Katolišk cerkven Ii*t. List f. V četertik 5. prnsenca 1854. Cerkev v začetku leta 1854* 0 s\eta Cerkev, draga naša mati! Prelepa ti Uospodova nevesta! Častitljiv del ti Kristus hoče »lati. Ker ni u v skusnjah i ii težavah zvesta: Razširja dalj in dalj sc lin* resnice. Malikani. zmotam manj in manj je inesta. Naj »oper teke ^kusa svet kriviee. Pri t \ oj i nioei sila omaguje. Odreci tebi v stanu ni pravice. Xe turški polnmesee omahuje: Za ktere pred je »roža hil velika. Pri njili se za podporo ogleduje. \ prepad se moč cesarja že pomika. Ki zove se gospod nebes po krivo: Ne zmagala bo 111111* Odiesenika, Zastonj Kitaj zapira *kerbljivo. Zaiiiiiream bliža Božja se dobrota \ zveličanje jih vabi milusiljivo: Kjer hudo peče solnen vsa gorkola. Se Božji porodnici tempelj slavi. S\ et e\angeli t ml i najde puta K olokain stresenim \ morja daljavi: Divjake tam stori ovce pohlevne. Življenje mirna, srečno jim pripravi. Ze blaži vera Indijane revne. Ki ptuja lakomnost jih zlo zatira; Skrivnosti Božje so jim zdaj umevne, .lili mašnik po domače jim prebira. Kako kraljestvo satana prepada. Kraljestvo Božje se lepo spro*tira! Kazpor in zmota bolj in bolj odpada; V edinost prošnja bralovska goreča Slovenske brate ločene spodbada. Moč Anglije na morji lak sloveča. Miru bo skoraj cela poiskala \a ladji svete cerkve hrepeneča. Nemčija se po zmotah je razdjala. Se ječ ima za učence Kristusove. Nasprotna luči bili bo nehala. Začudena zdaj gleda znamnja nove; Ne straši ječa mašnikov števila. Ki zmage veselijo se gotove. O sveta Cerkev, mali nasa mila! I.ep del nebeški ženin li daruje. Oblast narodov že si pridobila. 4><»spnstvo cele zemlje le še docakuje. Ilicinger. I01« leto in bravee. Xoro leto. Hitro teče. Hravec. Kam tako hitro s krošnjo na herbtu! Xoro leto. Kaj noviga hočem po Ljubljani poiskati. Hrarer. Cimu ti bo? Xoro teto. Tebi bom povedal. Hrarec. Sej pač res iz Ljubljane na kmete kaj malo noviga zvemo, — Xo, kaj imaš že noviga? ce te smem tikati: pa mendc že. ko imaš krošnjo jiu herbtu. Tečaj 9 MI. Xoro teto. linam že precej. Hrarer. Postavi doli. de pogledava, če jc kaj vred niga. Xoro leto. \ar bolje je v dnu. Hrarec. Kaj je to, ki je tako zavito? Xoro leto. rPer sv. Krištofu so novo prav lepo, prostorno niežnijo naredili, ki več tavžent goldinarjev velja". Hrarec. Ilahaha! to smo že na kmetih pozabili; sej jo vselej lahko vidim, ko se v Ljubljano pelja m. Xovo leto. Ravno prav. bom vsaj nektere na to spomnil: drugi, ki pa po drugih potili v Lju-Ijano pridejo, je pa gotovo vsi še niso vidili. Hrarec. \o kaj pa je to? Xoro leto. rPer sv. Florianu so novo zvo-nenje napravili, ki je prav lepo milo vbrano; veliki zvon ima še čez 111 cento\u. Hrarec. To sim tudi že mendc slišal. Ljubi moj! to so pač stariee in ne ii«. vice: če ni boljšiga. bo malo vredno. Te honi pa jest na kaj spomnil. V Franciškanarski cerkvi so, ze je tega sicer tudi precej časa, pol stropa kaj lepo zmalati dali in žc se tudi druga polovica mala; slavni gosp. Langus si bo zares lep spominek napravil: ta cerkev, v kteri so že vse kapele premalanc, več altarjev prenovljenih ali skoraj z noviga narejenih, bo. ko ho celi strop zmalan, pač nar lepši v Ljubljani.— Ali nisi nikoli zašel v to cerkev? Xoro leto. Ililo jc une dni enkrat, sim zjutraj zgodaj šel k Franciškanarjem, ko hi tam kaj posebniga vidil, in res sim se začudil, ko sim vidil toliko ljudstva v sveti molitvi zhraniga: med njimi tudi veliko gospode, kar me je neizrečeno veselilo. Sel sini potem tudi v Senklavško cerkev, misleč, de tam nc more hiti dosti ljudi, bil jc namreč delavnik, ali za čuda je bilo tudi tukaj ljudi. V Senkiavški cerkvi je tudi marsikaj noviga. Hrarec. Zakaj pa tega ne popišeš? Jest sini bil v nji in sini se začudil, dc noče nobeden nič povedati, kaj se jc v kratkim noviga napravilo. Vidil sim več altarjev prenovljenih, vidil sim tudi dve svetilniei, ktere je gosp. srajnar kaj lepo naredil, in ktere ste tako mudiviio delane, de ji ne more mendc nič več po ti ceni narediti; velja vsaka ISiO gld. Tudi sim tam vidil novi tahemakelj, ki 2lih me ravno tam sreča, in menile misleč, de sim se njemu odkril, glasno zaupije: Košaiuadinar! No, sini si mislil, sej si res kosmat diiuar: p:i ne samo zunanje. ampak tudi od notranjiga dima ošabnosti okajen: ne vidiš, komu sim se jest odkril? — Zdaj i i Ionu pa še nekaj noviga povedal. Per s. Jakobu no napra\ili čisto nove orgle in so gotovo nar lepši, pa tudi nar boljši po mojih mislih v Ljubljani: 21 spremenov imajo ter 2150 goldinarjev veljajo: naredil jih je Ljubljanski orglar gosp. Malihovski. — V«c take novice so nam na kmetih kaj ljube; zato le vse novo popiši in nam pošlji; ali pa naj kdo drugi se kaj popiše, če nima peresa ali černila, mu ga li posodi, ali saj svinčnik mu daj, de kaj za-ccrka: boš pa toliko manj ga potreboval, de ne bos dopisov preveč prekriževal. Zakaj marsikdo bi morebiti ludi še kaj pisal, pa se boji, de bi mu z rudečim križem vsiga ne uničil. - Z llogam! Deželjan. Presaiuanjc katol. cerkve v Diitlnii. /. Pogled r nekdaj ne caxe. Misli katoličanov, kterim blagor in gorje svoje matere sv. Cerkve, te čiste neveste Jezusa Kristusa. k sercu gre. so zdaj gotovo obernjene na nemško deržavo Radensko, kjer so se žalostni raz-pori med duhovno oblastjo katoliške cerkve in med firotestanško vlado uncli, iu močno podobni biti locejo stiskani, ktere je v I. 1837 — 1H40 katoliška cerkev na Pruskim terpela. V njih pojasnjenje naj služijo naslednje zgodovinske iskre. Badcnska se šteje med nar bolj obdelane nemške deržave in je pravimu vertu podobna. V nji prebiva I milijon in 300.000 ljudi: 900.000 bolj \ spodnji strani proti švajcu, je katoličanov, 400.000 pa je protestantov, to je luteranov in kalvincov. Deželni vladar, veliki vojvoda imenovan, s svojo rodovino je protestanške krive vere in prebiva v mestu ,,Karlsriiheu. Že v 1. 1517 -1527 se je v Hadnu Lutrova ljulika kazala, vladar Krištof L jo je podpiral po vsi moči, Melanhton sam je bil tudi tukaj doma. Potlej so vladarji vero večkrat premenovaii, ljudje so mogli po njih volji kmalo po Lutrovih, kmalo po Kalvinovilt izrekih se ravnati. Vladar Filip H. se je bil sicer k katoliški veri spreobernil in tudi svoje podložne spet k katoliški veri perpeljal: ali ker je on umeri neože-njen, se je te dežele potlej polastil njegov sorodnik Kdvard Fortunat, kteri je v zgodbah zavoljo veliko hudobij černo zapisovan. On iu njegovi nasledniki so spet ljudem luteranstvo vsilili, sosebno Karol 1. v I. 1555. Ali vsa tim krivoverskim vladarjem podložna zemlja je še v I. 1746 obsegla samo 30 štirjaških milj iu kakih 60—65.000 ljudi protestanške vere. Večidel namreč sveta, kteri je zdaj badenskim vladarjem podložili, je bil do I. 1H01 posestvo Konstanške, llazelske, Spcverskc in Strassburške škofije, deveterih opatij itd.*; nesrečno Liinevillesko pomirovanje v I. 1H01 je namreč badenskim vladarjem za zgubo H štirjaških milj s 25.500 ljudmi na levi strani liajiie, ki so jili Francozi posedli, veči del katoliški svet 60 štirjaških milj iu 237.000 prcbivavcov v last dalo. Pres-burško pomirovanje v I. lH05je dalje deželi lire is-gavsko z mestani Freiburgam, in Ortenavsko, ki sle bile že od I. 13N6 sem skorej vse lastina av-sirianska, in slovečo opatijo sv. Hlaža in več kakor 10.000 podložnikov badenskim vladarjem dalo. De je katoliška pobožnost in učenost per tih katoličanih, dokler so oni vladarje katoliške vere iu verli tega še večidel duhovskiga stanu imeli, lepo cvetla, si lahko mislimo. Avstrianski nadvojvoda Albert VI. je v I. 1457 v Freiburgu postavil sloveče vseučilišč, kteriga namen je nar bolj, sveto katoliško vero varovati iu razširjati. Albert VI. pravi v pismu te vstanovitve: .,Ker nam je Hog veliko sveta in moči dal, se spodobi, de mi njemu zato z dobrimi deli hvaležnost skažemo. Za tega voljo smo sklenili visoke šole utemeliti ... in z drugimi keršanskimi knezi vred pomagati kopati vodnjak življenja, de se bo iz njega od vsih pokrajin sveta vedno zajemati mogla razsvetlivna voda svete modrosti v gašenje človeške nespameti in slepote". Tako govori tudi dotična bula papeža Kalista III. . . .ji t ihidem simplices erudianturac fides ca t bulica dilatelur". Sveti Fidelis Sigmarinški, kteriga so v 1. 1622 švajcarski Kalvinci zavoljo katoliške vere mučili in ubili, je v Freiburgu pravoslovja se učil. Krazem lloterdamski je bil tukaj učenik. \cpoza-bljeni Peter Kanizi je v Freiburgu Jezuite vpeljal, in pobožna Marija Terezija je poslopja in posestvo tega reda po njegovi nesrečni vzdigi tamošnimii vseučilišu dala. Opatija sv. Hlaža je bila seminiše učenosti deleč okoli, njeni minilii zaslužijo nekdanjim Mavrinam na Francoskim pemierjeni biti. Ko je badenska protestanška vlada v I. 1801 — 1S06 se tih katoliških krajev polastila, je svojim novim podložnim prostost vesti in varstvo njih pravic zagotovila. Ali je njena obljuba resnica ali jc laz in gerda sleparija, naj se izve iz naslednjih djanj: Sloveča opatija sv. Blaža je bila že I. 1807 vzdignjena, tako se je zgodilo tudi vsim samosta-nam, in njih dohodke je vzel deržavni žep. Ako ravno je bilo zagotovljeno, de se per podeljenju vradniških služba ne bo gledalo, ali je kdo katoličan ali protestant, sc vender veči del protestanti tudi v cisto katoliške kraje za vradnike postavlja'a. Napoleon, kterimu se ne perpisuje unema za katoliško vero, je to pervikrat lepo, in ker to ni nič pomagalo, 12. svečana i H10 ojstro velikimu vojvodu Karolu Frideriku pisal, de ne bo dalje ter-pel, de bi bile katoličanam službe deržavnih vrad-li i j zaperte in de bi se z njimi kakor s lleloti ravnalo. Napoleon je bil namreč od 1. 1806 badenski vladavni hiši sorodnik postal, ker je tisto leto Ka-rol Ludovik Friderik, vojvodič, Štefanijo, hčer brata Napoleonove perve žene Jozeline, v zakon vzel. In to zasluženo s varjenje si je Karol Friderik zlo k sercu gnal. — Za cerkvene zadeve je postavljeno v mestu „Karlsruhe" katoliško veliko cerkveno svetovavstvo (Oberkirchcnrath.J Njegovi udje so sicer katoliške vere. dva sta duhovna in 6 je neduhovnov. To svetovavstvo ima vse opravke cerkveniga vladarja, postavljanje učenikov, fajmo-štrov itd. v rokah, in ker stoji ta vradnija pod ministrant notranjih zadev, kteri je pa večkrat protestant kakor je vladar sam. se je že dostikrat permerilo, de so od tega katoliškiga svetovavstva dela in povelja na svitlo peršle, ktere so katoliški cerkvi, še celo vsimu keršanstvu naravnost nasproti. Od tod je peršlo, de jc pred nekterimi leti katoliški fajmošter per oklicanju ženinov in nevest s prižni-ce rekel: ,.se en par bi jih imel oklicati, pa se tukaj ne spodobi, toraj me poslušajte pa zunaj cerkve". In kakšne ljudi je zunaj cerkve oklical? Malovredniga katoliškiga ženina, ki je vzel lute-ranko, ktere mož je še živel! Jezus Kristus pravi: ,,Kdor ločeno vzame, prešestuje". (Mat. 19, 9.) Ali protestanti vežejo in tergajo zakone, kakor se njim zdi, in ne po sv. evangeliju, akoravno si ime evangeljci perlastujejo. In tako je tudi omenjeni fajmošter pod kaznijo perin iran bil oklicati zvezo, ktera je golo prešestvo! — Predlanskim je umeri protestanški veliki vojvoda Leopold, berž je minister Maršal ukazal po njem v katoliških farnih cerkvah pete čeme maše obhajati, akoravno vsak katoliški kristjan ve, de ta, ki v življenju katoliške cerkve ud ni, tudi po smerti njenih dobrot deležin biti ne more. Imenovano svetovavstvo je ta ukaz ministrov duhovšini v spolno vanje razposlalo; eni, kterim je bilo mar, predpevk „Placebo Domino4, to je, dopasti hočem Gospodu (se ve de ne Narvikšimu v nebesih, ampak le umerjočimu na zemlji) spolniti, so slušali in bili so za to od vradnij pohvaljeni; eni, med timi časti vredni veliki škof Herman, pa ne, in so bili zavoljo tega pravičniga djanja od vradnij in po časnikih grajani! Kavno tako se je v puntarskiiu letu 1848 godilo prečastitimu škofu v Zagrebu, ker po umerlim staro verskim Serbam Štefana m Suplikacam mertvašnic obhajati ni perpustil, in kakor katoliški pastir tudi perpustiti ni sntel. — V Freiburške visoke šole, kterih namen je, kakor je bilo zgorej povedano, katoliško vero varovati in širiti, so bili postavljeni nekteri učeniki protest anške vere, kakor Wamkonig itd. ali pa taki katoličani, kteri so s svojo učenostjo sicer sloveli, pa zraven tudi po svoji moči sv. katoliško cerkev, ktere nevredni sinovi so bili, grajali in sramotili. Tukaj je učil znan Ho t te k, učen zgodovinar, ali tako nevredin katoličan, de je še na sm.rtni postelji vsimu previdenju s sv. zakramenti se zoper-stavil. Njegove zgodovinske bukve, ki so v toliko stisih med katoličane razstresene, so polne strupe-niga sovražtva do sv. Cerkve. V Freiburgu je bil od leta 1825—1832 učenik cerkvenih zgodb ka- toliški duhoven Karol baron H e i c h 1 i n - M e 1 d e g g. Že v 1. 1826 jc bil začel naprave katoliške cerkve z ustmi in v pismih zaničevati, zastonj sta veliki škof Bernard Boli in učeni liug prosila vlado tega zapeljivca od šole odstaviti. Se le v I. 1831 je bil on od velikiga vojvoda od bogoslovstva. ne pa popolnama od šole odstavljen, ker mu je bilo u-cenje v modroslovjii izročeno. Koliko prošenj so veliki škof in njegovi korarji v tem času do vlade za njegovo odstavo storili! Koliko pohujšanja je Itcich-lin v tem času z lu sedo iu s svojimi na svitlo danimi bukvami naredil, je lahko misliti. 19. svečana 1832 jc v Freiburgu od katoliške vere. ktero je že tako dolgo sramotil, k protestanški odpadel, iu se, kar se per takih prilikah večidel jjodi, potlej s svojo ključarico Barbaro oženil! Zdaj je on pro-testanski učenik v lleidelbergu. Ravno tako je delal Henrik Schreiber, duhoven in učenik nravne v Freiburgu. Veliki škof je prosil in prosil za n jegovo odstavo: še le v I. 1836 je bil on od učenja nravne odstavljen, in k zgodovinskim rečem preseljen, ako ravno je že vee let poprej s svojimi bukvami nravnimi in sosehno s pisanjem zoper neo-ženstvo zadosti pokazal, kakšin dereč volk de je v čedi Kristusovi. Tudi ta človek je katoliško vero očitno zatajil in se porongcančil. Tudi se je od njega bralo, de se je oženil. ™ \Y.....je bil dolgo let v Freiburgu ueeuik cerkvenih pravic. Iz njegove šole je izšla večina sedanjih katoliških vradnikov in pcrletuih lajmoštrov, kteri še dandanašnji po volji miuisterstva delajo. Ta \V.....je nar raji svojim poslušavcam kvasil od nemškiga bogočastja, od zborov, od dobriga gospodarstva Jožefa II. in pernierj.il papeža z lla-iai-liamant, kteriga ajdovski Tibetanci molijo. In take gerdeže je badensko vladarstvo in njeno per-liuljeuo cerkveno svetovavstvo plačevalo, hvalilo; možje praviga katoliškiga duha pa, kakor Buelieg-ger, niso zamogli v Freiburgu učeniki biti! Oni so bili in so še protestanški vladi tem v očeh. Se lani je mogel to skusiti gospod Selile ver, učenik cerkvenih zgodovin, kteriga je cerkveno svetovavstvo odstavilo, iu njegovo tako spraznjeno mesto razpisalo, ako ravno se je sedanji veliki škof toliko trudil njega per hogoslovskili šolah ohraniti. In v čem se je Schlever pregrešil? On je poslušavcam odkrival hudobije, laži, silovitost, s kterimi so Luter in njegova stranka katoliško vero toliko deželam vzeli. Veritas odium parit. Ravno ta osoda je že poprej zadela učenika Maka v Tu— hingenu od virteniberške, in lliffelna v Giessenu od hesenske vlade, ki ste tudi protestanške. V lleidelbergu je vseučilišč za badenske protestante. Tukaj je bil od I. 1811 — 18 44 učenik znani Eberard Paulus, kteri je vedno z ustmi in z veliko spisi nar hujši modrovanje učil, t. j. Kristusu. njegovim čudežem itd. Božji izvirk odrekel, in kakor pravi antikristov delavec katoliško cerkev, njene nauke, oprave in vladanje silno grajal in zaničeval. Za take zasluge je bil on postavljen za protestanškiga skrivniga cerkveniga svetovavca in tudi z mnogimi redi obdarovan! Zdaj že ima zasluženo osodo na unim svetu. Per takim ueprenehanim skrivnim iu očitnim zopervanju do katoliške cerkve od vlade je moglo katoliško življenje če dalje bolj hirati. Od tod je peršlo, de so Badcnci, ako ravno nar bolj omikani Nemci, jeli tako po redkim v duhovski stan stopati, de jc tam tako pomankanje duhovnov, de mora en fajmošter več fara oskerbovati, in de mora ve- liki škof več dušnim pastirjem pcrvoliti ob nedeljah binirati. to je dvakrat sv. mašo brati, zdaj v ti, zdaj v uni cerkvi. Zanemarjenje Božje službe, prejeme sv. zakramentov tam preseže vse zaunienc drugotnih katoličanov. Tam so se nar bolj glasili protivniki neoženstva; popolnama posvetna obleka per duhovšini itd. se je nar bolj na Badenskim kazala. Vlada po svojini vbogljivim svetovavstu se je vsih pravic škofovskih polastila, in timu še to dopustila, de bi mašnike posvečeval tiste dorašene mladeneč. ktere se nji poljubi odkazati! Juri l,u-dovik \Vinter. badenski minister od I. 1833—38, in sin lulcranskiga pastorja, se je prederznil izustili. de bo on s svojimi protestanškimi rokami niašuiko\o zegnovanje delil, ako ga veliki škof noče podelili niladenčem. ktere mu cerkveno svetovavstvo zazuaiiinja! Sežun. II o p i a. Iz Hcrna 27. grudna 1853. — Vsaki stan ima dobre ljudi. Ze mnogokrat sim slišal, dc v vojaškim stanu ni mogoče po keršansko živeti; in dostikrat sim mogel nektero kranjsko mater tolažiti, ki so ji sina v vojasino vzeli, in jc zdihovala. dc tukej ne more biti zveličan. Vidim po lastnim prepričanju, de temu ni tako. lies je, de ho nevarnosti, zapeljivosti in hudobni izgledi v tem stanu številniši, kakor doma. pa kdor se gnade Hožje poslužiti hoče, se tudi v tem stanu lahko posveti; in poznam mnogo vojakov, kter h pobožnost sc mi bolj dopade, in je gotovo tudi nar svetejšimu Hogu bolj všeč, kakor perhuljena svetost marsikteriga liinjav-ca. Nate tukaj, dragi bravoi, en zgled: Pred nekoliko mesci jc pri našim poljku en vojak si hotel sam življenje vzeti, ko je mislil, dc mu ni mogoče, bremena vojaškiga stanu več nositi. — Iti I je namreč potem, ko je že osem let odslužil bil, še za drugih osem let v vojaško službo poterjen, ker se je v zadnjim laškim puntu zapeljan od tovaršev zoper cesarju dolžno pokoršino pregrešil. Ze je bila pusa nastavljena, še en trenutek in zemlja sc bi bila zanj vekomaj zatemnila. — Pa previdnost Božja ga še ni bila zapustila; eden njegovih tovaršev mu ravno o pravim času morivno orožje iz rok potegne; in on prestrašen od tega, kar je ravno storiti hotel, se na tla zgrudi. — Drugi dan ga perpe-Ijajo k meni v podučenje. Bled in prepadeu revček pred menoj stoji, in na obrazu sim mu bral, de ga sramota perhaja. iu de se serčno kesa tega, kar je storiti hotel. Poprašujem ga. kar morem z ginljivimi besedami, kaj ga jc k temu strašnimu namenu naklonilo, razkladam mu s prijaznostjo, kako strašna pregreha je samomor zoper Boga. zoper samiga sebe. zoper svoje žlaht-nike in prijatlc. iu per vojaku tudi zoper deržavo in ccsarja. kterimu je zvesto službo prisegel v imenu tro-jediniga Boga. S tem pogovoram sim si njegovo zaupnost perdobil. vse svoje življenje mi je natanko popisal, in spoznal sim iz tega, de je veliko bolj nesrečin kakor hudob i n. Doma v Veroni, mi je pravil, ima stariga očeta, kteri podpore njegove potrebuje, in rad, je rekel. bi bil vojak, ko bi mu le perpušenu bilo bližej svojiga očeta živeti. - Jest sim obljubil. de bom vse utrnil, karkoli je mogoče, de bi sc njegova želja spol-nila. Iu hvala posebni pravičnosti našiga gospoda polj-kovnika, nisim zastonj si perzadeval. Kmalo ie bil revež v svojo ljubo domovino poslan. Pred odhodain iz Bcrna pride še v moje stanovanje, sam ne ve. kako bi mi svojo hvaležnost na znanje dal, predme hoče na kolena pasli, ko bi mii bil dopustil, mi z gorečnostjo roke poljubuje, in solze hvaležnosti lica vojaške polivajo. Častitljivi gospod kaplan! mi reče, bodite prepričaui, de dobrote, ki ste mi jo skazali, nikoli pozabil ne bom; žal mi je, de nisim bogat, iu vam v djanju svoje zahvale pokazati ne morem, pa kar zamorem storiti, gotovo ne bom opustil; preden bo en mesec pretekel, bom v svoji domovini blizo Verone, na „monte Bericco**, mašo za vašo srečo in vaše zdravje brati dal, in molil, de bi vam Bog plačal, kar jest ne morem. — Bil sim kaplan in fajmošter, opraviti sim imel z mnogimi ljudmi, pa tolike hvaležnosti nisim nikjer najdel.— To v poterjenje mojiga stavka: Vsak stan ima dobre ljudi. — Tukaj v Bernu kakor tudi v celi Moravii nimajo navade sveti večer polnočnic imeti. Reči moram, de se mi je prav dolgočasno zdelo, ko sim bil navajen vsako leto v svoji domovii god našiga Zveličarja opolnoči obhajati od tistiga časa, ko so me mati v cerkev peljali, do lanskiga leta. ko siin polnočnicc še na Kranjskim pel. — Zdelo se mi je, kakor de bi bil med spoznovavcc druge vere prišel. Pred blizo dvajset leti je ta navada tukaj na Moravskim opušena, zavoljo marsikterih nespodobnost, ki so se v ponočniin času dopernašale, brez kterih. Bogu bodi potoženo, tudi na Kranjskim n\ Janez Tomše. <* Mestna gosposka v Ljubljani je fajmoštra v Ternovim zvolila g. oskerbnika Fr. K ar una. ■»les *). Ce ludi k vari vre sioi duš in lelen. Mladost vernici' ljubi ee* vse me zares. \ abičev zaslišali mojih oglas koj skoti na noge in ti i rja v opas. kar v mreže je svoje tako nalovim. Po norsku jo v krose — le v kroge vertim: Spoteno napajam — I ml' /. bersn celo. Jo naglo prchlajaiu. bolj skotiva!' lako; Zapravljali. krasti urim j«i /a-me. Pohujšam, poparim na kraje jo v>e; Prepire uiiemam. izpušam med roj Nevarne tepeže. in večkrat pohoj! V plačilo nevarnih pa leli veselic Ji tinaree pometam kaj pridno z mošnle: llenarje to »ti gotice. keremarje delim, lle v svoje zaveznike jih perderžim; Zlalinejsi darove pa jemljem za-se, Ven' tdravjt, nedolžno*! in ru.it se puste! koljk' zalili dekličev . fanličev lako Pod zemljo ie spravil siru v*e pre rami! Pa render mladine vse lo ne tinodri, Po »turi narodi e pogubo leli'. Ciorje pa vam. starisi, varili, gorje, ki v toljko nevarnost jo spusate še! I'a sodba nar hujši še čaka na vas. ki ples dovolile za dnar vsaki čas. Modrujete sicer, de gre ta denar l.e šojam in eerkvam v potrebovan dar. Pa če lud kaj pride, je puhla modrost, Ki stari svetita ua greh in norost! Na godce, keremarje besed ne gubim. Njim je ta dobiček. — kaj drugo mar jim! 1'orajtajo pekla zavezniki ti, Ce v njih se dobiček cel svet vgonobi. Alj persel za rse bo odgovora dan, Ko vsak po kririri bo svoj' preiskan: To, plesri, plesice in krivci vsi vmes, To tirnica l>o godim, to druici l»o ples! •j Ne grajam vsaciga plesa brez razločka. Tako postavim, sine uperam navadnimi! o ženitvanjih in druzih poštenih veselicah. kjerkoli se. v drušini pametnih perletnih ljudi, le zmerno in spodobno pleše. Očitne graje pa je vredno tisto ratujtdano poplesovanje. »'« kdor ga daroli in terpi. ka-korsno se dan današini o sagi ali (cerkvenih godovih) iu Že celt. vsako nedeljo in vsaki praznik koj po popoldanski Bo-r.ji službi, če že ne pred in med njo. v službo hudičevo mladini lire/, vsiga čuvanja z.i spodobnost perpuša. in ki je za njo na duši in telesu ravno to. kar je gnjiliria za krompir in ples nje v i na za grozdje! Svetogorski. Odgovorni vrednik: tndrej Zameje. — Založnik: Jožef Blatnik