umi
Savinjske
Inž. Anton Ježovnik je na 29. MOS v Celju za svoje izdelke prejel Bronasti ceh Obrtne zbornice Slovenije.	Čestitamo!
tfiVZA
M5E0m
Ali kdo na Ljubnem ruši agrarno reformo?
Stran 18,19
Letnik 2, št. 38,25. 9. 1996
Cem 150 SIT
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
"ENAKE PRAVICE ZA VSE!" Intervju z načelnikom UE Žalec, Marjanom Žoharjem
Stran 10, 11, 12
Stran 19
J
>i\vuy(
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE
Na trgu 14, 3330 Mozirje, tel.: 063/ 832 840, fax.: 063/ 832 621
V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH (BLAGOVNICA MOZIRJE, SAMOPOSTREŽBA NAZARJE, SAMOPOSTREŽBA REČICA,
NA PLAČU LJUBNO, DISKONT GORNJI GRAD) VAM NUDIMO
iiiiii omanei!
KROMPIR
ČEBULA
ČESEN
OLJE ZVEZDA (1) SLADKOR (2 kg)
21.90	SIT/kg
49.90	SIT/kg 239,00 SIT/kg
169.00	SIT
254.00	SIT
ZBIRAMO NAROČILA ZA JABOLKA IN SVEŽE ZELJE.
UGODNE CENE ČISTIL PRIL IN PRALNIH PRAŠKOV.
BLAGOVNICA ODDELEK TEKSTILA
MOŠKE SRAJCE - flanela SRAJCA FLANELA za mlade OTROŠKE BUNDE
ŽENSKA BUNDA MOŠKA BUNDA - kratka MOŠKA BUNDA - parka
SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!
/ , ^
od
do
1.963,50
2.977.00
2.535.00
5.600.00
8.778.00
6.435.00
6.913.00

PRODAJA
Rečica ob Paki 45 tel.: 063/885-218
SERVIS
Kleparsko - ličarske storitve
TRANSIT COMBI že za 5
697 DEM
^ MESEČNO!
DO VOZILA FORD S KREDITI HYPO IN SUPER LEASING POGOJI!
LEASING
mcusm PRODAJA V MESECU SEPTEMBRU ¥ POSLOVNO PRODAJNEM CENTRU SLOVENIJALES, Medlog 13 prt pkrcilu s gotovino
-	ORIGINAL KANADSKA TEGOLA Z DVAJSETLETNO GARANCIJO
-	SALONIT SIVI, RJAVI, RDEČI UVOZ IZ SLOVAŠKE
-	GUTANIT PLOŠČE UVOZ IN ŠVICE
-	NOVOTERM - Krka
-	KOPALNIŠKA OPREMA - Kolpa
-	PIPE, BATERIJE UVOZ IZ ITALIJE
10% POPUST
10% POPUST
10% POPUST
15% POPUST 10% POPUST 10% POPUST
SLOVENIJALES, Gradbeni material in stavbno pohištvo CELJE Medlog 18, tel.: 063 451-515, 471-944
Ilič
PROGRAM - RAZREZ VSEH VRST MIZARSKIH PLOŠČ PO ŽELJI KUPCA
VELIKA IZBIRA SOBNEGA IN PISARNIŠKEGA POHIŠTVA ter JOGI VZMETNIC IZ UVOZA
NA MOS-u V CELJU NAS OBIŠČITE V HAL! L1
pot voa o (si
r-1
Marsikdaj je bilo slišati, da v Celju vlada mrtvilo. Da ne moreš iti nikamor, da se nič ne dogaja. Zadnje dni je bilo drugače. Trume ljudi so se valile proti mestu ob Savinji. Prometni zastoji so bili vsakodnevni pojav. Zakaj? Do nedelje je bil v Celju 29. mednarodni obrtni sejem. Prireditev, ki je Celjanom v ponos. Sicer se domačini v času sejma zaradi gneče velikokrat hudujemo, saj praktično ne moremo nikamor, vendar ostaja dejstvo, da je množični obisk, ki smo mu bili priča pretekli teden, odraz kvalitete sejma in zanimanja, ki vlada zanj. Teh deset dni je bilo Celje glavno mesto v državi. Treba je priznati, da je bil sejem letos organiziran bolje kot doslej. Res je, da smo dostikrat naleteli na prometne zamaške, predolgo pa vendarle nismo čakali. Parkirnine ob sejemskem prostoru so bile zasoljene, saj 600 tolarjev gotovo ni malo. A verjetno je bil to edini način, da so se organizatorji obranili navala na parkirišča tik ob sejmu. Sejem je bil, tako kot mnoga leta poprej, zelo pester. Na njem so sklepali kupčije in pogodbe, kupovalo je mlado in staro, peklo se je in pilo. Nekateri so šli na sejem kar tako. Pogledat, kaj se dogaja. Navsezadnje, tudi za ogled filma plačamo. Vstopnina ni bila zanemarljiva, tako strahovito visoka pa spet ni bila.
Vedno, kadar se v Celju odvija MOS, se vprašam, kako to, da ni več takih prireditev. Res je, da so zelo odmevni tudi drugi sejmi, kot npr. Radgonski sejem, Sejem vse za otroka, Infos... Slovenija postaja sejemska državica, kjer je skozi ura leto moč obiskati kak sejem.
MOS je za Celje veliko bogastvo. Mesto odpre svoja vrata, organizacija je na višku, stvari se odvijajo... Govoriti o tem, da je potrebno narediti več takih prireditev, kot je bil MOS, je lahko. Uresničiti jih je težje. Upam pa, da se bodo našli organizatorji, ki bodo sposobni organizirati še kakšen “MOS” na drugi ravni. Tako bi vzeli vajeti v svoje roke, pokazali, da lahko ustvarimo več zanimivih in uspešnih prireditev. Tarnanja o gospodarski centralizaciji države bi bila odveč.
Vid Burnik
Tomaž Mahkovic, je enigmatik. Zanke in uganke so zanj prava poslastica. Marsikdo rad vzame v roke križanke in jih poizkuša rešiti. A le redki so tisti, ki imajo dar, da križanko sami sestavijo. Tomaž Mahkovic svoje delo nedvomno obvlada. Spoznali ga boste po klobuku,ki ga ves čas nosi, in po privihanih cankarjanskih brkih, ki njegovemu obrazu dajejo dobrodušen videz. Njegove domislice so sveže in nove, zato je njegove “zapletene primere” vedno znova užitek reševati. Tomaž Mahkovic bo s svojim delom gotovo še dolgo časa polnil strani Glasu Savinjske.
Ana Ivanovič, je nežnejši del enigmatičnega tandema. Tudi ona sestavlja križanke kot za šalo. Po duši je rokerica. Ko jo srečate, se zdi, da ste srečali Življenje samo. Neizčrpen vir energije veje iz nje. Je osvežitev za okolico, saj ji nikoli ne manjka besed. Tistim, ki je ne poznate, zaupamo še, da se poleg enigmatike ukvarja še z nečim. Z gobarstvom namreč. Torej, ko boste v naslednjem Glasu Savinjske reševali križanke, poglejte, če lahko v okenca vpišete ime kakšne manj znane gobe ali starejšega rokerja. Če je tako, je avtorica križanke gotovo Ana Ivanovič.
Savinjske
Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenhka t esta 12. MIO Žalce, tch-fon: i)6.i/7l.š OH. 711532, telefarc: 063/ 715 011, 711532. Glavni in odgovorni urednik Samo]urbar; tehnični urednik: UrošAristovnik; grafična obdelava: Metod Marok, Jure Miser; lektor: Vid Burnik; novinarji; Dominika Sambolič, Nataša Verk; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Gregor Uranič.: Tiskano na ekološkem papirju. Tisk Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, ŠT 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št.4/3-12-381/95^23/75z dnc23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13, točke _	tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
OBL IK 07A l ' JJE ITI TKJJUJUl JA OBDELA ¥A OGLASOV
rt I NA
VSE BIlAmE PRIDRZAlIE
mn obcjtus	Ds,m i^cs'/
Občinski svet občine Žalec in združena lista socialnih demokratov območne enote Žalec sta v petek, 13. septembra, pripravila javno tribuno, katere tema je bila ustanovitev novih občin. Javne tribune sta se udeležila tudi Breda Pečan, poslanka in predsednica komisije za lokalno samoupravo pri Državnem zboru, ter Stane Vlaj iz vladne službe za reformo lokalne samouprave.
V občini Žalec se pojavljajo težnje za ustanovitev novih samostojnih občin, ki naj bi nastale iz krajevnih skupnosti Braslovče, Griže, Prebold, Polzela, Tabor in Vransko. Poleg teh bi samostojna občina postala seveda tudi mestna skupnost Žalec, tako da bi na področju sedanje občine Žalec po željah omenjenih krajevnih skupnosti nastalo sedem novih občin.
Ni pa Žalec edina občina, ki se sooča s tovrstnimi problemi. Po besedah Brede Pečan je na ustavnem sodišču cela vrsta sporov glede prevelikih ali premajhnih občin ter zahtev po spremembi teritorija občin. Zato je Državni zbor dovolil tistim občinam, ki so do sedaj že vložile pobude, do 20. septembra sprožiti postopek za spremembo občin. Občine, ki do sedaj še niso vložile nobene pobude, pa tudi želijo spremembo občine,
bodo morale počakati na leto 1998.
Breda Pečan je opozorila na pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za ustanovitev nove občine. Med njimi je tudi število prebivalcev, katerih mora imeti občina vsaj 5000. Občino z manj prebivalci je mogoče ustanoviti le, če so posredi geografski, zgodovinski, obmejni, nacionalni in podobni vzroki. Po zakonu mora tudi preostanek občine (v tem primeru mestna skupnost Žalec) izpolnjevati pogoje za ustanovitev samostojne občine. V žalski občini to naj ne bi bil problem, pa tudi pri nekaterih drugih primerih iz žalskega področja je potrebno le formalno obnoviti vlogo za ustanovitev samostojne občine. Vloge bo pregledala vladna služba, celoten postopek pa bo trajal najmanj devet mesecev.
Stane Vlaj je opozoril, naj pobudniki za ustanovitev novih
ZLSD IZVOLILA KANDIDATE
Na internih volitvah, ki so se odvijale 19. 09. 1996 na Ložnici pri Žalcu, so člani in članice Združene liste socialnih demokratov potrdili za kandidatko v volilnem okraju 4 tov Dragico Povh mag. ekonomije, ter v 5 volilnem okraju tov. Srečka Catra mg. kmetijstva. Volitev se je udeležilo 40 % volilnih upravičencev. Kandidata sta bila izvoljena soglasno.”
Vodja volilnega štaba OO ZLSD Žalec Bojan Lubej
občin premislijo, ali bi te bile racionalne in če bi imele dovolj strokovnega kadra in sredstev za svoje delovanje.
V razpravi so bila mnenja deljena. Eni so zagovarjali večjo enotno občino po zgledu Ljubljane, drugi so trdili, da bi si morali krajani različnih delov žalske občine že vsaj pred dvema letoma urediti svoje življenje v lastnih samostojnih občinah.
Breda Pečan je dejala, da je Žalec policentrična občina, v kateri je več centrov, ki težijo vsaksebi. “Tudi če bodo ustanovljene nove občine, bodo problemi ostali, če ne bodo nove občine enakomerno vlagale v razvoj celotnega svojega področja,” je povedala. “Občina je skupnost vseh ljudi, ne le tistih, ki živijo v njenem centru.”
septembra, med svetniki razvila razprava o pričetku postopka za ustanovitev sedmih novih občin na področju sedanje občine Žalec. Nekateri svetniki se s predlogi za ustanovitev novih občin niso strinjali, drugi so menili, da bi morali biti predlogi za nove občine oblikovani smiselno in racionalno. Z 19 glasovi za in 12 vzdržanimi so svetniki privolili v pričetek postopka za ustanovitev novih občin, saj se bodo o ustanovitvi le-teh končno odločili občani na referendumih in ustrezne vladne službe. Župan Milan Dobnik je na seji občinskega sveta dejal: “Naj se referendumi izvedejo, da bodo lahko občani izrazili svojo voljo. Če bodo občani proti ustanovitvi novih občin, bi bilo dobro, če bi tudi svetniki za nekaj časa opustili to temo.”
Na seji Občinskega sveta
Občine Žalec se je v četrtek, 19.	NATAŠA VERK
VAŠE MNENJE
Gospod Čanžek je moral že tretjič vprašati gospoda predsednika (nas vseh) gospoda Kučana, če je resnično sprejel štiristotisoč DEM žepnine od Elana.
Zelo cenim mnenja in pisanje omenjenega^ gospoda, ki je večino svojega življenja preživel v pravno urejeni Švici. Povedati hočem, da je ravno zaradi njegove dolge odsotnosti izgubil stik z balkansko realnostjo. Gospoda Kodra, bivšega Elanovega finančnika, so hoteli nevidni boss-i (nalogodajalci iz politike) napraviti za grešnega kozla Elanove nesreče. Očitno je gospod Koder ob pravem trenutku izza rokava potegnil pravega aduta, kar ga je rešilo zapora (krivde). Verjetno bi tako ravnala tudi midva. Tako so morali “nevidni” poskrbeti, da je šla zadeva Elan pod preprogo, sodnik Šubic pa v pokoj.
Tako torej nam ne preostane drugo, kot da se na predstoječih volitvah rešimo anarholiberalistične partijske megle.
MARJAN MANČEK Liberalna stranka
SLOVESNO ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE
7. septembra so na Plesnikovi vojno. Ob številnih udeležencih domačiji v Logarski dolini slo- NOB in pripadnikih partizan-vesno odkrili spominsko ploščo skih enot Zgornje Savinjske do-v spomin na delovanje anglo- line udeležili tudi nekateri med-ameriških vojnih misij pri Četrti vojni člani zavezniških vojnih operativni coni NOV in POS na misij, med njimi Edward O. Štajerskem v letih 1944 in 1945. Welles in Robert Plan iz ZDA
Na slovesnosti je govoril Bogo ter John Tuckey in Christopher Gorjan kot Član skupnosti bor- George Stallard iz Velike Bricev Koroškega partizanskega o- tanije. dreda med drugo svetovno	___;
NA SEJI O POMOČI KRAJANOM
Po poletnem premoru so se žalski občinski svetniki v četrtek, 19. septembra, spet sestali na seji občinskega sveta občine Žalec. Med drugim so razpravljali o premoženjsko-pravnih zadevah, o pričetku postopka za ustanovitev novih občin na sedanjem področju žalske občine in o predlogu rokovnika priprave proračuna za leto 1997. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1995 so morali umakniti z dnevnega reda, saj jim nadzorni odbor za proračun ni posredoval ustreznega predloga.
Občinski svetniki so z 19 glasovi za in 12 vzdržanimi dali privolitev za pričetek postopka za ustanovitev novih občin.
Na seji pa se je razvila tudi razprava, vezana na povračilo škode tistim krajanom, ki so oškodovani zaradi gradnje avtoceste. Ti krajani bodo na sodišču sprožili pravde, za kar potrebujejo ustrezna potrdila s strani cenilcev. DARS se je obvezal, da bo v tistih primerih, ko bo pra-
vdo izgubil, poravnal stroške cenilcev. Ker pa krajani v tem trenutku nimajo dovolj sredstev, da bi plačali cenilce, so zaprosili občino Žalec, naj jim ta sredstva posodi, vrnjena pa ji bodo, ko bo stroške poravnal DARS.
Med svetniki se je razvila razprava, saj so bili nekateri v dvomih, ali bodo pravde rešene v korist krajanov in kdo bo, če ne bodo, vrnil denar občini. Vsak krajan, ki mu bo občina posodila denar za cenilca, se bo zato moral z individualnim pogodbo zavezati, da bo občini vrnil izposojeni denar v vsakem primeru, tudi če bo pravdo izgubil in mu DARS ne bo povrnil stroškov za cenilce. Svetniki so sprejeli sklep, naj se krajanom pomaga, vendar je treba prej zagotoviti akontacijo od DARS-a. Odbor za gospodarstvo občine Žalec bo presodil, kateri krajani bodo lahko prejeli sredstva za plačilo cenilcev.
N. V.
SHOD DESUSA V LEVCU
6. septembra so celjski pokrajinski odbor DeSUS, Zveza društev upokojencev, ZB NOV in Društvo invalidov pripravili shod na letališču v Levcu. Shoda se je udeležilo več kot 2000 upokojencev.
Sprejeli so nekaj že znanih zahtev, med njimi tudi, da reforma pokojninskega sistema ne sme poslabšati položaja upokojencev ter da vsi upokojenci in delavci dobijo regres. Pod
geslom Imamo izkušnje, znamo, zmoremo so predstavili kandidate pete volilne enote. Poslali so pismo predsedniku Milanu Kučanu ter izrazili pričakovanje, da odločanje o datumu referendumov ne bo motilo resnih priprav na volitve v državni zbor. Vztrajanje pri referendumih v času volitev bodo šteli kot politično nerazumljivost in zavajanje državljanov.
V SLOVENIJI 26
POLITIČNIH
STRANK
Po zadnjih podatkih je v registru, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve, vpisanih 26 političnih strank.
Registrirane politične stranke v Sloveniji so:
I.	Slovenska nacionalna stranka (Zmago Jelinčič),
2.Slovenska nacionalna desnica (Sašo Lap),
3.	Demokratska stranka Slovenije (Tone Peršak),
4.	Zveza za Primorsko (Lucijan Vuga),
5.Stranka enakopravnih dežel (Jožef Jarh),
6.Slovenska obrtno podj. stranka - Stranka centra (B. Rogina),
7.	Liberalna stranka (Vitomir Gros),
8.	Republikanska zveza Slovenije (Adolf Štorman),
9.	Krščansko socialna unija (Franc Milavčič),
10.	Združena lista socialnih demokratov (Janez Kocijančič),
II.	Zveza za napredek Radeč in radeškega območja (F. Kadunc),
12.	Deželna stranka Štajerske (Albert Eijavičnik),
13.	Demokratična stranka upokojencev Slovenije (J. Globačnik),
14.	Liberalna demokracija Slovenije (dr. Janez Drnovšek),
15.	Slovenski krščanski demokrati (Lojze Peterle),
16.	Slovenska ljudska stranka (Marjan Podobnik),
17.	Socialdemokratska stranka Slovenije (Janez Janša),
18.	Zeleni Slovenije (Vane Gošnik),
19.	Delavska stranka Slovenije (Miloš Pavlica),
20.	Stranka neodvisnih (Janez Dolenc),
21.	Zelena alternativa Slovenije (Ivo Frbežar),
22.	Zveza za Ljubljano (Maksim Sedej ml.),
23.	Zveza za Gorenjsko (Emil Milan Pintar),
24.	Slovenski forum (Ljerka Bizilj),
25.	Nacionalna stranka dela (Marijan Poljšak) in
26.	Gibanje za človeške pravice (dr. Marek Lenardič).
KDO SO GOLOVŠKE ŽRTVE?
Mesec dni je že minilo, odkar so pri izkopu jarka pri gostilni Kljukec na Golovcu našli človeške kosti. Okoliški prebivalci trdijo, da vedo še za več podobnih grobišč, v katerih naj bi bile pokopane žrtve povojnih pobojev. Na žalost ni več med živimi nihče, ki se je o tem prepričal na lastne oči.
Celjski Golovec je bil zaradi odkritja množičnega grobišča deležen visokih obiskov in precej polemik. Zgodilo se je, da je bila izjava zgodovinarja Milka Mikole iz Zgodovinskega arhiva v Celju napačno interpretirana. Namesto: “Miloš Mikola meni, da tu niso pokopane žrtve likvidacij Ozne ali talci, ki bi jih med vojno usmrtili Nemci,” kakor je bilo objavljeno, se njegova izjava pravilno glasi: “Povsem jasno je, da so tam pokopane žrtve povojnih pobojev.
ki sta jih je izvedla Ozna in Knoj. Povsem izljučeno pa je, da bi bile tam pokopane žrtve, ki bi jih med vojno usmrtili Nemci. Nemci namreč niso izvajali pobojev na skrivaj, saj so sezname žrtev celo javno objavljali.”
Ždaj je naloga Instituta sodne medicine v Ljubljani, da odkrije, kdaj in kako so bile žrtve usmrčene in ali je glede na to možno sprožiti sodni postopek proti morebitnim krivcem.
Teharska komisija se je dogovorila, da bo pozvala vlado Republike Slovenije, naj pripravi za sprejem zakonski predpis o postopku preiskave in o pokopu posmrtnih ostankov vojnih in povojnih žrtev revolucije na območju, ki bodo morda še odkriti pri izvajanju zemeljskih del.
DRUGA EMISIJA OBVEZNIC
Banka Celje, katere kapital znaša po zadnjih podatkih (30.6.1996) 11.293 mio SIT oziroma 126 mio DEM in katere jamstveni kapital je konec junija znašal 10.254 mio SIT oziroma 114 mio DEM, v teh dneh izdaja drugo emisijo svojih obveznic. Prva emisija obveznic je bila v slovenskem prostoru dobro sprejeta in uvrščena v kotacijo A na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Zato se je Banka Celje odločila, da trgu ponudi drugo emisijo v višini 20 mio DEM z namenom, da se povečajo dolgoročni viri sredstev banke.
Obveznice Banke Celje - 2. emisija so navadne imenske obveznice, izdane v seriji s petletnim rokom zapadlosti, v apoenih po 100 DEM. Vplačljive in izplačljive so v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan vplačila oziroma zapadlosti kuponov. O-brestna mera je fiksna in znaša 7,5% letno. Obresti se bodo izplačale dvakrt letno, prvo izplačilo je marca prihodnje leto in zadnje septembra 2001. Glavnica se prične izplačevati po dvoletnem moratoriju, tako da se prvič izplača 15.9.1998 in zadnjič 15.9.2001. Obveznice so izdane v nematerializirani obliki. Zato kupec obveznic v centralni register pri Klirinško depotni družbi d.d., Ljubljana listina, ki identificira imetnika obveznice.
Javna razprodaqja obveznic poteka v enotah Banke Celje in preko dveh borznih hiš. Ponudba obveznic je namenjena tako pravnim osebam kot tudi posameznikom, ki so pripravljeni svoje prihranke vložiti za daljši čas v vrednostni papir z valutno klavzulo. Imetniki obveznic bodo imeli prednost pri pridobitvi lombardnega posojila banke, poleg tega bodo obveznice služile kot prvovrstno zavarovanje katere koli obveznosti imetnika obveznice do banke. Za izplačilo obveznic jamči Banka Celje neomejeno z vsem svojim premoženjem.
Javna prodaja obveznic bo trajala tri mesece oziroma še na-daljna dva meseca, če bodo za to izpolnjeni zakonski pogoji. Takoj po zaključeni prodaji bo banka vložila zahtevek za kotacijo obveznic na Ljubljanski borzi.
I.M.
ŠE ENKRAT O ŠEMPETERSKEM KULTURNEM ŽIVLJENJU
V	prejšnji številki našega časopisa smo v intervjuju s predsednikom KS Šempeter zastavili vprašanje, kakšno je kulturno življenje v Šempetru. “Do sedaj je na kulturnem področju vladalo mrtvilo, od kar pa je v krajevni skupnosti novo vodstvo na področju kulture pod vodstvom gospe Vere Kalčič, je tudi kultura v našem kraju zaživela. Imeli smo že Koncert iz naših krajev in koncert Adija Smolarja. Ponovno je zaživela folklora,” je dejal predsednik KS Šempeter Franc Laubič.
V	naši prvotni objavi je iz teksta izpadlo nekaj bistvenih besed. Za napako se iskreno opravičujemo.
ENERGETSKA HIŠA
Letos so na razstaviščih Celjskega sejma poskrbeli za novost, še posebej privlačno za obiskovalce sejma. Organizatorji 29. Mednarodnega obrtnega sejma so sejemski atrij namenili počitku in sprostitvi obiskovalcev. Sredi atrija je proizvajalec iz Maribora na ogled postavil energetsko hišo, ki je med obiskovalci vzbudila mnogo za-nimanja.________________
POLAGANJE TEMELJNEGA KAMNA V TRNAVI
V	petek, 13. septembra, so pri osnovni šoli v Trnavi položili temeljni kamen za novo telovadnico.
Pred letom dni so v Trnavi odprli novo osnovno šolo, letos pa jim je s pomočjo občine Žalec in Ministrtva za šolstvo in šport uspelo zbrati še potrebnih 52 milijonov za gradnjo prepotrebne telovadnice. Precejšen delež sredstev bo prispeval tudi DARS, ki je “kriv”, da so morali graditi nadomestno šolo in telovadnico. Veliko so in še bodo pomagali krajani z delom, materialom in finančnimi prispevki.
Temeljni kamen za telovadnico sta položila žalski župan Milan Dobnik in sekretar ministrstva za šport Janko Strel. Gradnja telovadnice naj bi bila končana v pol leta._______________
ZA NIZKE CENE VISOKA KVALITETA
Podjetje GARANT, d.d., iz Polzele deluje kot pohištvena industrija že od leta 1948. V podjetju, ki je po količini izdelanega pohištva na prvem mestu v Sloveniji, je 320 zaposlenih. Garantova glavna tržišča so Slovenija, kamor usmerijo 45 odstotkov svoje proizvodnje, izvažajo pa tudi na tuje. Med slednje sodijo dežele nekdanje Jugoslavije (Hrvaška in Makedonija, Garantu pa se odpira tudi Bosna in Hercegovina) in srednje-vzhodni trg (Saudova Arabija in Arabski Emirati).
Garant prodaja pohištvo okrog 200 trgovskim podjetjem v Sloveniji, edino svojo lastno maloprodajno trgovino pa imajo ob tovarni v Polzeli. V svojem prodajnem pohištvenem salonu ponujajo popoln program svoje proizvodnje; to so spalnice, dnevne in otroške sobe, predsobe, pisarniško pohištvo, kosovno pohištvo, omare v različnih višinah in barvah in še bi lahko naštevali. Poleg svoje lastne proizvodnje pa v svojem salonu nudijo tudi oblazinjeno pohištvo, vzmetnice vseh dimenzij, jedilnice, masicno pohištvo, stole... Poleg tega je posebnost Garantovega pohištvenega salona ta, da je v njem moč po zelo ugodnih cenah kupiti ostanke od izvoza. Plačilni pogoji v maloprodaji so zelo ugodni, saj ponujajo 25-odstotni gotovinski popust za redne programe, cene izrednih programov so oblikovane za gotovinsko plačilo, so zelo ugodne, možen pa je tudi nakup na več o-brokov. Izdelki podjetja Garant so verjetno cenovno najbolj ugodni v Sloveniji.
V	podjetju Garant dajo veliko na kvaliteto svojih izdelkov. Prav zato jih moti, da je na slovenskem trgu zelo veliko pohištva, uvoženega iz Vzhodne Evrope. To pohištvo večinoma ni kvalitetno, saj tudi ni atestirano.
V	podjetju Garant sledijo evropskim trendom, letos pa tudi ponujajo vrsto novosti. Med najbolj zanimivimi so drsne, garderobne in delavniške omare ter omare z zgibnimi vrati ter nova zakonska spalnica Venezia v beli barvi, kmalu pa bodo kupcem to spalnico ponudili tudi v barvi hrasta. Začeli so tudi s proizvodnjo kuhinj. Garant se lahko pohvali z modernizirano proizvodnjo, dovršeno tehnologijo in posodobljeno strojno opremo. Pripravljajo se že na predstavitev svoje ponudbe na novemberskem pohištvenem sejmu v Ljubljani, kjer so prisotni vsako leto.
V svojem prodajnem salonu na Polzeli so letos poleti poskusno uvedli poletni delovni čas, od septembra pa spet delajo po ustaljenem delovnem času. Od ponedeljka do petka je prodajalna odprta od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
BANKE KOT DEL FINANČNEGA TRGA
BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Finančni sistem je del gospodarskega sistema. Delitev finančnega sistema na sistem samofinanciranja in finančni trg izhaja iz vidika financiranja, iz tujih in lastnih virov financiranja gospodarstva, prav tako pa iz delitve akumulacije na produktivno porabo, saj so tokovi samofinanciranja in tokovi finančnega trga namenjeni produktivni porabi akumulacije.
Financiranje s pomočjo finančnega trga je pomembno kot objektiven prevodnik denarne akumulacije v rentabilne naložbe. Kot tak uspešno dopolnjuje samofinanciranje. Čeprav mehanizem finančnega trga istočasno povečuje odvisnost investitorja od posojilodajalca, je nepogrešljiv del sistemov financiranja v tržnih gospodarstvih.
Na finančnem trgu obstajajo tako finančno suficitni in finančno defi-citni subjekti. Motiv finančno presežnih subjektov je pričakovani dobiček pri ustreznem zavarovanju, motiv deficitnih subjektov pa je pokritje primanjkljajev akumulacije. Na oblikovanje finančnih presežkov tako deluje politika delitve ustvarjenega dobička - ustvarjanje akumulacije in vlaganje oblikovane akumulacije v realne naložbe.
Finančni trg tako predstavlja komercialno mrežo odnosov med ponudniki denarnih sredstev in kapitala in povpraševale!. Kot udeleženci se tako na eni strani ponudbe kot povpraševanja pojavljajo podjetja, banke, javne ustanove, gospodinjstva in drugi. Finančni trg je torej trg, na katerem pravne in fizične osebe plasirajo svoje finančne presežke in na njem najemajo dodatna finančna sredstva.
Finančne presežke plasirajo, kadar razpoložljiva akumulacija presega naložbe v osnovna in obratna sredstva, najemajo pa finančna sredstva, kadar razpoložljiva akumulacija ne zadošča za naložbe v osnovna in o-bratna sredstva. Finančni trg je torej
trg neporabljene denarne akumulacije. Akumulacija pa se na finančnem trgu prenaša s pomočjo posebnega mehanizma, tj. posebnih instrumentov in preko posebnih institucij. Zato se finančni trg kot celota razčlenjuje na posamezne delne trge, ki pa so medsebojno tesno povezani in se v delovanju prepletajo.
Finančni trg zajema institucije (banke, borze, finančne posrednike), instrumente (vrednostni papiiji, depoziti, krediti) ter mehanizme (povezave med udeleženci).
Finančni trg se deli glede na:
-časovni značaj in institucionalni vidik na:
trg kapitala, trg denarja, kreditni trg;
-glede na krajevni značaj pa na: domači trg, mednarodni trg:
Trg kapitala je trg, na katerem se odvijajo transakcije sredstev dolgoročnega značaja v organizirani institucionalizirani obliki - borze in neorganizirani obliki - prosti trg.
Trg denarja je področje finančnega trga, kjer se odvijajo kratkoročne transakcije v okviru medbančnega poslovanja z žiralnim denarjem in kratkoročnimi vrednostnimi papiiji.
Trg kredita pa zajema finančne transakcije med finančnimi institucijami, gospodarstvom in prebivalstvom na kratki, srednji in dolgi rok. Kreditni trg, ki se odvija preko bank - bančni kreditni trg, zajema srednjeročne in dolgoročne kredite (kratkoročni krediti med bankami spadajo na trg denarja), medtem ko trg kreditov v nebančnem sektorju zajema kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne kredite.
mag. LILIJANA JEŽOVNJK JANČIČ
O
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tei: 063/715-211, 715-249
VAM V SEPTEMBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA
2,00% letno obrestno mero za a vista vloge 6,27% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (ali T-0,70% mesečno)
11,05% do 11,58% letno obrestno mero
(ali T+4,5% do T+5%) za vezane vloge nad 31 dni (0,86% do 0,90% mesečno)
12,11% do 12,33% letno obrestno mero
(ali T+5,5% do T+5,7%) za vezane vloge nad 90 dni (0,94% do 0,96% mesečno)
12,65% za vezave nad 6 mesecev (T+6%) ali 0,98% mesečno 14,24% za vezave nad 1 leto (T+7,50%) ali 1,10% mesečno
OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ
PRISOTNOST TUJIH VLAGATELJEV
mwm
borzno po&mM
DRUŽBA dd ŽALEC
Zgodil se je dan D. To je bila sreda, 11. 09. 1996, ko so pričele kotirati delnice iz javne prodaje našega farmacevtskega giganta (za naše razmere) LEK, d.d Ljubljana, z oznako LEKA. Prvi dan trgovanja je povprečni tečaj znašal 13.769 SIT za delnico. Rast se je nadaljevala skozi vse dni, razen petka, 20. 09. 1996, ko je njen povprečni tečaj znašal 15.986 in je v primerjavi z dnevom poprej padel za 1,72%. V tem obdobju se je ob precej velikem prometu tečaj LEKA približal vse do 16.500 SIT za delnico. To pa je bil razlog več za ugibanja o nadaljnji smeri tečaja. V ospredje so prišli razni novi vidiki, ki so pomembni za oblikovanje tečajev in ki do sedaj niso bili toliko prisotni. Tu predvsem mislim na možnost strateške naložbe s strani tujcev - kar je po nekaterih podatkih že potrjeno - ali pa na pridobitev morebitnega vpliva na odločanje pri poslovanju oz. povedano z drugimi besedami, da obstaja možnost sovražnega prevzema podjetja. Vrednost celotnega podjetja LEK, d.d., znaša ob koncu leta 1995 okrog 300 mio DEM, kar pa za kakšnega zelo zainteresiranega zahodnoevropskega giganta ne
predstavlja velikega zalogaja. S tem pa pridobi nove dimenzije trga in znanja.
Agencija za trg vrednostnih papirjev izredno pospešeno dela na področju uvrščanja posameznih delnic na organiziran trg Ljubljanske borze, d.d., imenovan tudi OTC. Tako se tečajnica vztrajno daljša. V teh dneh bodo tečajnico podaljšale še delnice naslednjih podjetih: Melamin Kočevje, Jadran Sežana in Jata Meso Polje pri Ljubljani. Slednji dve sta bili v KDD, d.d., vpisani, to pomeni izdani, šele 03. 09. 1996.
Omenimo še drastične spuste SBI v ponedeljek, 09.09. 1996, ko je le-ta ob zaključku trgovanja tega dne padel na 893 točk. K temu padcu je najbolj prispevala delnica DAD. Z veliko gotovostjo lahko trdim, da se ta meja ne bo znižala, saj so nivoji delnic iz rizičnega področja nizki.
Bistven preobrat pa se je zgodil pri tečaju DEM, predvsem v menjalnicah, ki bi jih lahko enačili z borzo, saj povsod deluje psihoza na potenco. Povečali so se tudi podjetniški tečaji, rasti je začel tudi srednji tečaj DEM. To pomeni, da bodo naložbe, ki bodo vezane na valutno klavzulo, bistveno boljše od tolarske. Nekatere večje banke so, med njimi Krekova in Banka Celje, razpisale nove emisije obveznic, ki temeljijo na srednjem tečaju DEM. Mogoče bi bilo dobro razmisliti tudi o teh naložbah, saj so obveznice, ki kotirajo na borzi, bistveno manj ugodne, ker se jim je zaradi pričakovanj dviga tečaja DEM, cena že zelo dvignila, s tem pa je padel donos.
Marija Rančigaj
6AVINJ6KA BOP7.NO PO6PEDNI6KA OKUŽBA d.d. ŽALEC
Prišel je čas, ko lahko vaš certifikat postane denar.
■» Trgujemo z vsemi vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi d.d., tudi s prvimi privatizacijskimi delnicami (Mercator, Kolinska, Droga, Tovarna sladkorja Ormož, Kovinotehna in z vsemi, ki prihajajo).
■» Odkupujemo in opravljamo prenose lastništva privatizacijskih delnic, ki ste jih pridobili za certifikate (Lek, Krka, Cetis, Pivovarna Laško...)
■» Svetujemo in upravljamo s premoženjem strank.
Vse informacije v zvezi z vrednostnimi papirji dobite na telefonski številki 063/715-573 ali 061/14-05-111.
Veselimo se sodelovanja z vami!
V petek, 13. septembra, so odprli 29. Mednarodni obrtni sejem, največjo tovrstno prireditev pri nas. Otvoritve sejma so se med drugim udeležili minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, poslanci državnega zbora, veleposlaniki, delegacije iz Italije, Fmncije in Hrvaške, predstavniki Obrtne zbornice za Munchen in Zgornjo Bavarsko, predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja iz Trsta ter predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije.
Ob odprtju mednarodnega obrtnega sejma je predsednik obrtne zbornice Slovenije Miha Grah še posebej poudaril, da je sejem namenjen predstavitvi obrtnikov Sloveniji in tujim deželam. Namen obrtnikov je iskanje novih partnerskih vezi, prilagajanje željam potrošnikov ter učenje od tujih trgov. Ti so jim zdaj, ko se Slovenija približuje Evropski skupnosti, še bližje. Obrtniki so izrazili nezadovoljstvo, ker pri nas vlada finančna nedisciplina, ker je veliko nelojalne konkurence, in ker so davčne olajšave za tiste obrtnike, ki vlagajo v razvoj, premajhne.
Tudi predsednik Upravnega o-dbora Obrtne zbornice Slovenije, Stanislav Kramberger, je opozoril, da kljub lanskoletnim pobudam še do sedaj ni bilo storjenega nič konkretnega za odpravljanje finančne nediscipline. “Zakon o izvršbi in zavarovanju je res prišel v parlamentarno proceduro. Toda kot njegov predhodnik - zakon o izvršilnem postopku - ta še vedno in predvsem ščiti dolžnika, namesto da bi ščitil upnika. Če bo ostalo tako, bo zapravljena konkretna priložnost, da se država prične dejansko spopadati s finančno ne-
disciplino. Omenjeni zakon, ki je že od januarja v parlamentarni proceduri, še vedno čaka na prvo branje, saj se poslancem nikamor ne mudi. Kako velika škoda se medtem dela gospodarstvu, jih ne zanima,” je dejal Stanislav Kramberger. Opozoril je še na vrsto problemov, s katerimi se srečujejo obrtniki, med njimi je premajhna zaščita malih delodajalcev ter delo na črno. Izrazil je upanje, da se bo o teh vprašanjih moč dogovoriti na posvetovanjih, ki bodo pripravljena v okviru 29. MOS.
Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je ob odprtju sejma dejal, da v Sloveniji gotovo ni nikogar, ki se ne bi zavedal pomena malega gospodarstva, saj to predstavlja 30 odstotkov celotnega družbenega proizvoda in zaposljuje več kot četrtino aktivnega prebivalstva.
“Mednarodni obrtni sejem predstavlja pregled nad najhitreje rastočim delom našega gospodarstva. Naj bo še vnaprej stalen in uspešen vzpodbujevalec slovenskega gospodarstva,” je dejal celjski župan, Jože Zimšek.
NATAŠA VERK
SEJEM V PETIH NADSTROPJIH?
Podjetje Celjski sejem je za letošnji sejem postavilo dodatno montažno dvorano, ki je merila 2.500m2. Bolj se razstavnih prostorov letos ni dalo povečati, zato se precej podjetnikov in obrtnikov na 29. Mednarodnem obrtnem sejmu ni moglo predstaviti.
Celjsko sejmišče se tlorisno gledano ne more več širiti, to pa ne pomeni, da so izčrpane vse njegove možnosti povečanja razstavnih prostorov. Direktor Celj-
skega sejma, d.o.o., mag. Franc Pangerl, meni, da so še možnosti širjenja sejma v višino. Pri nas so razstavni prostori večinoma v enem samem nadstropju, v tujini pa prirejajo sejme v štirih ali petih nadstropjih.
Ali bo podjetje Celjski sejem izkoristilo to možnost širitve, bo znano po zaključenem lastninjenju. Takrat bodo namreč znani lastniki podjetja in njegova razvojna strategija za prihodnost.
PREDSTAVITEV OBRTNIŠKIH ŠOL
Obrtna zbornica Slovenije je v dar, tesar, dimnikar, slikopleskar,
sodelovanju z Republiškim centrom za poklicno izobraževanje na 29. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju pripravila petdnevno predstavitev deficitarnih obrtniških poklicev ter šol, ki izobražujejo zanje. Predstavitev so namenili učencem sedmih in osmih razredov osnovnih šol, ki so si lahko tudi brezplačno ogledali sejem. Predstavitve šol in poklicev so bile privlačne in zanimive, šolaijem pa je bil omogočen tudi praktičen in neposreden stik z materiali in orodji.
Srednje šole iz vse Slovenije so na sejmu predstavile poklice zi-
šiviija, galanterist, čevljar, kemični čistilec, orodjar, konstrukcijski ključavničar, fmomehanik in strojni tehnik.
Obrtna zbornica Slovenije je za učence sedmih in osmih razredov razpisala literarni natečaj s temama Moja poklicna odločitev in Obisk obrtnega sejma v Celju. Srednja frizerska, tekstilna, strojna in prometna šola iz Celja, Srednja šola iz Domžal in Srednja tekstilna, obrtna in gumarska šola iz Kranja so na celjskem sejmišču pripravile modno revijo.
OGLEDALO
SLOVENSKE
USPEŠNOSTI
29. Mednarodni obrtni sejem je na sejmišču Celjskega sejma trajal od 13. do 22. septembra. Letos je ta drugi največji sejem v srednjeevropskem prostoru potekal pod sloganom Ogledalo slovenske uspešnosti.
Na 55.000 m2 razstavnih prostorov se je predstavilo 1.740 razstavljalcev. Neposredno se je predstavilo 944 razstavljalcev, ostali pa so se na sejmu predstavili preko zastopanih podjetij. Na sejmu so poleg slovenskih sodelovali še obrtniki iz 25 držav.
Pokrovitelj 29. Menarodnega obrtnega sejma je bil premier dr. Janez Drnovšek, sejem pa je v imenu slovenske vlade odprl minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja.
Nedavno je v javnosti močno odmevalo precejšnje število nesreč, ki so se v Savinjski dolini pripetile na prehodih ceste čez železniško progo. Po podatkih Policijske postaje v Žalcu je bilo letos že 5 tovrstnih prometnih nezgod, medtem ko v lanskem letu v enakem obdobju niso zabeležili nobene.
Tako se je 5. aprila na železniškem prehodu zavarovanem z zapornicami in svetlobnimi prometnimi znaki v naselju Petrovče poškodovala ena oseba, 28. junija je bil na sicer nepopolno označenem železniškem prehodu v Podvinu pri Polzeli hudo poškodovan: voznik motornega kolesa, kar dve nesreči pa sta sc pripetili v bližini tovarne Garant na Polzeli, na železniškem prehodu označenem s prometnimi znaki: 1. avgusta se je ena oseba hudo telesno poškodovala, 12. avgusta pa je življenje izgubil voznik kolesa z motorjem, medtem ko je bil njegov sopotnik hudo poškodovan. Do zadnje tovrstne prometne nezgode je prišlo 14. avgusta, ko se je na šempetrskem železniškem prehodu, označenem s prometnimi znaki, lažje: poškodoval strojevodja, voznik tovornjaka pa je bil nepoškodovan.
Policisti so ugotovili, da gre v vseh primerih za izključno krivdo cestnih udeležencev, kar v treh primerih pa so bili povzročitelji domačini, ki sta jim poznana prometna signalizacija in režim na železniškem prehodu, pa prav zato prečkanju proge ne posvečajo potrebne pozornosti. “Kjer ni svetlobnih signalov, ljudje pač ne upoštevajo prometnega znaka,” je povedal^ komandir Policijske postaje Žalec, Zvonko Šmid. Njegovim besedam velja pristaviti še podatek iz policijskega poročila, kjer je zaslediti, da so letos ugotovili že 11 primerov neupoštevanja svetlobnih in
za primerjavo pa moramo pove- oktobra že naredilo prve konkret-dati da jih je v Nemčiji najti po- ne korake k sanaciji cestno-vprečno na 2,99 km, v Švici pa na	železniških prehodov na področju
3,62 km. Tudi skupno število pre-	Polzele. Predsednik Krajevne
hodov ceste čez železnico (74) na skupnosti Stanko Novak se je se-Savinjski progi nikakor ni majhno, stal s predstavniki občine, Cestne vendar pa je tu po mnenju ing. ga podjetja ter Slovenskih železnic
no-železniških križanj kriv pove- prehodov. Kar lOjihje v tej kra-
“	5S SS5S «6« £
neučakane celo na avtomatsko za- gnali in dva z zapornicami, me-
sssiCMzK
no traja zaprtje ceste, predolg. V Novaka dolgoletni problem pred-
Sle
radi visokih poljščin, nasajenih različne možnosti, kako preprečiti
sss: JSZ »ES,	SSK W L* -.»
določa t.i. preglednostnega trikot- žalostno preveč. Seveda se kot HHM| „ nika. Po podatkih sekcije SVTK pr/a vsiljuje misel na namestitev ccstno-žele/niškem križanju skrbi je lani na potniških prehodih na- avtomatskega zavarovanja na ta cestni upravljalec	stalo skupno za 40 milijonov ma-	prehod, vendar pa smo že otneni-
Na 37 km tako imenovane Sa-	leriaJne škode, 15 ljudi je izgubilo	li, da so stroški pri tem	izjemno
vinjske proge (od Celja do Velen-	*ivljcnie- 80 Pa iih N Mo poško-	visoki. Prav zato bo	verjetno
ja) je 58 železniških prehodov za-	dovanih, toda: “Nobena nesreča	obveljala druga varianta,	ki je ce-
ni nastala po odgovornosti žele- nejša in v tem primeru tudi bolj znice.” |	(praktična: prehod naj bi zaprli,
Tudi komandir Zvonko Šmid z vzporedno z železniško progo pa žalske policijske postaje je pove- naredili cesto, ki naj bi vodila clo dal, da so ccstno-želczniška kri- sosednjega, bolje zavarovanega žanja pač določena v skladu z za- prehoda. Trenutno še čakajo na
tve naprav si cestni in železniški upravljalec razdelita na pol, razen če se dogovorita dinga če ali če nastanejo nove razmere, pri čemer povzročitelj le-teh prispeva večji del financ Znane so tri oblike nivojskega zavarovanja cestno-železniških križanj:
-	avtomatsko - zavarovanje s svetlobno signalnimi znaki - v Slove-„i,i jih je 210
-	mehansko - upravlja ga človek - imamo jih 72
-	pasivno - zavarovanje s prometnimi znaki - pri nas jih je 785, zanje oz. za znake približevanja
varovanih pasivno, 16 pa jih ima mehansko ali avtomatsko zavarovanje. Za vsako spremembo v označitvi cestno-železniškega križanja je potrebna pobuda slovenskim železnicam, ki lahko pride npr. s strani občine in se naprej posreduje ministrstvu za promet in zveze. O nadaljnem ukrepanju odloča posebna komisija, ki jo določa Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa. Sestavljajo jo predstavniki upravljalen cest, policije, železnice, občine in republiški inšpektor. Vsekakor pa je z razpoložljivimi sredstvi potrebno racionalno ravnati, in ker avtomatsko zavarovanje stane od 35 - 40 milijonov tolaijev, ima v razmišljanjih o sanaciji pred stransko progo na relaciji Celje-Velenje
zvočnih signalov na prehodih ec- prav gotovo prednost glavna proste čez železnico, lani pa je bilo ga.
teh primerov le šest. Je potem Vendar pa po podatkih ing. sploh smotrno razmišljati, da bi Godca Število nesreč na cestno-bilo morda potrebno cestno-	1	1'' '
železniška križanja bolje zavarovati? in kdo o tem sploh odloča?
Dipl. ing. Andrej Godec, šef sekcije za vzdrževanje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav Celje (SVTK), je povedki, da je zn vseh 1067 prehodov ceste čez železniško progo v Sloveniji pripravljen poseben nacionalni program sanacije oz. namestitve označb. Finančne stroške namesti-
konodajo, da pa se je v Spodnji Savinjski dolini za najbolj usodnega izkazal železniški prehod pri tovarni Garant na Polzeli, ki je varovan zgolj : s prometnimi znaki.
Vendar pa se je v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v prometu že julija in avgusta sestala Komisija za varstvo v prometu, ki ji predseduje Zvonko Šmid, v njeni sestavi pa so še predstavniki Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest, Cestnega podjetja Celje, občine, mestne skupnosti ter u-pravne enote. Obravnavali so celotno prometno problematiko na žalskem območju in tako tudi var-
načrte terena, ki jih morajo prispevati Slovenske železnice in Cestno podjetje, predlog pa bodo ponovno obravnavali na eni od
resno, kaže dejstvo, da so ga že uvrstili v proračunske načrte za naslednje leto, in upajo, da jim ga bo takrat tudi uspelo realizirati;
Je pa nasploh znano, da je za večidel prometnih nezgod pri nas kriva zelo nizka prometna zavest Slovencev, o čemer lahko pričajo tudi podatki žalske policije glede Splošne prometne varnosti: letos je bilo izvedenih skoraj enkrat več
železniških križanjih kljub vsemu upada, saj jih je bilo v Sloveniji lani v prvih sedmih mesecih 33, letos pa le 24, vendar pa je prometna discipliniranost Slovencev še vedno zelo na nizki stopnji: “Do 200 zlomov zapornih brun smo že zabeležili letos,” je povedal Andrej Godec. Problematično je tudi, da so v Sloveniji prehodi ceste čez železnico posejani zelo
nagosto - na 1,13 km v povprečju, la, ki je v prvi polovici letošnjega
^^imd^čez žSšto pra-	^epov kot lani v istem obdobju
go. Med konkretnejše ukrepe sodi	(4496 v primerjavi z 2254). Zgo-
sanacija prehodov v Savinjski do-	vor,Kj ludl dejstvo, da so poh-
lini, ki jo pripravljajo skupaj z	cistl klJub vnaprejšnjim opozon-
železnico. Ukinili naj bi vsaj dva	lom> da bodo nadf,r,v Pro™etu v
železniška prehoda, namesto tega
pa bodo ob železnici speljali cesto	prepih tudi z radarji v prvih štirih
do bolje zavarovanega prehoda,	dnevih po začetku šole zabeležili
saj je le tako mogoče omejiti ne-	kar 97 prekoračitev hitrosti in še
kontrolirano prehajanje čez žele-	^9 ostalih prekrškov. Najvisja
zniške proge in preprečiti vsaj	izmerjena hitrost skozi naselje
nesreče iz nepazljivosti.	Žalec je bila 132 km/h.
Tega se je očitno zavedelo tudi vodstvo Krajevne skupnosti Polže-
v
DOMINIKA SAMBOLIC
Pogovarjali smo se z dipl, org. dela Marjanom Žoharjem, načelnikom Upravne enote Žalec
Po osamosvojitvi Republike Slovenije je proces tranzicije med drugim zahteval tudi preobrazbo lokalne samouprave. Na lokalni ravni je bil zaključen v letu 1994 s formiranjem lokalnih skupnosti in izpostav državne uprave, kar pa je le ena od stopenj nadaljnega razvoja. Državna uprava in lokalna samouprava bosta morali zaradi približevanja Evropi spoštovati nekatera skupna načela funkcioniranja javne uprave v Evropski skupnosti.
Marjan Žohar: “Upravna enota Žalec se predstavlja v obsežni brošuri.”
“Po sprejemu zakona o lokalni samoupravi v letu 1994 je bilo treba nekaj urediti tudi z državno upravo na teritorialnem nivoju. Zaradi tega je prišlo do Zakona o upravi, ki je bil izdan konec leta 1994. Takrat se je državni zbor odločil formirati več izpostav na lokalni ravni. Delovale so že davčna uprava, center za socialno delo in skupnost za zaposlovanje. Takratna občinska uprava pa se je razdelila na več izpostav; na upravne enote, izpostave za področje geodetske službe, izpostave za področje obrambe in samostojne inšpektorate oziroma inšpektorje. Te izpostave so predstavljale podaljšano roko oziroma prvo stopnjo ukrepanja ali izvajanja zakonodaje, ki je v pristojnosti države.
V Sloveniji je deset uradov, katerim so odgovorne izpostave.
Uradom so odgovorne za svoje delo samo izpostave, ki so jim uradi tudi nadrejeni. Žalske izpostave s svojim delom odgovarjajo celjskim uradom. Upravne enote za svoje delo odgovarjajo direktno ministrstvom in so si med sabo enakopravne. Med seboj kar precej sodelujemo in si pomagamo, kolikor je z zakonom omogočeno, sicer pa vsak samostojno dela in opravlja svoje funkcije.”
“Kakšne so naloge upravne enote?”
“Zelo poenostavljeno bi lahko rekel, da upravna enota odloča o pravicah občanov, ki izhajajo iz zakonov. Poleg tega deloma odloča tudi o pravicah, ki jih za občane določajo lokalne skupnosti tam, kjer sta zakon in predpis lokalne skupnosti v povezavi. Lahko bi rekel, da je to
odločanje z nekim konkretnim aktom. Upravna enota odloča z odločbo, s sklepom, z nekim potrdilom, torej z nekim pisnim dokumentom o konkretni pravici posameznika ali pravne osebe.
Občina teh funkcij odločanja nima. Občina v bistvu za svoje občane pripravlja področne predpise, torej predpise, ki urejajo osnovne pravice, ki zadevajo razvoj življenja in gibanja na določenem lokalnem nivoju. Tega ne počne s pisnim dokumentom, temveč s konkretnimi posegi, z investiranjem v določene projekte, ki izboljšujejo o-kolje, v katerem občani živijo.”
“Ali med občani še prihaja do zamenjave med občino in upravno enoto?”
“Vsekakor ljudje potrebujejo nekaj časa, da se privadijo na spremembe. Mislim, da je vprašanj še kar precej. Počasi pa ljudje že razumejo razliko med občino in upravno enoto. Le v primerih, ko nekdo na upravni enoti ne dobi zadovoljivega odgovora o svoji zahtevi, se napoti še drugam. Če je nezadovoljen z odgovorom, ki ga dobi na državni upravi, odide na lokalno skupnost, če pa se tam ne more dogovoriti, pride na državno u-pravo rešiti svoj problem.”
“Pojavljajo se očitki, da je na upravni enoti preveč zaposlenih. ”
“Prevzeli smo 49 delavcev in funkcionarje. Danes - torej po letu in pol - nas je na žalski u-pravni enoti zaposlenih 54. Najtežji problem, ki smo ga morali rešiti pred prevzemom, je bil na področju denacionalizacije, kjer smo ostali tako rekoč brez zaposlenih; od nekdanjega sklopa ljudi, ki so reševali področje denacionalizacije, je ostala samo ena delavka. Tu smo z dovoljenjem kadrovske službe slovenske vlade uvedli dve dodatni zaposlitvi. Na področju vojne zakonodaje smo uvedli zaposlitve samo za določen čas, dokler se ne rešijo osnovni problemi, potem pa tudi teh zaposlenih ne bo več.
Da je pri nas več novih o-brazov, je posledica tega, da je nekaj ljudi po določenem času v upravni enoti dalo odpoved, ker so pač pogoji, pod katerimi so morali delati, drugačni, drugačen
pa je tudi delokrog. Vse to jim je narekovalo, da so šli svojo pot. Tako je prišlo do nekaterih normalnih kadrovskih sprememb.
Trudimo se tudi omogočiti opravljanje pripravništva. Kadra s področja uprave in tudi iz drugih specialnih področij, ki v nekdanjih gospodarskih organizacijah ne more več opravljati pripravništva, je kar precej. Na srečo ima kadrovska služba posluh za to, da nam omogoča zaposlitev teh pripravnikov. Tako pripravljamo tudi naše občane za to, da bi se, če bi to želeli, lahko kdaj zaposlili v upravni enoti. Na tak način se večji krog mladih spoznava z upravno enoto. Le na ta način lahko računamo, da bomo imeli kvalitetno izobražene ljudi, ki bodo znali reševati probleme, če bodo zaposleni v tej hiši ali tudi kje drugje.”
“Med žalsko upravno enoto in občino se je pojavil problem zaradi pisarn, v katerih opravljate svoje delo.”
“Upravna enota je ob pričetku delovanja po 1. januarju 1995 zasedala nekaj čez 1000 ni skupnih površin, od česar je bilo dobra polovica skupnih površin namenjena pisarnam. Tudi danes je ta številjka skoraj popolnoma enaka. Vendar pa je bilo zaradi organizacije dela tako u-pravne enote kot občine potrebnih nekaj korenitih posegov v to hišo. Izboljšali smo kvaliteto dela, razvili smo koncept identitete lokalne skupnosti, sodnikov, davčne uprave in u-pravne enote. Prav zaradi tega so bili premiki v hiši potrebni, bili pa so seveda boleči. S strani delavcev je prišlo do več zahtev, ker se je delovno okolje precej spremenilo. Takrat sva z županom Milanom Dobnikom ugotovila, da so v preteklosti poskušali v to hišo spraviti čim več ljudi, in da moramo, če hočemo imeti normalne delovne pogoje, poiskati nek drug prostor. Prišlo je do odločitve, po kateri so se inšpekcijske službe, ki niso tako povezane med sabo, izselile v prostore Juteksa. Od tedaj so delovni pogoji v teh prostorih boljši.
Problem je bil tudi v tem, da upravna enota po zakonu ni imela možnosti plačevati najemnine za prostore, ki jih uporablja. Plačevala je lahko samo uporabnino, medtem ko druge izpostave državnih organov lahko plačujejo najemnino. Ker gre tu za 1000 m', je razlika med uporabnino in najemnino skoraj 1 proti 2. Plačujemo po računih, ki nam jih izstavlja lokalna skupnost, nekje med 500 do 600 SIT na m" uporabne površine, občina pa je zahtevala, naj plačujemo 12 DEM. Zaradi navedenega je upravna enota prostore, ki jih uporablja, dolžna sama vzdrževati, za investicije v skupne prostore, zunanjost upravne zgradbe in infrastrukturo pa servis skupnih služb Vlade prispeva sorazmerni delež stroškov.
Te stvari je treba reševati pri tistem, ki je zakon sprejel, ne pa na lokalnem nivoju, saj niti lokalna skupnost niti upravna enota ne moreta zadev rešiti drugače, kot jih je predpisal zakon.”
“Žalska upravna enota je prav v teh dneh izdala brošuro, v kateri je predstavljeno njeno delo. S kakšnim namenom ste jo izdali?”
“Vsak, ki je na novo ustanovljen, se mora po določenem času predstaviti. V obdobju, ko smo razrešili vse probleme, smo se s službo pri ministrstvu za notranje zadeve, ki skrbi za lokalno upravo, dogovorili, da bi se morali na nek način predstaviti.
Ta predstavitev je pri nekaterih upravnih enotah že bila izvedena pred časom dopustov, mi pa smo počakali do zdaj, saj smo želeli našo upravno enoto kar najbolj kvalitetno predstaviti. Uredili smo obsežnejšo brošuro, v kateri predstavljamo več kot le u-pravno enoto. Opisali smo tudi del zgodovine našega okolja, razvoj oblasti, precejšen del gospodarstva in negospodarstva ter druge številčne podatke, ki so pomembni za vsakogar, ki pride v upravno enoto ali v katero koli institucijo v tej dolini.”
“Kje bo ta brošura dostopna krajanom?”
“Brošuro bomo dali vsem ustanovam, kjer se krajani največ gibljejo.
Osnovni namen te brošure je, da ljudje spoznajo ne le u-pravno enoto, ampak tudi druge dele državne uprave v Savinjski dolini.
Brošura bo skupaj z vodnikom, ki je izdan ob brošuri in se dotika upravnih postopkov, na voljo v sprejemni pisarni u-pravne enote, kjer bo lahko vsak posameznik ugotovil, kaj mora narediti, če želi uveljaviti svoje pravice.”
Probleme je potrebno vsebinsko
“V brošuri so objavljeni tudi različni dokumenti, ki so potrebni za posamezne postopke.”
“Že lansko leto smo na eni od sej sosveta - to je koordinacijski organ med lokalno skupnostjo in upravo - sprejeli pobudo, da poskušamo postopke približati občanom. Ta občina v preteklosti ni imela krajevnih uradov, katere druge občine imajo, zato smo se nekaj časa dogovarjali, na kakšen način postopke približati občanom. Tako smo vse postopke spravili na papir, jih tekstualno obdelali ter dodali obrazec zahteve, ki jo stranka sproži, če hoče uveljaviti svojo pravico. Opisane postopke bomo najprej dali v krajevne skupnosti, kjer bodo na voljo krajanom.
Naslednja faza, o kateri se še dogovarjamo, je s projektom nadaljevati tako, da bi ga vpeljali v informacijsko mrežo. Tako bodo vsi tisti, ki informacijsko mrežo uporabljajo, lahko še lažje prišli do teh informacij. Informacije ne veljajo samo za našo upravno enoto, ampak za postopke, ki jih opravlja katera koli upravna enota v naši državi. Te informacije lahko torej uporabljajo vsi državljani.”
“Ali ste pri zbiranju podatkov za brošuro o žalski upravni enoti naleteli na kakšne probleme ali presenetljive podatke?”
“Že lansko leto smo bili večkrat v dilemi, kaj v tej
reševati na terenu.”
upravni enoti _ ni tako, kot bi moralo biti. Šele letos, ko je Uprava za sistem in delovanje državne uprave v Ljubljani izdala skupen bilten o opravljenih upravnih zadevah v letu 1995, smo ugotovili, da so nekatere stvari, ki so nas iz preteklosti obremenjevale, izredno hude. Najhujša je bila ravno ta, da je Upravna enota Žalec prevzela največ nerešenih zadev od vseh upravnih enot v Sloveniji. Gre seveda za nerešene zadeve na število zaposlenih na območju upravne enote. To pa je predvsem posledica tega, da nam je v tej dolini manjkala področna zakonodaja. Zaradi nedodelane področne zakonodaje je bilo veliko stvari shranjenih, ni pa se jih reševalo, ker to brez neke osnove ni bilo mogoče. Nihče v tistem obdobju pred volitvami ni hotel potegniti carskega reza ter zavrniti množico zahtev občanov, ki so bile v predalih.
Po sprejemu področne zakonodaje - predvsem so to dokumenti, ki se nanašajo na prostor in so bili letos poleti verificirani na občinskem svetu - je zadeva za nas veliko lažja. Zdaj lahko rešujemo tekoče zadeve, razrešili pa smo že tudi kar precej stvari, ki v preteklosti brez tega temelja niso bile rešljive.”
“Kaj pa denacionalizacija?”
“Pri denacionalizaciji smo imeli probleme s kadrom. Ne le, da ob prevzemu ni bilo več zaposlenih za to področje; bili so vezani večinoma pogodbeno na izvajanje teh nalog. Vlada je dopustila, da smo posebej formirali oddelek za področje denacionalizacije in kmetijstva, saj je večina tovrstnih zahtevkov s področja kmetijstva. Najprej je bilo potrebno zaposlene naučiti, da so obvladali zakonodajo ter spoznali probleme, ki jih imamo na tem področju. Zadeve se zdaj počasi urejajo, rad pa bi, da bi se reševale še hitreje.
Pri teh problemih smo izredno specifični. Pri večini primerov naletimo na nerešena predhodna vprašanja, ki se nanašajo na lastništva zemljišč. Vse tako imenovane operacije s področja kmetijstva so bile v tej dolini delane bolj kot ne na pamet. Danes, ko stojimo pred problemom vračanja kompleksov, se pojavlja problem, kako rešiti zemljiško-knjižno stanje, saj so po stanju, kakršno je v zemljiški knjigi, parcele, na katerih stojijo kompleksi, še v privatni lasti. Tudi če se najde rešitev za vrnitev kompleksa, je potrebno najprej rešiti to predhodno vprašanje, šele potem pa napraviti razdelitev.
Pri drugih primerih pa so nekdanji lastniki že ob sporazumni predaji zemljišča dobili povračilo in ti v postopku denacionalizacije teoretično ne morejo uspeti. Razen seveda, če lahko na sodišču dokažejo, da so bili z zvijačo, nasiljem ali kako drugače prisiljeni v prodajo svojih kompleksov ali zemljišča državi. Dokler tega ne dokažejo, tudi pri nas te vloge stojijo. Takih vlog imamo okrog 300.”
“Takšne in drugačne probleme boste v prihodnje skušali reševati tudi s terenskim delom. ”
“Odločili smo se skrajšati uradne ure, saj menimo, da upravni delavec problemov ne more reševati v pisarni. V pisarni lahko opravlja administrativna dela, vsebinsko pa je treba veliko večino primerov reševati na terenu. Mislim, da je ta pot pravilna. Izkušnje so tudi po svetu takšne, da tam, kjer je delo javnih uprav že utečeno, rešujejo probleme strank v okolju, v katerem je problem ali zahteva nastala. Stranka tako lažje in objektivno
izrazi svoje zahteve. Tako lahko delamo tudi pri nas.
To pa ne pomeni, da zapiramo vrata, saj smo tako imenovana tehnična opravila prepustili tehničnemu osebju upravne enote. Ne le v času uradni ur, ampak v času celotnega delovnega časa upravne enote lahko stranka odda svojo vlogo in dobi informacijo, kako rešiti problem in na koga se obrniti. Tudi dokumente, ki niso vezani na kakšne zapletenejše postopke, lahko stranke dobijo ob vsaki uri.
Še bolj bistveno je, da smo nekatera pooblastila dali javnim ustanovam, da je možnost uveljavljanja zahtevkov še povečana. Tu gre predvsem za registracijo novih vozil, kar smo prej urejevali samo na sedežu upravne enote. Danes je to možno opraviti na vseh ustanovah, ki imajo pooblastila za podaljšanje tehničnih oziroma prometnih dovoljenj. To je torej možno urejati tudi popoldan in ob sobotah, kar prej ni bilo mogoče.
Po spremembi nekaterih zakonov se bo funkcija upravne enote v bodoče spremenila in nekaterih zadev državna uprava ne bo več izvrševala.”
“Kje pa upravna enota pridobiva sredstva za svoje projekte?”
“Upravna enota nima lastnih sredstev. V celoti se financiramo direktno iz republiškega proračuna; sredstva za redno delo upravnih enot in za plače nam zagotavlja ministrstvo za finance. Kar se nanaša na osnovno opremo in informatiko, zagotovita servis skupnih služb Vlade Slovenije in Center za informatiko Vlade Slovenije.” “Kakšni so načrti upravne enote v bodoče?”
“Vsekakor bodo po vzorcu nekaterih že izvršenih sprememb v drugih delih državne uprave v prihodnosti tudi u-pravne enote doživele nekatere organizacijske spremembe. Predvsem gre za formiranje pokrajin oziroma regij. Najbolj strokovna opravila bodo prenesena iz dosedanih upravnih enot na te institucije.
Prenešene pristojnosti države so drug segment sprememb. Država se bo v prihodnosti po področni zakonodaji odločala tudi lokalnim skupnostim prepuščati določena opravila, ki so državnega značaja.
Težnja žalske upravne enote je predvsem zaključiti s procesom modernizacije. V prvi fazi
v lanskem letu smo morali zamenjati celotno informacijsko tehnologijo. Na srečo je bil center vlade za informatiko pripravljen izpeljati ta projekt, saj je bila informacijska tehnologija stara deset let in več. Center za informatiko je izgradil informacijsko mrežo, v katero smo povezane vse upravne enote, tako da lahko komuniciramo medsebojno ter z ministrstvi in drugimi državnimi organi. Naslednja faza bo prehod na Internet, glede katerega še ni vse dogovorjeno.
V	prihodnosti bi tudi radi pripravili informacijsko okno, preko katerega bi lahko občani ob vsakem času dobili informacije splošnega značaja.
Mislimo tudi na izobrazbo delavcev, saj je bila kadrovska struktura ob prevzemu slaba in ima več kot tretjina naših delavcev samo začasne odločbe o opravljanju dela. Če ti ne bodo opravili izobrazbenih pogojev, jim bo prenehalo delovno razmerje. Zato precej naših delavcev študira ob delu, ob tem pa jih tudi navajamo, da morajo preiti iz nekoč uveljavnega kolektivnega načina odločanja na individualen način odločanja, kar zahteva Zakon o upravnem postopku. Upravni delavec je namreč tisti, ki odloči o neki pravici, kar je za naše delavce velika sprememba. Če odločaš o neki pravici, moraš biti strokovno in tudi drugače prepričan v to, kar si odločil.” “Kako poteka približevanje Evropski skupnosti?”
“Delavci upravne enote, ki to želijo, se dodatno izobražujejo v dveh projektih. Prvi je tako imenovan švicarsko - slovenski projekt, v katerem se usposablja 40 delavcev iz različnih uprav, drug projekt pa je avstrijsko -slovenski, ki je bolj specializiran, saj se nanaša predvsem na notranje zadeve. V pripravi je tudi nemško - slovenski projekt.
V	žalski upravni enoti težimo k temu, da so stranke zadovoljne z našim delom. Vemo, da vsem ne moremo ustreči, skušamo pa vse probleme strpno in kvalitetno rešiti. Pred petimi leti smo se odločili, da bomo imeli pravno državo, kar smo dolžni izgrajevati v državni upravi; zagotoviti enake pravice za vse na področju celotne države. Če to dosežemo, ne bo več očitkov, da komu gledamo skozi prste ali da imamo različne načine reševanja problemov za različne ustanove ali posameznike.”
NATAŠA VERK
KMETIJSKA PRESKRBA PETROVČE
in komisijska prodaja rabljene kmetijske mehanizacije tel.: 708-235
Hmezad Kmetijska zadruga
PETROVČE
tel.. 708-173, fax.: 708-248
tovarni!
(Ut 8. otletnici CtCmetijs/ce Ktiestite ■Ke/tarče Se Shantcam ^a/t vatjajeum ga rijta ja no jaufut-nje in Mitati vatirno rSe, r/a nas ot/ifete v našiti fiiestitati, tfoi Smo ‘l/am fni/ttavi/i toffatoJeSensto fionutlio!
/aš /ios/oeor/ja
flanej /Prmtaf
KMETIJSKA PRESKRBA VINSKA GORA tel.: 851-963
PVC kadi od 50-1000 l, sodi, stiskalnice, mlini za grozdje, sadje, seme (pšenica, ječmen), gnojila za jesensko setev, čebulnice
KLETARSKI KOTIČEK - VSE ZA NEGO VINA:
-	kvasovke za vse vrste mošta: vino Bono, Uvaferm CM, Uvaferm 228
-	pripravki za čiščenje vina: Bentagram, Neosol, Gelsol, žveplasta kislina
-	NOVO SUPER ČISTILO za lesene, plastične in nerjaveče sode. Odstranjuje vinski kamen in neprijetne vonje.
SAMOPOSTREŽBA PETROVČE tel.: 707-410
-	bučno olje 1/1	544,30
-	jajčne testenine 1/2	96,00
-	špageti 1/2	96,00
-	čokolada lOOg	83,00
-	detergent za posodo 11 140,00
-	mehčalec 11	140,00
-	kranjske klobase Ikg 650,00
-	sladkor Ikg	103,00
SPREJEMAMO NAROČILA ZA BELE TEŽKE KOKOŠI IN PETELINE (770 SIT/kom)
ZBIRAMO NAROČILA ZA REFRAKTOMETER IN SLADKOR ZA DOSLADKANIE MOŠTA
Nudimo vam možnost nakupa no več čekov ali no kredit!
SPOLNO IZKORIŠČANJE OTROK
Od leta 1989 so na UNZ Celje obravnavali 90 kaznivih dejanj spolnega napada na otroka (to so osebe do 14-ega leta starosti). V teh primerih se skrivajo različni storilci: največ je tistih, ki so izkoristili poznanstvo z otrokom in s tem njegovo zaupanje, ostala kazniva dejanja pa so storili naključni storilci, kr jih do takrat otrok ni poznal.
V	istem času so obravnavali še 16 podobnih kaznivih dejanj kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Storilci le-teh kaznivih dejanj so znane osebe, ki jim je žrtev podrejena in zaupana v oskrbo, varstvo ali vzgojo. Žrtve so bile mladoletne, stare med 14 in 18 let, storilci pa večinoma bližnji sorodniki, v redkih primerih pa tudi druge osebe (učitelji in župniki).
V	lanskem letu so obravnavali 16 primerov spolnega nasilja nad otroki in mladoletniki. Od tega števila je 9 kaznivih dejanj spolnega napada na otroke in 7 primerov kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Zoper dva; osumljenca je preiskovalni sodnik odredil pripor.
Najtežje odkrijejo primere, ko so storilci člani ožje ali širše družine' ali družinski prijatelji. Storilci marsikatero dejavnost običajno uspešno prikrivajo z ljubeznijo do otroka in skrbjo zanj. Ravno zaradi teh medsebojnih relacij otrok veliko težje najde možnost za izhod iz situacije oziroma človeka, kateremu
se lahko zaupa. Iz teh razlogov je število neodkritih kaznivih dejanj zelo veliko.
Pred leti so obravnavali osumljenca, ki je najprej spolno občeval s starejšo sestro, kmalu zatem pa še z mlajšo. Ko je bilo dejanje razkrito, sta bili obe sestri 'noseči, stari pa 12 in 13 let. Lansko leto so npr. obravnavali primer 8-letne deklice, ki jo je dobro leto zlorabljal stari oče. Samo zaradi fizičnih poškodb ter motenj v njenem vedenju je bilo dejanje razkrito. Pred kratkim je bil odkrit primer spolne zlorabe deklice na Celjskem. Deklica je morala skoraj leto dni prenašati: ravnanje odraslega člana družine in ves čas je o tem molčala. Zelo težko ji je bilo spregovoriti, nato pa se je le izpovedala neznani osebi in zaenkrat tudi sama noče, da bi to vedel še kdo. Potrebovala bo pomoč in čas, da bo spoznala, da to ni njena krivda, da ni ona tista, ki jo mora biti sram, da ni drugačna od drugih.
Neglede na obremenilne situacije, ki sledijo razkritjem spolne zlorabe, in jih doživlja žrtev, je nujno, da se zloraba razkrije. Na ta način je možno zlorabo prekiniti, sočasno pa le tako lahko žrtvi nudijo pomoč tudi strokovnjaki, ki so za to usposobljneni. Običajno storilec ne zlorablja le enega otroka, in lahko z razkritjem le-tega zaščitimo tudi druge otroke._________________________
PROSTITUCIJA V VELENJU
Policisti PP Velenje in kriminalisti Urada kriminalistične službe UNZ Celje so prišli na sled trem Velenjčanom, ki so osumljeni, da so se ukvarjali s posredovanjem pri prostituciji. Policisti in kriminalisti so že dlje časa preverjali informacije, ki so nakazovale na možnost, da se v enem izmed gostinskih lokalov v Velenju izvaja prostitucija. Pred dnevi so kriminalisti preverjanje teh informacij zaključili, kazensko ovadbo pa bodo v naslednjih dneh naslovili na Državno tožilstvo.
Osumljeni Velenjčani 45-letni F.M. ter 5. K in D.K., oba stara 25 let, so po ugotovitvah kriminalistov in policistov že pred nekaj meseci organizirali v lokalu, katerega lastnik je F.M., nočni klub z barskim programom. Najeli so več deklet, ki so po končanem barskem programu za ustrezno plačilo strankam v posebni sobi nudile spolne usluge. Ura druženja z izbranim dekletom je stala 18.000 SIT, pol ure pa 12.000 SIT. Način plačevanja je bil prikrit tako, da je stranka prej zapisan znesek poravnala v obliki plačila naročenega šampanjca. S prostitucijo r tem lokalu so se ukvarjala dekleta iz Slovenije in tujine.
SUROVO RAVNANJE V LETU 1996
Na območju UNZ Celje so v prvi polovici letošnjega leta obravnavali več primerov (12 ovadb, v enakem obdobju lani pa 14) zanemarjanja otrok in surovega ravnanja z njimi.
V zadnjih 10-ih letih sta na območju UNZ Celje zaradi posledic grdega ravnanja staršev oziroma nadomestnih staršev u-mrla dva otroka. Veliko jih je bilo huje ali lažje poškodovanih.
Od primerov, ki so jih obravnavali v prvem polletju letošnjega leta, izstopa primer mlade matere in njenega partnerja, ki sta več mesecev psihično in fizično maltretirala 6-letnega Arnesa. Po več ur dnevno je moral pisati, da bi se naučil številke in črke, saj ne more v šolo, ne da bi vse to znal. Nazadnje pa ga je mati tri dni skupaj pretepala s pasom in kuhalnico, mu porivala glavo v straniščno školjko, ga zaklepala ter puščala samega. Izkazalo se je, da je veliko ljudi vedelo, kaj se v soseščini dogajalo, vendar so iz različnih razlogov molčali.
Regijski center za socialno delo je takoj po obvestilu otroka namestil v nadomestno družino, UNZ Celje pa je zoper starša podal kazensko ovadbo na ODT,
KRIMICI
TRČIL V DREVO. 14. septembra je 23-letni Matjaž F. iz Migojnic vozil osebni avtomobil iz Mozirja proti Letušu. Ko je v Letušu pripeljal v desni ovinek, ga je pričelo zanašati, zato je zapeljal desno z vozišča in trčil v drevo in potem še v drugo drevo. V nesreči se je voznik Matjaž huje telesno poškodoval, lažje pa je bil ranjen sopotnik, 21-letni Boštjan G., prav tako iz Migojnic.
ZANAŠALO GA JE. 15. septembra je 21-letni Mitja R. iz Pariželj vozil osebni avtomobil iz smeri Letuša proti Šentrupertu. Ko je v naselju Preserje pripeljal iz levega ovinka, je najprej zapeljal na desno bankino, nato pa nazaj na vozišče. Pri tem je vozilo drselo bočno preko ceste in z bočnim delom trčilo v vogal stanovanjske hiše. Voznik Mitja R. se je v nesreči hudo telesno poškodoval.
NESREČA PRI DELU. 14. septembra okoli 23.50 ure se je v podjetju Glin Nazarje hudo poškodoval 33-letni delavec Bojan K. iz Nazarij. Ko je prišlo do napake na avtomatski liniji na stiskalnici ivernih plošč, je Bojan K., skupaj z sodelovcema, hotel poravnati zamaknjeni tekoči trak. Prestopiti je moral 1 meter visoko
kovinsko varovano ograjo in stopiti na pločevinasti zračnik, ki je bil posut z ivernim prahom. Takrat mu je spodrsnilo in je adel 4,5 metrov globoko na etonska tla pod tekočim trakom. VLOM V BISTRO. V noči na 14. september je neznani storilec vlomil v bistro Mini v Dobrteši vasi. Ukradel je radiokasetofon z zvočnikom, 5 zavitkov cigaret in dve audio kaseti. Lastnico Mimiko R. je oškodoval za okoli 80.000,00 SIT. je črne barve, z reg. št. CE 70-00V.
AVTO HIŠ A DR El V
ROJSTVA
Andreja UŠEN iz Šempetra - fantka Klementina TKAVC iz Žalca - fantka Verica LESJAK iz Vranskega - fantka Marija LIVIK iz Nazarij - fantka Sonja STRAHOVNIK iz Petrovč - fantka Cicilija KOVAČIČ iz Žalca - fantka Slobodanka PUHAUČ iz Prebolda - fantka Damjana RAJKOVIČ iz Polzele - deklico Gabrijela TERGLAV iz Griž - fantka Mojca ŠKORJANC iz Žalca - deklico Monika SEVNIK iz Griž - deklico Lidija HUDOURNIK iz Mozirja - fantka Klavdija KOROŠEC iz Žalca - deklico Janja TAJNŠEK iz Gornjega Grada - fantka
SMRTI
Ivan ŽAVŠKI
iz Ločice pri Žalcu, 82 let
Stanislav KOLAR
iz Žalca, 82 let
Frančiška GOROPEVŠEK
iz Šešč, 69 let
Angela HOCHKRAUT
iz Šmartnega ob Dreti, 70 let
Lizika ŠVAB
iz Polzele, 87 let
Veronika HANŽIČ
iz Rakovelj, 87 let
Marija OCEPEK
iz Podloga, 74 let
Eduard KOVAČIČ
iz Žalca, 47 let
Marjeta GLAVNIK
iz Polzele, 79 let
Viktor MARINKA
iz Griž, 67 let
Anton BRINOVŠEK
iz Andraža, 78 let
Friderik KRAMER
iz Arje vasi, 52 let
Srečko OCVIRK
iz Dolenje vasi, 84 let
Frančiška KOK
iz Šentruperta, 90 let
Ljuba ROC
iz Gotovelj, 87 let__________
POROKE
Robert SLEMENŠEK iz Velenja in Romanca OCEPEK iz Rečice ob Paki
Marjan BOKAL in Bojana KRAMAR oba iz Ločice pri Vranskem
Branko MAK iz Šmetavža in Damjana FERLIČ iz Polzele
Stanislav LUSKAR iz Gotovelj in Katica ČEH iz Žalca
Primož VASLE iz Polzele in Simona PINTER iz Matk
Martin POTOČNIK in Vlasta KOSTANJŠEK, oba iz Podloga
Branko FLORJAN iz Kaple in Marija URANKAR iz Ojstrške vasi
+ Vrečerjeita 2, Mm/mm, 715-605 s?.®,®. W ^lOŽtfec	06001655-717
LJUBEZEN V PODOBI ROŽ IN FIGURIN
V sklop prireditev ob Taborskih kulturnih dnevih v Žalcu sodi tudi razstava akademskega slikarja Željka Opačaka, ki je bila odprta 13. septembra v žalskem likovnem salonu.
Rojen je bil v Banja Luki. Fakulteto za likovno umetnost je končal leta 1986 v Beogradu, kjer je po dveh letih opravil tudi podiplomski študij. Od leta 1989 dela v Celju, vendar je za svoje stalno bivališče izbral Žalec. Do sedaj je razstavljal na več kot desetih samostojnih razstavah, nedavno tudi v Galeriji ZDSU v Ljubljani in v celjskem Likovnem salonu, sodeloval pa je že tudi na štiridesetih skupinskih razstavah.
Umetniku, ki je bil prisoten tudi na odprtju, je dobrodošlico izrekla direktorica žalskega Zavoda za kulturo Anka Krčmar in obenem poudarila, da je gibalo ustvarjanja Željka Opačka vselej ljubezen, pa naj se izraža v glini ali na platnu.
Likovna kritičarka Marlen Premšak je razstavljene podobe cvetov in kipce iz terakote videla kot izraz notranjosti umetnikovega jaza, upodobitev dvojnosti materialnega in duhovnega, ki se tu zlivata v eno. Predvsem kipci, figurine, ki jih je roka ustvarjalca izoblikovala v erotične položaje, izražajo, da ljubezen ni prepovedana, ampak najlepši dar življenja, kot je zaslediti v vzhodnjaški miselnosti. Po drugi strani pa lahko akvarele, na katerih so upodobljene rože, prav tako razumemo kot izraz ljubezni, izžarevanje notranje svetlobe. “Njegova dela lahko samo gledamo, lahko pa jih s čustvenim doživljanjem tudi ugledamo,” je svoj vtis o razstavi povzela Marlen Premšak.
Odprtje razstave sta z baročnim programom popestrila flavtista, Celjanka Alenka Goršič in Velenjčan Jernej Varenšek, k ogledu razstave pa je zbrane povabil avtor sam.
DOMINIKA SAMBOLIČ
V torek, 24. septembra, so v Občinski matični knjižnjici Žalec predstavili slikanico pesnice Mete Rainer in ilustratorke Katre Štrukelj z naslovom Ptičji festival.
Pri predstavitvi knjige so sodelovali Jerica Mrzel, Nadja Brinovec, Tanja Cizej, Mira Kodrun, Alenka Lesjak, Marjana Lešnik ter učenci osnovnih šol Petrovče in Žalec z mentoricama Bredo Šip in Zdenko Markovič.
TALIJA M.
PODOBE NAŠIH KRAJEV NEKOČ IN DANES’
V okviru Taborskih kulturnih dni je Občinska matična knjižnjica v sodelovanju z Domoznanskim oddelkom Osrednje knižnjice Celje 10. septembra pripravila razstavo litografij Carla Reicherta Podobe naših krajev. Odprtje je popestrilo tudi predavanje dr. Ivana Stoparja z naslovom Grajske stavbe v Spodnji Savinjski dolini.
Na razstavi, ki bo sicer na ogled še do konca septembra, si je moč ogledati 34 litografij, na katerih so predstavljeni zanimivi gradovi, razvaline, mesta, trgi, cerkve in samostani na Spodnjem Štajerskem, kot jih je videlo oko avstrijskega umetnika v drugi polovici 19. stoletja. Upodobljene so tako znamenitosti Celja in okoliških krajev kot tudi sedanje Šaleške doline in seveda Spodnje Savinjske doline.
Razstavo in avtorja litografij Carla Reicherta je s sodelovanjem Branka Goropevška podrobneje predstavila bibliotekarka Osrednje knjižnjice Celje, Tatjana Kač. Povedala je, da je bila tovrstna razstava v Celju na ogled že v začetku leta, saj v celjski knižnjici med drugim hranijo tudi te litografije. Po njenih besedah sodi Carl Reichert (1836 - 1918) med najzanimivejše in najpomembnejše slikaije ter grafike svojega časa. Svoje prve mojstrovine je izdeloval v delavnici svojega očeta Heinricha, prav tako slikarja in grafika, z dvanajstimi leti pa je šel od doma, da se izuči slikarske in grafične umetnosti. V Gradcu se je vpisal v stanovsko slikarsko akademijo, kjer se je izobraževal pod vodstvom dveh vidnejših slikarjev tiste dobe - Tunnerja in Moserja. Dodatno znanje na področju litografije si je pridobil pozneje na Dunaju in v Munchnu. Leta 1854 se je vrnil v Gradec in s prijateljem Kuvvassegom izdelal svoje prvo pomembnejše delo Burgalbum, v katerem sta z 20 akvareli dokumentirala arhitekturo graškega gradu sredi 19. stoletja. V naslednjih letih je Reichert na željo svojih učiteljev spoznaval ljudi in običaje dežele Štajerske, prepotoval jo je podolgem in počez, v svojo skicirko zarisoval mesta, trge, gradove, graščine, cerkve in samostane. V letih 1863-65 je z očetovo pomočjo te znamenitosti izdal v obliki 259 litografij, ki so izšle v knjižnjem delu Einst und jetzt (Nekoč in danes). Tako imenovana suita, album zbranih litografij, je bil opremljen tudi z zgodovinskimi in topografskimi podatki, prav iz nje pa so bile izbrane tudi litografije s Spodnje Štajerske za nocojšnjo razstavo.
Nadalje je dr. Ivan Stopar, doktor umetnostno zgodovinskih znanosti in avtor knjige Gradovi na Slovenskem, v predavanju osvetlil nekatere značilnosti fevdalnih stavb na področju Spodnje Savinjske doline. Zbirka Reichertovih litografij je po njegovih besedah v primerjavi z nekaterimi zgodnejšimi deli neprimerno popolnejša, saj je zajeto praktično vse,
kar je bilo na Spodnjem Štajerskem v lasti gosposke, suita pa je v skladu s tedanjo tradicijo omejena na eno pokrajino. Prve omembe gradov pri nas zasledimo že v 12. stoletju, in sicer pod nazivom castrum. Je pa na področju Spodnje Savinjske doline zaslediti posebnost, ki je ni najti drugje v štajerski pokrajini: tu se nahajata kar dve t.i. alodijalni posestvi - to pomeni, da so bili njuni gospodarji podrejeni brez posrednikov zgolj glavarju, torej kralju. Ti dve posestvi sta Žovnek, poznan kot dom grofov Celjskih, in Heckenberg (Stopnik). Tu je najti pravo staro plemstvo in ne ministeriale, polsvobodne kraljeve vazale, ki so takrat imeli v rokah večino posesti. Škorajda ne moremo govoriti o arhitekturi tega zgornjega obdobja, saj se je od vseh fevdalnih stavb kot razvalina ohranil le Žovnek, ki pa je zato toliko bolj zanimiv in se ga omenja celo v nemški literaturi. Kot zanimivost je dr. Stopar povedal, da so bili zidovi tako debeli, da so bile vanje vsekane tudi stopnice med etažami. Konec gradov so sicer nekoliko odložili turški vpadi v drugi polovici 15. stoletja, vendar pa so v 16. stoletju svojo zgodovinsko poslanstvo nedvomno izčrpali. Nadomestili so jih dvori, kot je npr. Legant v Braslovčah
Dvori se omenjajo že od konca 13. stoletja, od gradov pa se razlikujejo po tem, da grad združuje upravno-gospodarsko, stanovanjsko in obrambno funkcijo, medtem ko predpisi, po katerih je bil dvor zgrajen, nikakor niso dopuščali, da bi bil tudi utrjen. Je pa bil dvor ravno tako središče nekega imetja oz. v posesti fevdalnega gospoda. Ko so dvori prerasli v dvorce, je njihova obrambna funkcija popolnoma izginila. V samem arhitekturnem vrhu poznega fevdalnega obdobja pa je dvorec v Novem Celju. Bil je pozidan med leti 1756-60, njegov tedanji lastnik pa je k delu pritegnil najboljše ustvarjalce tedanjega časa, čeprav je zanimivo, da še vedno ni poznano arhitektovo ime.
V 19. stoletju so graščine glede na različen okus dobile svojevrstne 'preobleke’ - nekatere so prenovili v klasicističnem slogu, druge spet v neogotskem ipd. Dr. Stopar je še omenil, da so med 2. svetovno vojno okupatorji s prav vsako graščino imeli svoje načrte, ko pa je po vojni prišlo do razlastitve, so bile nekdanje fevdalne stavbe zvečine dokončno zanemarjene. “Ko je takšno poslopje enkrat hudo zanemarjeno, je njegova obnova brez ogromnih finančnih sredstev skorajda nemogoča,” je povedal predavatelj in dodal, da pa je vendarle nekoliko upanja za postopno sanacijo Žovneka, saj so za to zelo zavzeti domačini, ki so letos razvaline že očistili.
DOMINIKA SAMBOLIČ
ODMEVEN KLAVIRSKI RECITAL MAGDALENE NAVODNIK
v Glasbena šola Risto Savin iz Žalca in Zavod za kulturo Žalec sta v sredo, 18. septembra, v Domu II. slovenskega tabora priredila klavirski recital Magdalene Navodnik.
Magdalena Navodnik je leta 1990 diplomirala pri prof. Dubravki Tomšič - Srebotnjak. Že v času šolanja je imela več recitalov, snemanj in tekmovanj. Izpopolnjevala se je na številnih mednarodnih šolah pri priznanih glasbenikih. Sedaj se specializira na Accademii di Alto Perfezionamento Musica-le di Chioggia v razredu maestra Constantina Bogina,
obenem pa študira na Deželnem Konzervatoriju v Celovcu pri prof. Alexeiu Komienku. Je profesorica klavirja nav Glasbeni šoli Risto Savin v Žalcu.
Na klavirskem recitalu v Žalcu je izvajala dela Beethovna, Chopina, Čajkovskega in Albeniza. Recital je izvedla zelo profesionalno in izpiljeno, tako da je publika priklicala izvajalko nazaj na oder in izsilila dodatek.
Vsekakor odmeven uspeh žalske pianistke, ki posega že v vrh slovenske tovrstne glasbe.
I. Jurhar
LIKOVNA DELAVNICA: VOŠČILNICA
V prostorih Občinske matične knjižnjice v Žalcu se je odvijala še ena prireditev, ki je obeležila Taborske kulturne dneve: Zavod za kulturo Žalec je organiziral likovno delavnico, v kateri se je bilo mogoče naučiti izdelave kar najbolj izvirne voščilnice.
Pokrovitelj likovne delavnice je bilo podjetje Limit iz Štor, ki je ves material prispevalo že lansko leto, ko so se v podobni delavnici vsi zainteresirani učili, kako poslikati glinaste krožnike. Po besedah Anke Krčmar, direktorice žalskega Zavoda za kulturo, se vsako leto odločijo za nekaj uporabnega, česar se lahko loti prav vsak in kar vsakomur omogoči, da sprosti svojo ustvarjalnost. Likovni pedagoginji Neli Kač so sklenili prepustiti vodstvo likovne delavnice zato, ker se podobnih delavnic tudi sama pogosto udeležuje, njeni izdelki pa so vselej izvirni. Poleg tega, da je kot likovna pedagoginja za takšno delo usposobljena, je tudi velik estet, in njene sposobnosti lahko v tej delavnici prav res pridejo do izraza, ve povedati direktorica Krčmarjeva, ki se pohvali tudi z lepim obiskom prireditve.
Voditeljica likovne delavnice Neli Kač je prisotnim pojasnila, da se je za ljudske motive, kot so nageljčki tulipani in srčki, pravzaprav odločila zato, ker so pri srcu njej osebno, je
pa obenem tudi mnenja, da ni odveč zanemarjati prvin, ki so odraz naše slovenske tradicije. Udeleženci razstave naj bi svojo ustvarjalnost izrazili v dveh tehnikah: kot praskanko na podlagi tempere, ki se dolbe s priostrenimi predmeti, kakršne so lesene palčke ali igle, in v obliki slikanja s flomastri, oblikovanimi kot čopiči. Voditeljica je naprej pojasnila, da je risba vedno izražena s črtami, pri čemer je pomembna njihova debelina, ker pa je tudi v naravi, največji učiteljici umetnika, vse polno kontrastov, je s temi potrebno popestriti tudi svoje likovno delo. Kompozicije, ki jih sestavljajo osnovne prvine, so lahko različnih oblik, pa tudi bolj ali manj simetrične, vsekakor pa k likovnem delu sodi tudi tekstovni. Pomembna sta oba dela voščilnice, kot telo in duša, pove Neli Kač in doda, da morata biti harmonična in zato pazljivo izbrana. K slikovnim motivom slovenske ljudske umetnosti prav gotovo sodi ljudski verz.
Vendar pa je najpomembnejše pri voščilnici to, da je osebna, pa najsi bo namenjena v dar ali zgolj za domačo uporabo. Vselej ji je potrebno pokloniti tudi delček svoje domiselnosti, se strinjajo vsi, ki so likovno delavnico pripravili.
DOMINIKA SAMBOLIČ
MAJA
V okviru Taborskih kulturnih dnevov je v torek, 17. septembra, Zavod za kulturo Žalec pripravil prestavitev romana Maja avtorja Mareta Cestnika. Roman je konec letošnjega maja izšel pri založbi Mondena.
Vsebina romana je preprosta, a vsa prepletena z raziskovanjem ljubezni. Gre za skrivno ljubezensko zvezo Maje, zrele poročene ženke 30-ih let, ki je nekoč želela postati več kot tovarniška delavka, in njenega ljubimca, ki je pesnik in pisatelj. Pripoved je napisana v preprostem, a izredno bogatem jeziku kot dvogovor obeh oseb, od katerih vsaka pripoveduje svojo zgodbo. “Zgradba zgodbe je nenavadna in nekaj novega pri nas,” je na predstavitvi knjige dejal Ivo Frbežar, direktor založbe Mondena. “Ljubezen je verjetno najpogostejša tema proze in poezije, zato je uspeh Mareta Cestnika ta, da mu je uspelo ljubezen opisati na nov način.”
Mare Cestnik je zgodbo že pred sedmimi leti napisal čisto spontano. “Vlogo moškega v tem dialogu mi ni bilo težko pisati, težje pa se mi je bilo
vživeti v žensko vlogo in Majo predstaviti kot res zrelo žensko z dvomi, neizpolnjenimi željami in strahovi,” je dejal. Tisti, ki so knjigo prebrali, menijo, da mu je to uspelo.
Kritike na knjigo so zaenkrat bolj negativne, saj naj bi bilo v romanu preveč spolnosti. “V romanu po mojem mnenju ni preveč spolnosti, saj gre za opisovanje ljubezni,” je dejal Mare Cestnik. “Preseneča me, da je knjiga bolj všeč ženkam, kot moškim. Morda smo moški preobteženi s cilji, kariero, avtomobili, kar nam nadomešča ljubezen.”
“Roman Maja je poln živega življenja in ni neka odmaknjena pravljica,” je dejal Ivo Frbežar, Mare Cestnik pa je poudaril, da namerava tudi v prihodnje pisati iskreno. V pripravi ima še več potopisov, vendar se bo še vrnil k pisanju erotike.
TALIJA M.
STOPNJEVANJE BARVNE IMPRESIJE
S strokovnim in organizacijskim vodenjem Galerije sodobne umetnosti Celje je podjetje Aero Celje ob svoji 50-letnici obstoja založilo mapo umetniških grafik z naslovom Stopnjevanje barvne impresije. Mapa je natisnjena v ekskluzivni nakladi 60 izvodov, v njej pa je predstavljenih pet znanih slovenskih likovnih ustvarjalcev:
Bogdan Borčič, Vladimir Makuc, Zora Stančič, Jože Ciuha in Lojze Logar.
Aero Celje je ob svojem jubileju tudi sponzoriralo pregledno razstavo slikarskih del Milene Usenik, ki so jo postavili v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Razstava bo na ogled do konca oktobra 1996.
TALIJA M.
DOBRO JE VEDETI
Zadnje čase prebivalce tako Zgornje kot Spodnje Savinjske doline vznemirjajo nizkojrekvenčna elektromagnetna sevanja in njihov vpliv na zdravje. V Zadreški dolini krajane vznemirja načrtovana postavitev radarja na Menini planini, v Žalcu pa se razburjajo zaradi rekonstrukcije daljnovoda Podlog - Laško.
V Delu in varnosti lahko preberemo študijo dipl. ing. Petra Gajška, ki svetuje, kako se obvarovati škodljivega sevanja. O tem govori tudi študija o daljnovodnem sevanju. Velikokrat pa pozabljamo, da se sami sevanju preveč izpostavljamo doma v kuhinji, dnevni sobi in celo spalnici.
Sevajo različni gospodinjski in električni aparati. Naštejmo le tiste, ki jih najpogosteje uporabljamo.
Stanje standardov pri nas je še zelo nizko, zato znanstveniki svoje raziskave naslanjajo svoje raziskave na tuje predpise. Letošnjo jesen pa se pričakujejo prvi tovrstni predpisi, ki bodo zavezovali proizvajalce, da bodo morali upoštevati sevanje.
Za razumno zaščito vsakega doma naj bi odstranili električne ure ali telefonske tajnice od postelje na omarico, ki naj bo l,5m oddaljena od postelje. Posteljo naj bi odmaknili od
STROJ	GOSTOTA MA HZ V ODDAL 3 centimetrov	GNETNEGA Pl JENOSTI 30 centimetrov	1ETOKA PRI 50 1 meter
ročni mešalnik	60 do 700	6 do 10	do 0,25
sušilnik za lase	6 do 2000	1 do 7	do 0,3
hladilnik	0,5 do 1,7	0,01 do 0,25	nekaj več kot 0,01
pralni stroj	0,8 do 50	0,15 do 3	do 0,15
sušilec perila	0,3 do 8	0,08 do 0,3	do 0,06
pomivalec posode	3,5 do 20	0,6 do 3	do 0,3
štedilnik	1 do 50	0,15 do 0,5	do 0,25
ročni vrtalnik	400 do 800	2 do 3,5	do 0,2
mikrovalovna peč	75 do 200	4 do 8	do 0,6
brivnik	15 do 1500	0,1 do 9	do 0,3
prepečnik kruha	7 do 15	do 0,7	do 0,01
sesalnik za prah	200 do 800	2 do 20	do 2
fluorescentna svetilka	40 do 400	0,5 do 25	do 0,25
televizor	25 do 50	0,04 do 2	do 0,15
Dosedanje ugotovitve kažejo, da sevanja poleg draženja vplivajo tudi biološko:
•vplivajo na bioritem, •proizvajajo hormone v žlezi češarki,
•vplivajo na nihanje celičnih membran,
•vplivajo na spremembo EEG in EKG,
•pospešujejo rast celic, •povečujejo prožilne signale za biokemične procese.
Učinki so lahko posredni ali neposredni in zapozneli.
zidov, v katerih so glavne električne napeljave. Sedež naj bo oddaljen od prikazovalnika oziroma ekrana računalnika najmanj za dolžino rok. Sedeli naj bi najmanj 2m oddaljeni od televizorja.
Priporočljivo je tudi ugotoviti magnetna polja v stanovanju in jih v skladu z izračuni zmanjšati.
(Povzeto po omenjenih študijah)
; Ir:.
/ H l\ d.o.o.
Pri Zlatem Križu, Petrovče tel.: 0609 622-047
Trgovina s pestro Izbiro barv, lakov,
lepil, avtelakov-
Mešanje avtolakov SlKKENSItt OML©MIX
> NOVO — MOVO ~ NOVO ^
i_ _ __^	^
POLNJENJE VSEH VRST IN NIANS SPRE JEV PO NAROČILI!!!
M
CVETJA m PL7IR3H
Na obrobju naselja Dobriša vas stoji hiša - vsa v cvetju. V njen stanuje 53-letna Jožica Magajne.
Vsa v cvetju - Jožica Magajne	Foto: A.T.
Jožica je ženska kot vse ženske, a vendar malce drugačna. Kuha, lika, pere, čisti, kar pa ji še ostane časa ga, posveti rožam in planinarjenju. Odraz njene ljubezni do zelenja in rož je tudi okolica njene hiše, ki je vsa v cvetju. Se nakaj ostaja, kar nadvse rada počne. Pleza v hribe. Je ena izmed redkih žensk, ki je uspešno prehodila Slovensko pot. To je pot od Pohorja do Ankarana. Pot je prehodila v mesecu dni - peš, seveda. Bila je še na Triglavu, poleg Slovenske poti je prehodila tudi Savinjsko pot, ki zajema okoliške hribe. Pravi, da za vse to prej, ko je hodila še v službo ni bilo časa. Najzanimivejši del njene pripovedi pa je to, da je začela svojo
planinsko pot z vzponom na Triglav. In ob tem skozi smeh citira svojega moža: “Le kaj boš hodila na Triglav, saj nisi bila še na nobenem bližnjem hribu!” A Jožica se ne da. Kjer le najde možnost, smukne v naravo, če ne drugam, med svoje rože. Ko sem jo obiskala, sem bila presenečena nad lepoto njenega doma. Pri Magajnovih je ve v rožah. Vse svoje cvetlice (ki pa jih res ni malo) vzgoji sama. In ko poslušaš Jožico, kako z navdušenjem pripoveduje o svojih pohodih, ti postane toplo pri srcu - še posebej ob spoznanju, da so med nami še ljudje, ki znajo ceniti lepoto naših gora.
Še mnogo vzponov, Jožica!
Alenka Turnšek
Trgovina na drobno
BREG 13 POLZELA
Tei: 063 720 064 Odprlo: tor do 18.“ Sobota:
8.“ do 12."
g^tlKA PREDSEZONS* ^ PRODA/A BUND/.
O Bunda DUNLOP
6.700 SIT
O Puhovka MONT Kozje N 18.000 SIT '*
O Otroški puloverji
od 950 do 1.400 SIT ™
O Otroške trenirke
od 2.490 do 3.150 SIT
SAMO ŠE V SEPTEMBRU!
Možnost nakupa na 4 čeke.
AŠ
'Ml J-STEH
• tv ši
Pogovarjali smo se s pisateljico Štefko Petek
Štejka Petek, ki jo mnogi poznajo kot pisateljico in zapisovalko resničnih življenjskih zgodb, je poezijo in prozo vzljubila že v rani mladosti, v zadnjih letih pa je izdala že tri svoje knjige.
Štefka Petek se je rodila 7. decembra 1925 v majhni vasici pri Rečici ob Savinji kot deseti otrok zakoncev Marije in Franca Zbreznik. Družino je hudo prizadela škrlatinka, katere posledice čuti Štefka Petek še danes.
“Čeprav je moj oče opravil le eno leto osnovne šole, nam nikoli ni branil brati,” se spominja pisateljica. “Ob večerih je sestra sedla na peč in brala, oče je mizaril, brat popravljal ure, ostala družina pa je pletla košare. Tako sem si pridobila bralne navade in besedni zaklad, hkrati pa se je v meni tudi pojavila želja po pisanju. S sestro sva si knjige izposojali v župnišču in kmalu prebrali prav vse, kar so nama lahko ponudili.”
Pesmi in prozo je pisala že kot mladenka, prvo večjo pohvalo pa je dobila v dopisni šoli za spis Zgodba iz mojega otroštva. To je morala prebrati na glas, z njo pa je do solz ganila svoje sošolke in sošolce. “Takrat sem prvič zares pomislila, da je nekaj v meni, da bi lahko pisala,” pravi Štefka Petek.
Dvaintrideset let je Štefka Petek službovala v pisarni, ves ta čas pa si je prizadevala še izpopolnjevati svoj besedni zaklad. Svoje pesmi in prozo je objavljala v Kmečkem glasu, v
občinskih glasilih in številnih revijah. Leta 1983 je izšla njena prva knjiga Skrivne vezi, ki je naletela na zelo dober odziv bralcev. “Še danes me ljudje sprašujejo, kje je moč dobiti roman Skrivne vezi,” je povedala Štefka Petek. “Ko knjiga izzide, je to prav poseben občutek, saj je veselje nepopisno. Tako je, kot bi se rodil otrok. Z izzidom knjige pa pride tudi nekaj strahu, saj takrat knjiga ne pripada več pisatelju, ampak postane last bralcev. Vendar sem zelo vesela odzivov, ki mi povedo, ali je knjiga dobro sprejeta. Veseli me, ker so odzivi na moje knjige večinoma pohvalni.” Njene zgodbe so zgodbe naših ljudi, v katerih pisateljica išče življenjsko resnico. Pritegnejo jo usode posameznikov, kar skrbno zapiše v vseh podrobnostih. Njene zgodbe so del življenja vsakogar od nas, za nekoga popolnoma, za druge manj podobne, vsekakor pa v veliki meri verjetne in mogoče. Štefka Petek v svojih knjigah ne razsoja in nikogar ne obsoja, marveč le zapiše, kar se je dogajalo in kako je potekalo v tej ali oni povesti. Je prizanesljiva do vseh in nikogar ne opozarja, naj se ravna po njenih navodilih, kako naj se vede in kaj naj počne. Natančna je v opisih krajev in narave ter iskrena v odnosu do
otrok in odraslih, ki jih sprejme v svoje zgodbe.
Junaki njenih zgodb iščejo srečo ali vsaj potrditev znosnih medsebojnih odnosov. Vse to marsikdaj ostane le neizpolnjena želja, kar ni že tudi razlog za obup, kajti, kdor vztraja v najtežji preizkušnji, je močan in nosi v sebi nenehno hrepenenje, da se mu bodo nekoč izpolnile sanje.
“V vsaki moji zgodbi je neka resnična zgodba, vendar je razširjena, da jo bralci lažje razumejo ali pa zastrta s tančico, da ni mogoče prepoznati resničnih oseb, saj so ljudje pogosto nevoščljivi. Morda bom v prihodnosti nekaj napisala tudi o nevoščljivosti, vendar na komičen način.”
Štefka Petek je občutljiva in dojemljiva za zgodbe ljudi. Tu sliši kakšen drobec življenske zgodbe, drugje drugega, pa se vse skupaj zlije v zgodbo. Najprej pride ideja, nato sledi zbiranje podatkov. “Ko sem pisala roman Beg v Ameriko, sem iskala podatke o tem, katere ladje so vozile Slovence v Ameriko, kako je potekalo vpisovanje izseljencev v Ameriki, kako so naši zdomci tam iskali delo in kakšne so bile njihove življenjske usode. S sestro sva pisali na ameriški reviji Zarja, kjer so objavili najino pismo. Na najino presenečenje je to pismo prebral najin stric, ki živi v Ameriki, in nama pisal.”
Ljudje pogosto ne vedo, kako veliko dela zahteva pisanje romana. “Kadar pišem, rada pišem brez prekinitev, da se ne prekine tok misli. Roman Skrivne vezi sem napisala v kratkih treh mesecih in bila celo
kdaj lačna, ker kar nisem mogla prenehati pisati.”
Po romanu Skrivne vezi je Štefka Petek izdala še dve knjigi. Lansko leto je izšla njena knjiga Trnje in cvetje, v kateri so zbrane zgodbe Neodposlana pisma, Njeno zdomstvo in Zakaj trnje, ne cvetje. Letos je izšel še njen roman Beg v Ameriko. Obe knjigi sta izšli pri mariborski založbi Drumac, ki objavlja leposlovne stvaritve upokojencev iz vse Slovenije, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z literarnim oblikovanjem slovenske besede.
“Knjige bralca bogatijo, v učijo in oplemenitijo,” meni Štefka Petek. “Vendar pa je potrebno knjige brati pozorno, ne pa hitro in površno.”
Pravi tudi, da bi bilo treba v šolah več pozornosti polagati na učenje slovenskega jezika. “Majhna dežela smo, pa vendar se v naš jezik prikrade toliko tujk iz angleščine, nemščine in francoščine. Vem, da živimo v času, ko se vsak ^dan pojavi kakšen nov izzum, *da jezik kar težko dohaja tako nagel razvoj. Vendar mislim, da bi lahko vsaj za katere od novih izumov in stvari našli slovenske izraze.”
Pisanje je del njenega življenja. “Pisanje je moje največje veselje,” pravi pisateljica Štefka Petek. “Ker sem po smrti moža osamljena, še toliko raje pišem.” V prihodnosti bo izdala zbirko svojih pesmi, pripravljeno pa ima tudi gradivo za nove romane.
NATAŠA VERK
OVINA S KONFEKCIJO
SCHLK STTL
-	moške bunde od 7.823,00 SIT
-	otroške bunde od 5.150,00 SIT
-	ženske bunde od 7.425,00 SIT
del. čas: 8.30 - 12.00 in 14.00 - 18.00
PETROVČE 115 tel.: 063/707-215

Na Ljubnem ob Savinji se je spet pokazalo, kako je mogoče politični vpliv izkoriščati v privatne interese. Zategadelj, ker si predsednik ljubenski občinskega sveta Stanko Zagožen protipravno lasti del zemljišča, ki dejansko pripada spet vzpostavljeni Agrarni skupnosti Ljubno in noče sklicati seje, na kateri bi svetniki požegnali delovanje agrarne skupnosti v smeri vračanja njenih zemljišč, se je organizacija, ki zastopa zemljiške lastnike, znašla v brezizhodnem položaju. Doklej?
so se enkrat letno zbirali na zboru, ki je odločal o stvareh, ki so se nanašale na vse člane in sprejemal odškodninske tarife. Če so ob koncu leta prigospodarili kaj več denarja, so se dogovorili, v kaj ga bodo vložili oziroma so si ga razdelili.
DEMOKRACIJA ZA VSE
Zgodovina Agrarne skupnosti Ljubno je zanimiva, burna in navsezadnje tudi specifična. Z listino deželne komisije za agrarne operacije so bila v korist občine Ljubno že v letu 1885 vknjižena določena zemljišča v Savinji, na Ljubnem, v Teru in Radomirju kot skupna last vseh krajanov. Le-ta so bila v letu 1935 z dovoljenjem komisarja za agrarne operacije razdeljena po idealnih deležih in vpisana v lastništvo vsakokratnim lastnikom določenih hišnih številk. Solasntiki so sestavljali trško agrarno skupino Ljubno, ki je gospodarila z zemljišči kot celoto, za urejanje skupin zadev pa so vsi člani volili odbor, ki mu je načeloval Rihter. Slednji je bil odgovoren politični oblasti, pred katero je zastopal skupnost, oskrboval je
Batlovo cesarstvo
premoženje v korist vseh članov Rihter, ki je vodil blagajniško in ga čuval pred neupravičenimi	knjigo in naredil obračun ter
posegi. Člani agrarne skupnosti	letno poročilo, je imel triletni
mandat, kot bi rekli danes, vendar je moral dobiti vsako leto potrditev svojega dela ali na podlagi negativnega poročila razrešnico. Volitve so se vršile javno z dviganjem rok. Ta demokratična pravila so se prenašala ustno iz roda v rod... Agrarna skupnost je reševala zemljiške in finančne potrebe 116 trških gospodinjstev, kmetje s tega področja so bili organizirani posebej v pašnih skupnostih. Ko je bila Agrarna skupnost Ljubno leta 1960 razlaščena, je posedovala točno 29,1362 hektarjev zemljišč. Njeno premoženje je prešlo v SLP upravnega organa takratne občine Mozirje. Gospodarjenje z gozdnimi površinami je prevzelo gozdno gospodarstvo, polja in pašnike si je prilastila zadruga, medtem ko je na Foršt in Vrbje položila roko občina. Leta so tekla, z njimi je propadel stari centralistični režim in po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja ter pravic je bila 26. marca 1995 Agrarna skupnost Ljubno ponovno vzpostavljena in 1. junija lani pod zaporedno številko 11
Bo Republiška uprava za javne prihodke rubila 100 odstotnemu invalidu?
Ko je upokojeni, 61- letni Ivan Pirnat 17. septembra odprl pismo s pečatom Republiške uprave za javne prihodke, je ostal brez besed. Državna inštitucija je skoraj stoodstotnemu vojnemu invalidu z vsem spoštovanjem sporočala, da mu bo zarubila premoženje v višini 105 tisoč tolarjev. Zakaj?
Da bi doumeli, zakaj bi država rada iz lepe Pirnatove hiše odnesla kakšno omaro, se je potrebno spomniti odločbe, ki jo je upokojenec iz Letuša prejel v letošnjem juliju. Takrat
kot dohodnino na zasluženo pokojnino.
Ivan Pirnat je v življenju veliko pretrpel, kot težak invalid pa se muči tudi v jeseni svojega življenja. Rodil se je v %
Trnavčah, končal osnovno in Ivan Pirnat pred kakšnim srednjo kmetijsko šolo ter desetletjem__________________________
pozneje opravljal vrsto pomembnih funkcij. Mozirjani se Ivana Pirnata zagotovo spominjajo kot matičaija, občinskega sodnika za prekrške in referenta za vojaške zadeve. Mnogim Slovencem pa je zagotovo še bolj znan kot uspešen gostilničar.
Bržčas je bil za Ivana najbolj usoden čas, ki ga je kot vojak prebil v Titovi gardi v Beogradu Tam je zbolel za angino pektortis, ki mu je pustila posledice in 70 odstotno invalidnino, ki pa jo dolga leta ni izkoriščal. Pozneje se ga je lotila tuberkuloza, za nemeček pa si je pred tremi leti zlomil še kolk. Danes ima umetnega in v golenici sedem vijakov.
Ivan težko hodi, predvsem ob spremembah vremena pa čuti strašne bolečine....
“Dohodnine že iz principa ne nameravam plačati. Čeprav sem težko bolan, ne uporabljam zdravil, ki bi jih lahko pri napovedi dohodnine stroškovno ovrednotil. Zame skrbi soproga Vida in za postrežbo ne sprejema nikakršnega plačila. Tudi vojaško invalidnino so mi pred meseci zmanjšali. To, da vodi gostišče sin Janko, nima na naju sv soprogo nikakršnega vpliva. Živiva s svojima pokojninama, ki nista, posebno ženina, tako visoki, da bi lahko državi plačevala kar iz rokava,” pravi Ivan Pirnat.
F. F.

31. avgusta 1996 je od 12. do 18. ure član društva Radoživ opravljal raziskovalno nalogo na območju jezera Žovnek pri Braslovčah, pri čemer je opazil italijanske lovce, ki so neselektivno lovili vse vrste ptic na tem področju. Pri enem izmed treh lovcev je opazil uplenjeno raco Žvižgavko (Anas Penelope).
vpisana v register agrarnih skupnosti. Občni zbor obujene agrarne skupnosti je sprejel nova pravila, v katerih je upošteval nekdanje pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki so jih imeli člani po postavah, veljavnih ob odvzemu premoženjskih pravic. Po zakonu imajo namreč bivši člani agrarne skupnosti oziroma njihovi dediči pravico, da se jim premoženje vrne pod pogojem, da organizirajo agrarno skupnost. Člani Agrarne skupnosti Ljubno so torej izvolili nov začasni odbor, funkcijo predsednika pa je prevzel Drago Povh. “Osnovna funkcija na novo vzpostaqvljene agrarne skupnost Ljubno je vračanje zemljišč lasnikom. Tržani Ljubnega so bili dejansko lastniki teh zemljišč, medtem ko so bili Moziijani zgolj preužitkarji, zato jim ni preostalo drugega kot odstopiti ta zemljišča občini. Na Ljubnem ima vsaka od 116 hiš vnešen delež in ni se še pripetilo, da bi se mu kdo odrekel, čeprav je županja Anka Rakun izjavila, da so nekateri zemljišča odstopili občini. Kolikor je meni znano, je Maks Juvan nameraval svoj delež prodati, vendar se je pozneje premislil in plove skupaj z nami. Da pa bi agrarna skupnost dobila zemljišča nazaj, potrebuje poleg zapletene procedute na državni ravni tudi mnenje občinskega sveta. Tu pa se je vse skupaj zapletlo iz zelo enostavnega razloga, ker je predsednik sveta Stanko Zagožen. Kdo le ne pozna kmetije Bati, ki je zagotovo med nejpre-možnejšimi,” se sprašuje Drago Povh.
DEMOKRACIJA ZA ENEGA
Zgodba se je bojda začela pisati že po katastrofalnih poplavah v letu 1990, ko je Batlnovim odneslo staro žago na levem bregu Savinje in za katero so garantirano prejeli visoko odškodnino. Ta žaga je stala na dejansko Batlovem zemljišču ali je bila zagrajena na zemlji, ki so jo napredni kmetovalci dobili v šestdesetih letih v najme od zadruge, in ki je bila vzeta ljubenski agrarni skupnosti, ni niti toliko važno, pomembno pa je, da je bilo najeto zemljišče po poplavah na sedaj še nerazumljiv način olastninjeno s strani Batlovih. Ob tem je tudi pomembno, da le-ti kot kmetovalci niso bili niti niso mogli nikoli biti člani agrarne skupnosti. Da se Stanko
Zagožen zelo boji za “svoje” zemljišče, se je pokazalo že leta 1994, ko je Drago Povh nameraval na zemljiščih agrarne skupnosti ob Savinji zgraditi ribnike in po poplavah jazdejani obali vdihniti dušo. Že si je pridobil soglasja Kovinarstva Ljubno in Vegrada, zataknilo pa se je na državnem nivoju pri pridobivanju koncesije. Bržčas zato, ker je najstarejši Batlov slavni Janšev korporal in ima poleg doktorata iz ekonomije in obilo znanja iz kmetijske medicine v strankarskih in vladnih krogih obilo poznanstev. V vsakem primeru pa je dr. Jože Zagožen sestavil dopis, v katerem je Draga Povha poponoma sesul in se pridušal pri najsvetejšem, da je parcela, ki je dejansko last agrarne skupnosti od pamtiveka Batlova. Medtem, ko si je agrarna skupnost Ljubno na vse kriplje prizadevala na novo vzpostaviti nekdanje stanje in začeti s procestom vračanja zemljišč, ni spal niti Stanko Zagožen. V rekordnem času mu je uspelo dobiti koncesijo za energetske potrebe oziroma za hidroelektrarno z 88 kilovati. Ob tem, ko vemo, da se vsi kmetiči še tako potijo, da si uredijo papirje za gradnjo malih hidroelektrarn na svojih zemljiščih. Spet lahko rečemo, da mogoče niti ni tako važno, če bo ta famozna elektrarna stala ravno na zemljišču agrarne skupnosti - najverjetneje bo -zagotovo pa je lahko jasno vsakemu, ki se vsaj za črn noht spozna na te reči, da v strugi Savinje ni dovolj vode. Malce nižje ob Savinji stoji Vegradova hidroelektrarna, ki jo lahko ob uresničitvi Batlovih idej samo še zabetonirajo. Sicer pa družbenih podjetij tako nihče več ne jemlje resno.
FACIT
“Kljub vsem pozitivom agrarne skupnosti predsednik obračunskega sveta noče sklicati seje, na kateri bi razpravljali o našem problemu. Ob takšni samovolji smo ob tem, da nam je z vsemi inštitucijami, razen z najbližjo, uspelo urediti proceduro, v agrarni skupnosti povsem nemočni. Mi pa si poleg izvršitve denacionalizacije želimo le še vzpostavitev reda na ljubenskih obvodnih zemljiščih in da se trg Ljubno z okolico dokončno urediti. Upamo le še, da si bo Anka Rakun nehala zatiskati oči, in da bo udarila po mizi,” meni Drago Povh.
Franc Furland
Prav tako je bilo opaženo, da so italijanski lovci pri lovu uporabljali zvočne posnetke rac in makete rac, kar se uvršča med nedovoljene pripomočke za lov. Društvo Radoživ je zaradi tega podal ovadbo inšpekciji za varstvo okolja, ker meni, da je bila kršena Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, katera uvršča ubito raco Žvižgavko po tej uredbi med zavarovane vrste.
Svetniki Liberalne demokracije Slovenije in Občinski odbor LDS so na tiskovni konferenci v četrtek, 19. septembra, odločno protestirali ob takšnih ravnanjih posameznikov in Lovskega društva Braslovče. Menijo, da je prijava članov društva Radoživ popolnoma na mestu. Od vseh organov občine in institucij varstva okolja zahtevajo takojšnje ukrepe.
Člani LDS Žalec so opozorili, da se kopica problemov v okolju pojavlja zaradi neodločnosti in včasih počasnosti občinskih služb. Občinskemu odboru LDS se zdi, da v svetu občine Žalec občasno prevladajo ozki strankarski interesi nad interesom javnega dobra. Menijo, da če ne bi vodja svetniške skupine LDS, Niko Rožič, na zadnji predpoletni seji protestiral, ko so hotele občinske službe umakniti problematiko stanovalcev Galicije, ki jim avtocestna dela močno uničujejo pogoje spodobnega življenja, bi se še danes ukvarjali s tem problemom. Tudi glede zaščite ribnika Vrbje se svetniki LDS in drugi, ki jim varstvo narave nekaj pomeni, trudijo več kot dve leti.
S.J.
MESTNA OBČINA VELENJE Titov Trg 1,
3320 Velenje
Zadeva: Prijava kriitve Uredbe o zavarvanju ogroženih živalskih vrst
Društvo Radoživ, ustanovljeno dne 11.2.1995 v Žalcu (matična Številka: 58 96 835), z naslovom Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, prijavlja kršitev Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur.l. Št. 57, stran 2851, 14X1993).
Dne 31.8.1996 od 12.00 do 18 00 ure. je član društva Radoživ opravljal raziskovalno nalogo na območju jezera Žovnek pri Braslovčih, Občina Žalec. Pri tem je opazil italijanske lovce, ki so lovili na in ob jezeru Žovnek.
Italijanski lovci so neselektivno lovili vse vrste ptic na tem področju. Pri enem izmed treh lovcev je opazil uplenjen raco Žvižgavko (Anas Penelope). Prav tako je bilo opaženo, da so pri lovu uporabljali zvočne posnetke rac in makete rac, kar se uvršča med nedovljene pripomočke za lov.
V petek, 20. septembra, so v Bevkovi ulici v Žalcu predali petim mladim družinam ključe neprofitnih stanovanj stanovanjskega sklada. Pri predaji novih stanovanj so bili navzoči žalski župan, delavci občinske uprave, delavci izvajalca Ingrad VNG ter predstavniki MS Žalec. Ključe stanovanj sta predala župan občine Žalec Milan Dobnik in predsednik UO stanovanjskega sklada Peter Gominšek.
Tekst in foto: S. J.
SAVINJSKA KOŠARKAŠKA LIGA - RELAK Polzela 1996
V nedeljo, 27. oktobra, ob 8.00 uri se bo v prenovljeni dvorani Kovinotehna na Polzeli ponovno začela rekreacijska liga v košarki. Pod imenom Savinjska košarkaška liga - Polzela 1996 se bo tudi letos med seboj pomerilo 11 ekip. Lani so sodelovale ekipe iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline, pa vse do Laškega, zato letos organizatorji OOS Polzela pričakujejo še širši odziv ekip in še večje število obiskovalcev. Zato ste vsi, ki ste željni igre, zabave ali športnega duha, vabljeni vsako nedeljo od 27. oktobra dalje v dvorano Kovinotehna Savinjska na Polzeli. Zaključek lige, katere sponzor je turistična agencija RELAX, bo konec januarja prehodnje leto. Z rezultati tekem boste seznanjeni sproti. Informacije za prijavo ekip dobite na tel. št.: 722-865 po 15.00 uri.
salon pohištva
IMENIH
d.o.o.
Salon pohištva
(ob magistralni cesti Celje - Žalec)
Tel.: (063) 707 302, Drešinja vas 1, PETROVČE
UREDITE^SVOJ DOM PRED BLIŽAJOČIMI SE PRAZNIKI.
V MESECU OKTOBRU GOTOVINSKI POPUST DO 40% KREDIT OD 1-5 let
UGODNI NAKUPI VSEH
VRST POHIŠTVA - TUDI IZ UVOZA
£
t
<
Pri nakupu pohištva Vam nudimo strokovno svetovanje.
OBIŠČITE SALON POHIŠTVA AMBIENTA!

j
"DEVETKA"
ŠPORTNA TRGOVINA POLZELA
VEUPv IZBIRA:
copati REEBOK že od 6.700 dalje
conveRse
I U.S.A.
Odprto: 9.00 - 12.00 in 15.00 - 19.00, sob. 8.00 - 13.00
RUSSELL
ATHUETIO
PRENOVLJENA ŽALSKA RALI A’
TELOVADNICA	TRA N S DA N URI A Ril) L 96’
Ob prazniku občine Žalec in mestne skupnosti Žalec so otvorili prenovljeno telovadnico osnovne šole Petra Šprajca - Jura. Prireditve so se udeležili tudi sekretar ministrstva za šport Janko Strel, prof. Drago Ulaga, žalski župan Milan Dobnik in ravnatelj Žalske osnovne šole Adi Vidmajer.
Stara sokolka Milica Jošt in sekretar ministrstva za šolstvo in šport Janko Strel sta otvorila prenovljeno telovadnico v Žalcu
“Prepričan sem, da boste prelepo športno dvorano dobro izkoristili, saj ima Žalec dolgoletno športno tradicijo,” je dejal Janko Strel. “Zagotavljam vam, da bo država še naprej skrbela za rast športnega standarda v vaši občini.”
Na slovesnosti so podelili plakete in priznanja športnim delavcem, ki so kakor koli
pripomogli k^ razvoju športne dejavnosti v Žalcu.
Sledila je rokometna tekma ženskih ekip Žalec : Rimini (Italija), ki so jo dobile domačinke z rezultatom 30:19. Pomerili so se tudi košarkarji Kovinotehne Savinjska Polzela in Smelt Olimpije. Zmagali so gostje z rezultatom 92:67.
S. J.
Na velikem enduro motociklističnem rallyu TRANSDANU-BIA RIDE 96’, ki je vodil iz Nemčije preko Avstrije, Češke, Slovaške do Madžarke sta nastopila tudi dva slovenska predstavnika Miran Stanovnik in Andrej Marovt-Helešic. Ljube-nec Andrej Marovt-Helešic je pod sponzorstvom nemške ekipe WNT NC technik. Na koncu okrog 3400 km dolgega rallya, razdeljenega na 6 etap z 11
hitrostnimi preizkušnjami - eno tudi nočno, je v skupnem seštevku zasedel 7. mesto. V razredu enovaljnih motorjev pa je z motornim kolesom znamke KTM dosegel 3. mesto.
V isti ekipi je nastopal še en predstavnik Slovenije, Miran Stanovnik. V končni razstavitvi je zasedel 12. mesto, v razredu enovaljnih motorjev pa 4. mesto.
Na rallyu, ki se je 1. septembra začel v Munchnu, je nastopilo okrog 100 tekmovalcev iz Evrope, največ pa prav v razredu enovaljnih motociklov.
Končna razvrstitev generalno:
1.	Muller, Bo Prost
2.	Schweiezer, WNT NC technic
3.	Kienast, Katvasaki Ullman...
7. Marovt - Helešic, WNT NC
technik
12. Stanovnik, WNT NC technik
razred 4a (enovaljni motorji):
1.	Kienast, Katvasaki Ullman
2.	Jorg, WNT NC technik
3.	Marovt - Helešic, WNT NC technik
4.	Stanovnik, WNT NC technik
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
CIZEJ,,
Parižlje 1, 3314 BRASLOVČE
Tel.: 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441
-	CENTRALNO OGREVANJE
-	VODOVOD
-	OPREMA KOPALNIC
GOTOVINSKI POPUST NA TOVARNIŠKE CENE ZA RADIATORJE KORADO, AKLIMAT IN VOGEL NOOT!
UGODNI KREDITNI POGOJI od 1 do 4 let z
MINIMALNO OBRESTNO MERO
popust za takojšnje plačilo
cg= dostava na dom, montaža
f-
I^ehrouljU
EUROFIRE
... DA VAM BO TOPLEJE!
VIDIŠ, SE ODPELJEŠ IN UŽIVAŠ
Samo nekaj avtomobilov je, ki poženejo hitreje kri po žilah avtomobilskih privržencev že ob samem pogledu nanje. Mercedes SLK je gotovo eden izmed njih. Oblika fascinira in žar, ki ga vozilo izžareva, je nalezljiv. Takoj začutiš željo, da bi sedel za volan in se odpeljal. Vseeno kam, v takem avtomobilu je že sama pot cilj. Izlet ob koncu tedna, odhod na počitnice ali izlet v topel poletni večer. Mercedes SLK vsekakor odpira v uspešni zgodovini roadsterjev znamke Mercedes Benz novo poglavje. Del tega poglavja je postala tudi ekipa Glasu Savinjske, ki se je z malim roadsterjem popeljala na promociji, ki jo je pripravil pooblaščeni prodajalec Mercedesa, AC Levec.
Glavne značilnosti novega modela SLK so podane že s samo kratico, ki sestavlja njegovo ime: S za športen, L za lahek in K za kompakten.
S - štiriventilni motorji z velikim navorom in močjo od 100 kW/ 136 KM do 142 kWH93 KM pomenijo suverene motorne lastnosti in ugodno porabo. Dognana konstrukcija podvozja omogoča izreno vozno dinamiko in varnost.
L - lahka gradnja in uporaba novih materialov (magnezijevih vlit kov) doprineseta k ugodni teži vozila (1270 kg), pri čemer ni prezrt noben varnostni element ali zmanjšana stabilnost vozila, streha vozila pa je dodatno okrepljena.
K - s 3995 mm v dolžino je SLK za 500 mm krajši od razreda SL in za 450 mm od limuzine razreda C.
Pri Mercedesu SLK si lahko ob bogati serijski opremi (ABS, zračni vreči, zložljivi kovinski strehi, elektronski zapori zagona motorja...) omislimo še dodatno opremo z bočnima zračnima vrečama, klimatsko napravo, ogrevanima sedežema...
SLK ni velik avtomobil, vendar se njegove linije izražajo na zelo jasen in dinamičen način. Pogled s strani razkrije klinasto obliko. Avtomobil že na mestu daje vtis, kot da se nahaja v vožnji.
Karoserijska zgradba dosega kljub izgubljeni povezavi s streho kompaktnost Mercedesovih limuzin. Poleg za roadsterski razred
izredne stabilnosti je njena druga glavna značilnost, lahkost. Prvič so uporabili dele iz litega magnezija, ki se po trdnosti lahko primerja z jeklom, pri čemer je za 50 odstotkov lažji. Kovinska zložljiva ali vario streha, je nedvomno tehnična senzacija na karoserijskem področju. Dvodelna konstrukcija iz jeklene pločevine se deli prečno na smer vožnje. Notranji in zunanji del prednje polovice sta tesno povezana med seboj in okrepljena z okvirjem. Hidravlična črpalka (200 barov), nameščena v prtljažniku, krmili celoten postopek zapiranja in odpiranja. Prtljažni pokrov se dopira v obe smeri: naprej - kot običajen prtljažni pokrov in nazaj - med procesom odpiranja ali zapiranja strehe. Streha se zloži v zgornjem delu prtljažnika, ki je s plastičnim rolojem ločen od spodnjega, namenjenega prtljagi (145 litrov). Rolo lahko pri dvignjeni strehi tudi odstranimo in polno izkoristimo 348 litrov za prtljago.
Proti pretiranemu prepihu med samo vožnjo v odprtem vozilu, so strokovnjaki za aerodinamiko izdelali specialno protivetmo mrežo iz zelo gostih tekstilnih vlaken.
Oblika in namestitev žarometov se zgledujeta po vzorniku - kupeju razreda S, tehnika pa je vzeta iz razreda E.
Za optimalno varnost potnikov v SLK roadsterju je poskrbljeno z okrepljeno konstrukcijo nosilcev in okvirja vetrobranskega stekla (
po dve medsebojno prepleteni cevi v vsakem stebru, premera 20 in 25 mm). V obeh varovalnih lokih se skrivata cevi iz najtršega jekla premera 44 mm in debeline 2,5 mm. Cevi sta priviti na stabilen prečni nosilec.
Pogled v notranjost razkrije nenavadno razgiban dvobarvni koncept, vedno v kombinaciji s črno barvo. Sedeži nimajo več vzmeti, pač pa se v njihovem jedru skriva plastična školjka obložena s poliuretansko peno. Nostalgijo za pravimi dirkalniki poudarjajo jeklene stopalke z gumijastimi čepki. Posebnost so tudi okrogli instrumenti s kromno obrobo, slonokoščeno številčnico in oranžno-rdečimi kazalci.
Pri SLK roadsterju je strah pred tatovi odveč. Namesto dosedanje infrardeče daljinske naprave za aktiviranje elektronske zapore zagona motorja ima SLK vgrajen sistem transponderja z avtomatsko menjavo kod.
Za slovensko tržišče sta pripravljena motorja z 2 in 2,3 litra gibne prostornine, zadnji je kom-presorski motor z mehanskim polnilnikom. Kompresorski motor nudi visok navor, ugodno porabo
goriva in ekološko sprejemljivost. Z mehanskim polnilnikom doseže motor vozne karakteristike šest-valjnika in hkrati ohrani gospodarnost štirivaljnika. Štirivaljni motor v modelu SLK 200 ravno tako odlikuje vrsta tehničnih ukrepov, ki zvišajo navor in znižajo porabo goriva. Motor je opremljen z nastavljivo odmično gredjo sesalnih ventilov, katere prednosti se odražajo na spodnjem območju števila vrtljajev (do 4000/min).
Poleg serijskega petstopenjskega mehanskega menjalnika lahko za obe motorni verziji dodatno naročite avtomatski petstopenjski
menjalnik, katerega upravlja računalnik mini formata.
Za preme velja: dvojni prečni vodili na prednji premi in prostorsko vodena zadnja prema, uspešno preizkušena v razredu C in E. Blažilniki in vijačne vzmeti so razmeščečni ločeno pri čemer blažilniki ne prevzemajo vodenja, zato je njihovo delovnaje pre-ciznejše, kar tudi potnik prijetneje občuti. Trše vzmeti zmanjšajo nagibanje karoserije in končni učinek vseh ukrepov je stabilnost vozila na cestišču, rahlo pod-krmiljenje in izredno kontrolirana ostrejša vožnja. Zavore na prednji in zadnji premi, serijsko opremljene s sistemom ABS prihajajo iz razreda E.
Platišča iz lahke kovine so serijska, serijske pa so tudi širše pnevmatike zadaj za kompresorski model.
Prvič je namesto rezervnega kolesa serijsko na voljo komplet zgoščevalnega sredstva in električne zračne tlačilke “TIREFIT”, vendar je odločitev za klasično rezervno kolo še vedno prepuščena kupcu.
Maloprodajna cena SLK-ja 200 na slovenskem tržišču je 71.417
DEM, za močnejši model SLK 230 K pa bo potrebno odšteti 82.197 DEM. Skupaj z vso dodatno opremo pa okoli 90.000 DEM.
Vsi, ki smo preizkusili Mercedes SLK 200 na testni vožnji, bi z njim kaj radi zavili na morje in tam uživali. Vendar stvar le ni tako preprosta. Če malega lepotca še niste vplačali, nikar ne pričakujte, da se boste z njim vozili po slovenskih cestah pred koncem leta 1997, kajti Mercedes SLK 200 ni avto za vsakogar. Tisti, ki ga bodo imeli pa bodo z njim uživaliiiii!
Tekst in foto: S. J.
Lidija Cokan, 17-letna dijakinja Gimnazije Celje-Center, je 6 poletnih tednov, od 29. junija do 11. avgusta, prebila v ameriškem univerzitetnem mestu Syracuse v okviru programa poletne šole, poimenovanega Summer College Program.
Na poti do Kipa svobode v New Yarku
Program je namenjen dijakom, ki želijo spoznati univerzo in si tako olajšati odločitev glede nadaljnega študija. Na šolo je razpis za vključitev v program posredoval Zavod za odprto družbo, ki je podružnica mednarodne organizacije, katere prizadevanja so usmerjena v podpiranje razvoja vzhodnoevropskih držav. Med dejavnosti tega zavoda sodi torej tudi finančna podpora mladim, ki bi se za 5 tednov, 5 mesecev ali celo leto radi preizkusili v vlogi študenta izven meja domovine. Skrbno izbranim dijakom ta organizacija krije vse stroške v zvezi s potovanjem in bivanjem, ki nastanejo v okviru poteka programa, mladim udeležencem pa 'privoščijo’ celo žepnino.
Razpis je veljal za dijake drugih letnikov, ki se lahko pohvalijo z dobrimi uspehi v šoli in jim je angleščina prvi tuj jezik. Na šoli so dijake sicer opozorili, naj ne pričakujejo preveč, saj je selekcija precejšnja, vendar se je Lidija Cokan kljub vsemu odločila za prijavo. Izbrala si je najkrajši, 5-tedenski program, saj se je edino tako lahko izognila težavam, ki bi nastale pri njenem nadaljnem šolanju po vrnitvi domov. Izpolnila je prijavnico, napisala esej o sebi, si priskrbela nekaj priporočil, potem pa se je zglasila na preizkus znanja angleškega jezika, ki sta
ga od 130 prijavljenih dijakov iz cele Slovenije uspešno opravila 102 dijaka. Po dokončni selekciji je ostalo na rešetu 21 dijakov, ki so se različno dolgo obdobje udeležili devetih izbranih programov na univerzah Anglije in ZDA.
Lidija Cokan je bila skupaj s še enim slovenskim dekletom dodeljena na Syracuse Univer-sity, v ameriški zvezni državi New York. Letošnja 'pošiljka' dveh slovenskih deklet je bila za to univerzo nekaj povsem novega, čeprav je le-ta sicer že gostila druge pripadnike vzhodnoevropskih držav. Predstavniki organizatorjev so jih pričakali že na ameriškem letališču, zanje pa je vseskozi skrbela koordinatorica za mednarodne študente Vera To-dorova. Univerza Syracuse ima za mednarodne zadeve posebno pisarno, ko pa so prišleke namestili v internat, je zanje skrbelo kar 14 mentorjev.
Syracuse University je ena najboljših in najdražjih ameriških univerz, saj letna šolnina znaša okrog 30 tisoč dolarjev. Takšni poletni programi so namenjeni tudi ameriškim bodočim študentom, ki imajo tako možnost preizkusiti, ali jim izbrana smer študija sploh ustreza, njihovi starši pa se na podlagi rezultatov odločijo, ali je vredno v nadaljno izobraževanje otrok investirati to-
likšen denar. Cenejše univerze so tudi manj kvalitetne, onstran Atlantika pa dobro ime univerze v nadaljni karieri veliko pomeni.
Študij na ameriški univerzi, kot so ga imeli priložnost okusiti mladi udeleženci poletne šole, se precej razlikuje od programa in načina dela na slovenskih univerzah. Program ni bil prenatrpan, saj sta bila dnevno na urniku le dva predmeta. Lidija Cokan se je odločila za program socialno delo, ki je bilo njen glavni predmet, poleg tega pa si je izbrala še psihologijo. Dan je začela s poukom psihologije ob 10. uri, po izteku ene 'ameriške' šolske ure, ki traja kakšnih 90 minut, je sledilo kosilo, od 13-ih do 14.30 pa se je posvetila socialnemu delu. Preostanek dneva je bil namenjen učenju oziroma individualnemu delu, na katerem je pri študiju na drugi strani velike luže neprimerno večji poudarek kot pri nas. Prav pri tem se je za nepogrešljivega izkazal računalnik, saj še posebej Internet
predstavlja skorajda neizčrpno bazo podatkov.
Z angleščino Lidija ni imela nikakršnih težav, pri študiju pa si je iz obeh predmetov prislužila zelo lepe ocene. 17-letna dijakinja je na svoje novopridobljeno znanje zelo ponosna, še posebej na tisto s področja psihologije, saj je bila snov precej zahtevna, vendar pa svoj uspeh pripisuje tudi dru-
Lidija v Syracuse
METRSKO BlAGOf POZAMENTERIJA f MODNI DODATKI
V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM
VAM NUDIMO:
K
71
P
n
f'
K
71
P
n
/t
velika izbira kvalitetnega jesensko/zimskega blaga umetno krzno velika izbira svile termo velurji
nova kolekcija chanel vzorcev enobarvne mikrojibre in kupre volneni velurji za plašče vzorčaste mikrojibre in viskoze vse barve diolena svilene rute
več kot tisoč vrst gumbov
Kvaliteto
prodajamo poceni!
KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC
K
71
P
/t
t
K
71
P
X
/l
PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM
gačnemu pristopu k študiju, ki je v veljavi na ameriških univerzah.
Predvsem je izrazito drugačen odnos profesorjev do študentov, saj predavatelji dajejo slušateljem občutek, kot da so res tu zaradi njih, več časa namenijo vsakemu posamezniku, zanima jih mnenje učencev, njihov odnos je dosti bolj oseben in sproščen, vendar pa to ne pomeni, da pri ocenjevanju niso strogi. Lidija Cokan se spominja, da so pri psihologiji vsak teden pisali krajše 20-minutne teste, na polovici študija pa je prišel na vrsto test, ki bi ga lahko poimenovali 'polletni’. Na koncu šestih tednov jih je čakal eno šolsko uro trajajoč zaključni test, v katerem je bila zajeta vsa snov. Vsak tedenski test je predstavljal 5 odstotkov ocene, vrednoti pa se tudi sodelovanje pri pouku. Sicer pa že na začetku vstopa v program udeleženec dobi 'opis predmeta’, v katerem je zapisana študijska literatura in kateri faktorji sestavijo končno oceno.
Predavanja so izjemno kvali-
vendar je stvar njegove lastne izbire, katerih predmetov se bo lotil, da bo do te vsote prišel. Prav tako na predavanjih ni
cem posredujejo bolj splošno razgledanost.
V življenje ameriške študentke se je Lidija Cokan hitro vživela.
Pred Hard Rock Caffejem v New Yorku
175 udeležencev so namestili v
preverjanja prisotnosti študentov, saj je stvar vsakega posameznika, ali se predavanja želi udeležiti. Predavateljev niti najmanj ne moti, če jih posluša le majhna skupina ljudi.
Za izkušnjo, ki pa jo je še posebej obogatila, pa Lidija šteje 'terenski' del študija socialnega dela, ko se je morala
Lidija z mentorjem
tetna, pred poletnim in zaključnim testom pa je pri učnih urah vselej na dnevnem redu skupinsko utrjevanje snovi skupaj z asistentko nosilca predmeta. Zaradi visoke kvalitete predavanj in velikega deleža individualnega dela, učenje do onemoglosti še zdaleč ni potrebno, kolikor pa je treba snov vendarle utrditi, po Lidijinih besedah to študentje počnejo z velikim veseljem, saj imajo pri izbiri študijskega programa veliko možnost samostojne izbire. Vsak opravljeni predmet je namreč vreden določeno število točk in na koncu študijskega programa mora študent zbrati določeno skupno število točk,
dvoposteljne sobe, in sicer tako, da so mladi Evropejci sobo vselej delili z ameriškimi mladostniki. Potrebno je bilo ubogati določen sklop pravil, ki pa niso bila prestroga. V domu so se vrstili ogledi filmov, glasbeni festivali in družabne aktivnosti, s katerimi so mladi različnih kultur navezovali stike med sabo.
Syracuse University je kot pravo pravcato mestece ločeno od ostalih predelov mesta Syra-cuse, zato pa v mnogočem samozadostno. V samem univerzitetnem mestecu je bilo za varnost zelo dobro poskrbljeno, saj je bila študentom na voljo posebna številka za nujne primere in policijski oddelek. Glavno 'zbirno mesto’ študentov so kavarnice, ker nepolnoletne osebe nimajo vstopa v gostilne, tam pa so se vrstile razstave in se sklepala mnoga poznanstva. Organizatorji so evropske udeležence programa za tri dni odpeljali tudi na ogled New Yorka.
Ameriški mladostniki so po besedah Lidije Cokan dosti bolj sproščeni od svojih evropskih vrstnikov, vendar jih ne bi mogla opisati kot neosveščene ali brezbrižne, saj jim problemi, kot je npr. rasizem ameriškega vsakdana, tega ne dopuščajo. So pa tudi bolj ambiciozni in prodornejši, saj je v konkurenčni zahodnjaški družbi le tako mogoče preživeti. Denar je tam v resnici sveta vladar, je izkušnja Lidije Cokan, ki bi se k študiju na ameriški univerzi prav rada vrnila, pa ji na poti stoji pomanjkanje sredstev.
DOMINIKA SAMBOLIČ
na vrat na nos soočiti z delom nekakšnega ameriškega Karitasa, pa z ravnanjem v Domu ostarelih in z močno izstopajočim problemom rasizma, ko je obiskala center za delo s črnskim prebivalstvom. Kolikšna je stopnja preobremenjenosti, občutek utesnjenosti in nezadovoljstvo v naših šolah, se je tako prav zavedela šele, ko se je znašla v okolju, ki ji je dovoljevalo, da svoja prizadevanja o-sredotoči na predmet svojega dejanskega zanimanja in svoje teoretično znanje preizkuša tudi v praksi. Znanje, pridobljeno v ameriških izobraževalnih ustanovah, je mnogo bolj specialistično, slovenske šole pa učen-
KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA Z.O.O., tel.: 720 -311 POSLOVALNICA KMETIJSKA PRESKRBA POLZELA, tel.: 720-968
Vam nudi v mesecu septembru sledeče artikle:
*	FOLIJA BELA 21416 m______320,00 SIT!KG
*	FOLIJA ČRNA 214/61 m_____270,00 SIT/KG
*	BRENTE PVC________________4.300,00	SIT
*	ŠROTAR BREZ MOTORJA------27.499,00	SIT
*	ALU OBROBE - 2m____________1.189,00 SIT
*	ŽLEBOVI - 2m_______________ 820,00	SIT
*	POSODE ZA VINO 1801______19.990,00	SIT
*	POSODE ZA VINO 1001______13.990,00	SIT
*	POSODE ZA VINO 701_______12.590,00	SIT
*	HRASTOV SOD 1301__________24.999,00 SIT
*	HRASTOV SOD 801___________16.999,00 SIT
SEMENSKA PŠENICA ŽITARKA, ANA IN MARIJA, SEMENSKI JEČMEN ROBUR IN REK.
KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ELEKTRO MATERIAL, VODOVODNI MATERIAL. HRANA ZA MALE ŽIVALI, BARVE, LAKI. PLAŠČI IN ZRAČNICE. ZAŠČITNE OBLEKE, VELIK IZBOR PLASTIČNIH KADI, POSODE ZA KISANJE ZELJA IN REPE, NOŽI ZA ZELJE IN ŠE KAJ. MSOIBRtlJA IPCSfMSIMl IP@ UJi3i@I©KIIM (OERLftlHI
V NAŠI POSLOVALNICI SE PRIPOROČAMO,
DA NAS OBISKUJETE ŠE NAPREJ.
OD PONEDELJKA DO PETKA MED 7.30 IN 16.00 URO IN V SOBOTO MED 7.30 IN 12.00 URO.
ALI MOJA POT V ŠOLO NI VEČ VARNA?
Živim v Kapli ob najbolj prometni cesti Ljubljana - Maribor. Kapla je strnjeno naselje in leži ob obeh straneh ceste, po kateri se vije kolona avtomobilov. Včasih moram za prečkanje ceste čakati tudi do petnajst minut. V Kapli je oster ovinek, katerega upošteva malokateri voznik.
V naselju je bilo že veliko nesreč, ki so se žal končale tragično.
Cesto krajani prečkamo na nepreglednem delu, ki ni označen s prometnim znakom in zebro. Vozniki ne upoštevajo znaka za naselje in ne zmanjšajo hitrosti.
Zato pišem to pismo vsem, ki ste za to odgovorni in prosim, da storite kaj, da bo človeško življenje vredno več kot objestnost voznikov.
PROMETNI KROŽEK OŠ VRANSKO MIHI MIKLAVC, 6.a
Stanujem v Prekopi ob magistralni cesti Ljubljana - Celje. Na tej cesti je izredno gost promet. Zlasti smo ogroženi otroci, ki smo to cesto prisiljeni vsakodnevno prečkati. Zjutraj, ko gremo na avtobusno postajo, čakamo tudi do 10 minut, da jo lahko prečkamo. Ker nimamo prehoda za pešce, vozniki sploh ne upoštevajo, da smo tudi mi udeleženci v prometu.
Upam, da bo avtocesta kmalu zgrajena in da bo takrat manj prometa.
Želim si, da bi uredili prehod za pešce in nam tako omogočili varno pot.
PROMETNI KROŽEK OŠ VRANSKO ATEN JELEN, 6. a
Pri Račečičevih v Žalcu je Vinko Koprivc - Feijuc zaklal več kot 13 kg težkega zajca. Kot je povedal, se je v svoji dolgoletni praksi prvič
GflMNr
Br HI pohištvena industrija d.d. Polzela
SMEROKAZI
Če vas bo pot zanesla v Tabor, boste naleteli na vzorno označena križišča: smerokazi vas bodo pravilno napotili v Loke, Miklavž, Črni Vrh, Dol in Pondor. Vrli Taborčani pa so namerno pozabili na Beograd, saj se ga kljub zvenečemu imenu nekako sramujejo. Beograd se namreč imenuje največje in najbolj stalno taborsko odlagališče odpadkov. To je jarek ob potoku Kučnica na koncu gozda. Od osnovne šole in doma krajanov je oddaljen kakih 200 m. Menda so ljudje tja odlagali odpadke že pred več kot 50 leti. Seveda pa se je količina odpadkov z vsesplošnim napredkom večala.
Danes imate priložnost tam videti razne oldtimerje v nevoznem stanju, avtomobilske gume, peči, konzerve, steklenice, vrečke, dele starega pohištva in še kaj.
Ime Beograd se tega smetišča drži že od samega začetka - menda zaradi nekaterih podobnosti z nekdanjo prestolnico.
Dostop z vozili do odlagališča je že nekaj let otežen zaradi zabitih kolov na travniku, zato nekateri pri nošenju odpadkov skozi gozd že prej omagajo in puščajo svoje tovore v obliki kupčkov in vreč za smrekami in bukvami.
Mislim, da ljudem sedaj, ko je urejen odvoz odpadkov, tega res ne bi bilo treba več početi.
EVA STRQUHAL, 6.c OS VRANSKO
RADIO CELJE
KAR NEKAJ!
Šola se ni niti dobro začela, jaz pa že komaj čakam na počitnice. In prepričana sem, da nisem edina.
Je pač tako, da se nam zdi vsem bolj zabavno potovati po bližnji in malce bolj oddaljeni okolici, se cele dneve zabavati s prijatelji ali pa samo lenariti doma in prebrati kakšno dobro buklo ali dve, poslušati glasbo in enostavno izklopiti šolo in učenje.
Ampak na žalost sta dva meseca bolj ali manj brezskrbnih počitnic popolnoma prehitro minila, in treba se bo navaditi, da nas ura že navsezgodaj vrže iz postelje ter nas spomni na šolo, spraševanje, kontrolne in podobne 'neumnosti’.
Zato pa bo treba toliko bolje izkoristiti vikende, oziroma tistih nekaj uric, ki nam jih bo ostalo po obilnem učenju, ki nam ga bodo med tednom naložili naši 'predragi' profesoiji.
Na srečo so se tudi naša mesta po poletnem počitku počasi začela prebujati, tako vsaj zaenkrat ne kaže, da bi nam bilo treba ob koncih tedna pasti dolgčas.
Obeta se nam namreč kar nekaj zabavnih dogajanj, nemalo pa jih je potekalo tudi v dveh oziroma treh preteklih tednih.
Tako da nam dolgčas zagotovo ne bo. Med tednom nas bo, vsaj tiste, ki še vedno gulimo šolske klopi, zabavala šola, med vikendi pa nas bodo greli različni koncerti, veliko se jih bo odvijalo predvsem v Ljubljani (ORTO PUNK, KUD IDIOTI, CANNIBAL CORPSE...) in podobne prireditve.
Zatorej nam ne preostane nič drugega, kot da se sprijaznimo z usodo ter poskušamo kar najbolje izkoristiti proti čas, ki nam še preostane. Če so preživeli vsi drugi, bomo pa tudi mi.
Če pa bo zares hudo, se lahko spomnimo na vroče poletne dni, ko smo se na vse pretege zabavali in si obljubimo, da bomo naslednje leto ponovili vajo.
In ni vrag, da se ne bi počutili vsaj malo bolje. Veijemite mi, deluje!
INES
Stran 26
NAS OTROK JE POSTAL ŠOLAR
Izteklo se je poletje, z njim pa tudi šolske počitnice. Dneve brezskrbnosti bodo zamenjali dnevi učenja in pisanja nalog. Zlasti za prvošolčke je vstop v šolo nekaj posebnega, nekaj novega, razbur-
ljivega, stopnjo na prag učenosti, v novo obdobje svojega življenja. Po OŠ so pripravili različne oblike sprejema prvošolčkov. Na OŠ Petrovče so pripravili sprejem ob 10.00 uri dopoldne. Otroke in njihove starše je najprej pozdravil ravnatelj OŠ Petrovče. Sledil je kulturni program, kjer so prvo-
šolčkom zaplesali, zapeli in zaigrali starejši učenci. Sledila je razporeditev v razrede in ogled učilnic. Nekateri izmed njih so v učilnicah najprej opazili darilca (namenjena prvošolcem) - sok in čokolado.
V lepo opremljenih učilnicah se bodo skozi leto učili, doživljali uspehe in neuspehe. Želimo jim, da bi šolsko leto preživeli čim lepše ter nabrali kar največ znanja in novih spretnosti.
In še nekaj nasvetov staršem prvošolcev:
-	pogovorimo se z otrokom o vsakem šolskem dnevu
-	prisluhnimo otroku, ki nam želi nekaj povedati, NE odpravimo ga z besedo POZNEJE
-	otrok naj ima svoj stalni prostor, kjer dela naloge in se uči
-	pomagajmo mu, če našo pomoč potrebuje - NIKAR pa mu ne pišemo nalog
-	umaknimo iz njegove bližine stvari, igrače, ki bi motile njegovo zbranost
-	otrok naj ima dovolj spanja -spat naj hodi med 19.30 in 20.00 uro
Alenka Turnšek
Ni vsaka kava Trapic kava!
V ° P/c	®
CAFFE-TROP1C d.o.o.
ŽALEC
tel.Jax: 714 - 285
SLEDITE NAŠEMU ZAŠČITNEMU ZNAKU IN IZKORISTITE UGODEN NAKUP TER BREZPLAČNE DEGUSTACIJE PO VSEJ SLOVENIJI!
SUPER CENE SVEŽA KAVA ARABICA
79® srt
KAVA MINA S
(mleta) lOOg	SIT
Jatine vreče
60 kg	§0 SIT
Iz bontona
KAKO IZBRATI PRIMERNO DARILO?
Kolikokrat ste se ie vprašali, kaj podariti, kako podariti, koliko podariti?
Kadar podarjamo ženski, se ne moremo nikoli zmotiti, če ji podarimo cvetje. Paziti moramo samo, da šopka ne bodo sestavljale krizanteme, hortenzije, lilije in podobno cvetje, ki pri nas sodi na grobove. Z barvami cvetja je povezana večpomenska simbolika, ki pa je danes večinoma pozabljena. Malokdo pomisli, da pomeni rdeča barva ljubezen, bela nedolžnost, rumena ljubosumnost. V šopku mora biti vedno neparno število cvetov. Moški podarja ženski rezano cvetje, ženka pa lahko ženski podari tudi lončnico. Moškemu ne podarjamo cvetja.
Primerno darilo za žensko je privlačen spominek, zavoj kave, parfum, krema za obraz ali roke, prt, manjši gospodinjski aparat, lepa pisma, manjši kristalni predmet, usnjena denarnica, šivalni pribor...
Moškemu lahko podarimo kolon-jsko vodo, kravato, nalivno pero, rokovnik, kravatno iglo, šoferske rokavice, cigare, fino krtačo za obleko, termometer za avtomobil...
Oblačila si podarjajo samo družinski člani, spodnje perilo pa samo zakonca.
Univerzalno darilo je knjiga, ki pa se mora skladati z interesi ob-darovanca.
Dragocena darila naj bi si praviloma podarjali le družinski člani in sorodniki. Kadar znancu ali celo samo površnemu znancu darujemo kasetofon, zlato ogrlico in
podobno, lahko to izzveni kot podkupovanje ali pa lahko obdarovanega spravijo v precejšnjo zadrego. Draga darila so namreč na meji družbene in moralne sprejemljivosti. Ženske so v preteklosti zmeraj morale zavrniti dragoceno darilo, ker le-to v zameno zahteva naklonjenost do darovalca.
Le v izjemnih primerih lahko podarimo denar. Nežaljivo ga lahko podarimo na primer mladoporočencema, ki že tako dobita veliko praktičnih daril, mi pa ju poznamo le površno.
Kadar nam kdo napravi kakšno uslugo, je ne poplačujmo z dragimi darili. Včasih velja od srca izrečena beseda “hvala” več kot neprimerno darilo.
In kako podariti? S šopka odvijemo papir, tik preden ga izročimo. Celofana ne odstranjujemo, temveč ga odvije gostiteljica. Kadar nam kdo podari darilo, se mu zahvalimo, ga razvijemo in si ga ogledamo.
Svojih bližnjih ne navajajmo na pogosta darila. Pogosto obdarovanje jemlje vrednost temu dejanju in nalaga nepotrebne obveznosti. Lahko pa družinskim članom, znancem in prijateljem prinesemo cvetje in darila tudi takrat, ko jih dalj časa nismo videli in ne le ob praznikih.
BALKONSKO CVETJE
Pod rubriko balkonsko cvetje je zajetih ogromno vrst oziroma rastlin. Te so lahko cvetoče ali pa okrasne v zelenju. Vse to so rastline, s katerimi si olepšamo hišo in njeno okolico. V današnjem času se vrtnarstvo tako razvija oziroma napreduje, da komaj sledimo novim imenom rastlin ter njihovi vzgoji.
Naj naštejem nekaj vrst balkonskega cvetja:
- CVETOČE: pelargonije, fuksije, vodenke, gomoljne begonije, petu-nije, gorenjski nagelj, bideus, nova gvineja...
- ZELENE: asparagus, lothos...
Ker med najstarejše in še vedno najbolj znane in priljubljene rastline štejemo PELARGONIJO, po domače BRŠLJANKO, jo bom na kratko opisala. Pelargonije so izredno raznolike in pogoste
rastline, ki jih srečamo skoraj pri vsaki hiši. Lahko nam krasijo okna ali balkone. Pelargonije dobro prenašajo vročino in sušne razmere, škoduje pa jim mraz, zato jih čez zimo spravimo v klet ali podoben prostor s svetlobo ter jih občasno zalijemo. Glede zemlje niso preveč zahtevne, vendar lepo rastejo in cvetijo, če jih posadimo v dober domač kompost. Med vegetacijo jih redno zalivamo in gnojimo.
Pelargonije razmnožujemo s pod-taknjenci, ki jih režemo v zadnji četrtini leta. Podtaknjene! se lažje ukoreninijo s pomočjo hormonov, ki jih dandanes dobimo v vsaki vrtnarski trgovini, vendar gre brez vsakih težav tudi po povsem naravni poti, torej brez hormonov. Podtakn-jence odrežemo pod listom oziroma pri kolenčku. Odrezan podtaknjenec potisnemo v zemljo in dobro zalijemo ter postavimo na svetlo. Ko se razvijejo korenine, posadimo podtaknjence na stalno mesto, torej v korito, katerega damo spomladi oziroma takoj, ko je konec nevarnosti za slano in mraz, na stalno mesto, torej na balkon ali okno.
Če bomo z rastlino ravnali po navedenih pravilih, bo naše okno ali balkon prav lep, saj se bodo pelargonije ponašale s svojim lepim in bahavim cvetom.
EMA RAKUN
CVETLIČARNA
Polzela
tel.: 720 319
SKO
M: .
w KRUH
»“tov sladkorja
! 5K
200 gramov drobno narezanih orehov 300 gramov moke

janeža

ne in rozin, dobro pregnetemo in približno 30 minut in jih še tople narežemo na rezine.
Dober tek!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
JESENSKA MODA
Spet je tu jesen in z njo nova je-sensko-zimska moda.
Prinaša nam nekaj novega in veliko starega. Odvisno od naših let
BOUTIOUE d.©.©.
Trgovina ACMAN Griže
in spomina. Pravzaprav je v modi “vse”. Če si sami izberemo jesensko modo po svojih željah, bomo v vsakem primeru “in”.
Za okus in občutek pa predstavitev prve novosti:
MILITARV STVLE. To je stroga linija, dvovrstno zapenjanje, epolete, kovinski gumbi. Skratka, uniforme s hlačami ali mini krili.
Materiali so bolj moški, veliko je lodna in tvida. Barve so razni sivo-olivni, rjavi, temno-zeleni toni. Jakne v tem stilu vseeno ne izgledajo robustno, ampak so udobne in na vitki postavi delujejo zelo privlačno.
Slog predstavlja zanimiv kontrast drugim, bolj ženskim in nežnim stilom ter daje pečat moči in odločnosti.
EDVARDA S. ACMAN
KO T)

.
KATERIMI SE ZAVAJATE
Preveč sem zaposlena, da bi si vzela čas za razgibavanje.
Z dieto pričnem jutri.
Najbrž sem bolj okrogla zato, ker se mi zadržuje voda. Včasih sem lahko nosila vsa oblačila številko 36.
Nikoli ne pojem posladka.
Verjetno so se te hlače skrčile med pranjem, da so mi tako tesne. • ||	' |! |	!
Danes nisem praktično ničesar pojedla.
Nikoli vec ne bi hotela biti najstnica.
Nihče ne bo opazil, če si ne pobrijem nog.
Saj imam že od nekdaj tako barvo las.
Res nisem ljubosumna na sestro Jaz nikoli ne opravljam.
Diskoteka LIFE Domžale	^
KO SAME POSIMBO RESNIČNOST
Kdo pravi, da Slovenija nima dobrih diskotek in da je potrebno zabavo iskati na tujem. Če bi bilo temu tako, kje bi potem nastopale zvezde, kot so Dr. Alban, Caught in the Act, Backstreet boys, La Toya Jackson in Kelly Family.
Vse to in še več ste lahko videli v domžalski diskoteki LIFE v kombinaciji s teniškim objektom TEN-TEN. In če bi bil ta objekt tako majhen, se ne bi tu dogajali mednarodni ATP turnirji v tenisu. Tudi Stojan Auer bi, če ne bi bil zadovoljen s ponudbo, svojo gala prireditev POGLEJ IN ZADENI, ki se bo od oktobra letos imenovala PLANET IN (ekskluzivno) spravil kje drugje
pod streho. Lastnik in programski vodja diskoteke g. Slavko Šorotan, nekoč vrhunski športnik, danes pa priznan sodnik borilnih veščin (karate), obljublja, da bo v bodoče še več takšnih in podobnih glasbenikov in skupin. Zaenkrat je potrebno omeniti gostovanje hrvaškeih mega dance zvezdnikov E. T. 27. septembra in vedno dobrodošlega Jasmina Stavrosa 4. oktobra.
Diskoteka je odprta vsak dan, in sicer kot kavarna od 18.00 -24.00 in kot diskoteka pozno v noč. Med tednom je vstop prost, za vikend pa je vstopnina 500,00 SIT. Vse dodatne informacije se lahko dobite na telefonski številki: 061/712-067 in 061/711-497.
Diskoteka LIFE in GLAS Savinjske vam ponujajo možnost, da dobite 5 mega plakatov skupine The Kelly Family. Nagradno
vprašanje se glasi:	Kako se
imenuje njihov zadnji album? Pravilne odgovore pošljite na
uredništvo vašega časopisa GLAS Savinjske, kjer bomo izžrebali 5 srečnih nagrajencev.
Izmed prispelih pravilnih odgovorov na zastavljeno vprašanje smo izžrebali tri nagrajence, ki prejmejo kaseto
Hajdi:
Če pomežikneš mi.
Primož Kronovšek,
Parižlje 65, Braslovče
Maijetka Gorič,
Vransko 40 a. Vransko
Dejan Čater,
Liboje 17, Petrovče
Čestitamo!
Kmalu izid CD plošče
Skupina ABADON
Glasbena skupina ABADON je avtorsko koncertna glasbena skupina, v kateri delujejo koroški glasbeniki z daljšim glasbenim stažem in dolgoletnimi izkušnjami na tem področju.
Zasedba je bila ustanovljena pred tremi leti. Do danes je posnela enajst glasbenih posnetkov, izdelanih v prenovljenem ljubljanskem studiu AKADEMIK, pod vodstvom tonskega mojstra, producenta in lastnika studia, Roberta Bevca. Kljub organizacijskim naporom, samoodpove-dovanju in težavami s finančnimi sredstvi so člani skupine uspeli izdelati CD ploščo, ki bo predvi-
doma izšla oktobra 1996, z naslovom APOKALIPSA, pri mariborski založbi CONAN. Stil glasbe zajema širok idejni spekter, saj ne manjka elementov rocka iz preteklih desetletij, kot tudi ne novejših primesi. Lahko rečemo, da so Abadonovci progresivni rockerji mehkejše variante, ki temelji na klasičnem rocku, pomešanem s pop elementi. Skladbe so instrumentalno
ZGODILO SE JE SEPTEMBRA:
1967	- Frank Zappa in The Mothers Of Invention prvič nastopijo v
Veliki Britaniji ter dobijo slabe kritike.
1968	- The Doors izdajo tretji album Waiting For The Sun.
1969	- kitarist Deep Purplov Ritchie Blackmore se poroči z nemško
plesalko Barbel Hardie.
1970	- 18. septembra umre Jimi Mendra; patolog zatrdi, da vzrok
smrti niso bile droge.
1972	- The Bee Gees naj bi v Jugoslaviji snemali grozljivko, vendar od-
povejo projekt.
1973	- Deep Purple nadomestijo pevca lana Gillana z do tedaj popol-
noma neznanim 22-Ietnim Davidom Coverdalom.
1974	- razidejo se New York Dolls.
1976 - Queen zastonj igrajo v londonskem Hyde Parku pred 60.000 ljudmi.
1976	- Eriča Claptona obdolžijo, da je med svojo turnejo po Veliki
Britaniji dajal rasistične pripombe.
1977	- Bobu Marleyu odstranijo del palca na nogi, ki se po nesreči
pri nogometu ni hotel zaceliti.
1978	- Grateful Dead igrajo pred piramidami v Egiptu.
1980	- David Knopfler zapusti Dire Straitse in začne novo kariero kot
skladatelj in producent.
1981	- Meatloaf izda svoj drugi album Dead Ringer.
1981 - David Bovvie se pojavi v TV filmu, v katerem igra mistika iz 18. stoletja.
1983 - Mick Jones mora zapustiti skupuio Tite Clash, ker se njegova pojmovanja glasbe razlikujejo od glasbene usmeritve drugih članov skupine.
1987	- Michael Jackson izda album Bad.
1988	- Inxs prejmejo pet MTV nagrad.
1989	- v Veliki Britaniji prepovejo prodajati majice skupine Guns N’
Roses._____________________________________________________
TRGOVINA S KURILNIM OLJEM
Teflonska zaščita motorjev
Tel.: 063/707-420,708-242, fax: 708-230
Člani skupine ABADON: Iztok Mirti - solo vokal, akustična kitara, flavta; Jani Legner - solo kitara, vokal; Tone Pečnik -bobni; Tomaž Pačnik - klaviature; Borut Šmon - bas kitara.
zahtevne, ritmično nenavadne in avtorsko samosvoje. So nekakšen kompromis med zabavnim in umetniškim avtorstvom, zato so kot take zelo primerne za radijska predvajanja. V okviru promoviranja svoje glasbe so člani skupine obiskali že dosti radijskih hiš in tako svojo glasbo posredovali širšim krogom poslušalcev. Skladba Ta pot je bila lansko leto na lestvici Koroškega radia, letos pa se ji je pridružila še skladba Končno tam, ki se je prav tako uspela lep čas obdržati na lestvici ljubljanskega radia RGL.
Omenjeno skladbo so člani skupine predstavili tudi na nacionalni televiziji v oddaji Roka rocka konec aprila letos. Osnovna avtorja glasbe in besedil sta člana skupine Iztok Hirtl in Jani Legner, aranžmaji in drugi avtorski prispevki pa so delo celotne skupine, ki ima, kot kaže, še veliko idej in energije, saj že
vneto pripravlja nove skladbe. Člani upajo, da jih bodo kljub finančnim oviram izdali čim prej. Skupina ABADON se predstavlja širom Slovenije, predvsem na raznih rock koncertih, rock klubih in tradicionalnih glasbenih festivalih, žal pa jih domače okolje premalo upošteva.
Fante smo že lahko videli na naših tleh. Več kot dostojansteno so se predstavili pred kratkim na 10. festivalu akustične glasbe v Žalcu in za to prejeli zelo pohvalne kritike. Že nekaj časa so v dogovoru z gospodom v Staričem, da bi svoj debi v Žalcu kronal^ še z enim nastopom, tokrat v Šport klubu. Ko bo stvar dovolj daleč, vas bomo preko našega medija o tem obvestili.
Z njimi lahko kontaktirate na naslov:
ABADON
Borut Šmon Francetova 4 2380 Slovenj Gradec.
mniii ti nii mv.
Piše: GREGOR ČULK - tnj
JAvtoelektrika in trgovina z rezervnimi deli
gornic
Kaplja vas 16,tel.:723-198
Montaža in prodaja električnih centralnih zaklepanj, avtoalarmov, električnih pomikov stekel ter avtoakustike
Ai lnflnlty
4<cr
COR4L ELECTRONIC
fMfommmr
Um n cah rmjoLosv
KENV/OOD
■ niac^Jmuri ^ BLAUPUNKT
Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil!
Usta imam, da govorim,
za dobro besedo, na katero nekdo čaka.
Moje srce je ustvarjeno za ljubezen in toplino,
do tistih, ki žive v hladu osamljenosti
Phil Brosmans
Na “Klic” sem prišla kmalu po njegovem “rojstvu” in se ob njem še sama enkrat rodila. V času, ko časopise še niso polnili članki o duhovnosti, človeških stiskah, tečajih samopomoči, ko si bil v svojem iskanju resnično sam, mi je Klic odprl nova vrata. Nav-duešena in srečna sem stopila v sobo polno ljudi, iskrenih pogledov in toplih obrazov, ki so razmišljali in čutili kot jaz.
Vsi strahovi so izginili, vedela sem, da bom tako dobila odgovor na vprašanja, ki sem jih na poti odraščanja tako potrebovala.
Potrditev, samozavest in občutek, da lahko tako osmislim svoje življenje, so mi dali ogromno energije za delo na “Klicu”. Takrat še nisem vedela, da sta dobra volja in ljubezen do ljudi premalo za dobrega terapevta.
Manjkale so tri pomembne komponente:
-	izkušnje, ki so se hitro nabirale,
-	znanje, ki se je pojavilo kot potrebna in posledica izkušenj,
-	zrelost, za katero je potrebno včasih celo življenje.
Po nekaj letih terapevtskega dela, ko sem resnično imela že dovolj znanja in izkušenj pa je zmanjkalo volje in vere v ljudi. V tistem obdobju me je življenje tako močno skušalo, da sem se vsak dan spomnila Frankla in njegovih besed: “Vsako trpljenje ima svoj smisel, samo najti ga je treba.”
Nekega dne sem stisnila zobe in ga odšla iskat. Danes sem hvaležna za trpljenje, ki mi je prineslo pravi smisel. Imenujem ga zrelost in danes razumem globino Bosmansovih verzov, ki jih polagam na srce vsem terapevtom:
BODI PREVIDEM V SVOJEM GOVORJENJU.
TRDA, OSTRA BESEDA,
LAHKO GLOBOKO RANE,
LAHKO BOLI IN ZAPUSTI V SRCU BRAZGOTINO.
Vem pa nekaj: Ena sama beseda te bo prenovila, če ti bo le segla do srca.
Rojstvo, košček kruha za nov začetek,
zvezda, ki se je utrnila z neba,
ve to lahko postane ena sama beseda.
Renata
Štefka Petek
yi/iye l/i c ve i/e
NEODPOSLANA PISMA
Ona, Reza, kljub revščini in vsemu hudemu, kar jo je v življenju doletelo, ni šla od tod. Ni mogla zapustiti teh krajev: želenih gričev, Šimih polj, skalnih gora in prijaznih vasi. Lahko bi šla za bratom v Ameriko. Takrat je bila stara osemnajst let. Morda bi tam našla več udobja, bolj trdno in trajno srečo.
Kot otrok ni bila revna. Bila je hči premožnega kmeta, ki pa je vse imetje pognal po grlu. Predanega pijači niso ganile solze žene in ne otrok. Kmetija je bila prodana na dražbi.
Mati ni dočakala dne, ko bi se morala izseliti; umrla je, ona in brat Šimen pa sta ostala brez doma. Oče, čeprav sam kriv nesreče, se je v obupu vrgel v, vodo.
Simnu je bilo hudo in sram ga je bilo; Odločil se je za Ameriko. Reza je raje šla v domačem kraju za deklo.
Vajena je bila dela na gruntu, a težila jo je zavest, da dela tujim ljudem. V takih trenutkih je sama sebi dopovedovala, da za usodo, h jo je doletela, ni sama kriva, V tolažbo ji je bila misel, ki jo je brala v očeh vseh, ki so jo poznali. Obzirno so molčali o očetu in niso omenjali, čigava je. Veliko je k temu pripomogel njen vedri značaj.
Fantje in dekleta so jo vabili v družbo. V hladnih nedeljskih popoldnevih SO se zbrali v kateri od velikih kmečkih dnevnih sob; v poletnih dneh pod kakšno lipo. Tam so peli in plesali; Niso bili zahtevni Razživeli in zaplesali so ob vsaki preprosti ‘viži” vaškega godca.
Reza je rada pela in plesala. Ob eni takih zabav je spoznala Tevža. Ni vedela, čigav je in kaj dela. Je pa videla, da je vedno skrbno in snažno oblečen. Tevž je bil vedre narave, a dostojno zadržan. Opazila je tudi, da pogosto prihaja tja, kjer je ona. Tudi za ples jo je vedno pogosteje prosil. Rada se je odzvala. V njegovi bližini se je počutila varno in srečno. Tudi med delom je vedno pogosteje mislila nanj. Odganjala je te svoje misli s tiho grenkobo: Tevž, tak kot je, lahko izbira med boljšimi dekleti, tudi z večjih kmetij. Ona je le navadna dekla, brez doma in svojcev. Spraševala se je, če on ne ve, da je hči pijanca, zapravljivca in samomorilca.
Kakor je uspela misli odganjati od Tevža, sanj ni mogla. Sanjala je o njem, njegovem domu in otrocih, ki bi jih imela z njim. Da Tevž misli resno, je dokazal, ko jo je nekega večera spremljal po poljski stezi.
Prosil jo je, da jrostane njegova žena.
“Hočem, da ves, kaj čutim!" ji je dejal. “Ne misli, da sem falot, ki bi te zapeljal! In, Reza, videla boš tudi, da je dan lepši, če z zaupanjem in ljubeznijo misliš na nekoga, tisti nekdo pa ti zaupanje in ljubezen vrača." Povedal ji je, kako živi: Da dela na državni cesti, kjer ima stalen zaslužek da z materjo živita sama v skromni hiši na vzpetini ob robu gozda, polni dve uri od tega kraja, Reza je v njegovih besedah občutila, da je fantu hudo, ker ji ne more ponuditi kaj več, zato je samogibno stisnila njegovo roko. Tevž je razumel. Roki sta se krepko ujeli, usta so se našla. Njuna velika, preprosta ljubezen ni iskala besed.
“Ob koncu leta, Reza, ti ne bo treba podaljšati pogodbe pri Smrekarju. Naredila jo bova midva, in to pogodbo za najino skupno življenje!” je dejal Tevž; “Upam, da bova srečna,” je prepričevalno dejal.
Od tedaj naprej za Rezo dnevi niso bili več naporni in dolgi. Delala je z veseljem in mislila na bodočnost s Tevžem ob strani.
Prišlo je tisto Novo leto. Tevž je obljubo držal. Vse je pripravil zanjo in zase. Nobenih stroškov ni imela. Reza še je strinjala, da vse opravita tiho m skromno; Njuni sreči na poročni dan je poleg prič bila navzoča le Tevževa mati. Reza je obžalovala, ker njena mati ni bila več živa in se brat Šimen ni več oglasil iz Amerike.
Po poroki se je takoj preselila na Tevžev dom. Moževa mati Mara jo je sprejela kot rodno hčerko.
Čeprav so pri Tcvževih poleg lične hiše in gospodarskega poslopja premogli le veliko njivo in travnik ter redili le kravo in dvoje svinj, to nje, kot hčerke rojene na veliki kmetiji, ni motilo. Sicer je pa bila dekle brez dote in je zvezo s Tevžem lahko štela za veliko življenjsko srečo. Tevž je storil vse, da bi se ob rijem in materi dobro počutila.
Tevž je dan za dnem redno odhajal na delo v dolino ter Se ob določeni uri vračal. Ženski sta uredili, kar je bilo potrebno, potem pa hodili pomagat najbližjim sosedom; kar je bilo težjih opravil, jih je opravil Tevž, kp je prišel domov.
Čeprav je bila mati Mara odslej prikrajšana za deT sinove pozornosti, je vseeno vzljubila prijazno m ustrežljivo snaho. Radi sta se imeli kot mati in hči.
Po dveh letih zakonskega življenja je Reza rodila fantka. Dali so mu ime Jože. Z Jožkom je v hišo prišla še večja sreča. Mati je pazila na vnučka, Reza je delala zunaj. V deževnih in mrzlih dneh je mati predla volno, Reza pletla jopiče, nogavice in šivala copate. Tevž je izdelke nosil v dolino in prodajal.
S kakšnim veseljem je Reza vsak dan pripravljala za Tevža skomno, mrzlo kosilo, ki ga je nosil s seboj. Srečna je bila, če je bil srečen on in če je bila zadovoljna njegova mati.
(se nadaljuje)
Vprašanje: Sem povprečna Slovenka, zelo delavna, vendar nimam nič od tega, ker ne vem, kako se mi bo življenje postavilo po robu; oziroma tisti, zraven katerih živim.
Želela bi, da napišete, ali bom letos dobila drugo stanovanje ali bomo vsi, ki smo skupaj, zdravi (hčerka in sin) in če bom ostala na tem delovnem mestu, kjer sem sedaj zaposlena le za določen čas. Najlepša hvala za odgovor že v naprej!
Odgovor: Hvala za zanimivo pismo! Že v vaši šifri je odgovor: življenje namreč. Ob izražanju vaših želja (stanovanje) in strahov (zdravje otrok) podzavestno čutite, da ste sredi življenja, ki nam daje in jemlje možnosti. Kljub našim željam, čutimo, da je nad nami še nekaj, kar najraje poimenujemo usoda, kar nas postavlja v prav posebne situacije, ki jih razrešujemo včasih cela leta, ne redko tudi celo življenje. V ta svet smo postavljeni in razrešujemo uganke - vsak svoje hi enkratne.
Vaše iskanje stanovanja je zunanja manifestacija iskanja doma, varnosti, topline. V horoskopu se vidi, da imate na tem področju ovire in da se skozi iskanje zavetja šele morate zavedati vrednosti doma, domačnosti, sprejetosti. To je področje življenja, kjer vam ne gre gladko, in se bo treba potruditi in sprejeti Prst usode. Morda ste že v otroštvu šli čez podobne izzive: neurejen, hladen ali prestrog dom. Morda je mati delila čustva preveč suhoparno in s tem podedovanim vzorcem tudi sami gledate v svet. Kakor koli že, na področju doma in vsega kar to pomeni, se boste morali precej bolj potruditi kot ostali ljudje. Morda čutite posebno odgovornost do vzgoje, do nadaljevanja tradicije in se počutite nakako žrtvovani in omejeni. Iz tega se lahko rodi precej pesimističen pogled na življenje, kot da se je treba za vse stvari okoli hiše še posebej trdo potruditi, skrbeti, trpeti pod težo odgovornosti. Sami tako prenašate naprej precej konzervativno in previdno stališče, nesproščeno varčnost in pomanjkanje notranjega veselja in sigurnosti. Tudi sami pišete v pismu, da ne veste, “kako se vam bo življenje postavilo po robu ozi-
roma tisti, ki zraven njih živim”. Kot da niste del življenja, ampak izobčenec oziroma drugi pol. Saj vam bo uspelo, ampak drugače kot drugim. Previjanje življenja čutite kot usodo, ki je ne razumete - ampak tudi moč za vzdržljivost dobivate iz podzavesti - sami ne veste, od kod.
Po ascendentu ste Tehtnica in skupaj z drugimi aspekti sodeč, bi rekel, da stvari začenjate precej cagavo in neodločno. Ne veste, s kom bi začeli, koga vprašati za nasvet, nimate pravega občutka in razpoloženja, tako se marsikatera situacija konča, preden jo pretuhtate. Ena od nalog tega življenja je, da se morate naučiti več samostojnosti in manj zanašanja na druge. Pri tem vam lahko “pomaga” Merkur v Strelcu, da se informirate bolj na široko in brez predsodkov. Slabo pa je to, da vas vaši ženski občutki pri tem ne podpirajo in se stalno sprašujete, kako naj več dosežete v življenju.
Luna je na vrhu neba in v Raku, kar na nek način odgovarja na vaše vprašanje glede službe. Na splošno to pomeni precej nihanj v zaposlitvi oziroma vzpone in padce. Vaše vrednote so bolj dom in družina. Ta težnja je seveda boleče razpeta med tem, kar smo prej omenili glede doma. Med mnogimi variantami lahko pride do prenosa idealov, in bi se lahko službeno ukvarjali z drugimi na področju doma in družine (šolstvo, vrtci, sociala, nega, zdravstvo itd). Ta pozicija da posamezniku čut za druge. Zna jih nahraniti s svojim razumevanjem, zna delati med mnogimi (in z mnogimi) ljudmi, jim pomagati, vendar je po svoje ranljiv, muhast, čudaški, skoraj premalo trden, da bi dosegel izrazit uspeh. Raje bi se umaknil v varno zavetje doma - pa se ne more!
Tako ostaja občutek, da vam je usoda za petami, in da jo je zelo težko prepričati, da se spremeni. Vaši materinski instinkti se lahko usmerjajo navzven, v druge, v potrjevanju sebe v službi, okolici, medtem ko doma vlada bolj nepotešenost.
Včasih znate biti precej jedki in nasilni v besedah ali dejanjih oziroma imate občutek, da je življenje takšno do vas. Svoje prepričanje branite vehementno. Imate ideale, ki vam jih vsake toliko življenski procesi raztrgajo in se čudite nad krutostjo življenja. Tudi take tipe privlačite oziroma se lahko gladko zmotite o njihovih namerah. Najprej nekritično idealizirate partnerje, nato ga zalijete z ljubosumnostjo in prisilo. Sami lahko padete tudi pod vzorec stalne delavnosti (“povprečna Slovenka, a zelo delovna”) in s tem kurite svojo agresijo na bolj podtalen način.
V svojem pismu skrivate bolj optimistični del sebe, čeprav se v horoskopu vidi, da ste tudi izrazit Strelec, ki nikakor ne more obarvati življenja samo s temnimi barvami. Štirje planeti so v Strelcu in v tretji hiši, kar vam daje malo širšo perspektivo življenja. Z ljudmi radi razpravljate, če je treba tudi o politiki in splošnih zadevah. Tako se vaša mnenjska zadrtost olajša z občutkom, da je svet dovolj širok za vse ljudi in pridejo trenutki, ko ste v družbi zelo originalni in
svojeglavi. Ce je treba, se malo postavite, kakšno stvar pretirate in poveste več, kot je treba. V sebi imate nekaj žilice, da druge “poučite”, kaj je prav ali ne; v najslabši varianti jih spomnete, kaj naj preberejo v časopisu ali pogledajo na televiziji. Malo vas pač nese v nova obzorja. Zatakne se potem na konkretnih realizacijah v življenju, tam kjer smo vsi bolj občutljivi: kako v življenju uspeti, kakšen poklic imeti, kako ustvariti dom itd. A kot smo rekli, to je vaša življenska naloga in razumevanje. Eni igrajo z belimi figurami in eni s črnimi.
Kako kažejo zvezde? September je precej ugoden za razrešitev stanovanjskega problema, vendar bi bilo treba več samoiniciative, povezati bi se morali s pravimi ljudmi in poizkusiti s kakšno novo, originalno, še neuporabljeno metodo. Vendar je Saturn ves čas v opoziciji (in bo še nekaj mesecev), tako da imate občutek, da vas drugi pri tem ovirajo oziroma so ovira na vaši poti. Vse do konca leta je čas večjih sprememb, čutili boste tendence za nov začetek in za prenovo situacije.
Trigon
NAGRADNA KRIŽANKA
® / *


'M
i
AVTOR:
MIHA
OTKO-
ŽMAVC
VELIKO-LUSKI M UŠ NICI PODOBNA GOBAfUŽ.)
DEL
PREBAV.
TRAKTA
(POMANJ.)
OBLIKA
ŽEN.
IMENA
ANA
KRAJ
NA
KOSOVU
MAKED.
MOŠKO
IME
GESLO OD I DO 13
MOŽICEU
LJUDSTVO
V
LAOSU
SREDOZ. DREVO S TRPKIMI PLODOV
VTAKNI-
TEV
OSEBA
IZ
BIBLIJE
1.
ŠUMNIK IN 3. VOKAL
POLITIK
HOXHA
EDINI
SIN
5

MODER
STAREC
11
ENAKI
ČRKI
7
8
RANO-
CELNIK
ENAKA
VOKALA
l
HALOGEN
KEM.
ELEMENT
GR. BOG IN. LETNIH ČASOV
KRATEK
PREGLED
4. IN 15.
ČRKA
IGRALEC
Z
ŽOGO
12
VRSTA
ENERGIJE
DEN.
ENOTA
KOS-
TARIKE
ALIFAT-
SKI
RADIKAL
SEČNA DAVŠČINA V FEVDALIZMU
JUŽNO-
AMER.
KUKA-
VICA
GRŠKA
BOGI-
NJA
MIRU
PTIČJI REZERVAT V INDIJI
PISATE-
LJICA
PEROCI
JAP.PES-
NIK(TA-
KUBOTU)
13
KVADRATEK V KATEREGA PAČ NEKAJ VPIŠEMO
IME ZA SAMOSTALNIKE
JAP.
IGRA
f
IZRAZ
BOLE-
ČINE
17
SLOV.
SLIKAR
(NIKOLAJ)
INDIJSKA
DRŽAVA
ŽEN.
IME
PTIČI
BREZ
PERJA
MEST.TRD-NJAVA V ATENAH
PEVKA
SEPE
RISBA:
T.M.
I
SOLMIZ.
ZLOG
THOMAS
NAST
TRI
ENAKE
KARTE
PRI
POKRU
PRIPAD.
SLOVAN.
NARODA
GREGOR
STRNIŠA
SEVAMER.
INDIJANCI
TRŽIŠČE
SAHARSKO
GOROVJE
BIVŠI
IGRALEC
RANER
FR. FILM. IGRALIH REŽISER (JACQUES)
BOLE-
ČINA
PRVI
MITOL.
LETALEC
RIŽEVO
ŽGANJE
NAPR-
STEC
V TEM VOGALU STE
ZAKLJUČILI Z REŠEVANJEM
VRSTA
JEDI
CIRKUŠ-
KO
PRIZO-
RIŠČE
PRIPAD.
ETIOP-
SKEGA
PLEMENA


-Ji	.JŠL	-Jr- ...M..	...M.. .*> —JP .m.. m.. ^ i-18	PO OBUTEV
Pošilja:	jtajtar
	v prodajalno
RY COODER -CHICKEN SKIN MUSIČ
% Cooder je na leta 1976 izdani plošči Chicken Skin Musič posegel v bogato zakladnico ameriške glasbene zapuščine ter jo združil s Iradicionalno havajsko glasbo in Tex-Mexom. Pri snemanju sta po-leg njegove stalne zasedbe sodelovala legendarna havajska kitarista Gabby Pahinui in Atta Issacs ter harmonikar Flaco Jimenez.
Chicken Skin Musič je zbirka Priredb starih skladb, ki pa jim prepletanje že omenjenih glasbenih zvrsti in pretanjeno igranje vdihne novo življenje. Na plošči sta med drugim tudi dve Leadbellyevi skladni odlična z bottleneck kitaro podprta The Bourgeois Blues in Goodnight Irene, gospelovsko o-barvana klasika Bena E. Kinga Stand By Me ter tradicionalna I Got Mine.
Ry Cooder je pravi mojster v obvladovanju različnih kitar in mandoline, vendar s svojim igranjem vedno ostaja v okviru skladbe !n jo nadgradi s kratkimi ter domiselnimi solističnimi vložki.
Chicken Skin Musič je prava mala mojstrovina, ki zavestno briše meje glasbenih zvrsti. Zato jo priporočam tistim ljubiteljem, ki niso obremenjeni s predalčkanjem, ampak jih zanima glasba.
GUY CLARK -TEXAS COOKIN’
Guy Clarke ima pri širšem glasbenem občinstvu, ki uživa v svetu country glasbe, kulten status. Ploščo Texas Cookin’ je posnel leta 1976 v Nashvilleu. Pri snemanju so sodelovali mnogi znani glasbeniki: Emmylou Harris, Rodney CroweII, Waylon Jennings in drugi.
Osnova Clarkove glasbe je seveda country, čutijo pa se tudi močni vplivi bluesa in folka. Guy Clark je poet country glasbe, ki zna v svojih skladbah s simpatijo opisovati predvsem ljudi, odrinjene na rob. Poleg naslove skladbe so na plošči še odlična Anyhow I Love You, Virginiah Real, Good To Have You Lady, The Last Gunfinger Ballad.
Clarkove skladbe na veliko snemajo mnogi znani izvajalci countryja, od Rodneya Crovvella do Johnya Casha, vendar pa redko dosegajo njegovo doživeto in s čustvi nabito petje.
Texas Cookin’ je pravzaprav prispodoba za bogato glasbeno izročilo, ki vre in brbota v texa-škem glasbenem loncu. Lahko bi rekli, da gre sicer za Clarkovo povprečno ploščo, ki pa si vseeno zasluži mesto v vaši zbirki, če daste kaj na svoj glasbeni okus.
VASJA VOLAVŠEK
trgovina KRIM CENTER
Marija KRIŽNIK *.p.
Na trgu 28, Mozirje Tel.: 063/831-096
Velika izbira!
=> OTROŠKE, ŽENSKE in MOŠKE BUNDE => BOMBAŽNE in TERMO SRAJCE
SUPER CENE! - SE PRIPOROČAMO
II STARE SKRINJE

... pisalo se je leto 1925
RESNICOLJUBNOST
Čut za resnico je že v otroku. Najboljši dokaz za to je otrok, ki ga zasačimo na laži: zardi in sram ga je. In vendar je lažnivost tako zelo razšitjena med otroki. Ako iščemo vzrokov za to, najdemo, da je prvi vzrok slab zgled odraslih. Tudi majhne laži, ki jih vidijo ali slišijo otroci pri odraslih, že zelo škodujejo vzgoji čuta za resničnost.
Da ne zavede otroka mati sama k laži, naj zlasti pazi, kako ga zaslišava po kakem prestopku. Ako mu je ves odgovor takore-koč položila na jezik, ga seveda otrok vesel zagrabi, četudi je neresnica. Dobri vzgojitelji zato svetujejo materi, naj ne zaslišava otroka, ako ji je potek prestopka že znan. Če mati pričakuje, da otrok ne bo povedal resnice, naj ga rajši ne izprašuje, ker s tem prepreči laž.
Včasih pa tudi materina lahkovernost ali tudi nezaupnost povzročata otrokovo lažnivost. Brez gotovega vzroka nikoli ne dvomi nad resničnostjo otrokove izjave; dobro pa je, če se včasih prepričaš, ali je povedal resnico ali ne. Nikoli ne žugaj s takimi kaznimi, ki jih ne misliš izvršiti!
Drži vselej svojo besedo ali Iobljubo! Zavrni vsako pretiranost ali bahavost ter prepreči otrokovo gostobesednost! Otroci navadno mnogo govore, da zvabijo zanimanje svoje okolice nase; da pa se jim laže to posreči, preidejo k pretiravanju in k laži. Najboljše sredstvo, da ozdraviš takega dolgojezičneža, je, da ga z mirnim dokazom osramotiš.
MODA - NOVE ZENSKE SKRBI
Moda ima toliko zahtev in vprašanj in zapovedi, da časih ženske že res ne vedo, kaj bi in kako bi. Zdaj si ženske najbolj belijo glave s tem, kaj bo z lasmi. V zadnjem času so prišli lasje ob
dobro ime, kar postrigle so si jih. In je že kar čudno, če vidiš v mestu kako damo, ki bi imela še kito. Vse so ostrižene. A moda ima čudovite muhe. Ostrižena glava ne bo več dolgo modema. In zdaj nova skrb - kaj bo? In se pripravljajo razni razsodniki na tem polju, da bi izumili frizure, ki bi bile najbolj prikladne za prehodno dobo, ko lasje niso čisto ostriženi, pa kite vendar še ni nikjer. Zato imajo ženske že vse sorte zatikalke in vtikalke v laseh in v Parizu nosijo pri slavnostih - lasulje. Oj ta moda! Najprej si ženska ostriže lase, pa jo že skrbi, kako bi prišla spet do las. In ves ženski svet je zdaj poln te nove skrbi. Zal, je ženskam le tisto všeč in se ji zdi lepo le tisto, kar je moderno. Moderno je pa danes to, jutri spet povsem kaj drugega. Vprašanje je, kdaj bo pamet moderna.
KUHARICA
HITRA MAJONEZA Deni v lonček dva rumenjaka, dve žlici kisa (navadnega kakor za salato), dve žlici olja, žlicico gorčice in ščep soli, postavi lonček na ognjišče in mešaj (zbrodi) kakor šodo. Ko se naraste, mešaj toliko časa, da se nekoliko ohladi. V nekoliko ohlajeno majonezo prideni sneg enega beljaka, premešaj in zlij na ostanke mrzlega mesa ali kaj enakega.
ZA SMEH
NA HRIBIH
“Poglej, oče, kako lepo je tam spodaj!”
“Tepec! Zato si me zvlekel tu gor, da vidim, kako je spodaj?” PROFESORSKA Profesor (dijaku v prvi gimnaziji): “Ker se niste naučili lekcije, morate za kazen stokrat spisati stavek: Uči se pridno! Obenem pa se boste naučili Vilharjevo Ljudmilo trikrat na pamet.”
AVTOHISA JAKOPEC
Prodam ali oddam trosobno stanovanje v Šempetru. Tel.: 709-716, popoldan ali Č609/646-229.
Audio kasete s glasbo za sprostitev, za zdravljenje in meditacijo lahko naročite na tel.: 063/854-344.
GOLF Diesel, 1. 84 prodam. Tel.: 063/720-336.
Ugodno prodam sadne mline ter jjajbjce^ za krompir in sadje. Tel.:
Prodam dva meseca brejo sivo-rjavo kravo staro šest let in tri teleta nad 100 kg. Tel.: 841-302.
Prodam novo kimono za karate velikost 160 do 165 cm. Tel.: 832-943.
AVTO HIŠ A DREV
ZALOGA RABLJENIH VOZIL
LADA SAMARA, bela,
1. 92, 513.000,00 ŠIT
LADA SAMARA, metal violet,
1. 96, 1,190.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, rdeča,
1. 92, 588.000,00 SIT
ŠKODA FAVORIT, rdeča,
1. 92, 550.000,00 Sit R 5 CAMPUS, bela,
1. 90, 715.000,00 SIT
R 5 CAMPUS diesel, rdeča,
1. 90, 640.000,00 SIT
FIAT UNO 45, rdeč,
1. 89, 463.000,06 SIT CITROEN AX 14 RD, siv metal, I. 89, 620.000,00 SIT CITROEN BX 16 TRS, rdeč,
1. 84, 313.286,00 SIT OPEL CORSA, rdeč,
1. 91, 808.000,00 SIT
SEAT TOLEDO 2.0 GT, rdeč,
1. 94, 2,350.000,00 SIT SEAT IBIZA 1.8 GTI 16V, violet, 1. 95, 2,408.000,00 SIT ZASTAVA POLY, modra,
1. 90, 131.000,00 SIT VUGO, bel,
1. 89, 169.000,00 SIT Informacije:
063 708-670, 708-669
Avtocenter Meh
GOLF 1.6 diesel, 1. 89 GOLF 1.6 diesel, 1. 91 VW PASSAT CL 1.6 TD, 1.90 AUDI 80 1.8 S, 1. 91, klima R 5, 1. 92
VW PASSAT CL 1.8, 1. 89 Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popusti za gotovino. Informacije: 063 852-955
DAIHATSU COURE,
1. 91, radio
CITROEN C15 diesel - dostavno, 1. 91
SEAT TOLEDO 1.6 CL,
1. 92, radio, evro priklop TIGRA 1.4 16V
1. 96, zračna blazina, centralno zaklepanje, temna stekla, el. šibe-dah, servo volan, el. pomik stekel, bočne ojačitve VECTRA 1.6 16V,
1. 96, ABS, servo volan, zračna blazina, radio ASTRA 1.6 swing,
1. 96, temna stekla, spojler zadaj FIAT Tipo 1.6 SX,
1. 93, centralno zaklepanje, el. pomik sprednjih stekel, servo volan, nastavljiv volan po višini.
OPEL CORSA 1.2 S, 1. 89 OPEL CORSA 1.2 svving, 1. 93 Možnost nakupa na kredit do 5 let brez pologa.
Informacije:	063/855-975.
V najem oddam prostor 20 m2, primeren za mirno dejavnost ali predstavništvo. Tel.: 063/472-034.
Kupujemo hlodovino, listavce in iglavce, les odkupimo tudi na panju. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667.__________________
V najem oddamo poslovni prostor - pisarno v velikosti 16 m2 v poslovni stavbi Hmezad (pri dvorani)
v
Ul. Žalskega tabora 1, tel.: 715-211.
Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 4.10.1995. Nagrade:
Nagrada: bon za nakup obutve v vrednost/3.000 SIT. Nagrado prispeva
nm-mmtrade
C\i\ma m obutev, d.o.o.
Nagrajenec iz prejšnje številke:
Marko Palir, Polzela 122,3313 Polzela Nagrado dobi v uredništvu.
Rok za prevzem nagrade je 30 dni.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
NASMEHNITE SE, PROSIM

Lesna podjetja in žage! Možnost dobave hlodovine, bukve, hrasta, smreke, jelše. Tel.:	852-205 ah
708-66'!
Montiramo centralne kurjave na plin, olje, drva. Možna montaža vodovodnih instalacij. Lahko dobavimo domače, kombinirane štedilnike po dogovoru. Garancija na delo! Plačilo možno na obroke! Tel.: 852-205 ali 708-667.
Montiramo plinske instalacije sekundarnih vodov v stanovanjskih blokih in individualnih gradnjah z vso dokumentacijo. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667.
Dobava in montaža vseh vrst klima naprav. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667.
Popravljamo dotrajane centralne napeljave vodovodne instalacije in zamenjujemo radiatorje. Plačilo po dogovoru! Tel.: 852-205 ali 708-667.
Vložite certifikat in dobite nagrado: mlinček, likalnik ali multipraktik. Možnost kredita. Tel.: (po ICOO uri) 062/631-164 ali 062/221-106.
Ko ostanete sami, brez partneija, pokličite nas zagotovimo vam, da ne boste yeč osamljeni NE OKLEVAJTE, CAS BEŽI! Tel.: 062/101-891, 36-941, 063/31-125, 061/441-814 in 0609/638-714 NONŠTOP.
KLUB OPTIMISTOV SLOVENIJE, najstarejši in največji klub za navezane in osamljene vabi na družabno srečanje s plsom, vsako drugo in četrto soboto v kavarni Astorija MB. sako prvi in tretjo soboto v hotelu ILIRIJA v Ljubljani. POZOR! osamljeni in navezani, ponuja se vam življenjska priložnost, za vašo lepšo prihodnost v dvoje. Pokličite nas cimprej, da ne bo prepozno. Tel.D. 062/101-891, 36-941,	063/31-125,	061/441-814 in
0609/638-714 NONSTOP.
Smo najstarejša in največja svetovalnica v SLO, za vse ki ste ostali sami. Za vas poiščemo pot iz osamljenosti, kot smo že preko 3000 zadovolnim članom. Pokličite nas čimprej, čas beži! Tel.: 062/101-891, 36-941, 063/31-125, 061/441-814 in 0609/638-714 NONSTOP.
21-letni temnoijavih las, rjavih oči, želi spoznati dekle z resnim namenom staro do 23 let, kraj ni ovira, ki imaš raje ljubeč objem narave, kot hrupne dikoteke, edini pogoj je iskerenost. Odpišem vsaki, ponudbi ŠIFRA: “MIDVA”.
Trimesečni začetni tečaj joge, hatha joge, sprostitvenih tehnik. Za manjše skupine in za posameznike v Celju, Žalcu in v Velenju. Prijave - informacije na tel.: 063/854-344.
CELJSKI-**
KINEMATOGRAFI
SKRIVNOST LOCH NESSA (Loch Ness), pustolovski
Režija: John Henderson; vloge: Ted Danson,
Joely Richardson.
Zasmehovani naravoslovec se odloči priti do dna skrivnosti jezerske pošasti Nessie.
(Na programu od 12.9.). ZGAGA (Cable Guy), groteskna komedija Režija: Ben Stiller; vloge:
Jim Carrey, Mattew Broderick, Leslie Mann. Operater kabelske TV popolnoma zagreni življenje novi stranki...
(Na programu od 19. 9.). OD MRAKA DO ZORE (From Dusk Till Dawn), akcijska srhljivka Režija: Robert Rodriguez; vloge: Quentin Tarantino, George Clooney,
Juliette Levvis.
Nov samosvoj tarantinovski izdelek avtorja Desperada. (Na programu od 19. 9.). NEBEŠKI UJETNIKI (Heaven’s Prisoners), akcijska kriminalka
Režija: Phil Joanou; vloge: Alec Baldvvin, M. S. Masterson, Kelly Lynch.
Bivši policaj se po posvojitvi mlade deklice znajde sredi umazanega sveta korupcije. (Na programu od 26. 9.).
BREZPLAČNI MALI OGLASI Tel: 063 715-011
Velenje, Zagorje
IN PREMOG ZAGORJE PAKIRAN V VREČAH PO 30 kg!
NOVOST: BRIKETI PAKIRANI V VREČAH PO 25 kg!
TdRBO-TRANS d,o,o, ^,APREM0GA
Levec 2, 3301 Petrovče tel.: 063 472 592
CŠD
Sobno kolo Compact H-972 (z merilcem srčnega utripa)
28.990,00 SIT
Sobno kolo Capticom I H-930 (z merilcem srčnega utripa)
32.990,00 SIT
Mini steper z računalnikom S-726
11.990,00 SIT
Informacije v vseh prodajalnah s športno opremo
Mini steper brez računalnika S-727
S SAVINJSKA
8.990,00 SIT
trgovsko družba Žalec
LI
tehnična trgovina Z elektro materialom
ELEKTRIČNEGA OMOBJA: JBL&CK & DECKER, ISKRA, SUPER TECH ... ^
Ljubljanska 68, 3000 Celje - tel./fax: 063/472-421
^----------------'_________________________y
Odpiralni čas: delavnik od 8.00 - 16.00 ure v	sobota od 8.00 - 12.00 ure
IŠoMarcT
Kmetijsko vrtnarska trgovina
Parižlje 12, BRASLOVČE, Tel.&Fax.: 063 720-587
JESENSKA PONUDBA
«3° KADI IN NOŽI ZA ZELJE IN REPO
STISKALNICE IN KADI ZA SADJE IN GROZDJE
& VELIKA IZBIRA JESENSKIH ROŽ - ČEBULIC^ ČEBULČKA IN ČESNA

SUPER CENA
KOSILNICA MTD 4 taktna, BRIGGS motor
24.000 SIT
Vsem kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in Vas vabimo, da nas v oktobru obiščete tudi v novi poslovalnici na Uubnem (stara pošta - nasproti Planinke).
Celje - skladišče
D-Per
DREŠINJA VAS 46a, 3301 Petrovče, tel.: (063) 708 669, 708 670, fax: (063 131 / 1996
AVTO H ISA DR
silosi vn iSMPBi^msnn
!M
*.."i" t 3KH3H00333J
Skupina VolksT,v.av,..
Ko boste enkrat vozili Seat Ibizo, se ji ne boste mogli več upreti. S svojimi 3,81 m španskega ambienta, petimi izvedenkami bencinskega motorja 1.05i, 1.41, 1.6i, 1.8i, 1.8i 16V ter dizelskim 1.9D, z močmi od 45 KM do 139 KM, prostornim prtljažnikom (270 litrov, z možnostjo razširitve na 802 litra), presega vsa ostala vozila v svojem razredu. Potniški prostor sestavlja šest varnostnih obročev, bočni zaščitni sistem, diagonalni dvokrožni zavorni sistem z ojačevalnikom zavorne moči, varnostni volanski drog, varnostni pasovi z zategovalniki ter popolnoma integriran krogotočni sistem za gorivo. Pri Ibizi lahko poleg standardne izbiramo tudi med bogato dodatno opremo; sedež z nastavljivo višino, servo volan, klimatsko napravo, stekleno strešno okno in še mnogo drugega. Cena? Prava malenkost - že od 16.966 DEM.
Kratka, enostavna pot do vašega vozila
PORSCHE	PORSCHE
LEASING	KREDIT
SEAT IBIZA je lahko vaša že za 299 DEM mesečno.
Model: Seat IBIZA 1.05 CLX Cena vozila 16.966 DEM Polog 4.000 DEM Odplačilna doba 60 mesecev Mesečni obrok 299 DEM
Odrežite in pošljite!_______________________________________i
IBIZA CORDOBA	TOLEDO	ALHAM8RA	INČA
JZ)___________□______________□______________□__________□_
žmjmmmmmmJMmmmmum
Vam je kakšen Seatov model avtomobila še posebej všeč?
Prekrižajte kvadratek pred ustreznim avtomobilom in pošljite izpolnjen kupon na naš naslov.
Poslali Vam bomo brezplačni katalog z vsemi informacijami.
AVTOHIŠA DREV Drešinja vas 46a 3301 Petrovče
C0BISS o
"No ja...Čeprav sem šel jaz tja samo zato, da sem Mihu delal družbo."
ČOKOLADNI AVTO "Predstavljaj si, da bi bil ta avto iz čokolade!"
'???"
"Najprej bi mu pojedel kolesa!"
"Zakaj pa ravno kolesa?" "Da se ne bi mogel odpeljati."
ZAPORNIŠKA ' Ali si dal zaporniku v celici št. 35 novo obleko?" "Sem, ampak mu je bila premajhna."
"Pa mu daj večjo. "
"Ne bo potrebno, sem ga že skrajšal za glavo..."
V KINU
"No, Matejka, povej, kako si se imela včeraj v kinu!" "Grozno! Kar štirikrat sem se morala presesti.” "To je pa res hudo. Pa te je kdo tako vztrajno nadlegoval?"
"Šele peti..." ZDRAVILO "Gospod zdravnik, lasje mi izpadajo."
"Pa uporabljate tisti losion, ki sem vam ga predpisal?" "Seveda. Prej mi niso izpadali, imel sem le pribijaj." NELOGIČNO "Ali veš, zakaj je nevesta na poroki vedno oblečena v belo?"
"Bela barva pomeni veselje. " "Zakaj je pa potem ženin vedno v črnem?" MIROLJUBEN "Jaz sem pravi ljubitelj narave. Nikomur nočem nič žalega."
"Tega ti pa ne verjamem. Včeraj sem te videl, ko si ubil muho."
"Že, že, ampak to je bilo v samoobrambi."
NA SODIŠČU
"Obtoženi, ali ste vlomili tako, kot sem jaz to navedel v obtožnici?"
"Ne. Vendar moram priznati, da imate presenetljivo dobre ideje..."