se je s tein ustvarila praznina, ki jo gostinski obrati izpopolnjujejo v glavnem 9 "okvalificirano delovno silo, ki jo je treba zn izvrševanje dela priučiti in ki nima pogojev za polaganje potrebnih izpitov. Ge upoštevamo vse potrebe, vidimo, da so zahteve po kadru precejšnje. GLAVNA ZAPAŽANJA TEHNIČNIH POMANJKLJIVOSTI Gostinske sobe: inventar v gostinskih sobah je večidel zastarel; zračenje jc v precejšnjem številu obratov pomanjkljivo; gostinske sobe nekaterih zasebnikov sc uporabljajo tudi v druge svrlie, kot Z® skladiščenje raznih kmetijskih pridelkov (sušenje koruze, sončnic itd.)- Točilnice: v poedinih zasebnih g?" stiščih ni bilo v točilnici točilnih mi1 (ObLO Loška dolina, Moravče, Grosuplje). Tla v točilnicah so glede n® velik promet v večini primerov dotrajana; skoraj v vseli primerih s® vrši mazanje tal s prašnim oljem. Kuhinje: ventilacijske naprave so v le v nekaterih kuhinjah: kuhinje id' lj majo pomivalnih korit; največkrat j® n v kuhinji le ena delovna miza, k' k služi za pripravljanje jedi in odlaganje umazane posode; inventar * kuhinjskih prostorih je zastarel. V nekaterih zasebnih gostiščih Obl P Grosuplje se uporabljajo kuhinj® tudi za prašičjo kuho; v bližini izda j n ega okenca za hrano imajo I® poedini obrati v Ljubljani ogrevala® naprave za ogrevanje krožnikov j® pribora. V kuhinji se zadržujejo živila, ki bi morala bili v priročnih shrambah; uporaba priboru je skupna. t. j. za domače in za goste; n®" katere kuhinje tudi nimajo primernih posod za odlaganje preostal® hrane — odpadkov. Kleti: kleti so skoraj v vseh prh v« merili v zelo dobrem stanju, opazi# , k pa je. da te služijo tudi zn shramb® j!>] oziroma drvarnice. Shrambe: često se pojavlja problem shranjevanja živil v neposredni bližini kuhinje; obrati nimajo priročnih shramb, so celo primeri (»Krc štof« — Logatec), da gostinski obrab imajo nikakc shrambe za živila in ?® te nahajajo v drugih neprimerni«1 prostorih poleg razne navlake. T® prostore uporabljajo lastniki gosti*« v svoje zasebne svrlie. Stranišča: pereče vprašanje j? tudi glede stranišč, ki so v mnog1® primerih v podeželskih krajih ncprl' merno grajena: ponekod je samo C® stranišče, in nimajo prednjih prost®' e UREDITEV IN OPREMA GOSTINSKIH OBRATOV V navedenem pregledu ni izkazana občina Velike Lašče, ker nima gostišč družbenega sektorja. Po navedeni strukturi odpade 13,67% na osebje z negostinsko kvalifikacijo, 21,38«/. na osebje brez kvalifikacije, 28,71% na polkvalifi-ciruno osebje, 94,02% na kvalifici- rano osebje in 2,44% na visokokvalificirano osebje. Ob iitjdu Pravilnika o strokovni izobrazbi se je interes gostinskih delavcev za pridobitev kvalifikacije zelo povečal, vendar ni bil v celoti dosežen zaželen odziv. Kvalifikacijska struktura delavcev in usluž.ben- V sodelovanju s sanitarno inšpekcijo so bila pregledana skoraj vsa gostišča v okraju po navodilih Pravilnika o minimalni ureditvi in opremi gostinskih obratov. Dosledno izvajanje Pravilnika niso komisije zahtevale zn gostišča v starih zgradbah, ker bi preureditve zahtevale znatne investicije. Predvsem so komisije odrejale, da se odpravijo subjektivne pomanjkljivosti in preureditve, ki ne terjajo znatnih finančnih sredstev. V splošnem so komisije ugotovile, da se je stanje v gostinskih obratih znatno zboljšalo tako glede tehnične ureditve obratov, rov z umivalniki: precej je tudi obr®' tov, kateri uporabljajo »čučavce«; pisoar pa služi katranska stena,,1 mnogih primerih brez vodnega l?' plnkovanja in s pomanjkljivim zr® Cenjeni. Mnogo gostinskih obratov je * brez vsakih hladilnih nnnrnv. Zasebnim gostiščem KLUN An#® la. Žlebič. J ER Al Blatna Brezovi«."; MESEC Janko. Zaplana — so b'|j izdane začasne odločbe o prenov®1 nadaljnjega obratovanja, dokler ' uredijo gostinskih obratov po n«'.j dilili pravilnika. Vsi ti obrati so b1^ zeh) zanemarjeni in je bilo nuj" podvzeti navedene ukrepe. MENZE ZAPRTEGA TIPA Pretežni del teh gostinskih ®j, rntov »DUR-ov* (zaprtega tipa) '• mn urejenih pravnih aktov in *e"e strneije. Pogosto ugotavljamo, ih' ^ vodijo točne blagovne evidenc®,j. nabavi jenih in porabljenih ko'1,,,. n n h blaga; da odkupujejo kmetij? j, pridelke neposredno od proizvoj®e n® ; cev z gotovino; da prodajajo ra^. alkoholne pijače gostom izvori lovnega kolektiva itd. 5; !>« ‘6 »v ra Dr Vfi » *>.i V|, >'i 1II , NADZOR v BLAGOVNEGA prometa v industrijskih podjetjih PPoraba predpisov o kvaliteti propadov, načinu enibaliranju in označevanja blaga v prometu. . Jugoslovanski standardi in prodajalne specifikacije predstavljali* obvezne nornie za vse gospodarske organizacije, kakor tudi ustuuo-,e ,in posamezne proizvajalce. Do-”*ej ni bilo sistematičnega nadzora I (1 kvaliteto ind. blaga. Za neka-Prp industrijske artikle so določene MuS-i minimalne norme kvalitete, Proizvodna podjetja pa bi morala punti za vsak proizvod tehnično do-'Uticntacijo, ki mora biti zajeta v j ‘Proizvajalni specifikaciji«;. 7 temi predpisi sc hoče zavaro-ati in izboljšati obstoječo kvaliteto 'ulustrijskih izdelkov in zaščititi Potrošnika pred prevarami. , Pregled je bil izvršen v Tekstil-! tovarni Medvode. Tovarni plete-»RAŠICA«. Garnel je. Tovarni ; izdelkov »VOLNENKA«, Ljub-iunn in pri grosističnem trgovskem pjotju »TEKSTU.«, Ljubljana, Jp,I je bilo ugotovljeno: .Tekstilna tovarna Medvode je na Primer uvedla evidenco oziroma Proizvajalne oznake serijskih izdel-i°\In a tak način, da služijo ti po-ntki predvsem potrebam same to-urne in niso razumljivi za potrošnike. j. Tovarna volnenih iz .... m, .rv.v.jv . ... i takega blaga odštejejo boni-uU-uhi met ražo, tako praktično '■rirn jo le brezhibno blago. Jc « ,'?Pno omenjamo še deistvo. do nj ’lsn rešitev tega problema sestavila iti ,,' b uredbe proizvajalnih oznak h(ulr,?- P.rp,Hožila v razpravljanje V forumom. 'li)l0v.,‘ (,’cnu osnutka je predvideno ^6tk(> °* l*n Prodajalec jamči zn poli uk j i,navpdrnc v proizvajalni oz-!*flsii» '‘.,?nk° jamstvo nosi prodajalec "na " * potrošniku. Po tem določilu '.v0)iP(>trošnik provico neposredno ‘Ni ul. *i ^0 41 parov odredila v R klnso. Najpogostejši nedostatki, ki jih jc ugotovila na izgotovljenih čevljih so zaradi uporabe slabega materiala za gornji del, maloštevilni pa so primeri vsled napak pri delu ob priliki proizvodnje čevljev. Komisija se je prepričala. da tovarne posvečajo dovolj pažnje kvalitetni proizvodnji obutve. OPREMA IN OZNAKE Po določilih JUS-a se mora obutev pakirati v odgovarjajoči kartonski embalaži. Poleg tega morajo biti čevlji oviti v svilen ali klobuč-ni papir. Ugotovl jeno je bilo, da vse tovarne, razen ene. pakirajo Čevlje v kartonski embalaži in da so vsi čevlji pravilno pakirani in oviti s svilenim in klobučnim papirjem. Vsak par čevljev bi moral biti označen s številko velikosti, JLIS-a, oznako in z žigom proizvajalca. Tem oznakam tovarne nc posvečajo dovolj pažnje in so na čevljih ugotovljeni le žigi proizvajalcev in številke velikosti čevljev. V nekaterih primerih ni bil na čevljih niti žig proizvajalca. Predpisane oznake imajo poleg interne kontrole proizvajalca, praktično vrednost tuni za zaščito potrošnika. PREDPISI JUS Ik ČEVLJE Komisija je tekom dela ugotovila, da v predpisih JUS-a niso za-popadeni nekateri važni elementi za odrejanje kvalitete kože in obutve oziroma, da so dosedanji predpisi nepopolni. Dan je bil predlog, da se JUS-i revidirajo in dopolnijo. UGOTOVITVE V TRGOVSKIH PODJETJIH Komisija je kontrolirala kvaliteto čevljev tudi v 2 večjih trgovskih podjetjih, kjer je pregledala skupno 389 parov čevljev in ugotovila, da odgovarjajo predpisani kvaliteti vsi čevlji, dobavljeni iz industrijskih podjetij. Izjema je bila ugotovljena le v grosističnem trgovskem podjetju USNJE v Ljubljani, ki je imelo na zalogi tudi čevlje, nabavljene od Čevljarske zadruge Center in od privatnega obrtnika J ESE Bogota iz Ljubljane. Čevlji nabavljeni od Čevljarske z,adruge Center so bili slabše kvalitete zaradi tankih podplatov in slabe gornje kože. Od to parov, ki so bili na zalogi v skladišču omenjenega podjetja nabavljeni od privatnika JEŠE Bogota, pa je komisija škartiraln 5 parov zaradi redke in zelo slabe gornje kože. PREPRODAJA REPRODUKCI IŠKEGA MATERIALA med proizvodnimi podjetji je oblika verižne trgovine in sicer tedaj, kadar si podjetje s tako prodajo pridobiva neupravičeno premoženjsko korist. Tovarna RAŠICA, Gameljne je v I. polletju 1957 preprodala raznim trgovskim obratom, tovarnam in za- scbnikom 743,10 kg volne v vrednosti preko 3 milijone dinarjev. Volna je bila nabavljena iz uvoza in je deficitaren artikel. V tej količini ni zapopadena preprodaja z opombo »prodano proti vrnitvi«. Kot je že omenjeno je gospodarska organizacija poleg navedenih primerov prodajala reprodukcijski material tudi tovarnam, ki se bavijo z isto ali podobno stroko. Surovine, ki so sc prodajale navedenim gosp. organizacijam v sorazmerno velikih količinah imajo opombo »prodano proti vrnitvi po isti ceni«. Dejansko evidenco o tako prodani volni tor varna ne vodi in se vsaka prodaja, četudi ima tako klavzulo, smatra kot prodaja in se tako tudi knjži. Ce pozneje gospodarski organizaciji primanjkuje določenega reprodukcijskega materiala, se ista obrača predvsem na svoje nekdanje kupce, da ji z manjkajočimi surovinami lastnega obrata priskočijo na pomoč, to je, da ji prodajo določene količine reprodukcijskega materiala, ki ga RAŠICA trenutno nima na zalogi v zadostni količini. Skupna prodaja reprodukcijskega materiala v tej tovarni znaša od 1/1 do 30/6-37 din 11,822.903 din. Podobni primeri le v nekoliko manjšem obsegu so ugotovljeni tudi pri drugih tovrstnih gospodarskih organizacijah. Preprodajo pa ugotavljamo tudi pri gradbenih podjetjih. Navedene gospodarske organizacije smejo prodajati gradbeni material le v upravičenih primerih. Kot noravičeni primeri prodaje reprodukcijskega materiala pa se smatrajo samo tedaj, kadar gospodarska organizacija resnično več ne potrebuje,določene vrste materiala; kadar zalogo presega običajno standardno zalogo; kadar se nahaja na zalogi tak material, ki je za to gospodarsko organizacijo nekuranten (zaloge d odel iene iz časa distribucije. zaloge določenih dimenzij, ki se v tej stroki več ne uporabljajo itd.); kadar ostane na poedinih deloviščih (gradiliščih) le manjša količina določenega reprodukcijskega materiala in ne bi bilo racionalno te majhne količine prevažati na druga delovna mesta. Odgovorne osebe v tovrstnih gospodarskih organizacijah, kar velja seveda tudi za tekstilno industrijo zatrjujejo, da se preprodaja ne vrši z namenom zaslužka, pač pa da si podjetja na tak način posojajo določene količine blaga, ki so deficitarne. seveda pa se taka preprodaja finančno in materialno registri rš kol kupoprodaja. V vseh primerih ne bi mogli oporekati resničnosti teh iziav. kar posebej velja za primere. kadar si podjetja ali industrija na tak način »izposoja« le manjše količino specialnih dimenzij de-senov v barvi in podobno. Vsi ostali primeri pa so vsekakor preprodaja, ki imajo za posledico nepotrebno zviševanje cen, nepotrebno obremenjevanje transportnih sredstev in končno nepotrebno zmanjševanje proizvodnosti podjetja. Končno pa blago največkrat pri nepotrebnem manipuliranju izgublja tudi na kvaliteti. Gradbena podjetja preprodajajo gradbeni material drugim gradbenim podjetjem, včasih celo trgovskim podietjem, skoraj največkrat pa zasebnim obrtnikom za izvajanje del na gradiliščih poedinega podjetja. Tak material se skoraj v vseh primerih dostavlja na samo delovišče. Enkratne prodaje znašajo tudi preko 600.000 din. Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje je n. pr. skozi več let prodajalo gradbeni material v glavnem vedno enim in istim zasebnim obrtnikom. Gradbe- no podjetje TEHNIKA je n. pr. preprodajalo predvsem zasebnim obrtnikom v letu 1956 gradbenega materiala za cca 2 in pol milijona dinarjev, v I. polletju 1957 pa za cca 1 in pol milijona .dinarjev. II gornjim navedbam je še dodati poseben način kreditiranja zasebnih obrtnikov, ki tako nabavljeni material ne plačajo ob prevzemu, pač pa šele ob izvršitvi svojih storitev, kar se zgodi največkrat šele čez nekaj mesecev ali po preteku pol leta in celo več. Takega načina kreditiranja se je predvsem posluževalo ‘Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje. DAJANJE PREDNOSTI ZAPOSLENEMU OSEBJU, PRODAJA BLAGA PO NIZJIII CENAH, DOPUSTI ITD. Zelo razširjen pojav je, da gospodarske organizacije prodajajo svoje izdelke svojim delavcem in uslužbencem ter sindikalnim podružnicam po lastni ceni. To delajo na različne načine. Nekatera industrijska podjetja imajo svoje lastne trgovine, v katerih dajejo blago z določenim popustom. Da se popust ne opazi v smislu dajanja prednosti, navedejo v fakture, da so bili izdelki defektni. V drugih tovrstnih gospodarskih organizacijah, kjer nimajo tako organizirane lastne prodaje, pa prodajajo svoje izdelke sindikalni podružnici pod istimi pogoji, katera nato blago porazdeli V med člane kolektiva. V nekaterih primerih pa imajo proizvajalne organizacije interni dogovor z obstoječo trgovsko mrežo, preko katere prodajajo lastne izdelke pod pogoji, ki so že navedeni (Tekstilna tovarna Medvode. Trg. podjetje SORA, Medvode, Tovarna volnenih izdelkov VOI.NENKA. Ljubljana, Trg. podjetje KRANJTCA, Ljubljana itd.). Tovarna čipk in pletenin RAŠICA, Gameljne ima dovoljenje za trgovino na drobno — prodajo izdelkov lastne proizvodnje. Ni pa organiziralo nadrobne prodaje v skladu z obstoječimi predpisi, t. j. nima urejene prodajalne kot to določajo predpisi uredbe o trgovanju. Trgovina na drobno se dejansko vrši v centralnem skladišču gotovih izdelkov in sicer le ob določenih dneh, enkrat do dvakrat mesečno. Tako organiziranje prodaje na drobno se dejansko poslužujejo v nad 90 “/o le delavci in uslužbenci domačega kolektiva. Izjeme so tudi pri raznih znancih in poslovnih prijateljih. Skupen promet v trgovini na drobno v I. polletju 1957 pa je znašal 3,676.232 dinarjev. POSLOVANJE IZVEN POSLOVNEGA PROMETA Značilen primer nedovoljene trgovine je bil ugotovljen v Tekstilni tovarni Medvode, ki jo kupila od Bombažne predilnice in tkalnice Tržič 70.025 m platna za 20,773.908 dinarjev in ga preprodala preko JUGOTEKSTIL-IMPEKS-a v Zahod no Nemčijo skupno s svojimi pr° izvodi. Čisla premoženjska korist J1 znašala 366.7*10 dinarjev. Nezdrav pojav v tekstilni ind«' striji je tudi nepravilno obračun«: vanje vlage. Nekateri dobavitelj namreč pri računava jo maksimalni'1 po JUS dovoljenim odstotkom vb' ge, četudi je dejansko vlaga znati"' manjša, nekatera podjetja po za m1 čunavajo pravilno le dejansko vl»' go. Tako je n. pr. pri eni izine® pošiljk 304 kg volne znašala dejo" sku vlaga 11,60 kg, prodajalec pa J' zaračunal 18% ali 53,40 kg. Vredno*1 neupravičeno fakturirane vlage z"11' ša 140.030 dinarjev. OBRTNIŠTVO IN GRADBENIŠTVO V našem okraju imamo po podaj' kih za konec leta 1957 4521 obrti"" j škili organizacij, od tega v družb"' nem sektorju 4169 gospodarskih ?r’ ganizacij. V letu 1957 so tržni 1 Spekter ji pregledali skupno le i gospodarskih organizacij ali le W odstotkov vseli obrtnih gospodar.sk1'1 1 organizacij. Od skupnega števila 'l: vrženih pregledov je bilo vlože"0 I 180 prijav, zaradi kršitve uredbe? obrtnih delavnicah in obrtnih p0*' 1 jetjili. i Šušmarstvo so inšpektorji od kij' '• vali v enakem obsegu kakor prej' n ja letu, pod istimi pogoji in vzrok" | kakor so bili nakazani v prejšnji poročilih. • j 1 (Nadaljevanje sledi) OBČINA LOŠKA DOLINA 316. Na podlagi L odstavka 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list. FLRJ št. 52/57), 24. člena statuta občine Loška dolina, v zvezi z določbami Zveznega družbenega plana za leto 1958 (Ur. I. FLRJ št. 54-665/57), določbami družbenega planu Ljudske republiko Slovenije za leto 1958 (Ur. list LRS št. 3-7/58) ter določbami družbenega planu okraja Ljubljana za leto 1958 (Glasnik št. 45/58) je občinski ljudski odbor Loška dolina sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev, dne 24. aprila 1958 DRUŽBENI PLAN občine Loška dolina zn leto 1958 PRVI DEL OSNOVNE NALOGE IN SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1958 Osnovne naloge za leto 1958 izhajajo iz smernic splošnega razvoja gospodarstva, specifičnih pogojev občine ter njenega gospodarskega razvoja v preteklih letih. Na tej podlagi sc postavljajo za leto 1938 predvsem naslednje naloge: 1. Nadaljne povečanje proizvodnje, ki se odraža v povečanem družbenem proizvodu za 15 % v primerjavi z doseženimi rezultati v 1. 1957. 2. Povečanje osebne potrošnje na podlagi povečanja produktivnosti dela. V zvezi s tem je potrebno, da gospodarske organizacije pregledajo in revidirajo svoje tarifne pravilnike, norme in premijske sisteme, skratka, da izboljšajo sistem nagra- jevanja. ki mora sloneti na dejanskih uspehih posameznikov. 3. Povečanje kmetijske proizvodnje in spored no s tem prilagoditev poslovanja kmetijskih zhdrug novim nalogam, t. j. pospeševanja kmetijske proizvodnje in organizacije odkupa. 4. Smotrna uporaba razpoložljivih sredstev, utrjevanja družbenega upravljanja in komunalnega 5' ' stemli. i SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD \ IN NARODNI DOHODEK , V primerjavi z doseženo reali*9 , cijo v letu 1957 se bo družbeni P G | izvod po planu zn leto 1958 po P(! t sarneznih gospodarskih panogah P' \ bul takole: Panoga gospodarstva Družb, proizvod v 000 din Narod, dohodek v 000 din Realizacija 1057 Plan 1958 Indeks 1057 100 Realizacija 1957 Plan 1958 Indf*’ 1917 1. Industrija 78.614 80.188 102 73.611 73.727 100 2. Kmetijstvo 83.498 88.590 106 80.591 85.690 1()6 3. Gozdarstvo 89.216 84.192 95 78.033 74.066 93 4. Trgovina 2.507 8.767 110 2.463 2.718 110 5. Gostinstvo 6 380 6.565 103 6.083 6.238 H>3 6. Obrt 142.255 197.879 139 136.707 191.257 140 7. Komunala 5.159 5.168 ' 100 3.160 3.159 1O0 8. Kmet. zadruge 30.543 30.543 100 28.910 28.910 100^ Skup. gospod, 438.172 495.892 113 409.558 465.765 lt* Družbeni proizvod bo v letu 1958 za 13% večji napram realizaciji iz letu 1957, (ločim se bo narodni dohodek povečal za 14%. Največji porast družbenega proizvoda predvidevamo v obrti kot posledico razširitve kapacitet, predvsem v kovinski obrti in mizarstvu, povečane storilnosti dela ter zmanjšanja rezerv v podjetjih, na kar ho v veliki meri vplival tudi novi plačilni sistem v gospodarskih organizacijah. Večji porast'je predviden tudi v kmetijstvu, kot posledica večjega udejstvovanja splošnih kmetijskih zadrug pri organizacije kmetijske proizvodnje. I. poglavje INDUSTRIJA Na področju občine industrijska proizvodnja ni razvita ter predstav- lja to gospodarsko panogo le ol>rj, Lesuo-industrijskega podjetja BrcS »Marof«. V letu 1958 bo v tem ol,r‘ tu družbeni proizvod povečan .j 2% na račun večje produktivno’ in boljše organizacije delu. II. poglavje . KMETIJSTVO IN ZADRUŽNI*1' Celotna kmetijska proizvodni se bo v letu 1958 pri normalnih '' jj menskih prilikah povečala za 6 % nasproti realizaci ji iz leta * |)() Zaradi večjih lin donosov se u, dvignila proizvodnja v poljedol** živinoreji ler sadjarstvu. Za zagotovitev predvidene l,r's|m in smotrnejšem investiranju v kmetijstvu. 2. Sadjarstvo: V sadjarstvu se predvideva v letu 1958 bistveno več-J1 pridelek kot v letu 1957, ko je "■m večina pridelku vsled spomladanske pozebe uničena. Z rednim gnojenjem s hlevskim Fnpjem in umetnimi gnojili ter z l,"ljšo oskrbo sadnega drevja se bo Povečal posebno pridelek žlahtnega kadja. Posebno skrb je potrebno po-Sv*'titi obnovi sadovnjakov in osno-Vllnju nasadov jagodičevja v odgovarjajočih sadnih okoliših. j, lik repi pospeševalnih odsekov v' morajo biti usmerjeni v razšir-lono obnovo sadjarstva, predvsem Sl,din kvalitetnejših vrst za kar so v občini podani vsi pogoji. -1- Živinoreja: V živinoreji se Predvideva nadaljnji napredek pred-'s,,m v pogledu kvalitete, za kar je Potrebno izboljšati krmno bazo, ozi-joma prehrano živine. Pridelovanje y.|*nc S!, })() povečalo z uporabo več-z'! . ličin umetnih gnojil In inten- ' VOejšim gnojenjem s hlevskim "Uojijm in Kompostom. Poleg zagotovitve dobre krmske osnove je za Povečanje proizvodnje potrebno izdati uporabno križanje domačih Pasem z intenzivnejšimi pasmami, je posebno z uvozom plcmenju-<>v iz inozemstva. .K dvigu živinoreje ho v letu 1958 Prispevala tudi sodobna ureditev kupnih pašnikov. Kmetijska zndru-kQ Iška vas ho v tem letu uredila ,°v Pašnik s stajami za okoli 100 živim- na Babni polici. Kinetij-xn? Zadruga Stari trg, pa bo pove-V,1 jP i" uredila že obstoječi pašnik Nadlesku zn 110 glav živine, obe 6|| l|gi im nastopata vzajemno pri lil,.1*'*'111!' povsem novi ureditvi 'liih'1*'"i 1n<- postaje prašičev v Pu- S(! *■ Kmetijske zadruge: V letu 1958 ."'ornjo kmetijske zadruge v os-sk|i' PrVnff0(bli organizaciji kmetij-bi l proizvodnje. V la namen je podori'1'0, '*n sp Povsod, kjer so za to sk„" Pogoji izloči jo-tiste nekmetij- k, i' v‘javnosti, ki ovirajo razvoj S|V(' l,skc proizvodnje (obrt, gostin-hip,' ,jrgovina). Z opustitvijo posu-Os,.,"1 1 dejavnosti hi st- le-te morale ^7-vojiti ali pa priključiti kot »0,1'! '*1i prodajalna že obstoječi so- y' gospodarski organizaciji. Zfltli Povezavi z zadružniki morajo Ppiiz"1' aoposredno sodelovati v Itvj ,Vo0dnj?Pe^evanje kmetijske proiz- III. poglavje GOZDARSTVO Gozdarstvo predstavlja zelo pomembno gospodarsko panogo občine ter bo zaradi tega tudi v letu 1958 osnovna naloga pristojnih organov, da se vskladi posek s prirastkom, zlasti v privatnem sektorju lastništva. V primerjavi z letom 1957 se pričakuje v letu 1958 v tej gospodarski panogi le 95 % družbenega proizvoda vsled manjšega poseka, .predvsem v gozdovih gozdnih gospodarstev. V letu 1958 se sme v" zasebnih gozdovih na območju občine posekati 19.400 m3 stoječega lesa. od tega 14.600 m3 iglavcev in 4.800 m3 listavcev. V gozdovih socialističnega sektorja pa 21.568 m3, od tega 14.692 iglavcev in 6.676 listavcev. Te količine lesa so maksimalne in se ne smejo prekoračiti. Dela na gojitvi, urejanju in varstvu gozdov se bodo v letu 1958 nadaljevala. V zasebnih gozdovih zadružnikov bo gojitev, nego, varstvo in vzdrževanje gozdnih komunikacij ter novogradnje gozdnih cest izvajala gozdarska poslovna zveza »Javornik« na Rakeku, s sodelovanjem kmetijskih zadrug in gozdnih posestnikov. Sredstva gozdnega sklada, ki so na razpolago občini, znašajo 9.000.000 din. ter bodo uporabljena predvsem zn ureditev gozdnih poti, varstvo in nego gozdov. IV. poglavje TRGOVINA IN GOSTINSTVO Trgovina: Sporedno s porastom proizvodnje v vseh gospodarskih panogah — predvsem pa v kmetijstvu in obrtništvu — se predvideva tudi porast blagovnega prometa v trgovini na drobno za ‘>°/o. Krajevne potrebe na območju občine ne narekujejo razširitev obstoječe trgovski* mreže, pač pa ureditev nekaterih lokalov, izboljšanje opreme in sodobno ureditev izložb. Zaposleno osebje v trgovini pa mora poskrbeti zn boljšo in kultur-nejšo postrežbo potrošnikov ter za smotrno uporabo razpoložljivih sredstev. Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada, ki izvirajo iz trgovine bodo izključno porabljena za ureditev trgovin.1 Kmetijske zadruge bodo morale posvetiti posebno pozornost pravilni organizaciji odkupa tržnih viškov kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, ter i ih po nnjkrniši poti posredovati do potrošniških središč. Gostinstvo: ■ V gostinstvu je predvideno povečanji* prometu v letu 1958 zn 5°/o v primerjavi z realizacijo v letu 1957. Planirano povečanje prometa bo tu gospodarska panoga lahko prenesla, če bo v povezavi s turističnim društvom izvajala primerno propagando za obisk naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti občine (Križna jama, Snežnik, Grad; Snežnik-pnrk, starodavna grobišča pri Sv. Ani, starodavno mesto Terpo na Ulaki, razvaline loškega gradu). Tudi v letu 1958 morajo gostišča' skrbeli predvsem zn ureditev svojih lokalov, boljšo organizacijo dela in povečano raven kulturnega poslovanja, zarndi česar je dolžnost gostinskih gospodarskih organizacij, da pri razporejanju svojih sredstev to upoštevajo. Pri odmeri pavšalnih obveznosti pa so upoštevani pogoji poslovanja posameznega gostišča in nespremenjene cene iz leta 1957. V. poglavje OBRT IN KOMUNALA Poleg gozdarstva in kmetijstva je za razvoj komunalnega gospodarstva zelo pomembna tudi obrtna dejavnost. V družbenem sektorju je predviden v letu 1958 porast obrtne proizvodnje in storitev za 4t °/o nasproti letu 1957, v privatnem sektorju pa ho ostala približno na sedanji višini. Na dvig proizvodnje bo vplivala predvsem preusmeritev proizvodnje Obrtnega kovinskega podjetja Lož, ki bo pričelo z izdelovanjem nekaterih sestavnih delov za glasbila. Mizarsko podjetje Stari trg pa bo razširilo svoj obrat ter dopolnilo svojo sedanjo proizvodnjo z izdelavo lesenih delov zn glasbila. Povečana proizvodnja bo dosežena s povečanjem števila zaposlenih za 30%, boljšo organizacijo proizvodnje in racionalnejšim izkoriščanjem kapacitet ter materiala. Posebno skrb je treba posvetiti vzgoji in izobrazbi vajencev ter j)o-šojski izobrazbi pomočnikov, ker jo napredek te gospodarske panoge predvsem odvisen od visoko kvali-tetnega kadra. V letu 1958 se predvideva ustanovitev obrtnega gradbenega podjetja. Kot komunalno podjetje posluje obrat Klcktro Liublja-nn-okolicn. ki bo v letu 1958 predvidoma dosegel isti družbeni proizvod kot v letu 1957. DRUGI DEL PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH OBČINE LOŠKA DOLINA ZA LETO 1958 VI. poglavje AMORTIZACIJA Vse gospodarske organizacije plačujejo v letu 1958 amortizacijo po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. h) za kmetijske zadruge 2%. Te obresti pripadajo skladu osnovnih sredstev kmetijske zadruge, ki jih plačuje. VIII, poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA Del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, vlagajo: a) Kmetijsko posestvo Markovec: v sklad osnovnih sredstev posestva 100 »/o. h) Kmetijske zadruge: v občinski investicijski sklad 25 °/o, v sklad osnovnih sredstev zadruge, ki ga plačuje, 75 %. IX. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA i; lnnterije »Brest« Cerknica za obrat »Marof« 10 "/o; h) Gozdno gospodarstvo Postojna za Gozdno upravo Snežnik 10 "/o; c) Obrtno-kovinsko podjetje Lož 8 °/o; d) Mizarsko podjetje Stari trg 8 «/o. X. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK Občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja ter po individualnih proizvajalcih se obračunava in plačuje z veljavnostjo od 5. aprila 1958 dalje po posebnem odloku ObT.O Loška dolina (»Glasnik« št. 32,58). Občinski prometni davek od prometa lin drobno se plačuje po odloku ObLO Loška dolina o občinskem prometnem davku od prometa na drobno (»Glasnik« št. 92/56 in 8t/57), oziroma po odloku ObLO Loška dolina (»Glasnik« št. 52/58). Dopolnilni proračunski prispevek osebne dohodnine plačujejo: a) Tovarna pohištva in lesne ga- VII. poglavje OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV Obrestna mera od sklada osnovnih sredstev znaša: a) za obrtno gospodarske organizmi iv 6°/o. Te obresti pripadajo občinskemu investicijskem skladu; XI. poglavje OBČINSKA DOKLADA Občinska doklada v občini Loška dolina se pobira po odloku o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj za leto 1958 (»Glasnik« št. 56/58). XII. poglavje SREDSTVA OBČINSKIH SKLADOV V LETU 1958 1. Sredstva skladov bodo znašala: Od t c g n Skupaj blokirano razpoložljivo n) investicijski sklad 25.873 9.445 16.428 b) stanovanjski sklad 27.493 2.944 24.549 c) cestni sklad 797 135 662 Skupaj 54.163 12.524 41.639 2. Sredstva skladov se bodo formirala v letu 1958 iz telile virov: n) Investicijski sklad 1. Priliv v letu t958: % — 42 % obvezne doklade od kmetijstva . . . 644 — občinska taksa na pse................... 22 — 45 o/o takse od priprave na proizvodnjo . . 21 20% zvrni ja rine od kmetijstva in KZ . . . 17 — zemljarinn ostalih zavezancev.......... 558 — prispevek od dohodka gospodarskih organ. 2.258 — obresti od sklada osnovnih sredstev gost., obrtnih in komunalnih podjetij............2.275 — obresti od skladu obratnih sredstev obrtnih in komunalnih podjetij................1.552 — anuitete............................. 2.500 9.445 2. Prenosi sredstev iz leta 1957 ................ 16.428 Skupna sredstva 25.873 Od skupnih sredstev bo v letu 1958 razpoložljivo 16.428 tisoč din, ki bodo uporubljenu takole: 1. 20% posojilo proračunu........................3.340 2. posojilo gospodarskim organizacijam za povečanje skladov obratnih sredstev......................6.000 3. za kmetijske investicije........................ 1.200 4. za investicije gostinstva......................... 700 5. za investicijska posojilu ostalim podjetjem . 4.300 6. za garancijske pologe............................. 888 Skupaj . . . 16428 b) Stanovanjski sklad 1. Priliv v letu 1958: — 90% stanovanjskega prispevka gospodarstvu brez pavšalistov.......................8.870 — 100% stanovanjski prispevek pavšalistov . 155 — 90% stanovanjskega prispevka izven gosp. 2.407 — dohodki najemnin....................... 343 11.775 2. Prenosi iz leta 1957 ....................... . 15.718 Skupaj sredstva 27.493 Od tega bo v letu 1958 na razpolago 24.549 tisoč din. Črpala se bodo v tc-lc namene: 1. za dovršitev 2-stanovanjske stavbe........... 700 2. posojilo ObLO za gradnjo šole...............9.000 3. posojilo gospodarskim organizacijam za gradnjo stanovanjskih hiš..........................9.849 4. posojila privatnikom....................... . 5.000 Skupaj . . . 24,549 c) Cestni sklad 1. Priliv v letu 1958: — 30% takse na vprežna vozila................ 323 — občinska taksa na motorna vozila .... 14 337 2. Dotacije iz proračuna.................................... 400 3. Prenosi iz letu 1957 ..................................... 60 Skupna sredstva 797 V letu 1958 bo od tega na razpolago 662 tisoč dinarjev, ki sc bodo porabila za vzdrževanje občinskih cest. XIII. poglavje PRORAČUNSKA SREDSTVA V letu 1958 bodo znašala sredstva občinskega proračunu 33.795 tisoč dinarjev in bodo zagotovljena iz naslednjih virov: 1. Dohodki iz gospodarstva: — 12,5% prorač. prispevka iz oseb. dohodka 1.693 — 8()% proračunskega prispevka pavšalistov . 190 — dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodku................................ 1.368 — prispevek iz dohodkov komunalnih podj. . 195 3.446 2. Dohodki od prebivalstva: — 12,5% prorač. prispevka iz oseb. dohod. . . 312 — 60% dohodnine od kmetijstva...............4.193 — 58% obvezne občinske doklade............... 890 — občinska doklada od kmetijstva nad 4% . 1.540 — 60% dohod, ostalih poklicev in premoženja 3.630 — občinska doklada ostalih poklicev .... 50 — 29% prometnega davka od zasebnikov , . 5.800 — občinski prometni davek...................3.410 — davek na maloprodajni promet..............3.162 — občinske takse............................. 200 23.187 3. Dohodki uradov in ustanov.................. 700 4. Ostali proračunski dohodki................. 230 5. Dohodki zn javno gospodarsko službo . . . 1.444 6. 80% proračunskega presežka iz letu 1957 . . 1.448 7. Posojilo iz investicijskega sklada (20%) . . . 3.340 Skupaj . . . 33.79y Sredstva občinskega proračuna sc bodo uporabila za naslednje namene: 1. Administrativni proračun.................. 28.595 2. Negospodarske investicije.................5.200 Skupaj . . . 33.795 XIV. poglavje KONČNE DOLOČBE Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejša navodila za izvajanje družbenega plana. Tu družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od l. jun. 1958. St. 331/3-58. Stari trg, dne 24. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Jože Mlakar 1. r. 317. Na podlagi 12. in 16. člena ter tuta občine Loška dolina je občinski 10. točke 50. členu zakona o občin- ljudski odbor Loška dolina sprejel skih ljudskih odborih (Uradni list na soji občinskega zboru in na sej' LRS 19-88/52) 42. člena temeljnega zbora proizvajalcev dne 24. aprile zakonu o proračunih (Uradni list 19>8 FLRJ št. 13-126/56) in 26. člena stu- ODLOK o proračunu občine Loška dolina za leto 1958 1. člen Proračun občine Loška dolina za leto 1958 obsega s prilogami: ” favn™81"'..................................... j z izdatki....................................' 33,795.000 b) predračune finančno samostojnih zavodov: z dohodki.................................... z izdatki.................................... j,1^1.000 1 presežek izdatkov nad dohodki................... 324.000 c) predračun občinskega cestnega sklada: z dohodki.................................... 39..000 z izdatki...................,................... 797.000 presežek izdatkov nud dohodki................... 400.000 2. člen Presežek izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 324.000 dinarjev se krije z dotacijami iz proračuna ObLO za leto 1958. Presežek izdatkov nad dohodki v predračunu občinskega cestnega skladu v znesku 400.000 din se krije z dotacijo iz proračunu ObLO za leto 1958. 3. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO je pooblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki so po svojem zaključnem računu za leto 1958 dosegli presežek dohodkov nad izdatki, odobrava, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežku, ki so ga dosegli po prizadevanju delovnega kolektiva ter da določi odstotek iz tega delu presežka, ki se vplača v posamezne sklade. • V sklad za nagrade se steka največ ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1958, vendar pa ne več. kot 50% tistega dela presežkov, ki pride v poštev za delitev. Presežek dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo finančno samostojni zdravstveni zavodi, sc porazdeli v smislu odloka o financiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14-85/53) in odredbe 0 spremembah in dopolnitvah odredb0 o skladih zdravstvenih zavodov * samostojnim financiranjem (Ur. lis* LRS št. 16-74/56). 4. člen Svet za družbeni plan in financ0 ObLO je pooblaščen, da razpolag0 s proračunsko rezervo v vsake01 četrtletju do ene četrtine letneg0 plana proračunske rezervo prid1 naknadnemu poročanju občinskem0 ljudskemu odboru. 9. člen Nove nastavitve pri upravi občinskega ljudskega odbora Lo8k° dolina, za katere v proračunu nb° predvideni krediti, se lahko izvrSij0 samo po predhodni pritrditvi Svej0 za družbeni plan in finance ObLO- 6. člen Ta odlok velja od dneva objav° j v »Glasniku«, uradnem vestnik'1 okraju Ljubljana, uporablja pa s6 od 1. januarja 1958. St. 01/3-82/3-1958. Stari trg, dno 24. aprila 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbor0' Jože Mlakar I. r. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. 2. 3. 4. 6. 7. 8. 9. 10. del del del del del del del del del del del del del del del PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELHI . Dohodki — Dohodki iz gospodarstva............. 3,446.000 (lin — Dohodki od prebivalcev.............. 23,187.000 — Dohodki državnih organov in zavodov . 700.000 .. — Ostali dohodki...................... t,674.000 — Sredstva iz posojil................. 3,340.000 ,, — Presežek dohodkov iz preteklega leta . 1,448.000 .. Skupaj dohodki . . . 33,795.000 din Izdatki — Prosveta in kultura . . — Socialno skrbstvo . . , — Zdravstvena zaščita , . . — Državna uprava . . . . — Komunalna dejavnost . , — Negospodarske Investicijo Dotacijo................ — Obevznosti posojil . . . — Proračunska rezerva . . . . 9,899.000 d i° , . 1,991.000 .. , . 1,921.000 .. . . 7,568 000 .• . . 470.000 .. . . 520.000 .. . . 1,624.000 . . 100.000 . . 5,022.000 » Skupaj izdujki 33,795.000 din Vsebin n 5k, Vabilo mi 2. sejo zbora proizvajalcev 316 Družbeni plan zn I. 1918 občin® OLO Ljubljena dolina ^ Poročilu o delu trinoge inšpektorata V M7 Odlok o proračunu ra l. 1998 ( letu 1997 (1. nodaljevnnjo) Loška dolin«