CELJSKI TEDNIK
CELJE
27. MAREC 1959
LETO X. ŠT. 12
CENA IK DIN
NA NOVE TEMELJE
število zavarovancev se je lani dvignilo za 7,62 %. _ s
preventivnim delom bomo izostanke zaradi nezgod občut-
no zmanjsall — izdatki zavoda vecji od dohodkov. — sploš-
na stopnja prispevka je prenizka in notranja razdelitev
neprimerna. — novi predpisi bodo morali to upoštevati. —
izdatki za pokojnine in invalidnine so lani presegli otro-
ške dodatke. — pomanjkljivosti v zdravstveni službi in
slab odnos mnogih zavarovancev, ki jo izkoriščajo. — od-
prto vprašanje: kje se zdravijo nezavarovani državljani?
— delavski sveti naj sledijo velenjskemu vzgledu.
Pretekli teden se je sestala skupščina
Okrajnega zavoda za socialno zavaro-
vanje v Celju. Razprava v skupščini je
bila v glavnem posvečena uspehom in
neuspehom zavoda v preteklem letu.
Za poslovanje v preteklem letu je zna-
čilno, da se je število aktivnih zava-
rovancev napram letu 1957 dvignilo za
7,62 %, to pomeni, da smo zopet vklju-
čili nove ljudi v našo proizvodnjo. Šte-
vilo izostankov zaradi bolezni in ne-
zgod je nfeznatno padlo, zato je to le
delni uspveh, s katerim ne moremo biti
zadovoljni. Z uspešnim preventivnim
delom bomo to število lahko še občutno
znižali.
Zelo zanimiva je ugotovitev, da se je
povprečni mesečni osebni dohodek de-
lavcev in uslužbencev v našem okraju
lani dvignil napram predlanskemu letu
za polnih 17 %. Zato so narasli tudi do-
hodki zavoda za socialno zavarovanje,
vendar ne v istem razmerju, kot so na-
rasli njegovi izdatki. Zaradi te okolnosti
je zaključil zavod svoje finančno poslo-
vanje z občutnim primanjkljajem. Ta
ugotovitev pa zahteva, da bo treba fi-
nansiranje socialnega zavarovanja pri-
hodnje leto postaviti na nove temelje.
Novi predpisi, ki se pripravljajo, bodo
morali s tem računati; za naše prilike
je splošna stopnja prispevka prenizka,
nepravilna pa je tudi notranja razde-
liti prispevkov, saj dobijo okrajni za-
vodi premalo sredstev za zdravstveno
varstvo upokojencev. Ce pa še upošte-
vamo, da je bilo v celjskem okraju iz-
dano na celotno službo socialnega za-
varovanja preko pol milijarde v^, kot
je bilo v zbranih sredstev, se kaB^jo te
neskladnosti finansiranja v še bolj
čudni luči. Res je, da ima celjski okraj
zelo močno delavsko tradicijo, zato tudi
več UFKjkojencev in invalidov, vendar
je treba poudariti, da mu pri tem po-
magajo industrijsko manj razviti okraji
in republike.
Izdatki za pokojnine in invalidnine
so lani prvič presegli izdatke za otroške
dodatke za 180 milijonov. V tem se ka-
žejo pozitivni vplivi novega zakona,
prav tako pa so se povprečni dohodki
upokojencev znatno povišali, pred-
vsem pri onih, ki imajo daljšo delovno
dobo in so pri nekaterih celo prekora-
čili povprečja prejemkov aktivnih za-
varovancev v isti kategoriji.
Na skupščini so ponovno razpravljali
o nekaterih neskladnostih v našem
zdravstvenem zavarovanju in opozo-
rili na organizacijske pomanjkljivosti
naše zdravstvene službe. V celjski ob-
čini že resno pripravljajo združitev ce-
lotne zdravstvene službe v enotnem
Nadaljevanje na 5. strani)
OBČNI ZBOR OKRAJNEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V CELJU
Omogočiti proizvajalcem izobraževanje
U
ČESTITKA PREDSEDNIKU OKRAJNEGA SVETA SVOBOD IN PRO-
SVETNIH DRUŠTEV ANDREJU SVETKU ZA NJEGOVO 40-LETNO DE-
LOVANJE V DELAVSKIH PROSVETNIH DRUŠTVIH. LETOŠNJE PRI-
REDITVE POSVEČENE JUBILEJNEMU LETU ZVEZE KOMUNISTOV JU-
GOSLAVIJE IN SKOJ. VSI MLADINSKI PEVSKI ZBORI NAJ SE VKLJU-
ČIJO V PODROČNE SVOBODE IN PROSVETNA DRUŠTVA. KVALITE-
TA TUDI V AMATERSKI DEJAVNOSTI.
Nastop pionirskega pevskega zbora
tretje osnovne šole v Celju pod vodstvom
Jurčka Vrežeta, deklamacija Roševe pe-
smi »Kulturnim delavcem«, nadalje na-
stop mladinskega zbora prve celjske gim-
nazije pod vodstvom prof. Egona Kuneja
in končno čestitka predsedniku Okrajnega
sveta Svobod in prosvetnih društev tova-
rišu ANDREJU SVETKU za njegovo 40-
letno aktivno delo v delavskih prosvetnih
društvih so dali rednemu letnemu obč-
nemu zboru sveta Svobod in prosvetnih
društev za celjski okraj nadvse slavnost-
no razpoloženje.
Razen številnih delegatov so nedeljske-
mu občnemu zboru v veliki dvorani Na-
rodnega doma prisostvovali še mnogi dru-
gi gostje, kot član republiškega Izvršnega
sveta in predsednik Zveze Svobod in pro-
svetnih društev Slovenije VLADO MAJ-
HEN, nadalje FRANC SIMONIC, J02E
JOŠT, STANE SOTLAR in drugi. Po uvod-
nih formalnostih je prvi spregovoril
predsednik Okrajnega sveta Svobod in
prosvetnih društev Andrej Svetek. 2e na
začetku svojega govora je ugotovil plod-
no delo Svobod in prosvetnih društev na
vseh področjih njihovega udejstvovanja.
Ni naključje, da so Svobode in prosvetna
društva posvetila v minulem razdobju naj-
več skrbi izobraževalnemu delu. Pri tem
jih je vodil Program; sedmega kongresa
Zveze komunistov Jugoslavije, ki je še
predvsem opozoril na splošno in strokov-
no izobraževanje delovnih ljudi. Ta nalo-
ga bo tudi letos glavno vodilo vse dejav-
nosti; zraven tega pa bo vse letošnje delo
Svobod in prosvetnih društev posvečeno
jubilejnemu letu Zveze komunistov in
SKOJ. Ko je tov. Svetek v nadaljevanju
opozoril na nekatere tekoče naloge, je med
drugim predlagal, da naj bi vse mladinske
(šolske) pevske zbore vključili v redno
delo Svobod in prosvetnih društev. S tem
bi ne samo obogatili delo teh društev,
ampak predvsem pripomogli mladim lju-
dem, da bi se navezali na društva in vklju-
čili v družbeno življenje. V analizi dela pa
je zlasti opozoril na idejnost, naprednost
in vsebino kot glavna vodila za dosego
kvalitete, ki je tudi v amaterskih prosvet-
nih organizacijah več kot potrebna in nuj-
na.
18 SVOBOD IN 90 PROSVETNIH
DRUŠTEV
Navzlic nekaterim težavam, kot pomanj-
kanje primernih prostorov, premajhna fi-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Štirideset let »Svobodaš« in dolgoletni
predsednik Andrej Svetek.
Kako poteka nacionalizacija
najemnih zgradb v celjski občini
Delo komisije za nacionalizacijo, kakor
tudi finančnega organa, ki je določen, da
bo vlagal predloge pri komisiji za ugoto-
vitev predmetov nacionalizacije, je bilo
doslej omejeno na tako imenovana pri-
pravljalna dejanja, to je zbiranje podat-
kov in ustvarjanje evidence, katere najem-
ne zgradbe spadajo pod nacionalizacijo,
reševanje organizacijsko tehničnih proble-
mov itd.
Po podatkih, ki jih je zbrala občinska
komisija za nacionalizacijo, bo v občini
Celje predmet nacionalizacije okrog 400
primerov stanovanjskih hiš in poslovnih
prostorov.
Občinski ljudski odbor — Svet za občo
upravo in notranje zadeve Celje je z jav-
nim razglasom pozval vse državljane, ci-
vilno pravne osebe, družbene organizacije
in druga društva državljanov, da podajo
prijave za ugotovitev predmeta nacionali-
zacije v roku od 7. marca do 7. aprila
1959. Ta rok je torej obvezen za vse tiste,
ki so dolžni po zakonu o nacionalizaciji
najemnih zgradb in gradbenih zemljišč
podati prijavo. Obrazci prijav se lahko
dvignejo pri občinskem organu za finance.
Komisija za nacionalizacijo ugotavlja,
da je do 25. marca bilo dvignjenih preko
350 obrazcev, prijav za ugotovitev pred-
meta nacionalizacije pa je bilo do tega
dne vloženih le 30. Iz tega izhaja zaklju-
ček, da bo največ prijav vloženih verjetno
šele zadnje dni pred potekom enomeseč-
nega roka.
Posamezniki so v dvomih glede prijave,
zaradi tega se obračajo na uslužbence ob-
čine, pa tudi na člane komisije za nacio-
nalizacijo, za Važne nasvete in mnenja.
Pri tem poskušajo dobiti dokončne izjave
in mnenja, kako bo z njihovimi primeri, ali
padejo pod nacionalizacijo,^ ali je potrebna
prijava itd. Pri tem pa je pripomniti, da
uslužbenci občine, ki zbirajo prijave pri
finančnem organu, ki bo vložil pri komi-
siji predlog za ugotovitev predmeta na-
cionalizacije, ravno tako pa tudi posa-
mezni člani komisije za nacionalizacijo
ne morejo dajati dokončnih mnenj za po-
samezne sporne primere. Le kadar je neka
zadeva nesporna, če gre namreč za stano-
vanjske hiše z enim, dvema ali tremi
manjšimi stanovanji, se stranki lahko po-
ve, da po zakonu o nacionalizaciji na-
jemnih zgradb ne pade pod nacionaliza-
cijo, če je seveda lastnik samo take sta-
novanjske hiše ali dveh stanovanjskih hiš,
ki ne presegata dveh oziroma treh manj-
ših stanovanj. Vsaka druga izjava ali
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prvi delegati za IV.
kongres ZK Slovenije
v celjski občini so že izvolili
za IV. kongres ZKS 4 delegate: v
Cinkarni delavca Ivana Šupeka,
v Tovarni emajlirane posode celj-
skega rojaka in člana CK ZKJ
Franca Leskoška-Luko in delav-
ko Albino Germadnikovo, v Že-
lezarni Štore pa delavca Ignaca
Korošca.
Družiienl načrt in proračun celjsiie občine sprejeta
Za drugega podpredsednika je bil izvoljen Bernard Krivec
Prvi dan tedna, ki ga zaključujemo, so
imeli odborniki celjske občine polne roke
dela — medtem, ko so se enkrat sestali
na skupni seji, pa so imeli v istem do-
poldnevu kar dvakrat ločeni zasedanji. Ta-
ko je bilo na dnevnem redu prvih ločenih
sej poročilo mandatno imunitetne komi-
sije. Odborniki občinskega zbora so na
predlog te komisije potrdili izvolitev Ber-
narda Krivca za ljudskega odbornika; vo-
litve same pa so bile na 18. volilni enoti
15. marca. Na predlog iste komisije so
odborniki zbora proizvajalcev sprejeli
medse kar dva nova odbornika, ki sta
bila izvoljena pri volitvah 18. marca pri
gradbenem podjetju INGRAD. Nova čla-
na občinskega zbora proizvajalcev sta po-
stala Zdravko Ferič in Emil Pepelnjak.
Takoj zatem se je pod vodstvom pred-
sednika Franca Rupreta začela seja obeh
zborov občinskega ljudskega odbora. Na
začetku dela so odborniki poslušali po-
ročilo o minulih zborih volivcev, na kate-
rih so državljani razpravljali o predlogu
občinskega družbenega načrta za letošnje
leto. Razen dveh primerov, in to na
Ostrožnem ter Lemberp, so bili vsi ostali
zbori volivcev sklepčni že pri prvem skli-
cu. Čeravno so državljani v manjši meri
razpravljali o načelih in smernicah druž-
benega načrta, pa ti zbori niso bili slabi.
V ospredje razprav so namreč silili drobni
komunalni,,a zato nič manj važni proble-
mi. Državljani so največ govorili o šolah,
cestah, preskrbi, otroških igriščih, vodovo-
du in podobno. V razpravi o kmetijskih
problemih se je predvsem uveljavila za-
hteva po pravičnejši razvrstitvi krajev v
skupine glede na stopnje občinske do-
klade. Razumljivo je, da bo ta problem
rešen z ustreznim občinskim odlokom. Mi-
nuli zbori volivcev pa so narekovali še
zahtevo po majhni spremembi dotacij kra-
jevnim odborom. V celoti bodo ti odbori
v letošnjem letu razpolagali s 15 milijoni
dinarjev. Ker pa so zbori volivcev opozo-
rili na nekatere nujne in neodložljive pro-
bleme, je ljudski odbor sprejel sklep, da
se zaradi kritja teh potreb zmanjša do-
tacija vsem krajevnim odborom za 7%.
Tako pridobljena sredstva (en milijon) pa
bodo razdelili na štiri enake dele med Koš-
nico, Kompolami, Prekorjem in Pristavo.
Zraven tega se je prvotni osnutek občin-
skega družbenega načrta spremenil v to-
liko, da je bil v seznam negospodarskih
investicij za letošnje leto vnešen tudi Za-
vod za rehabilitacijo invalidov. In končno
je bil v tem delu zasedanja sprejet sklep,
da dobi Radio Celje eno stanovanje v naj-
višjem nadstropju nebotičnika za svoje de-
lovne, oziroma študijske prostore. Novost
v obravnavanju proračunskih zadev pa
prinaša še sklad tako imenovanega med-
sebojnega jamstva. V tem skladu bodo so-
delovali vsi občinski ljudski odbori celj-
skega okraja s 6 % obvezne proračunske
rezerve. Sredstva sklada bodo namenjena
za kritje objektivno nastalih proračunskih
primanjkljajev. O razdeljevanju, oziroma
uporabi teh sredstev pa bo odločal pose-
ben odbor, ki ga bodo sestavljali vsi pred-
sedniki občinskih ljudskih odborov in pred-
sednik okrajnega ljudskega odbora.
V	razpravi po poročilu o zborih voliv-
cev je prišlo do izraza še eno dejstvo: po-
datki namreč govore, da se stalno zmanj-
šujejo proračunska sredstva za komunal-
ne potrebe. Spričo tega so večkrat tudi
upravičene zahteve državljanov po naj-
nujnejšem popravilu, vzdrževanju cest in
podobno, brezuspešne. Na prvi pogled se
zdi, kakor da ljudski odbor nima posluha
za to dejavnost. V resnici pa je to stanje
izraz nezadostnih finančnih sredstev.
V	končnem delu skupnega zasedanja
obeh zborov so odborniki potrdili predlog
predsednika komisija za volitve in imeno-
vanja, tovariša Pelka in sicer v tem, da
so za upravnika KZ Celje imenovali Karla
Ziberta, za obratovodjo kemične čistilni-
ce pa Marico Kogovšek. Na predlog iste
komisije je bil za drugega podpredsednika
ljudskega odbora celjske občine imenovan
Bernard Krivec. Njegovo stalno delovno
mesto bo na občinskem ljudskem odboru.
Razprava o predlogu družbenega načrta
in proračuna celjske občine za letošnje le-
to se je vodila na ločenih sejah. Tu so
tudi odborniki sprejeli oba predloga.
Hkrati z njima pa so potrdili še program
dela ljudskega odbora kot celote, nadalje
zbora proizvajalcev ter vseh svetov. Na-
zadnje so potrdili še odlok o dopolnilnem
proračunskem prispevku iz osebnih do-
hodkov za letošnje leto ter odlok o zgrad-
bah, ki se štejejo za oddih. Ta odlok so
namreč morali sprejeti v zvezi z izvaja-
njem zakona o nacionalizaciji najemnih
zgradb in gradbenih zemljišč.	-mb
Skupna seja obeh zborov
Okrajnega ljudskega odbora v Celju
Konec minulega tedna je bila pod vod-
stvom podpredsednika Mirana Cvenka
skupna seja obeh zborov Okrajnega ljud-
skega odbora v Celju. V središču zanima-
nja je bila razprava o problematiki Slo-
venskega ljudskega gledališča v Celju.
Razen tega so odborniki razpravljali še o
požarno varnostni službi ter odločali o
predlogih komisije za predpise in organi-
zacijska vprašanja, nadalje o predlogih
komisije za gospodarstvo ter komisije za
prošnje irt pritožbe. Na predlog komisije za
volitve in imenovanja so ljudski odborniki
potrdili sestav komisije za revizijo kme-
tijskih objektov ter inž. Velja Križnika za
njenega predsednika. Poleg tega so po-
trdili kandidaturo Branka Vertovška za
izvolitev za sodnika okrožnega sodišča.
Na predlog komisije so imenovali Slavka
Grčarja za načelnika tajništva za občo
upravo, razrešili Janeza Trofenika ter
imenovali na njegovo mesto Gojmira Me-
lika za predsednika sveta za delo. Na-
mesto Jakoba Zena je bil v komisijo za
odlikovanja imenovan Stane Sotlar. Od-
borniki obeh zborov so imenovali še ko-
misijo za likvidacijo Doma onemoglih v
Vojniku in Zmaga Likarja za njenega
predsednika. Končno so potrdili imenova-
nje radijskega sveta in tovariša Staneta'
Sotlarja za njegovega predsednika.
-mb
SREČNO POT, BRIGADIRJI!
Včeraj zjutraj je odpotovala iz
Celja skupina 32 mladincev in
mladink iz partizanskih društev
celjskega okraja na gradnjo av-
toceste »Bratstva in enotnosti«. V
skupini je zbranih 26 mladincev
in 6 mladink iz dvanajstih dru-
štev Partizana, ki bodo v delov-
ni akciji zbrani v posebnih parti-
zanskih brigadah. Poleg dela pri
gradnji ceste se bodo vsi pri-
pravljali za prednjaški poziv,
kjer bodo v svojem prostem času
obiskovali prednjaški tečaj. Vse
čaka tudi prijetna dolžnost, da
bodo študirali posebne vadbene
sestave, s katerimi kodo na praz-
nik mladosti dne 25. maja nasto-
pili na centralni proslavi v Beo-
gradu na velikem stadionu JLA
oh navzočnosti predsednika re-
publike tov. Tita. Z brigadirji je
odšel tudi marljivi partizanski
delavec tov. Rudi Peperko, ki bo
v slovenski brigadi opravljal po-
sle ekonoma.
Vsem brigadirjem želimo sreč-
no pot, prijetno bivanje in veliko
uspeha pri delu in strokovnem
izpopolnjevanju. Na »Dan mla-
dosti« v Beogradu pa jim ob ti-
sočih mladine iz ostalih republik
prav tako želimo, da bi kar naj-
bolje reprezentirali naš okraj!
mladina v šentjurju je
praznovala
Preteklo soboto je Občinski komite
LMS v Šentjurju pri Celju priredil v
okviru občinskega praznika in v poča-
stitev 40-letJiice SKOJ-a pomembno
svečanost.
Mladina je na to svečanost povabila
vse predvojne skojevce in tiste, ki so
pred vojno v Šentjurju delovali v na-
prednem gibanju. Svečanosti se je ude-
ležil njihov domačin prof. Janko Liška,
ravnanj gimnazije in učiteljišča v
Murski Soboti, ki je mladini govoril
o predvojnem naprednem gibanju v
Šentjurju in okolici. Svečanost je mla-
dina zaključila s kulturnim programom.
STRAN 2	27. MARCA 1959 STEV 12
KAKO POTEKA NACIONALIZACIJA
najemnih zgradb v celjskenn okraju
(Nadaljevanje s I. strani)
mnenje, posebno če gre za sporni primer,
bi lahko na podlagi enostranskih, včasih
tudi netočnih informacij stranke, bila na-
pačna in v nasprotju z odločitvijo komisi-
je. Poleg tega pa bi še lahko posamezni-
nika odvrnila, da bi storil svojo dolžnost
in pravočasno podal prijavo. Prav pa je
seveda, da se državljane seznanja s pred-
pisi o nacionalizaciji, če nimajo možnosti,
da se neposredno z vsebino teh predpisov
seznanjajo sami. Predpisi pa seveda ne
morejo do podrobnosti rešiti vnaprej vseh,
zlasti spornih primerov, ki se bodo pri po-
sameznih predmetih pojavili pri praktič-
nem reševanju. Predpisi so splošni in ve-
ljajo enako za celotno področje FLRJ. Da
pa bi se pravilno in zakonito rešili posa-
mezni sporni primeri, zakon pooblašča ko-
misije za nacionalizacijo, da v vsakem
primeru posebej odločajo, ali je določena
stanovanjska zgradba poslovna zgradba
ali poslovni prostor po zakonu nacionali-
ziran ali ne. Pri tem je važno dejstvo, da
bodo odločbe komisije za nacionalizacijo
le ugotovitvene. Naloga komisije je, da
ugotavlja, ali so podani vsi elementi, ki
jih določa zakon, da se neka najemna
zgradba, stanovanjski ali poslovni pro-
stor, po zakonu šteje za nacionaliziranega.
Komisije torej ne bodo same nacionalizi-
rale, temveč samo ugotavljale kaj je pred-
met nacionalizacije po zakonu.
Največ spornih primerov bo vsekakor
pri solastnikih hiš po idealnih delih in pa
pri poslovnih prostorih, kjer bo stanovanj-
ska zgradba ostala v privatni lastnini.
Zakon namreč določa, da se nacionalizi-
rajo vsi poslovni prostori, tudi v privat-
nih hišah, v kolikor niso podani pogoji za
izjeme; če namreč lastnik v njih sam izvr-
šuje dovoljeno dejavnost in so mu za to
dejavnost potrebni.
Tudi v celjski občini posamezniki okle-
vajo s prijavo zaradi govoric: »Ce prija-
vim, bom s tem že sam ustvaril mnenje
pri komisiji, da zgradba ali poslovni pro-
stor spada pod nacionalizacijo, zaradi te-
ga je bolje čakati.« Takšna naziranja pa
so popolnoma zgrešena, ker bo komisija
za nacionalizacijo reševala vse zadeve
strogo objektivno in v skladu z zakonom,
zlasti v vseh spornih primerih. S tem, da
državljan ali pravna oseba poda prijavo,
niti najmanj ne vpliva na odločitev komi-
sije. Pri tem pa je treba vedeti, da bo fi-
nančni organ občine lahko vložil predlog
za ugotovitev predmeta nacionalizacije
tudi za tiste primere, ko ni bila podana
prijava. Poleg tega pa bo zoper fizično
osebo uveden še postopek zaradi kaznive-
ga dejanja namerne opustitve prijave, zo-
per pravne osebe pa postopek zaradi pre-
krška.
Pravilno bo ravnal torej tisti, ki bo, če-
ravno bi smatral, da je njegova zadeva
sporna, pravočasno podal prijavo. S tem
se bo izognil kazenskim sankcijam, ki bi
ga v nasprotnem primeru lahko zadele.
Popolnoma napačna pa bi bila domneva,
da mu bo z opustitvijo prijave mogoče
ostala zgradba ali poslovni prostor še na-
prej v lastnini, čeprav se po zakonu šteje
za nacionaliziranega. Finančni organ ob-
čme ima podatke za vse objekte (stano-
vanjske zgradbe in poslovne prostore),
so po zakonu nacionalizirani in bo seveda
pokrenil postopek za ugotovitev predmeta
nacionalizacije, tudi v vseh neprijavljenih
primerih.
Posamezniki, ki jim je bil glavni vir
preživljanje najemnina za poslovni pro-
stor ali stanovanje, menijo, da bodo z na-
cionalizacijo postali socialno ogroženi.
Toda zakon daje možnost občinskemu
ljudskemu odboru, da pri določitvi skup-
nega zneska odškodnine v takih prime-
rih predpiše posebno ureditev izplačeva-
nja odškodnine. Takemu lastniku se lahko
izplačuje po sklepu občinskega ljudskega
odbora ugotovljeni odškodninski znesek v
enakih mesečnih obrokih, ki znašajo toli-
ko, kolikor je prejemal na račun dela sta-
novanjske najemnine na dan uveljavitve
zakona, vse do popolnega izplačila izraču-
nanega skupnega zneska odškodnine. Ob-
činski ljudski odbor lahko ravno tako
predpiše, da se sme ugotovljeni znesek
odškodnine za nacionalizirane zgradbe,
dele zgradb, pa tudi gradbena zemljišča
izplačevati v večjih mesečnih obrokih in
s tem skrajšati čas, ki je z zakonom dolo-
čeii za izplačilo odškodnine in ki pravilo-
ma znaša 50 let.
Občinski ljudski odbor se bo torej v
upravičenih primerih lahko poslužil teh
določil ter predpisal ugodnejši način iz-
plačevanja odškodnine, kot bo po zakonu
veljal za ostale.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb
in gradbenih zemljišč določa, da v nacio-
nalizirani hiši ostane last prejšnjemu last-
niku, ki ni pravna oseba, na njegovo za-
htevo in po njegovi izbiri eno od stano-
vanj, ali pa dvoje stanovanj, če nimata
kiskupaj več kot 4 sobe, neračunajoč stran
ske prostore. Iz tega izhaja, da bo komi-
sija za nacionalizacijo najprej ugotovila
predmet nacionalizacije in izdala odločbo.
Ko pa bo odločba pravnomočn^i, bo zainte-
resirana oseba lahko takoj vložila zahtevo
na izločitev izbranih stanovanjskih prosto-
rov. Ce pa gre za solastnike in se le-ti ne
bodo mogli sami med seboj sporazumeti,
katere stanovanjske prostore bo posamez-
nik izločeval, bo o takem sporu, na zahte-
vo prizadetih, odločala komisija za nacio-
nalizacijo. V prijavi torej ni potrebno vla-
gati istočasno zahteve za izločitev stano-
vanja, do katerega ima oseba po zakonu
pravico, temveč šele, ko bo dokončno od-
ločeno, ali je stanovanjska zgradba po za-
konu nacionalizirana.
Komisija se zaveda, da bo ugotavljanje
predmetov nacionalizacije zelo odgovor-
na naloga in da bo nastalo niz problemov,
ki jih bo treba sproti reševati. Komisiji bo
olajšano delo, če se bodo osebe, ki so dolž-
ne prijaviti predmet nacionalizacije, čim-
bolj seznanile s predpisi o nacionalizaciji
najemnih zgradb in gradbenih zemljišč.
Vsi ti predpisi so tiskani v posebni bro-
šuri, ki se jo lahko kupi v knjižnih zavo-
dih.
Odločbe občinske komisije za naciona-
lizacijo pa ne bodo dokončne, temveč bo
zoper njih možna pritožba na komisijo za
nacionalizacijo pri okrajnem ljudskem od-
boru. Poleg tega pa bodo za enotno upo-
rabo določb zakona in za presojo zakoni-
tosti ter pravilnosti odločb v postopku za
ugotovitev predmeta nacionalizacije, po-
sredovale tudi komisije za nacionalizacijo
pri republiškem in pri zveznem Izvršnem
svetu.	A. S.
Iz zgodovine delavskega gIbanJa
MARCA 1943
V Tetovu je bil izvoljen CK KP
Makedonije.
18. MAREC 1871
18. marca 1871 je revolucionar-
ni proletariat Pariza ustanovil
prvo državo delavcev — Pariško
komuno.
Premirje, ki ga je sprejela
francoska vlada v francosko-pru-
ski vojni 1870. leta, so v Franciji
sprejeli kot izdajo. Ljudstvo je
zahtevalo spremembo v vojski in
vladi in odpor proti okupatorju.
Ko je revolucionarni proletariat
Pariza izvolil svoj centralni ko-
mite, ki je vodil akcijo delavcev,
je vlada poslala proti delavcem
vojake. V spopadih v noči od 17.
na 18. marec 1871 se je rodila Pa-
riška komuna. Oblast je bila pr-
vič v rokah delavcev.
Vendar komunarji niso poka-
zali dovolj odločnosti napram
raznim nasprotnikom in niso iz-
koristili svojega vpliva zunaj Pa-
riza. Zato jih je buržoazija, ki je
poklicala na pomoč prusko voj-
sko, premagala. Sedem dni so de-
lavci branili svojo komuno. Padlo
je več kot 100.000 ttiož, žena in
otrok, 28. maja 1871 pa je bila
revolucija v krvi zadušena.
21. MARCA 1920
Na občinskih volitvah v Hrvat-
ski in Slavoniji so komunisti do-
bili večino v Zagrebu, Osijeku in
več drugih krajih.
21.	MARCA 1920
V	noči med 21. in 22. marcem
1919 je madžarski proletariat
prevzel državno oblast in uvedel
diktaturo proletariata. Lenin, ki
so mu to sporočili po telefonu, je
dejal: »Moj topli pozdrav prole-
tarski državi madžarski sovjetski
republiki in dragemu tovarišu
Beli »Kunu«.
Nova proletarska oblast je po-
državila industrijska podjetja,
transport in banke, ustanovila je
rdečo armado in s pomočjo agrar-
ne reforme velika državna kme-
tijska gospodarstva. Po 133 dneh
življenja madžarske republike
(1. avgusta 1919) so vkorakale v
Budimpešto protirevolucioname
madžarske čete, ki so jih podpi-
rale antantne sile. Hortyjev beli
teror je nato vladal vse do konca
druge svetovne vojne, do razgla-
sitve Ljudske republike Madžar-
ske.
22.	MARCA 1944
Pred petnajstimi leti (22. mar-
ca 1944) se je v Satoraljanjheju
na skrajnem severu Madžarske
uprlo 150 zapornikov — komu-
nistov iz Jugoslavije. Pet dni
prej so Nemci zasedli Madžar-
sko, ker svojim zvestim zcuvezr
nikom na vsem lepem niso več
zaupali. Komunisti, ki so bili za-
prti v Satoraljanjheju, so priča-
kovali, da jih bodo Nemci pobili,
hkrati pa so vedeli, da so bili
temelji madžarske oblasti že zelo
razmajani. Krožile so tudi vesti
o akcijah slovaških partizanov,
ki pa so se pozneje pokazale kot
neresnične. Zaprti komunisti so
sklenili, da se bodo uprli.
V	uporu v Satoraljanjheju je
našlo smrt 72 političnih obsojen-
cev, mladih komunistov iz Bačke.
Enajst jetnikov so obesili na dvo-
rišču jetnišnice.
27. MARCA 1941
Velike demonstracije v Jugo-
slaviji. Strmoglavi j ena je bila
vlada Cvetkovič-Maček, ker je
pristopila k trojnemu paktu.
Prvo leto uspešnega dela
ZVEZE NARAVNIH ZDRAVILIŠČ SLOVENIJE
Prvi redni letni občni zbor Zveze na-
ravnih zdravilišč Slovenije, ki je bil v
soboto v prostorih Zdraviliškega doma v
Rogaški Slatini, je potrdil ne-le upravi-
čenost obstoja, temveč tudi uspešno uve-
ljavljanje skupnega telesa vseh naravnih
zdravilišč v naši republiki, ki so si za
svoj sedež izbrala Celje. To je med dru-
gim pokazalo ne samo obširno pisano po-
ročilo, nadalje referat predsednika Zveze
dr. Leskovarja. temveč v enaki meri tudi
plodna razprava, v kateri so sodelovali:
zastopnik Zveze naravnih zdravilišč Ju-
goslavije, tovariš Koser, nadalje predsed-
nik Sveta za zdravstvo LRS Niko Šilih,
predsednik zdraviliškega sveta v Rogaški
Slatini Alojz Krivec, direktor Okrajnega
zavoda za socialno zavarovanje v Celju
Milan Loštrk, predsednik Gostinske zbor-
nice LRS Vinko Sumrada in drugi.
Poleg organizacijske utrditve je bil de-
lovni program v prvem letu obstoja Zveze
naravnih zdravilišč Slovenije združen z
mnogimi konkretnimi akcijami. Ce pri tem
upoštevamo samo dela, ki so zajela zdra-
vilišča na celjskem področju, moramo ugo-
toviti vrtanje v Rimskih Toplicah, sode-
lovanje pri obravnavanju zdraviliške in
turistične problematike v Laškem, uve-
ljavljanje Zavoda za balneologijo v Ro-
gaški Slatini, odločne korake zdraviliške-
ga sveta v Rogaški Slatini, organizacijo
strokovnega tečaja za dietno prehrano,
priprave za skupni prospekt slovenskih
zdravilišč in podobno. Kakor predsednik
dr. Leskovar, tako je tudi zastopnik nad-
zornega odbora v svojem poročilu pri-
znal, da je imel za to uveljavljanje veliko,
če ne največ zaslug tajnik Zveze prof.
Ludvik Rebeušek, ki je bil na to mesto
vnovič izvoljen.
V kolikor je tovariš Koser izrekel pri-
znanje Zvezi za njeno sodelovanje pri se-
stavljanju zdraviliškega reda za Rogaško
Slatino, pa je predsednik republiškega sve-
ta za zdravstvo Niko Šilih opozoril naj-
prej na problem družbenega upravljanja
in nadalje na zahtevo po nenehnem izpo-
polnjevanju zdravstvene službe v zdravili-
ščih. Po njegovem mnenju bi moralo vsa-
ko naše zdravilišče imeti oceno strokov-
njakov glede razvoja, vrednosti ter izko-
riščanja naravnih bogastev. Ta ocena, ozi-
roma ta sugestija bi morala imeti svoj
ustrezni odmev še v perspektivnih načrtih
občin in okrajev. Prav tako je pozdravil
tesno sodelovanje treh glavnih činiteljev,
ki delujejo na zdraviliških območjih in to
zdravstva, turizma in gostinstva. V tej
zvezi je celo predlagal urejevanje turistič-
nih centrov pri termalnih zdraviliščih, na-
dalje gradnjo športnih in drugih naprav,
vse to v cilju, da zdravilišča čim bolj pri-
bližamo vsem našim ljudem. In končno je
tovariš Sllih izrazil mnenje, da je že pri-
šel čas, ko bi lahko dobili republiški za-
kon o zdraviliščih; nujni so tudi urbani-
stični načrti zdravilišč in končno posebni
režimi, v katerih bi se moralo odražati so-
delovanje vseh treh, prej omenjenih čini-
teljev.
Iz plodne razprave bi mogli nadalje po-
vzeti še ugotovitev, da imajo naša zdra-
vilišča še vedno premalo zdravnikov. Po
mnenju udeležencev zbora pa bi morala,
Jugoslovanska investicijska banka razpi-i
sati tudi natečaje posojil izključno za po-,
trebe zdravilišč. Na ta način bi zdravili-i
šča laže prišla do denarja, ki ga za ob-i
novo zastarelih obratov in naprav nujno
potrebujejo.	-mb
O TARIFNIH PRAVILNIKIH SO
RAZPRAVLJALI
Te dni so na seji predsedstva občinske-
ga sindikalnega sveta Šoštanj razpravljali
o tarifnih pravilnikih. Sklenili so, da bodo
v 20 gospodarskih podjetjih občine skli-
cali te dni konference, na katere bodo
povabili predstavnike podjetij in sindikal-
nih podružnic. Na njih bodo govorili pred-
vsem o sestavljanju novih tarifnih pra-
vilnikov. 30. marca bo seja občinskega
zbora proizvajalcev in bodo na njej po-
ročali predvsem o sestavi tarifnih pravil-
nikov in njegovih problemih.
IZDELOVALI BODO TIPIZIRANO
POHIŠTVO
Mizarsko podjetje v Ljubnem in »Smre-
ka« v Gornjem gradu (to podjetje je v
zadnjem času zaslovelo po izdelovanju lič-
nih montažnih hišic) se bosta združila z
lesnim industrijskim podjetjem Nazarje.
Združitev so narekovali finančni razlogi,
ker sta obe podjetji bili premajhni, da bi
lahko uspešno samostojno poslovali. Zdaj
pa bo to močno podjetje in računajo na
eno milijardo bruto prometa. Novo podjet-
je bo izdelovalo predvsem tipizirano po-
hištvo.
POZIV
Republiški odbor za proslavo 40-Iet-
Hice KPJ v Sloveniji pripravlja skupno
z Zgodovinskim arhivom CK ZKS in Mu-
zejem NO razstavo >40 let obstoja Ko-
munistične partije Jugoslavije« in s tem
T zvezi poziva vse tovariše, ki razpola-
gajo s kakršnimi koli materiali zgo-
dovinske vrednosti iz dobe delovanja
Komunistične partije Jugoslavije.
Pododbor za razstavo bo lahko kori-
stno uporabil prav vse, kar se nanaša na
delovanje Partije v raznih področjih
javnega življenja, to je pisano in tis-
kano gradivo (zapisniki, pisma, beležke,
dopisi, okrožnice, poročila, letaki, bro-
šure, knjige — zlasti take s rokopisnimi
pripombami, časopisi, revije, fotografije,
članske izkaznice, prepustnice in osebni
dokumenti, skice zemljevidi). Se bolj
bo odbor potreboval predmete, kot za-
stave in uniforme raznih delavskih in
sploh naprednih društev, žige, razmno-
ževalne aparate za ilegalno literaturo,
štance, značke, torbice in kovčke, pred-
mete, ki so jih ljudje izdelali ali upo-
rabljali v zaporih in internacijah, orož-
je, opremo iz bunkerjev, bolnic in teh-
nik, predmete za maskiranje, predmete
za mučenje borcev za svobodo, priprave
za sabotažo, pisalne stroje, črke in os-
tale tiskarske pripomočke itd.
Prosimo, da vsak kos, ki ga pošljete,
pa naj bo to pisan dokument ali pred-
met, zanesljivo dokumentirate, se pravi
natanko poveste, kdo ga je uporabljal, I
v kakšne namene, kdaj in druge pod-
robnosti. Na fotografijah je treba oz-
načiti osebe s številkami in napisati k
številkam ilegalna imena.	;
Vse, kar želite oddati, pošljite ali pri- '
nesite osebno v Zgodovinski arhiv CK !
KZS, Ljubljana, Trg revolucije 1.
Materiale odkupujemo ali sprejemamo
v posojilo. Odbor jamči za vrnitev iz-
posojenih materialov. Od materialov,
ki Jih bo možno preslikati, bodo tovariši
poleg svojih materialov prejeli še nove,
kopije z istočasno povrnitvijo vseh
stroškov pošiljanja. Fotografije vrnemo
v 14 dneh, ostalo po razstavi.
Materiale poslati ali- pa sporočiti na-
slove, kje se nahajajo, čimprej ali vsaj
do 15. aprila 1959 na naslov: Zgodo-
vinski arhiv CK KPS, Ljubljana, Trg
revolucije 1, telef. številka 23-571.
Ce nekdo sam ne razpolaga z našte- '
tirni predmeti, pač pa ve, kje se naha-
jajo, naj, prosimo, sporoči naslov do-
tičnega, ki to hrani.
Razstavo bo prevzel Mnzej narodne
osvoboditve, ki se bo s tem tudi pre-
oblikoval in preimenoval v Muzej re-
volucije. Tako razstava ne bo samo ob-
časna, temveč se bo spremenila v stalno,
kar še posebej podčrtava njeno po-
membnost.
Prosimo tovariše, da se odzovejo temu
pozivu in tako prispevajo h kvaliteti ,
naše partijske razstave in bodočega
Muzeja revolucije.
Republiški Odbor za proslavo
4»-letnice KPJ t Sloveniji
POGLED PO SVETU
Začnimo z Afriko, kajti Evropa s svo-
jim nemškim problemom nam visi na vra-
tu. V Afriki pa se razpleta nekaj, s čimer
sta računala že Marx in Engels, ko sta
razčlendjevala dogodke v Indiji, na Kitaj-
skem in drugod, kjer se je odpiralo nacio-
nalno — kolonialno vprašanje. To vpra-
šanje je Lenin označeval za sestavni del
splošnega vprašanja mednarodne proletar-
ske revolucije, tako gleda nanj tudi pro-
gram ZKJ. V Srednji Afriki so britanski
kolonisti začeli s protinapadom, češ da so
črnci pripravljali šentjernejsko noč Evrop-
cem. S preventivnim napadom bi bili radi
zatrli nacionalno črnsko gibanje, dosegli
pa so ravno nasprotno, razpihali so orga-
niziran politični odpor, ki utegne kakor
v Keniji vzplamteti v oborožen odpor.
Arabski svet je v svojem osvobodilnem
boju pred ostalo Afriko, vendar se je
prejšnji teden v tem razvoju nekaj hudo
zataknilo. Spor med Irakom in Z AR je šel
tako daleč, da obe državi utegneta posta-
ti igrački v rokah obeh blokov, ki vsak
zase hočeta vladati nad geopolotično in
surovinsko bazo Srednjega vzhoda. Zahod
bi rad ponovno osvojil položaje, ki jih je
moral zapustiti. Vzhod pa bi rad zasedel
izpraznjene. Razume se, mi Arabcem pri-
voščimo to, kar sebi: da so na svoji zemlji
sami gospodarji. To pa ne bodo mogli bi-
ti, če ne bodo spravili s sveta vseh vzro-
kov, ki so omogočili tako žolčno razraču-
navanje med Kasemom in Maserjem. Za
posrednika se je ponudil Sudan. Arabska
liga je verjetno brez moči. Zoper združe-
vanje Arabcev po zgledu Sirije in Egipta
se je javno in jasno izrekel H ruš cev, češ,
da mu ne gredo v račun Naserjevi anti-
komunističnimi nazori. Naser mu je takoj
odgovoril, da »je ZAR rad sprejenial pod-
poro SZ, ne more pa sprejeti podpore sku-
pini, ki se je oddaljila od arabskega na-
roda^, pri čemer je menil kominformirano
KP v Egiptu in Siriji.
Pri nemškem vprašanju se sicer še ni
nič spremenilo, novo pa je to, da bo, ka-
kor zdaj kaže, vendarle prišlo do razgovo-
rov med Vzhodom in Zahodom o tem naj-
tršem orehu po drugi svetovni vojni. Piše
se, da je Macmillan naletel na razumeva-
nje v ZDA. Eisenhomer je v zadnjem go-
voru sicer poudaril, da se v Berlinu ne bo
umaknil za ped, na drugi strani pa je
privolil v pogajanja. Dan nato je tudi
Hruščev iz Moskve poslal valove mirov-
nega zefirčka, češ da S Z sploh ni dala ul-
timata glede Berlina in da pristane na
razne stvari, ki jih kot pogoj postavlja
Zahod. Govori se že o datumu, 11. maja
naj bi se zbrali zunanji ministri, poleti pa
naj bi prišlo do vrhunskega sestanka.
Ameriški senator Fulbright je v zvezi s
tem predlagal, naj bi bil vrhunski rendez-
vous stalna oblika mednarodnega sožitja.
Ni slaba ideja! Le preveč dela bi imeli
glavarji sveta!
Adenaerju seveda ni všeč niti naglica,
s katero je do te otoplitve prišlo, niti mu
ni všeč misel na mirovno pogodbo niti ne
kakršenkoli vojaški »odmik*, celo misel na
»dnevni redi: na teh svetovnih sestankih
mu je odveč. Kot nekak evropski S ing
Man Ri tišči svojo politiko trdnosti in ne-
odjenljivosti navkljub vsem potrebam in
nujnostim' časa. Socialdemokratske načrte
o mirovni pogodbi in o združitvi Nemči-
je napada, češ da pomenijo boljševizacijo
Nemčije.
Vse to se pripravlja hkrati z namešča-
njem 63 baz za ameriške rakete »Honest
John«: v Zahodni Nemčiji, istočasno z in-
tenzivnim iskanjem obrambe zoper bali-
stične izstrelke, ki se jim posvečajo v
Ameriki. General Norstad je v brk vsem
uspehom diplomacije izjavil, da ni govora
o kakšni delni demilitarizaciji osrednje
Evrope oz. Nemčije.
Zato je atlantski lager presenetila De
Gaullova objava, da bo Francija svojo
mornarico in letalstvo rabila za obrambo
svojega ozemlja. De Gaulle je užaljen, ker
ZDA niso poskrbele za francosko atomsko
podmornico, medtem ko so jo Angležem
dali; dalje, ker ZDA ne podpirajo v vsem
francoske politike v Alžiru in ker ne pri-
stanejo na ameriško-angleško-francoski
triumvirat v NATO. Angleški »Times* m
dolgo čakal z odgovorom: De Gaulla
trmoglavost ne bo nikamor pripeljala. Na-
mesto atomske oborožitve naj bi se raje
trudil za zdravo gospodarstvo in za uredi-
tev alžirskega vprašanja. To dvoje naj bi
utrlo pot k slavi Francije, ki bi jo bil de
Gaulle rad nastopil takoj, čim je prijel za
krmilo močno načete državne barke.
Pretekli teden so se na naših mejah
zvrstili dogodki, pomembni in usodni za
sosedske odnose. V Avstriji so nanaglo-
ma sprejeli zakon, ki jemlje slovenski
manjšini jezikovne pravice v šoli in na
sodniji. Zastopniki ljudske stranke ne skri-
vajo svojega filonacističnega gledanja, saj
očitajo nam, kaj sme naredili z nemško
manjšino, ne povedo pa. kaj je ta manjši-
na in kaj so Nemci in Avstrijci počeli med
vojno pri nas. Socialistična stranka pa se
izgovarja z neonacističnim pritiskom, kar
pomeni, da se avstrijski socialisti umikajo
pred nacisti, torej nekak mali a nič manj
usodni Mdnchen. Posledice takega ravna-
nja seveda ne bodo izostale.
Proces v Firencah pa je značilen za ita-
lijanske pojme o antifasizmu. Ce bodo pri-
staši Beneške čete obsojeni kot veleizda-
jalei. bo to dokaz, da tudi rimska volku-
lja ni menjala dlake.	T. O
BREZ BESED
27. MARCA 1959 — ŠTEV. 12 3 STRAN
TA TEDEN
PRESKRBA MESTNEGA PREBIVALSTVA
poglavitna naloga Kmetijskega gospodarstva ..Lava''
Do sedaj Celje, kot močno industrijsko
mesto, ni imelo odgovarjajočega kmetij-
skega zaledja. Kmetijska proizvodnja ni
bila namenjena preskrbi mestnega prebi-
valstva, vsaj v zadostni meri ne. Kmetje
se še vse preveč vrtijo v mejah naturalne
proizvodnje, socialistični sektor pa je svo-
je proizvodne naloge premalo prilagajali
potrebam izrazito močnega potrošnega
središča. Perspektivni načrt za razvoj
kmetijstva v neposredni bližini Celja pa
predvideva močne spremembe v tej smeri,
pri čemer bodo sodelovali poleg sociali-
stičnega sektorja tudi člani kmetijske za-
druge. Ta načrt, na kratko povedano, vse-
buje nalogo, da kmetijska proizvodnja v
bodoče izpolni pretežno večino vseh po-
treb za preskrbo Celja s poljedelskimi pro-
izvodi.
Lahko rečemo, da ima levji delež pri
tej nalogi ravno Kmetijsko gospodarstvo
»Lava«. Občinski plan za letošnje leto
Halaga temu posestvu nelahke naloge. Na-
štejmo samo nekatere pridelke in količi-
ne. V letošnjem letu mora posestvo »Lava«
dati na trg okoli 90 ton solate, nad 28 ton
kumar, 180 ton zgodnjega krompirja, nad
9	ton stročjega fižola, okoli 60 ton pa-
radižnika, 60 ton paprike. 27 ton ohrovta,
10	ton redkve itd. Tu seveda niso našteti
š^ drugi pridelki, predvsem vrtnine, ki jih
mora posestvo dati na celjski trg. Pri
vsem tem je važno omeniti to, da je po-
sestvo dolžno v posameznih časovnih ob-
dobjih zalagati trg in to po vnaprej do-
ločenih cenah. Naloga posestva ni samo
ta, da zbir oddanega blaga na koncu leta
pokaže predvidene številke, temveč d^
oskrbuje trg s pridelki ob najbolj kritič-
nih obdobjih, da v interesu potrošnikov
zatrdno drži nivo cen. Kumare morajo
biti že maja na trgu, ne šele takrat, ko jih
je dovolj. Zgodnji krompir mora v množi-
nah med potrošnike v juliju in avgustu.
Podobno je z vsemi ostalimi pridelki.
Da bi bili tem nalogam kos, mora po-
sestvo postati prava kmetijska tovarna.
Koliko truda, prizadevnosti in sposobno-
sti bo pri tem potrebno, si lahko vsak
prav dobro predstavlja. Pa vendar poglej-
mo, kako se posestvo razvija in kakšne
načrte ima:
Posestvo »Lava« v razmetanosti parcel
ni izjema. Svojo zemljo ima od Anskega
vrha do Rožne doline in tja do začetka
drameljskega področja. Vendar ga v vsak-
danjem pogovoru delijo na obrate: »La-
va«, »Prešnik« in »Bukov žlak«. Posestvo
ima 291 hektarjev zemlje, od tega okoli
200 hektarjev obdelovalne. V poljedelstvu,
čeravno ne na prvem mestu, je močno za-
stopano hmeljarstvo. Dvanajstim hektar-
jem starega nasada bodo letos priključili
še 10 hektarjev novega nasada. Sadov-
njaki so že iztrošeni in ne predstavljajo
posebno močne panoge, pač pa nov 5 hek-
tarski nasad pritličnega drevja obeta lepe
uspehe. Najvažneje je seveda poljedelstvo
in vrtnarstvo. Za letošnje naloge smo že
zvedeli. V toplih gredah na 2 hektarjih
površine že rastejo sadike za razsaditev
na površinah 20 hektarjev. Ce k vrtninam
prištejemo še krompir, žito in druge njiv-
, ske kulture, potem zvemo, da bo za Celje
letos rastla pestra vrsta pridelkov še na
veliko večjih površinah.
Tudi živinoreja je zelo pomembna. 105
krav sivorjave pasme daje letno okoli
30.000 litrov mleka za celjske potrošnike.
K tem moramo prišteti še okoli 40 telic v
vzrejališču mlade plemenske živine na
Prešniku. Poleg tega ima posestvo v na-
črtu, dvigniti do konca leta 1961 število
molznic na 150 glav.
Pri svinjereji imajo v planu vzrejo 400
do 500 plemenskih svinj, poleg tega pa
okoli 100 bekonov. Čeravno se perutninar-
stvo gospodarsko ne izplača, bo posestvo
po načrtu vzredilo dovoljno število po-
hancev za preskrbo Celja. Trenutno ima-
jo na Prešniku okoli 1000 piščancev.
Posestvo »Lava« se bo v kratkem po-
večalo za novih 80 hektarjev in to v 2e-
pini, kjer vodna skupnost izsušuje za-
močvirjeno zemljo. Ta nov moderen obrat
predstavlja nove vrtnarske površine, novo
čredo stotih krav. To pomeni novo pri-
dobitev za Celje in vs'- kaže, da razvoj
kmetijstva v celjski oDčini zelo uspešno
zasleduje osnovni cilj — oskrbo mesta iz
neposredne okolice.
Tudi mehanizacija na posestvu raste
vzporedno s proizvodnimi nalogami. Se-
daj imajo 12 traktorjev s priključki in vrt-
narski enoosni traktor. Posestvo, ki je
pred leti imelo še ducat parov konj, jih
ima danes še šest, na koncu leta pa bosta
verjetno samo še dva konjska repa v hle-
vu. V tem času gradijo poleg betonskih
toplih gred, ki bodo stale okoli 9 milijo-
nov din, tudi sušilnico za hmelj s sušilno
površino 32 kvadratnih metrov, drugo leto
pa bodo zgradili še eno.
Ta zelo skop opis nalog in načrtov po-
sestva »Lava« dokazuje, da se nekdanja
»ekonomija« uspešno razvija. Kako pa bo
kolektiv izpolnil pričakovanja družbe in
celjskih potrošnikov, bomo lahko ocenje-
vali vsakodnevno ob cenah in založenosti
trga	-c.
Molznica, kot je tale krava sivorjave pasme v hlevu posestva »Lava«, :^aje
nad 3000 litrov mleka letno. Ce bodo izpolnili plan, bo s povečanjem staleža
živine in s 100 glavami v 2epini imelo posestvo »Lava« na koncu 196L leta
150 molznic, kar predstavlja nad milijon litrov mleka letno. Verjetno ga bo
celo več, kajti tudi mlečnost bodo skušali dvigniti...
Na posestvu »Lava« gojijo plemenske
poplemenitene nemške in holandske
pasme. Letos so prodali že 25 bekonov,
poleg tega pa večje število plemenskih
prašičkov, kakršnih bodo letos prodali
okoli pet sto
Z oken »Savinjčana« lahko potniki dnevno zasledujejo razvoj posestva »La-
va«. Med upravnim in gospodarskimi poslopji je ves prostor v kratkem času
postal en sam mozaik toplih gred. Nismo še odložili plaščev, pod steklom pa
že v pomladanskem soncu klijejo in rastejo sadike...
Komunistična mliidina je liilii priprovljena
OB 40-LETNICI
ZKJ IN SKOJ
Ob prihodu tovariša Tita na vodstvo
KPJ je ponovno zaživela Zveza komuni-
stične mladine Jugoslavije (SKOJ). Te or-
ganizacije so se naglo razvijale povsod
tam, kjer je bilo delovanje Partije močno.
Tako lahko skoraj zagotovo trdimo, da ni
bilo organizacije KP, ki bi ob strani ne
imela tudi SKOJ. Organizacije SKOJ so
bile prav gotovo v Preboldu, Zabukovci,
Celju, Pesju, Rogaški Slatini in verjetno
tudi še drugje. Zadnja leta pred drugo
svetovno vojno so se skojevci angažirali
v protifašističnih akcijah, zborovanjih,
konferencah in sestankih. Med najvažnej-
še konference SKOJ na področju našega
okraja v času od leta 1939 do 1941 šteje-
mo predvsem štiri, in to: Okrožno konfe-
renco na Gori Oljki, konferenco na Smo-
horju, pri Sv. Jakobu nad Pesjem pri Ve-
lenju in okrožno konferenco na Katečni-
ku pri Zabukovci.
Konferenca na Smohorju je bila 21.
aprila 1939. Udeležila se je je napredna
mladina iz Zabukovce, Trbovelj, Šošta-
nja, Velenja, Hrastnika, Slovenj Gradca
in celo iz Maribora.. Živeča udeleženca Pe-
ter Sprajc in Anton Zager se sicer ne spo-
minjata, kdo je to konferenco vodil, dobro
pa vesta, da je bila v znamenju bližajo-
če se vojne nevarnosti za Jugoslavijo, ob-
enem pa je bila posvečena obravnavanju
stanja in dogodkov v Sovjetski zvezi.
Okrožna konferenca SKOJ na Gori Oljki
je bila 4. junija 1939. Udeležilo se je je
okoli 40 skojevcev iz Velenja, Šoštanja,
Prebolda, Zabukovce in Celja. Med sko-
jevci je bilo tudi precej članov Partije, ki
so med konferenco bili na straži. Oba
govornika Slavko Slander in Rado Iršič,
sta govorila o klerikalnem zletu v Ljublja-
ni, o nevarnosti fašizma ter o Sovjetski
zvezi. Kot gostje so se konference ude-
ležili tudi skojevci iz Slovenjega Gradca.
Med drugimi sta bila navzoča tudi Rudi
Finžgar in Mravljak.
Ena največjih konferenc je bila v Pes-
jem med 10. in 15. septembrom 1940. leta.
Te konference se je poleg skojevcev iz
celotnega okrožja udeležila tudi napredna
mladina iz celjske okolice, prav tako tudi
iz Slovenjega Gradca in drugih krajev. Iz
Savinjske doline so se udeleženci pripe-
ljali s kolesi, nekateri pa tudi z vlaki.
Dopoldne, bila je nedelja, so v Pesjem
igrali odbojko. Opoldne so imeli kosilo,
ki so ga skuhali v nekakem vojaškem kot-
lu, popoldne pa je vsa množica odšla na
hrib k Sv. Jakobu. Tam se je zbralo tudi
veliko komunistov in simpatizerjev. Kon-
ferenca, na kateri je govoril Slavko Slan-
der, se je spremenila v pravo protifašistič-
no manifestacijo. Slander je govoril o fa-
šizmu in njegovih imperialističnih tež-
njah, nadalje o nalogah SKOJ za obrambo
domovine in širjenju protifašističnega gi-
banja ter o sovjetski mladini. Miting je
trajal polni dve uri in okoli zbornega pro-
stora so bile razpostavljene straže, da bi
nepoklicani in sovražni elementi ne od-
krili zborovanja.
Zadnja predvojna konferenca v Kateč-
niku je bila okrog 10. januarja 1941. leta.
Zbrani so bili skojevci iz Zabukovce, Pre-
bolda in Celja. Tu so največ razpravljali
o fašističnih pripravah za napad na Jugo-
slavijo. Naloge SKOJ so tu dobile že kon-
kretne oblike. Sklenili so izvesti trosilne
akcije, razpečavati literaturo in zbirati
simpatizerje, predvsem kmečko mladino,
orožje in podobno.
To je le skop zapis delovanja SKOJ v
zadnjih letih pred drugo svetovno vojno.
Pri vsem tem delu vedno znova srečujemo
znana imena kot so: Rudi Finžgar, Vera
Slander, Božo Mravljak, Jože Turk, An-
ton jn Tilčka Zager, Peter Sprajc, Ludvik
Zupane, Polo Kudiš, Biba Rok, Marija Pa-
dar, Janko Vrabič, Letonja, Reberšak in
drugi.
Kakšno ogromno vlogo je ta razgiba-
nost SKOJ v predvojnem času imela na
poznejše dogodke, nam ni treba posebej
omenjati. Večina moških skojevcev in ve-
liko naprednih mladincev je že v prvem
letu okupacije vstopilo v partizanske vrste.
Tisti, ki niso bili kompromitirani, so z
uspehom delovali na terenu in ob raznih
izdajah odšli bodisi v partizane, mnoge
pa so postrelili Nemci, ali pa jih interni-
rali v taborišča. Na žalost so se le redki
vrnili iz boja, ki je bil hkrati revolucija,
na katero so se tako temeljito pripravljali
pod neposrednim vodstvom Partije.
Mladina našega okraja ima v svojih ne-
ustrašenih, zavednih in revolucionarnih
predhodnikih bogat vzor. Po sklepu okraj-
nega odbora za proslavo 40-letnice SKOJ
bodo vsi ti predvojni dogodki v letošnjem
letu dostojno proslavljeni, ko bo mladina
z zborovanji, mitingi in odkrivanjem spo-
minskih plošč na teh krajih utrdila spomin
na revolucionarne dni, hkrati pa strnila
svoje vrste za izgradnjo domovine, o ka-
kršni so pred desetletji govorili in se za
nje uresničitev borili skojevci pod najtež-
jimi pogoji protiljudskega terorja.
Skupina predvojnih skojevcev iz Zabukovce.
Problemi zobozdravstvene
službe v Celju
Dejstvo je, da je po ukinitvi
zasebne zdravniške prakse naval
pacientov v ambulante Poliklini-
ke iz dneva v dan večji, dotok
novega zdravstvenega kadra v
naše mesto pa je spričo neureje-
nih stanovanjskih razmer komaj
doznaven. Na javni zobni polikli-
niki pa je spričo navala novih
zavarovancev postalo v zadnjem
času stanje domala nevzdržno,
saj se je število zobozdravstve-
nih delavcev od lanskega na le-
tošnje leto celo zmanjšalo (od
8 na 5). Do lanskega leta je de-
lalo na zobni polikliniki 5 stoma-
tologov in 3 dentisti, danes pa
pri povečanem številu zavarovan-
cev samo trije stomatologi in dva
dentista. Da je ta kader močno
obremenjen, ni treba posebej po-
udarjati, če samo pogledamo v
kartoteke, ki izkazujejo visoko
število novih pacientov. Statisti-
ke na koncu leta bodo pokazede,
da je prišlo v enem letu povpreč-
no okoli 8000 pacientov na enega
zobozdravstvenega delavca.
Celje je sicer pred leti šti-
pendiralo nekaj tovrstnega ka-
dra, žal pa pristojni ljudje v Ce-
lju niso istočasno poskrbeli, da
bi ti ljudje po končanem šolanju
lahko v Celju tudi ostali. Tako
so nam lansko leto odšli kar tri-
je štipendisti v kraje, kjer so jim
nudili to, kar jim Celje ni znalo
nuditi — stanovanje. Zdaj bi za
celjske zobne ambulante s Poli-
kliniko vred potrebovali 5 do 10
stomatologov — vendar zaenkrat
ni interesentov in ni stanovanj.
Izgledi, da bi vsaj v bližnji bo-
dočnosti zamašili vrzel v pomanj-
kanju zobozdravstvenih delavcev,
niso ravno rožnati. Medtem, ko
na eni strani lahko pozdravimo
odločitev, da bo Ljubljana v krat-
kem odprla dentistično šolo, bo
predvidoma ta pridobitev imela
tudi svojo senčno stran: zobo-
zdravstvene ambulante bodo iz-
gubile lepo število tehnikov, ki
bodo, naravno, stremeli za višjo
izobrazbo. Morda bodo pri tem
še najbolj prizadete podeželske
ambulante.
Statistike zadnjih let so poka-
zale porazno sliko okvare zob pri
predšolski in šolski mladini Sta-
nje zobovja naše mladine je tako
katastrofalno, da bi morala imeti
namestitev terapevtov na šolski
zobni ambulanti prioriteto na-
pram di-ugim zobnim ambulan-
tam. Tu bi bil potreben poseben
specialist za otroško zobozdrav-
stvo, konkretno pa ima celjska
šolska ambulanta na tem mestu
dentista.
Pereč problem zobozdravstve-
ne službe bi lahko v doglednem
času v Celju uspešno rešili, če bi
priskočile na pomoč večje tovar-
ne s tem, da bi se odločile za šti-
pendiranje zobozdravstvenih de-
lavcev. Povsod poudarjamo, da
naj skrb za človeka teče vzpo-
redno s skrbjo za proizvodne na-
loge, zato bi moralo vodstvo pod-
jetij, skupno z upravnim odbo-
rom in DS resneje pristopiti tudi
k temu vpražanju.
Kljub perečim problemom, ki
smo jih navedli zgoraj, pa lahko
trdimo, da celjska zobna polikli-
nika spričo takih razmer zelo
uspešno opravlja svoje naloge, saj
beležijo pri zmanjšanem številu
kadra skoraj pri vseh delih ob-
čutno večje storitve. K temu pa
je pripomogla odlična organiza-
cija dela, ki jo je zobna polikli-
nika vsa prejšnja leta občutno
pogrešala.
RAZPISNA KOMISIJA PRI ZDRAVSTVENEM DOMU CELJE
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	3 ZDRAVNIKE SPLOŠNE PRAKSE
2.	1 MEDICINSKO SESTRO
Pogoji: pod 1. Zdravniki z opravljenim strokovnim izpitom; prednost
imajo zdravniki z daljšo prakso v ambulantno-poliklinični službi; pod 2.
ustrezna medicinska šola. — Plača po Zakonu o javnih uslužbencih
FLRJ, položaj na plača po pravilniku ustanove. — Pravilno kolkovane
prošnje vlagajte pod šifro »Razpis«, Zdravstveni dom Celje. Rok za vla-
ganje prošenj je do 15. aprila 1959. — K prošnji priložite tudi obšir-
nejši življenjepis z navedbo dosedanjega službovanja.
KULTURNI OBZORNIK
Omogočiti proizvajalcem izobraževanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
nančna sredstva, pomanjkanje sposobnih
strokovnih kadrov in podobno, je kot dru-
gi referent poročal tajnik Franc Jovan, je
želo delo Svobod in prosvetnih društev
ogromne uspehe na polju izobraževanja,
prosvetljevanja, vzgoje in oblikovanja so-
cialistične miselnosti naših ljudi.
V	celjskem okraju dela 18 Svobod in 90
prosvetnih društev, ki vključujejo vsega
skupaj 11.472 članov. Vsa ta društva ima-
jo 44 izobraževalnih sekcij, 20 ljudskih
univerz, 85 knjižnic, 16 čitalnic, 84 dram-
skih sekcij, 14 lutkarskih odsekov, 29 mo-
ških, 8 ženskih in 10 mešanih pevskih zbo-
rov, 12 godb, 1 orkester, 14 tamburaških
zborov, 3 harmonikarske zbore in 8 glas-
benih šol. Vseh nastopov in predavanj pa
je v preteklem letu bilo 1.221.
Navzlic na videz visokemu številu čla-
nov, stanje še ni zadovoljivo. Največ čla-
nov je na področju celjske občine 4.758,
najmanj pa na šentjurskem področju 421.
Ko je tov. Jovan govoril o delu in na-
logah občinskih svetov, je še zlasti po-
udaril nujnost ustanavljanja klubov, pro-
storov, kjer bi se lahko vsi zbirali ter kul-
turno zabavali in razvedrili. Tako naj
društveni klubi postanejo ena izmed oblik
dela, ki bo poživela društveno življenje in
mu dala večjo pestrost ter vabljivejšo
obliko.
IZOBRAŽEVALNO DELO NAJ POSTA-
NE STALNO IN SISTEMATIČNO
V	svojem poročilu je predsednik izo-
braževalne komisije prof. Franjo Jakhel
med drugim dejal, da je bilo v pretekli
dobi na področju našega okraja 311 pre-
davanj s 16.954 poslušalci ter 16 krajših
seminarjev s 322 udeleženci. Od vseh or-
ganizacij je bilo najbolj agilno društvo
esperantistov, ki je samo imelo 52 pre-
davanj s 1.560 obiskovalci. Zraven tega
so se lani uveljavljale še nekatere druge
stalnejše in bolj sistematične oblike izo-
braževanja, kot tečaji za prekvalifikacijo,
šole, jezikovni tečaji in podobno.
Ce analiziramo gornje podatke, najde-
mo zadosti razveseljivega gradiva; pred-
vsem pa je razveseljiv precejšen porast
izobraževalne dejavnosti in postopen pre-
hod na sistematične oblike dela, kot so
seminarji, tečaji in šole. Tudi pobuda o
formiranju 14 izobraževalnih centrov v
okraju je rodila bogate sadove. Zlasti lepe
uspehe na tem področju je dosegel izo-
braževalni center v Žalcu, ki je pod vod-
stvom tov. Gluka zbral okoli 30 predava-
teljev in zraven tega organiziral še po-
dobne centre v drugih krajih Savinjske
doline.
Čeravno je številka v predavanjih za-
dovoljiva, pa nekateri drugi podatki kaže-
jo, da bi lahko bila še višja. Gre namreč
za ugotovitev, da je kar 27 organizacij
pripravilo v enem letu manj kot pet pre-
davanj. Med temi so na najslabšem v
Šentjurju, kjer so imeli samo dve.
Na koncu svojega govora je tov. Jak-
hel opozoril na oblike dela. Pri tem je
zlasti poudaril, da naj bo posamezno pre-
davanje le ena izmed oblik izobraževalne-
ga dela z odraslimi. Ko pa si ustvarimo
določen krog poslušalcev, je treba preiti
na stalnejšo in bolj sistematično obliko
dela, to je na seminarje, študijske skupi-
ne, tečaje in podobno. Organizatorji tega
dela pa naj prisluhnejo željam in potre-
bam ljudi.
CELJE — FESTIVALSKO MESTO
MLADINSKEGA ZBOROVSKEGA PETJA
Med lanskimi glasbeno kulturnimi do-
godki v našem okraju, je v svojem poro-
čilu navajal prof. Boris Ferlinc, mladinski
pevski festival prav gotovo ni imel pri-
mere. Uspel festival pa je rodil še druge
rezultate, kot redne pevovodske tečaje,
nadalje ustanovitev okrajnega učiteljske-
ga pevskega zbora ter zamisel, da naj
Celje postane vsako leto središče nastopov
mladinskih pevskih zborov; sprva v držav-
nem merilu, nato pa tudi v mednarodnem
merilu. V okviru letošnjih festivalskih pri-
reditev je predvidenih 6 mladinskih kon-
certov. Tako bo 20. aprila nastop mladin-
skega mešanega zbora gimnazije pod vod-
stvom prof. Egona Kuneja. Dne 9. maja
se bo predstavil mladinski mešani zbor
»France Prešeren« pod vodstvom Jurčka
Vrežeta. 16. maja bo v Celju gostoval naj-
boljši jugoslovanski mladinski zbor iz Va-
raždina pod vodstvom M. Zubra, 23. ma-
ja bo v Celju revija najboljših občinskih
mladinskih zborov, 30. maja pa bo gosto-
val najboljši mladinski zbor mariborskega
okraja.
V	počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ
pa se pripravlja glasbeni festival. Po
predhodnih občinskih festivalih bodo 26.
aprila v Celju zaključne revije najboljših
pevskih zborov vseh občin, nadalje v Šent-
jurju nastopi tamburaških in harmonikar-
skih orkestrov ter 7. julija v Velenju na-
stopi godb na pihala
BOLJŠI REPERTOAR AMATERSKIH
GLEDALIŠČ
Iz poročila predsednika dramske komi-
sije Zdenka Furlana povzemamo, da je
bila dramska dejavnost v celjskem okraju
zelo živahna, saj so člani 84 sekcij od-
igrali 124 iger na 287 predstavah, ki si
jih je ogledalo nad 51.000 ljudi. Poročilo
pa je govorilo tudi o tem, da so društva
izboljšala svoj repertoar in da se je na
vsakem koraku čutila resnost in priza-
devnost. Izboljšala se je tudi tehnična
oprema uprizoritev, režija in podobno
Hvaležna je ugotovitev, da prednjači v
dramskih sekcijah mladi rod. Zato tudi ni
nevarnosti, da bi pri delu stagnirali.
Na letošnje jubilejno leto se dramske
sekcije marljivo pripravljajo s študijem
primernih in naprednih del, kot »Hlapci«,
»Hlapec Jernej in njegova pravica«, »Lac-
ko in Krefli«, »Zločin«, »Rdeče rože«,
»Raztrganci« itd.
Po besedah tovariša Furlana še povze-
mamo, da se je tudi prosvetni servis že
močno uveljavil in da hvaležno služi ta-
ko glasbeni kot dramatski dejavnosti.
USTANOVILI BODO POTUJOČE
KNJIŽNICE
V	plodni in živahni razpravi, v kateri je
sodelovalo nad 20 delegatov in gostov,
je prva spregovorila tov. Marica Zorko.
Govorila je o delu posebne komisije za
ljudske knjižnice, o vzgoji knjižničarjev
ter o nujni potrebi po ustanavljanju potu-
jočih knjižnic. Tudi nekaj naslednjih di-
skutantov je govorilo o delu in težavah
knjižnic na vasi. Poleg tega so se drugi
zavzemali po bolj sistematični vzgoji ka-
pelnikov godb na pihala. Po mnenju tov.
Predana iz Žalca naj bi repertoarna politi-
ka naših kinematografov prišla pod pri-
stojnost prosvetnih organizacij; poleg te-
ga pa je še predlagal zgraditev relejne
televizijske postaje na celjskem področju.
V odgovor na potrebo po vzgoji dirigen-
tov in kapelnikov je tov. Ferlinc dejal,
da je edina rešitev v gradnji nove glas-
bene šole ter v delu oddelka za dirigira-
nje in pevovodje.
V	tem delu razprave se je izkristalizira-
la še ena misel — čeravno je delo v Svo-
bodah in prosvetnih društvih v mnogočem
odvisno od materialnih in finančnih pogo-
jev, pa so vendarle tu odločilni ljudje. Od
njihovega odnosa do dela in izobraževa-
nja, od njihove ljubezni do petja, glasbe
in igre zavisi uspeh amaterskega ustvar-
janja. Lahko smo ponosni, da imajo naše
Svobode in prosvetna društva v svojih
vrstah veliko število takih ljudi, ki jih od-
likuje ljubezen do ljudsko prosvetnega
udejstvovanja. Ta oblika je prišla do iz-
raza tudi v naslednjem dogodku, ko je
predsednik Svetek izročil diplome petim
društvom in 14 posameznikom za njihovo
dolgoletno plodno delo. Med društvi so
priznanja prejela: Svobode v Preboldu,
Libojah in Reki nad Laškim ter prosvetni
društvi v Gotovljah in Skomarjih.
LAHKO STE PONOSNI NA MNOŽIČ-
NOST IN DELO Z MLADINO
V	zaključnem delu razprave je sprego-
voril tovariš Majhen. 2e na začetku svo-
jega govora je čestital vsem ljudsko pro-
svetnim delavcem celjskega okraja za nji-
hovo uspešno delo pri uresničevanju skle-
pov zadnjega kongresa Svobod in pro-
svetnih društev Slovenije v Mariboru. Ko
pa je v nadaljevanju razčlenil navidezno
»krizo« v ljudsko prosvetnem delu, je de-
jal, da se le-ta kaže predvsem v iskanju
novih oblik in nove vsebine dela, ne pa
v nezanimanju ljudi za to udejstvovanje.
Kar pa nas lahko iznenadi, je nadalje-
val, je to, "da ste zavrgli misel, da je
amatersko delo primitivno. Tudi amater-
sko delo je lahko visoko kvalitetno; to
mora tudi biti in vi ste dokazali, da je
kvaliteto dela lahko doseči. Poleg tega
je tovariš Majhen izrekel še priznanje za
množičnost ter za skrb in uspehe, ki so
jih dosegli pri vključevanju mladine v
Svobode in prosvetna društva. Zadnji del
svojega govora je navezal na nekatere
naloge izobraževalnega dela in končno
menil, da bi tudi ljudje sami lahko prispe-
vali primeren delež za delo Svobod in
prosvetnih društev.
V	zaključnem delu plodnega zasedanja
so delegati izvolili novo vodstvo okraj-
nega sveta Svobod in prosvetnih društev
ter sprejeli program dela za tekoče ob-
dobje.	-mb
Celjsko gledališče nam je potrebno,
zato mu je treba pomagati
NEKAJ ZAPISKOV Z RAZPRAVE O PROBLEMATIKI SLOVENSKEGA LJUD-
SKEGA GLEDALIŠČA NA SEJI OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA
• ODBORA
Po pripombah, ki so jih dajali odborniki
ljudskega odbora celjskega okraja ob spre-
jemanju okrajnega družbenega načrta in
proračuna na delo, repertoarno politiko in
trošenje sredstev Slovenskega ljudskega
gledališča v Celju se je zdelo, da bo tudi
razprava o problematiki celjskega gleda-
lišča, ki je bila na dnevnem redu skupne
seje obeh zborov okrajnega ljudskega od-
bora, konec preteklega tedna, nadvse ži-
vahna. Proti pričakovanju pa se to ni zgo-
dilo. Vzrokov za to je lahko več. Morebiti
so bile prvotne opazke preuranjene, kdo
ve? Morebiti pa so bile besede predsedni-
ka okrajnega sveta za prosveto in kulturo
prof. Tineta Orla tako prepričljive, da so
že vnaprej izključile vsako razpravo? Ne-
kateri pa so celo dejali — škoda le, da
samo v odmoru zasedanja — da poročilo
predsednika sveta o problematiki celjskega
teatra ni nudilo zadostne slike o delu in
resničnih problemih poklicnega gledališča.
Ce so imeli nekateri odborniki zares tak-
šen občutek, potem je škoda, da ga niso
v razpravi posredovali, kajti v tem pri-
meru bi lahko razčistili še tiste stvari, ki
so za njihove pojme ostale nerazčiščene in
končno bi s takšno razpravo koristili skup-
nim ciljem in željam, to pa je, da bi naše
celjsko poklicno gledališče delalo najbolj-
še. Navzlic vsem tem pripombam pa mo-
ramo reči, da je bila razprava o proble-
mih Slovenskega ljudskega gledališča v
Celju pred člani obeh zborov okrajnega
ljudskega odbora vredna foruma, pozitiv-
na in spodbudna. Pokazala je, da je celj-
sko gledališče naše, ne samo zaradi več
kot stoletne tradicije, temveč v enaki meri
zaradi poslanstva, ki ga ima. Zato pri
tem ni bilo slišati besed o morebitni uki-
nitvi celjskega Talijinega hrama, kot so
morda nekateri pričakovali! Nasprotno,
prav vsi so se strinjali, da nam je po-
klicno gledališče potrebno, kajti tudi gle-
dališka kultura je bistvena sestavina na-
šega ljudstva in izraz njegove stopnje in
moči. Hkrati s to ugotovitvijo pa so se
navzoči, zlasti po besedah podpredsednika
Mirana Cvenka ter Franja Rejca, Antona
Aškerca in Franca Simoniča strinjali, da
pa je treba zagotoviti in uveljaviti v celj-
skem gledališču smotrno in racionalno
trošenje vseh sredstev in zlasti preskrbeti,
da se bodo lastni dohodki umetniške usta-
nove povečali. V tej zvezi je bilo sprejeto
še načelo, naj se dotacije okrajnega ljud-
skega odbora ne zvišujejo več, temveč naj
se rajši zmanjšujejo. V sklepih, ki jih je
predlagal prof. Tine Orel v imenu sveta
za prosveto in kulturo, so bile še besede
o tako imenovanem gledališkem dinarju.
Po mnenju sveta naj bi ta dinar uveljavili
kot posebno takso pri kino vstopnicah. Na
ta račun naj bi tudi zmanjševali dotacije.
V zaključkih razprave o problematiki celj-
skega gledališča so še nekatere misli, ki
zadevajo repertoarno politiko, zlasti pa
željo po njeni vsestranosti, nadalje mo-
rebitno revizijo umetniških dodatkov, za-
poslenost posameznih igralcev ter s tem
tudi selekcijo, če bi bila potrebna. Na vsak
način pa naj bi ti ukrepi ne zavirali usta-
nove pri njeni nadaljnji umetniški rasti!
Razprava pa je odkrila še drugo stran
celotne gledališke problematike, namreč
odgovornost vseh družbenih činiteljev za
najboljše delo Slovenskega ljudskega gle-
dališča v Celju. Zato naj bi družbene in
politične organizacije ter vsi naši ljudje
z dobrimi in koristnimi nasveti pomagali
umetniškemu vodstvu celjskega teatra pri
sprejemanju in uveljavljanju repertoarne
politike. Seveda pa je tudi dolžnost gle-
dališkega kolektiva, da tem željam pri-
sluhne!	-mb
Ob robu predavanja
dr. Franja Šijanca
Pred dnevi je bilo v mali dvorani Na-
rodnega doma zanimivo predavanje reške-
ga konservatorja dr. Franja Sijanca o zgo-
dovini nastanka in razvoja zbirateljstva
in zbirk pri nas in po svetu. Predavatelj
je uvodoma podal nekaj splošnih misli,
orisal glavne fevdalne in meščanske zbir-
ke, ki so obstajale pri nas od 16. do 20.
stol., nato pa obsežno govoril o historiatu
Narodne in Moderne galerije v Ljubljani
ter Umetnostne galerije v Mariboru. Ne-
koliko se je pomudil tudi pri manjših
umetnostnih zbirkah v Ptuju, Kranju, Ko-
pru, Novem mestu itd. ter se posebej do-
taknil problematike celjskih razstavnih
prostorov. Preurejeni Mestni muzej bo si-
cer lahko postavil v povečanih razstavnih
prostorih stalno galerijo slik in stare gra-
fike, vendar bi Celje potrebovalo tudi svoj
razstavni paviljon za občasne razstave
domačih in tujih likovnih umetnikov, kar
bi pripomoglo k prečiščenju splošnega
okusa in estetike, ki sta še hudo zaostala.
Predavanje je bilo na kvalitetni višini,
ne moremo pa tega trditi o njegovi orga-
nizaciji. Predavanje je bilo namreč prvot-
no napovedano v predavalnici Učiteljišča,
bilo pa je v Narodnem domu. Korektura
ni bila pravočasno objavljena, pa tudi za
predavanje samo je bilo premalo propa-
gande, saj za njega marsikdo sploh ni
vedel. Organizacijskim pomanjkljivostim
obveščanja je odgovarjal obisk, ki je bil
minimalen.	J. C.
Ugotovitve in predlogi
Zgledna zavest odgovornosti za reše-
vanje vseh vprašanj političnega, družbe-
nega in gospodarskega razvoja, posebej
še vprašanj iz njene neposredne okolice
in njenega delovnega torišča, je privedla
voditelje mladinske organizacije na celj-
ski ekonomski srednji šoli do sklepa, da
še pred zaključkom šolskega leta, torej
pred obračunom njenega dela, pregleda
do sedaj opravljene naloge in ukrene vse
za izvršitev še ne opravljenih. V ta na-
men so se pod vodstvom četrtoletnika
Dragana Zvoneta zbrali zastopniki šol-
ske in razredne skupnosti, osnovne orga-
nizacije ZK in LMS k razgovoru (Narod-
ni dom, 19. marca), ki so mu nadeli ime
situacijska konferenca. Na konferenci, ki
se je je udeležil in na njej sodeloval tu-
di predsednik CK LMS tov. Tone Kropu-
šek, so bila najprej podana poročila o de-
lu osnovne organizacije ZK (tov. Dragan)
o LMS (tov. Božič) in o šolski skupnosti
(tov. Senica). Z mladostnim zanosom po-
dana, toda tehtna in premišljena poroči-
la so sprožila enako resno razpravo in
vrsto ustreznih sklepov.
Tekoče šolsko leto pomeni za mladino
naše ekonomske srednje šole nadaljnjo
učvrstitev njenega ideološkega in organi-
zacijskega dela. Osnovna organizacija ZK
šteje ta čas, t. j. še pred sprejemom čla-
nov, katere je predlagala prav ta konfe-
renca — 10 članov. Teh 10 najaktivnejših
in najnaprednejših mladincev oz. mladink
načeluje tudi vsemu ostalemu mladinske-
mu delu na šoli. Mladinska organizacija
se je povečala za 72 novih članov iz vrst
prvih letnikov. Preteklo leto je 60 mla-
dincev oz. mladink uspešno sodelovalo pri
gradnji avtoceste, pri čemer so se 4 uvr-
stili med udarnike, še veliko večje število
pa med pohvaljene. Sedaj se je z 800 de-
lovnimi urami obvezala pomagati delavski
mladini pri modernizaciji Mariborske ce-
ste. Med razredi je razvila tekmovanje v
učenju, disciplini in krepitvi tovarištva.
Za ideološko politično vzgojo skrbe na
tedenskih mladinskih urah ter v marksi-
stičnem krožku; za kulturnoprosvetno
udejstvovan e, katerega težišče je v pri-
pravah za dostojne šolske proslave, skrbi
kulturna skupina; istemu namenu pa služi
še dijaška knjižnica in obiskovanje mest-
ne in študijske knjižnice. Večje telesno-
vzgojno izživljanje, ki veje med drugim
tudi iz številnih medzavodskih športnih
srečanj, ovira pomanjkanje telovadnice
oziroma njena uporaba v druge namene.
Medsebojni povezavi na športnem področ-
ju in afirmaciji ekonomskih srednjih šol
služijo vsakoletne ekonomiade. Letos bo
v Kopru.
Konstruktivni odnos bo mladina poka-
zala z obširno organizacijo proslave 40-
letnice KPJ in SKOJ. Le-ta bo imela kul-
turnoprosvetni in športni, s pohodom na
partizanski Paški Kozjak pa še pietetni
značaj.
Osrednja točka razprave je bila refor-
ma strokovne šole. Temeljne pogoje za re-
formirano šolo vidi mladina v spremembi
učnih programov, v preobrazbi samih di-
jakov in v sodobnem, naprednem in bolj
življenjskem vzgojitelju. Glede učnega
programa je mladina mnenja, da je po-
trebna predvsem preusmeritev v strokov-
no, praktično znanje, ki ga sodobna go-
spodarska organizacija zahteva od osred-
njega ekonomsko-komercialnega in finanč-
nega kadra. Zato kaže iz programov črta-
ti vse tisto gradivo, ki sicer ni nepotrebno,
toda za komercialista vendar manj po-
membno in ki si ga zainteresirani lahko
osvoji tudi izven redne šole. Torej ne gre
za splošno črtanje učnih programov, tem-
več za razširitev in poglobitev programa
strokovnih predmetov na račun progra-
ma manj strokovnih.
Za preobrazbo dijaka in za boj zoper
njegovo svetovnonazorsko in politično za-
ostalost, ki jo večinoma prinaša z doma,
bodo še v večji meri angažirali marksi-
stične krožke, mladi marksisti pa bodo s
svojim najboljšim odnosom do dela po-
kazali pot do vrednega člana sodobne
družbe.
Naš ekonomsko-komercialni naraščaj si
želi tudi več resne in resnične telesne
vzgoje, ki mu je sedaj primanjkuje že spri-
čo pomanjkanja lastne telovadnice in te-
lovadnega prostora ter spričo števila telo-
vadnih ur, ki je nižje kot na gimnazijah.
Seveda ni izostala tudi beseda o prija-
vah v delovno akcijo na avtocesti. Po opi-
sani aktivnosti bi sodili, da število prijav
presega predlagani minimum, čemur pa
ni tako. Vzroke nezadostnega odziva vi-
dijo prav v močnih nazadnjaških vplivih
doma in še nerazvitem socialističnem od-
nosu do skupnosti. Mladina se je obve-
zala še zadnji hip prepričati in z zgledi
iz vrst mladih marksistov pridobiti ostale
tovariše za udeležbo, ki bo dostojna na-
prednih teženj sodobne šolske mladine.
GLEDALIŠKI LISTI
V.
Te dni je začel umetniški svet SLG pri-
prave za določitev okvirnega repertoar-
nega načrta v naslednji sezoni, v gleda-
liškem letu 1959/60. Razumljivo je, da je
to dokaj zapleten in dolgotrajen proces,
saj pretresamo na delovnih sejah posebej
vsak predlog, naj pride od koder koli. Tu-
di sugestije, želje in predloge iz občinstva
radi sprejemamo (kdor želi gledališču v
tem smislu kaj svetovati ali pomagati, naj
nam piše — lahko tudi anonimno, čeprav
seveda rajši vidimo podpisana pisma; zla-
sti nas zanimata poklic in starost). Vrh
tega zbira umetniški svet zdaj tudi pred-
loge iz vrst samega ansambla. Dragocen
material za razmišljanje je tudi anketa v
prejšnji številki TENA. Predlogi iz ob-
činstva, predlogi iz ansambla in drama-
turgovi predlogi so potem skupna osnova
za diskusijo. Ko ta material pretresejo vsi
trije soodločujoči (v tem smislu pravza-
prav samo posvetovalni) organi gledali-
šča — umetniški svet, upravni odbor in
gledališki svet — naposled na bazi teh di-
skusij upravnik in umetniški vodja do-
končno odločita konkretni repertoar.
Za zdaj je ta proces šele v prvi fazi,
zato še ne moremo sporočati javnosti ni-
česar določenega. Le o nekaterih sugesti-
jah in splošnih smernicah lahko govorimo.
Misliti bo vsekakor treba še na štirideset-
letnico ZKJ (govorili smo o Cankarjevem
Hlapcu Jerneju, največ pa o Davičovi dra-
matizaciji romana »Pesem«), misliti na
stodeseto obletnico prve slovenske gleda-
liške predstave v Celju (govorili smo zno-
va o »Kranjskih komedijantih« in o »Ve-
čeru v celjski čitavnici« po zgledu znane
Mahničeve inscenacije »Vilharjevih šalo-
iger«), upoštevali bomo vsekakor tudi ne-
katera še nerealizirana dela iz dosedanjih
repertoarnih načrtov (»Prebrisana vdova«,
»Hudičev učenec«, »Fedra«), skoraj za go-
tovo se bomo oddolžili spominu Vladimir-
ja Levstika z dramatizacijo »Gadjega
gnezda«, s čimer bi tudi dobili primerno,
poetično dragoceno ljudsko igro. Dosti
dragocenih sugestij si kajpa obetamo tudi
od pogovora z občinstvom, ki ga bo orga-
niziralo gledališče v povezavi s klubom
kulturnih in javnih delavcev.
Zdaj je v delu — kot smo že objavili —
priprava Shakespearove tragedije »Romeo
in Julija«. Naslovni vlogi sta dvojno zase-
deni (Marjan Bačko in Breda Pugljeva,
Janez Eržen in Vera Perova), Tybalta
igra Slavko Strnad, Mercutia Zlatko Sug-
man, Lorenza Marjan Dolinar, Capuleta
Janez Skof, dojko Klio Ciuha-Maverjeva,
kneza Pavle Jeršin, Benvolia Jože Pristov
—	in še vsi drugi člani ansambla v dru-
gih vlogah. V režiji Janeza Vrhunca in
sceni akad. kip. Jakoba Savinška bo pre-
miera v drugi polovici aprila. Po »Romeu«
pa pride na vrsto še znana sodobna dru-
žinska drama »Globoko sinje morje« (Te-
rence Rattigan) v režiji Andreja Hienga in
—	naposled po dolgem napovedovanju —
tudi Nušič spet na celjskem odru: slovita
komedija »Kaj poreko ljudje« (Svet) v re-
žiji Branka Gombača. Torej za konec se-
zone, v toplih mesecih, vsekakor sprosti-
tev in presvetlitev repertoarja.
VEC POUČNIH FILMOV
Zavod za poučni in šolski film Ljublja-
na je pred dnevi predvajal prosvetnim
delavcem žalske, šoštanjske in mozirske
občine več poučnih filmov in diafilmov.
Le-te bi šole lahko dobro uporabile za po-
nazoritev pouka. Težave so le v tem, ker
kinoprojektorjev na mnogih šolah zaradi
pičlo odmerjenih proračunskih sredstev
še nimajo. Izjema je menda le žalska obči-
na. Povsod pa bi lahko nabavili diasko-
pe. Z diafilmi bi pouk postal veliko pri-
vlačnejši. Tudi interes prosvetnih delavcev
za filme in z njimi za sodobnejši pouk je
velik.
27. MARCA 1959 — STE V. 12
5STRAN
ŽIVLJENJE NA NAŠI VSAI
POVSOD KORAK NAPREJ
(Razmišljanje po občnem zboru Občinskega odbora SZDL v Žalcu)
Kakor v nekaterih drugih občinah, zla-
sti pa v Celju in Šoštanju, je tudi letna
skupščina občinske organizacije SZDL v
Žalcu opozorila na velik napredek, ki so
fa tamošnji ljudje dosegli na vseh pod-
ročjih družbenega ustvarjanja. Gre za na-
liredek v delu organizacij, za ogromen ko-
rak naprej v industrijski in kmetijski pro-
izvodnji in končno za vsebinsko boljše de-
lo in močnejše uveljavljanje organov
družbenega in delavskega upravljanja. Ni
naključje, da se zlasti na področju Spod-
nje Savinjske doline pojavlja kot pobud-
nik večje aktivnosti predvsem Socialistič-
na zveza.
Vzporedno z različnimi pogoji dela, so
tudi osnovne organizacije SZDL dosegle
različne delovne uspehe. Navzlic temu pa
so si enake v tem, da jih vodijo ljudje,
ki imajo pri članih veliko zaupanja in ve-
lik ugled. Večja ali manjša aktivnost teh
odborov pa je dobila končni odsev v več-
ji ali manjši politični in gospodarski de-
javnosti na vasi.
Skrb za zboljšanje delovnih in življenj-
skih pogojev se je zlasti v žalski občini
pokazala v najrazličnejših odtenkih. Po-
vsod pa so se čutila stremljenja po čim
boljšem izpolnjevanju planskih nalog. Lep
uspeh v tem pogledu so zabeležili v Ke-
ramični industriji Liboje, kjer so lani po-
večali količinski obseg proizvodnje za
22 %, po vrednosti pa za 38 % in to brez
investicij, brez rekonstrukcij, ampak sa-
mo na osnovi boljše organizacije dela in
po zaslugi novega vodstva podjetja. Ne-
kaj podobnega bi lahko ugotavljali za
rudnik Zabukovco.
Skrb za delovnega človeka je dobila
konkretno obliko še v boljših pogojih de-
la, v povečani higiensko tehnični zaščiti,
v izkoriščanju dopustov in organizaciji
družbene prehrane. Čeprav na tem pod-
ročju še niso doseženi optimalni uspehi,
pa je vendarle zadovoljivo, da že okoli
50 % vseh zaposlenih prejema med delom
toplo malico. Največ so v tem pogledu
storili v podjetjih tekstilne industrije ter
na kmetijskih gospodarstvih.
Tudi kar se tiče stanovanjskih skupno-
sti so načela jasna. Nekaj konkretnih re-
zultatov morejo pokazati le v Žalcu, dru-
god, kot v Preboldu in na Polzeli, pa so
Hstanovili pripravljalne odbore. Kot vse
kaže bo do ustanovitve stanovanjskih
skupnosti prišlo tudi v Šempetru in bržčas
v Libojah.
Tudi akcija o tako imenovanih »dveh
tretjinah« je naletela na ugodna tla. Po
nepopolnih podatkih bodo delovni kolekti-
vi zbrali v skupnem skladu blizu 70 mi-
lijonov dinarjev za družbeni standard, od
tega pa so 50 milijonov že namensko do-
ločili za gradnjo stanovanj. Mnogokje pa
so se odločili za rekonstrukcijo obratov in
s tem seveda zmanjšali svoj prispevek za
•bjekte družbenega standarda izven kolek-
tiva.
Z uveljavljanjem proizvodnega sodelo-
vanja med proizvajalcem ter kmetijsko za-
družno organizacijo je prišel v Spodnjo
Savinjsko dolino nov življenjski utrip. Ne-
kateri celo pravijo, da na področju žal-
ske občine še ni bilo nikoli" toliko posve-
tovanj, . sestankov in razgovorov, kot v
času, ko so politični in kmetijski delavci
pojasnjevali ljudem nove oblike koopera-
cije v hmeljarstvu. Skupno delo vseh po-
litičnih in kmetijskih činiteljev je rodilo
lepe uspehe. Samo za hmeljarstvo v žal-
ski občini je podpisalo kooperacijskih po-
godb nad 98 % proizvajalcev! Po tem
uspehu pa so se začeli večati odstotki pro-
izvodnih pogodb tudi za ostale kulture in
površine.
Velike investicije v kmetijstvu (samo
lani so znašale okoli ene milijarde dinar-
jev) so dale solidne pogoje za napredek
v proizvodnji. V Spodnji Savinjski dolini
se je močno povečalo število kmetijskih
strojev. Pa ne samo to. Lani ni nobena
kmetijska zadruga na področju žalske ob-
čine zabeležila izgube pri traktorskih uslu-
gah. To se doslej še ni nikoli pripetilo!
V večji meri kot so predvidevali načrti,
so proizvajalci uporabili umetnih gnojil.
Vse to kaže na napredek, na željo po več-
ji in boljši proizvodnji. Vzporedno z za-
drugami so se krepila tudi kmetijska go-
spodarstva. Se več. Le-ta so postala vzor
in središče napredne proizvodnje.
Ljudski odbor, njegovi sveti in komisi-
je postajajo iz dneva v dan močnejši, sa-
mostojnejši pri reševanju problemov. Ve-
liko življenjske sile so pokazali tudi kra-
jevni odbori. Hvaležna je aktivnost mla-
dih ljudi v društvih in organizacijah, ki
dobivajo v njih tudi čedalje več prostora
in ugleda. Delo in uspehi, ki so jih do-
segli, pa potrjujejo se to, da je priprav-
ljenost ljudi za aktivno sodelovanje pri
ustvarjanju novih družbenih odnosov več-
ja, kot znaša odstotek volivcev včlanje-
nih v Socialistično zvezo. Zato tudi sklep,
da bodo okrepili vrste osnovnih organi-
zacij Socialistične zveze od 70,7 % voliv-
cev na 80, ni pretiran, temveč samo po-
trdilo povečane politične aktivnosti.
-mb
Uspehi in težave zdravilišč
celjskega okraja
Naravna zdravilišča na področju celj-
skega okraja so v lanskem letu zabe-
ležila najboljši obisk po osvoboditvi in
to predvsem na račun izrednega pove-
čanja števila obiskovalcev v Rogaški
Slatini. V tem največjem slovenskem
zdravilišču izkazujejo za leto 1958 pre-
ko 200 tisoč oskrbnih dni oziroma noč-
nin, od teh na račun tako imenovanih
samoplačnikov 80 tisoč nočnin. Ta po-
rast znaša v preteklem letu v primer-
javi z že zelo uspešno sezono 1957 okoli
37.000 nočnin, to je toliko, kolikor izka-
zujejo n. pr. znani zdraviliški in letovi-
ški kraji, kot so Slatina Radenci, Dolenj-
ske Toplice, Jezersko za vso leto 1958!
S številko 200 tisoč se je tudi Rogaška
Slatina uvrstila med desetorico najmoč-
nejših letoviških krajev v Jugoslaviji.
Pomemben napredek je opaziti tudi pri
obisku inozemskih gostov, saj je obisk
porasel od 7 tisoč nočnin v letu 1957 na
preko 12 tisoč v lanskem letu.
Naše drugo največje zdravilišče
Dobrna izkazuje približno polovico
obiska Rogaške Slatine, to je 104 tisoč
oskrbnih dni oziroma nočitev. V nas-
protju z Rogaško Slatino pa je bil obisk
v Dobrni v lanskem letu v primerjavi
z letom 1957 za 3 tisoč nočnin nižji,
nazadoval je tudi obisk inozemskih
gostov od 2.424 nočnin na 1.983.
V	Laškem so v lanskem letu dosegli
preko 83 tisoč oskrbnih dni oziroma
nočnin, od katerih odpade glavni delež
(78 tisoč) na Zavod za rehabilitacijo
invalidov, ki pa je v lanskem letu tudi
že sprejemal nekaj domačih in ino-
zemskih samoplačnikov, seveda v okviru
že do skrajnosti zasedenih kapacitet.
Zanimivo, da je bilo v Laškem v letu
1958 okoli 1.400 inozemskih nočnin. To
je pripisati predvsem dobro urejeni in
uspešni zdraviliški zdravstveni službi.
V	Rimskih Toplicah lahko sezono
samo približno ocenimo, ker ne razpo-
lagamo s podatki iz Vojaškega zdra-
vilišča na približno 50 tisoč oskrbnih
dni oziroma nočnin, od tega okrog 700
inozemskih nočnin.
Tako lahko računamo, da so štiri
največja slovenska zdravilišča na po-
dročju celjskega okraja v lanskem letu
imela okoli 440 tisoč oskrbnih din ozi-
roma nočitev, kar predstavlja tudi re-
kord med jugoslovanskimi zdravilišči.
V uradni statistiki pa so doslej izkazo-
vali le podatke za Rogaško Slatino in
Dobrno, kar je bistveno vplivalo na
uvrstitev celjskega področja v primer-
javi z Gorenjsko in Slovenskim Pri-
morjem. Od letos naprej pa bodo za-
vodi za statistiko upoštevali tudi po-
datke o obisku v Laškem, dočim bodo
obiskovalci Vojaškega zdravilišča v
Rimskih Toplicah še nadalje ostali ne-
registrirani.
Vsak nadaljnji razvoj naših naravnih
zdravilišč pa terja sodobno ureditev
zdraviliških-zdravstvenih naprav in
kvalitetno zdravstveno službo. S seda-
njo popolnoma nezadostno zasedeno
zdravstveno službo pa je nastalo ozko
grlo dela v zdraviliščih. Stanje je po-
razno, saj je zdravstvena služba soraz-
merno še najbolje urejena v Laškem,
kjer sta dva stalna zdravnika, redno pa
prihajajo tudi specialisti Ortopedske
klinike iz Ljubljane. V Rogaški Slatini je
delo uprave in upravnega odbora že
v lanskem letu bilo predvsem usmer-
jeno za ureditev tega vprašanja in
imajo sedaj v zdravilišču tri stalne
zdravnike, od katerih pa mora šef
zdravnik še opravljati vsa tekoča dela
na tamkajšnjem Zavodu za balneolo-
gijo LRS. V Dobrni so razpisali služ-
bena mesta za dva zdravnika, saj imajo
trenutno le enega honorarnega zdrav-
nika. Za primerjavo naj navedemo, da
imajo n. pr. v čeških zdraviliščih veli-
kosti Rogaške Slatine okoli 20 (!) stal-
nih zdravnikov, v Vmjački Banji pa
tudi že 16 stalnih zdravnikov! Prav o
vprašanju zdravstvene službe v sloven-
skih zdraviliščih in o potrebnih inve-
sticijah za zdravstvene in ostale zdra-
viliške objekte je obširno govoril na
zadnjem zasedanju Ljudske skupščine
LRS ljudski poslanec s področja celj-
skega okraja tov. Lojze Libnik.
Nikoli ga ne zmanjka
Železniška postaja v Smartnem ob Paki ni samo ena najlepših ob savinj-
ski progi, temveč je znana tudi po tem, da tu nakladajo les, ki prihaja
iz neizčrpnih gozdnih površin Zgornje Savinjske doline. Kdajkoli se
peljete tu skozi, vedno je nakladalna rampa polna debel, ki jih od tod
odvažajo po vsem svetu ...
NA NOVE TEMELJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
občinskem zdravstvenem domu, žal pa
v drugih občinah o tem priporočilu or-
ganov socialnega zavarovanja še niso
razpravljali.
Danes sploh nihče nima pregleda nad
zdravstvenim stanjem naših državlja-
nov in nihče ne vodi zdravstvene služ-
be v občini po enotnih ki'iterijih. To
praktično onemogoča vsako preventiv-
no delo. Zato tudi prehaja do takih ne-
skladnosti, da je bilo lani 80 % sred-
stev, ki so bila namenjena za to delo,
porabljenih za investicije.
Na skupščini so opozorili tudi na
slab odnos, ki ga imajo zavarovanci do
zdravstvene službe, saj mnogi še vedno
nimajo občutka, da gre končno le za
njihova lastna sredstva in to službo še
vedno preveč izkoriščajo. Posebno so
kritizirali zavarovance, ki ne dvignejo
niti predpisanih zdravil v lekarnah,
hkrati pa našo farmacevtsko industrijo,
ki ima velike dobičke prav gotovo
na račun glavnega plačnika, to je so-
cialnega zavarovanja.
Odločno so ponovno zahtevali, da
zavodi za socialno zavarovanje res par-
ticipirajo samo na onih izdatkih zdrav-
stvene službe, ki odpadejo na zavaro-
vance, saj participira sedaj 58 % za-
varovancev na stroških zdravstvenih
domov z 91%. Pri tem je vprašanje, kje
se zdravijo nezavarovani državljani:
ali neupravičeno na račun socialnega
zavarovanja, ali pa ordinirajo zdravniki
še vedno privatno?
Posebno so pohvalili zadnjo sejo,
delavskega sveta v velenjskem rudniku,
ki so jo posvetili izključno vprašanjem
delovne zmožnosti svojih članov, vpra-
šanju bolezni in nezgod in preven-
tivnemu delu v podjetju. Zato so pri-
poročili, da naj bi naši delavski sveti
imeli posebne seje, na katerih bi raz-
pravljali samo o teh vprašanjih. De-
lavce, ki pravice izkoriščajo, naj bi
kolektivi izločili iz svoje srede. a. h.
Potrošnja lekslila
v Sloveniji nezadovoljiva
Preteklo soboto so v Celju zborovali de-
legati Društev inženirjev in tehnikov tek-
stilne stroke iz vse Slovenije. Zborovanja
so se poleg direktorjev tekstilnih tovarn
iz vse Slovenije udeležili še sekretar Zve-
ze DIT FLRJ Sulejman Cucič, zastopnik
DIT Makedonije in Hrvatske in drugi.
Inženirji in tehniki tekstilne industrije
so se v zadnjih letih zelo prizadevali
uspešno reševati marsikatere probleme
tekstilne industrije pri nas. Spričo mno-
gih objektivnih težkoč pa seveda pri nas
še ne moremo govoriti o posebnem procvi-
tu tekstilne industrije, saj je potrošnja
tekstila v Sloveniji vse prej ko zadovolji-
va. Statistike namreč kažejo, da znaša
evropsko povprečje porabe tekstilnega bla-
ga letno 7,8 kg na državljana, v Slove-
niji pa je to povprečje doseglo jedva 3,2
kilograma. V tem pogledu so za nami le
še Afrika in Azija. Toda do leta 1961 —
kot predvideva družbeni plan — se bo po-
trošnja tekstilnega blaga pri nas znatno
povečala (za 36%). to pa predvsem na
račun povečanja domače proizvodnje.
Uvoz se bo v tem obdobju povečal le za
3 %. Proizvodnja preje in tkanin računajo
da se bo v prihodnjih letih od dosedanjih
kapacitet povečala več kot trikratno.
V Sloveniji se za enkrat ne kažejo po-
trebe po gradnji novih tekstilnih tovarn,
pač pa bo obstoječe nujno treba postopo-
ma obnavljati.
Delegati so na svojem zborovanju na-
dalje razpravljali še o vprašanju domače
strojegradnje za potrebe tekstilne indu-
strije, o nekaterih organizacijskih in teh-
ničnih problemih, o storilnosti dela, fluk-
tuaciji delovne sile iz tekstilnih obratov
ter o vzgoji kadrov, ki predstavlja eno
od bistvenih vprašanj za uspešen razvoj
tekstilne industrije pri nas.
Uprava Kmetijsko-proizvajalne
posl. zveze v Šmarju pri Jelšah
razpisuje
naslednja delovna mesta
administrativno moč z znanjem
strojepisja;
skladiščnik z večletno prakso
v zadružnem odkupu;
več kmetijskih strokovnjakov,
pogoj inženir agronom ali
kmetijski tehnik z daljšo
prakso.
Nastop službe takoj. Prijave je
poslati na upravo KPPZ Šmarje
pri Jelšah!
Upravni odbor Trgovskega podjetja
»Manufaktura« Celje, razpisuje de-
lovna mesta
trgovskih pomočnikov-ic.
Ponudbe poslati na upravo podjet-
ja do 15. aprila 1959.
INDUSTRIJA OBUTVE
»PLANIKA« KRANJ
POSLOVALNICA V CELJU
sprejme
TRGOVSKO POMOČNICO
Plača po tarifriem pravilniku. —
Ponudbe poslati pismeno ali pa
osebno poslovalnici Celje.
ŽENA DOM DRUŽINA
Spoštuj resnicoljubnost svojega otroka
Pred dnevi sem bila priča zanimivemu
pogovoru dveh petnajstletnikov. Niti ene-
ga niti drugega ne poznam dobro, da bi
lahko presodila njun značaj, imela pa sem
vtis, da sta prijatelja povsem različnih
naziranj in čustvovanj: Mojmir zelo od-
krit dečko, Tomo vase zaprt in ze nekoliko
zakrknjen. Pogovarjala sta se o svojih
starših.
»Si nataknjen, Mojc. Kaj te je le pičilo?^
»Z mamo sva se nekaj sporekla, pa mi
je hudo.^
»Prava figa — te naše mame. Nikar si
ne ženi k srcu. Jaz se njenim ,pridigam'
raje izognem. Kaj pa sta imela?«
»Malo sem se šel domače tehnike, pa
sem uro pokvaril.«
»Norec, pa si ji povedal!«
»Seveda sem, če me je vprašala. Naj
bi mar dopustil, da bi dolžila sestro?«
Temu dvogovoru je sledila »poučna ma-
tineja« izkušenejšega in premetenejšega
Toma. Mojmir dovzetno poslušal.
»Fant, mene je že izučilo. Pred dvema
letoma sem staršem še vse povedal — kje
sem se zakasnil, kaj sem polomil, s kom
s^se pretepal, kako sem pisal šolske na-
loge, kaj mi je dejal profesor — celo prvo
zaljubljenost sem mami zaupal. Veš, pa
se ne izplača. Ce nisem dobil bunk, so me
pa ušesa bolela od zadirčnih pridig in gro-
ženj. Pa sem spoznal: bolje ničesar po-
vedati, pa je mir v hiši. Tega se zdaj tudi
držim. In seveda si pomagam z lažjo —
toda, fant, laž morg. biti pametna, da ti
verjamejo. Ne zgovarjaj se na kino, na
tekme, na telovadbo, če prideš zvečer po
deseti uri domov. Pri sošolcu si bil, dela-
la sta za šolsko čtivo, vadila sta mate-
matično — seveda pa uredi tudi s sošol-
cem, da te bo ščitil. V takih primerih je
mama kar zadovoljna, še smiliš se ji, ko
si tako vesten in delaš še zvečer. Lagati
je treba prepričevalno!«
Mojmir ni odobraval prijateljevega go-
vorjenja, poslušal pa je pazljivo in že je
v svojem značaju za hip zakolebal. Pomis-
lil je na popoldanski dogodek. Prav od-
kritosrčno je mami povedal, da je pokvaril
uro. Joj, kako je besnela, s kakšnimi bese-
dami ga je obmetavala in nazadnje je vze-
la iz njegovega hranilnika denar, da bo
plačala ur ar ja.'Saj bi bilo morda res bolje,
da ji ne bi priznal — razmišlja. Toda,
kako bi prenesel, da bi krivila nedolžno
sestro, ker nekdo je vendarle moral biti
pri uri! Spomnil se je še drugih pripetlja-
jev. Skoraj vedno ga je mama za odkrita
priznanja nahrulila. Da, vsekakor je To-
mo bolj pameten.
Zvečer je Mojmir ostal z materjo v ku-
hinji. Jezljivi pogledi so ji švigali iz oči,
sin je mencal in mencal, končno pa se oju-
načil:
»Mama, jaz ti pa ne bom več govoril
resnice!«
Zdaj je mama onemela. V sinovih očeh
je opazila nek tuj, trmast lesk. Povedal ji
je še Tomova napotila in zaključil: zdaj
bom tudi jaz tak.
Spet si je po dolgem času utrujena mati
vzela čas za svojega doraščajočega sina,
pri katerem je vedno občudovala njegovo
vrlino — odkritosrčnost. Obsedela sta
dolgo v iskrenem pomenku in zdaj je sta-
la mati pred sinom kot vzgojni objekt. Na
tihem si je priznala, da je pogrešila, ko
ga je nahrulila za odkrito priznanje. Ra-
zumeti bi morala, da ima fant 15 let, da
hoče vedno nekaj delati, popravljati, pre-
izkušati. Spomnila se je še Zupančičeve-^
ga Cicibana: »Naj skače, vse pot are, sam''
da ne laže Ciciban!« Ne, otrokove odkri-
tosrčnosti ne sme zgubiti za nobeno ceno.
In sklenila sta kompromis: Mojmir bo še
naprej odkrito povedal svoji mami vse,
ona pa bo »krotila živce«, upoštevala in
spoštovala sinovo resnicoljubnost. Tomov
primer ji je dal misliti. Ni dvoma, da star-
ši največkrat sami zapravijo otrokovo za-
upanje.
Primer kaže, da včasih lahko tudi otro-
ci »vzgajajo« svoje roditelje in pametnim
staršem tak »otroški prijem« ne bo pod
čast — če seveda ne bo izzvenel kot grož-
nja, ali pa preširoka svoboda, češ zdaj pa
lahko napravim vse, saj bom potem odkri-
tosrčno vse priznal. S petnajstletnim si-
nom ali hčerko se da že pametno pogo-
voriti, četudi je to najobčutljivejša, puber-
tet na doba. Toda dosti razumevanja, do-
sti samopremagovanja, in predvsem mno-
go ljubezni, pa ne bo bojazni, da bi vam
v tej dobi otrok zajadral na stranpot a.
Mojmir je pravočasno opozoril mater,
da hoče biti »drugačen«' — in mati je
pravočasno spoznala svojo vzgojno na-
pako.
Gospodinjska beležka
Trd, kristaliziran med ne smete naglo se-
greti, ker bi zgubil^ na vonju, okusu in zdra-
vilnosti. Pač pa skušajte posodo, v kateri imate
med, poslaviti v mlačno vodo, katero postopoma
segrevate — toda ne preko 40 stopinj. Med bo
po tem postopku spet tekoč — hranljivost in
zdravilni učinek pa ne bosta prav nič zmanj-
šana.
•
Načeta salama od svetlobe in zraka rada po-
temni, zato navadno prvo rezino vržemo stran.
Varčna gospodinja pa se bo temu izognila in
salamo zavarovala tako, da |o bo na načeti
mesni površini premazala z mastjo ali maslom
in morda še pokrila s kosom lepenke.
Stara, trda kokoSka se vam bo mehko sku-
hala, ako boste med kuhanjem vlile 1 do 2 žlici
žganja. Meso bo mehko in niti juha niti meso
ne bosta imela okusa po žganju.
*
Kadar kuhate cvetačo, je navadno vsa kuhinja
polna njenega vonja. Če se bi rade temu iz-
ognile, kuhajte istočasno s cvetaf|o tudi košček
trdega kruha ali žemljice (lahko v platneni
krpici), pa ne bo duha.
•
Pomlad je tu in z njo bodo kmalu prišli
topli dnevi. Hladilnika še nimate in zgodi se,
da se vam hoče meso pokvariti in že rahlo za-
udarja. Tako meso postavite za 8 ali 10 minnt
v slab, precejan kamiličin čaj, potem ga sperite
v hladni vodi. Ako meso po prvem postopku še
ni povsem izgubilo duha, ponovite še enkrat.
IZ CELJA IN ZALEDJA
CELISKI PIONIRII
V POČASTITEV
40.LETNICE KPJ IN SKOJ
Občinska pionirska komisija v Celju je
sestavila okvirni program dela pionirskih
organizacij v celjski občini, ki šteje okoli
7000 pionirjev in pionirk, da bi čim lepše
in dostojneje proslavili 40-letnico KPJ in
SKOJ.
Pod vodstvom vzgojiteljev in starešin-
skih svetov se pionirji udejstvujejo veči-
noma le v šolskih prostorih, ker drugih
nimajo. Razširjena celjska občina je spre-
jela vrsto osnovnih šol iz širše okolice.
Pri vseh so organizirani pionirski odredi,
ki bodisi skupno ali ločeno pripravljajo
slavnostne proslave.
Pionirski odredi na treh osnovnih šolah
v Celju pripravljajo skupno akademijo v
Mestnem gledališču. V družbi z ostalimi
odredi se pripravljajo na šahovsko in
strelsko tekmovanje. Nekateri odredi bodo
obiskali zgodovinske kraje iz NOB, kjer
se je kovala naša svoboda. Razgibano de-
lo v pionirskih krožkih bodo pokazale raz-
stave ob koncu šolskega leta. V posebno
počastitev obletnice bodo pionirji in pio-
nirke posadili spominska drevesa. Bivši
partizani pa jim bodo pripovedovali o
osvobodilnih bojih na naših tleh.
Zgodovinsko partizanski krožek >Franja
Trunča« in PO v Dobrni se pripravljata
na snemanje Radia Ljubljana.
Pionirski odredi v Celju, Dobrni, Strm-
cu in Vojniku pripravljajo ustartovitev šol-
ske zadruge. Nekateri odredi bodo prire-
dili pohode v partizanske kraje in prevzeli
oskrbovanje partizanskih grobov, ki se na-
hajajo na njihovem področju.
Pionirski odred v Dobrni bo prevzel v
svoje varstvo spomenik padlih borcev,
spominske plošče in partizanske grobove.
Med omenjenimi pripravami naj še ome-
nimo prireditev mladinske igre v Smart-
nem v R. d., izdajo mladinskega lista v
Dobrni, ureditev šolskih vrtov in razstave
ročnih izdelkov.
POHOD PO POTEH XIV. DIVIZIJE
Mladinski odsek pri PD Celje bo priredil
ob sodelovanju starejših odbornikov in članov
ZB Celje v počastitev 40. obletnice KPJ pohod
po poteh legendarne XIV. divizije. Ekipe bodo
na svoji poti obiskale kraje, kjer se je z oku-
patorjem borila XIV. divizija v februarskih
dneh pred 15" leti.
Po zamisli prireditelja naj bi postal pohod
tradicionalna prireditev, ki bi se vršila vsako
leto. Zaradi dolžine poti je razdeljen pohod na
dva dela. Tako bi letos izvedli samo prvi del
poti. Začetek bo nekje pri Bučah na Kozjan-
skem, konec pa v Šentjurju pri Štorah. Za-
željeno je, da bi se mladinski odseki društev
udeležili pohoda, ker se bodo člani na ta način
na mestu seznanili s kraji, kjer so hodili in
se borili borci XIV. divizije. Prireditev bo med
20. in 30. aprilom. Društva bo prireditelj še
posebej obvestil z vsemi podatki in načinom
tekmovanja.
e. s.
V nedeljo je mladina terena Lisce, predvsem pa mladinci iz doma »Du-
šana Finžgarja« začela s prostovoljnim delom pri izgradnji športnega parka
ob vznožju Miklavžkega hriba. Poleg igrišča bodo zgradili tudi prostor za
sestanke v vročih poletnih dneh. Ta akcija bo potekala v znamenju tesne po-
vezanosti terenskega aktiva LMS in vse ostale mladine, ki na tem terenu
stanuje...
DAN POMLADI
pod vodstvom Društva
prijateljev mladine^
Ze februarja je bil določen okvirni progrsM
Dneva pomladi na posebnem sestanku DPM ter
zastopnikov društev in družbenih orgaaizacij
za izvedbo te prireditve.
Sklenili so, da bi bila taka velika prireditev,
ki bi zajela okoli 4000 pionirjev celjskih šol !
več tisoč odraslih, možna le na celjskejB leta-
lišču v Levcu. Svojo pomoč so obljubili Aero-
klub Celje, JLA. Taborniška organizacija. Klub
za vzgojo športnih in službenih psov. Klub za
konjski šport. Rdeči križ in drugi. Program
prireditve bi bil naslednji:
Pionirji celjskih šol se bodo v spremstva
staršev in vzgojiteljev v zgodnjih jutranjik
urah podali na izlet proti letališču t Levca
po stranskih poteh ob Savinji in ob glavni
cesti.
Pri bivši Gozdni restavraciji bodo opazovali
način vzgoje psov in dresure športnih konj.
Med potjo bodo člani Zveze borcev obujali spo-
mine na preteklost osvobodilne borbe. Glavnin«
pionirjev bo spremljala Zelenega Jurija z godb*
na č,elu do letališča.
Na letališču bo JLA razstavila najsodobnejše
orožje in vojaške komunikacijske naprave.
Aeroklub bo priredil poseben miting, na kate-
rem bo pionirjem omogočen polet z letali ««d
mestom.
Proslava dneva pomladi bo združena s počastit-
vijo 40. letnice KPJ in SKOJ.
Olcpšcvalcem Starega gradu
Kdo se ne bi razveselil velikih uspehov
Olepševalnega in turističnega društva, ki
jih je doseglo pri obnovi in novih napra-
vah na Starem gradu! Tvegana ustanovi-
tev grajske restavracije je z obiskom ne-
štetih gostov ne le potrdila, marveč narav-
nost zahtevala ta ukrep.
Kljub stranskim prostorom grajske re-
stavracije je glavna dvorana prvo zatoči-
šče razgleda in oddiha željnih gostov, do-
mačinov in tujcev. Dostojno in okusno
opremljena nudi ob solidni postrežbi bi-
feja in kuhinje prijeten počitek.
Ce si pa ogledaš stene te dvorane, zija-
jo v njej velike praznine. Niti ene slike
ne najdeš v njej, kakor da Slovenci ne
poznamo umetnosti. Mnogi gostje sprašu-
j'ejo po zgodovinskih podatkih celjskih
grofov in kakšen je bil grad v dobi zad-
njega grofa Ulrika. Strežno osebje ne
utegne, v raznih tujih jezikih pa niti ne
more pojasnjevati preteklosti Starega gra-
du, čeprav bi rado ustreglo vsem željam
povpraševalcev.
Neme, svetlo popleskane stene o vsem
tem molče — prazne so. Mar ne bi mogli
s slikami spregovoriti o veličini in prete-
klosti sedanje razvaline, ki je nekoč igrala
na naših tleh pomembno vlogo? Slika ne-
porušenega gradu, tlorisna situacija in
kratek rodovnik v latinici (ne v gotici,
kakor je nekdo predlagal iz arheoloških
razlogov) — vse to bi odgovarjalo nešte-
tim tujcem, ki se za te stvari bolj zani-
majo kakor mi, kajti nam je zgodovina
več ali manj znana.
Zadnja — zahodna stena naravnost vpi-
je po sliki, primerni za ta zgodovinski ob-
jekt. Tudi južna stena bi prenesla marsi-
kako sliko iz dramatske umetnosti Zupan-
čičeve Veronike Deseniške ali Kreftovih
Celjskih grofov.
Pročelna (zahodna) stena je sicer iz-
postavljena atmosferičnim vplivom, zato bi
morda slike na okvirjenem platnu laže
prenesle trajnost umetnikovega dela. Pa
to je zadeva umetnikov samih.	-nik
učitelji in profesorji v
celjski obcini so zborovali
V	soboto so se zbrali učitelji in pro-
fesorji šol v celjski občini, da bi pro-
slavili 40-letnico KPJ in SKOJ. Zbo-
rovanje je vodil društveni predsednik
Juro Toplak iz Vojnika, spominski go-
vor pa je imel Adolf Marčič.
Popoldan so si prosvetni delavci
ogledali še Tovarno emajlirane posode
in Cinkarno, zvečer pa so se zadržali
v telovadnici II. osnovne šole na dru-
žabnem večeru.
tudi mladina v soli za
trgovske učence v celju je
delavna
Letos je mladinska organizacija v
Soli za trgovske učence v Celju zaži-
vela. V počastitev 40-letnice KPJ in
SKOJ bodo pripravili nekaj prireditev.
Tudi z mladinskimi urami so pričelL
Pri njihovem delu jim nudi pomoč
Ljudska univerza ter profesorski zbor.
obisk starčkov
Pred dnevi so člani terenske orga-
nizacije RK Sp. Hudinja obiskali oskr-
bovance Doma onemoglih na Grmovju
ter jih obdarovali z majhnimi darili.
Starčki so bili obiska zelo veseli in že-
lijo, da bi temu vzgledu sledUe tudi
ostale terenske organizacije v Celju.
NA VRSTI JE MOST CEZ VOGLAJNO
Te dni je prevzelo gradnjo novega mo-
stu čez Voglajno (pri železniškem podvo-
zu) podjetje INGRAD, ki se je obvezalo,
da bo most zgradilo v 100 delovnih dneh.
Stroški za most bodo znašali približno
9 milijonov din. Načrte je izdelal odde-
lek za gradnje in komunalne zadeve pri
ObLO Celje.
Most čez Voglajno, ki je bil predmet
kritike že nekaj let, je v zadnjem času
že močno ogrožal promet in bi ga bilo
pravzaprav treba zapreti. Zato z gradnjo
novega mostu ni bilo mogoče več odlaša-
ti. Grajen bo tako, da ga bo možno z
manjšimi stroški prestaviti na kako dru-
go mesto, v kolikor bi regulacija Voglajne
v prihodnjih letih to zahtevala.
pohitimo v planine:
Pomlad je pred dormi in bliža se čas za
bivanje v prosti naravi.
Prelepe planine nas vabijo in kličejo na svoje
vrhove.
Celjska koča. Sindikalni dom na Svetini,
Tolsti vrh, Srebotnik, Resevna, Šentjungert,
Smohor, Malič, Hnm nad Laškim, Hum nad
Košnico, pa malo dalje Oljka, Dobrovlje, Mrz-
lica, Paški Kozjak, Kozirske planine, Sleme
nad Šoštanjem, Križ nad Belimi vodami, Lindek,
Konjiška gora, Boč, Donačka gora, Kopitnik,
Veliko Kozje, Lisca, Kum, Kal, Partizanski
vrh, Gora nad Za^rjem, Cemšeniška planina.
Bohor in Roglja. To naj bodo preko pomladi
in zgodnjega poletja cilji naših nedeljskih
izletov, da se tako pripravimo na težavnejše
ture v poletju v Savinjske Alpe, Karavanke in
Julijske Alpe.
Dr. M.
ZBOR VOLIVCEV V BRASLOVCAH
V	Braslovčah so na zboru volivcev živahno
razpravljali o občinskem družbenem planu in
Eroračnnn za letošnje leto. Dopolniti in iz-
oljšati nameravajo javno razsvetljavo, nadalje
dokončati gradnjo vodovoda in kanalizacijo v
trgu. Asfaltirali bodo tudi cesto  trgu. Isto-
časno so izvolili novi 5 članski šolski odbor.
L.
IZ POLZELE
Dmštvo »Svobodat na Polzeli se ie priprav-
lja na kulturno prireditev, ki bo 1. maja.
»I. maje. V programa imajo tudi kratko ope-
reto »Srce in denarc. Upamo, da nas bosta tudi
tokrat zadovoljila mana zbora pevcev pod vod-
stvom Vinka Rizmala in Gerželja.
l.
Do 3. julija bo dograjen tudi internat
v velenjskem rudniku je sedaj nad 800
nekvalificiranih rudarjev. Jasno je, da bi
s prekvalifika,cijo rudarjev še povečali sto-
rilnost. Sedaj sta dva tečaja za kopače in
učne kopače, v katerih se bo prekvalifici-
ralo nad 50 rudarjev. Poleg tega računa-
jo, da bodo letos sprejeli v rudniku 250
novih rudarjev.
Potreba po kvalificirani delovni sili bo
z vsakim letom naraščala. Zato je bilo
nujno misliti na industrijsko šolo, ki je
že zgrajena. njej je že v tem šolskexn
letu vpisanih 100 gojencev. Cez tri leta
bodo prvi absolventi mlad in kvalificiran
kader, ki bo odšel v jamo. Računajo, da
bo šola dala letno 65 kvalificiranih ru-
darjev, ostali pa bodo ključavničarji in
električarji.
Poleg šole s petimi moderno urejeni-
mi učilnicami in terasasto streho, kjer bo
v lepih dneh tudi pouk, bodo do 3. julija
zgradili tudi internat za gojence. To bo
mogočna štirinadstropna stavba. V njej bo
poskrbljeno za vse, kar je potrebno, da
bo mlad človek ne samo gmotno preskrb-
ljen, temveč tudi dobro vzgojen. Poleg
kuhinje s samopostrežbo bodo v interna-
tu učilnice, prostori za šah, za igranje in
kulturno razvedrilo.
TUDI TE VELENJE KOLEKTIVNI ČLAN
Pred mesecem so v Velenju ustanovili
delavski izobraževalni center. Sklenili so
vključiti kot člane kolektivno vsa pod-
jetja na tem področju. Najprej je kolek-
tivno pristopil kolektiv Rudnika lignita
Velenje. Sedaj se je vključil tudi kolek-
tiv Termoelektrarne Velenje. Predstavni-
ki vseh podjetij naj bi tvorili upravni in
svetovalni odbor delavske univerze. Na
sejah bi poročali o dejanskih potrebah po
izobraževanju. Program dela bodo usmer-
jali po njih. Trenutno uspešno deluje te-
čaj za visoko kvalificirane delavce kovi-
narske in električne stroke, ki ga redno
obiskuje 36 delavcev.
Poniliva se poteguje za osemletno šolo
Ponikva pri Grobelnem je lepo strnjeno
naselje in ima vse pogoje za osemletno
šolo. Učencev je dovolj in preveč, učitelj-
skega kadra pa tudi ne bo primanjkovalo
— rabili bi edino učitelja za tuj jezik.
Domačini te napredne vasi (predvsem pa
še šolski odbor) si že dalj časa skrbno
prizadevajo, da bi to zamisel uresničili.
Vprašanje osemletke v Ponikvi je zadnje
čase postalo še posebno pereče, ko je na-
val poniških učencev v šentjursko osem-
letno šolo vedno večji in že kaže, da bi
z novovim šolskim letom na šentjurski
osemletni šoli morali uvesti tretjo izme-
no, kar pa gotovo ni zaželeno, niti korist-
no.
Na konferenci ob. odbora SZDL Šentjur
so delegati načeli tudi to vprašanje in do-
bili od predstavnika občinskega ljudskega
odbora tolažilen odgovor. Po vsej verjet-
nosti bodo z novim šolskim letom na Po-
nikvi že lahko odprli prvi razred osemlet-
ne šole.
ZAVAROVANJE 2IVINE V CELJSKEM
OKRAJU
Največ živine v celjskem okraju je za-
jeto v skupinskih zavarovanjih. Ta način
zavarovanja je najbolj razširjen v Spodnji
Savinjski in Šaleški dolini, kjer so živi-
norejci pokazali zanj največ zanimanja.
K skupinskemu zavarovanju pristopajo
zadnje čase tudi kmetje v Zg. Savinjski
in Dravinjski dolini. Ta način zavarovanja
je živinorejcem najbolj dostopen, ker so
premije sorazmerno nizke.
Podružnica DOZ v Celju je lani zava-
rovala preko 12.000 glav živine, od tega
8000 glav goved in konj. Premije za to
zavarovanje so znašale 17 milijonov din,
podružnica pa je od tega zneska izplačala
za odškodnino 12,2 milijonov din. Iz tega
je razvidno, da je škodni odstotek v raz-
merju na premije dokaj visok, kljub pri-
zadevnosti podružnice, da z raznimi pre-
ventivnimi ukrepi omeji škodo.
IZ ŠT. ILJA PRI VELENJU
Tudi v St. Ilju pri Velenju je zadnje
čase življenje kar razgibano. Kmetijski
strokovnjak iz Žalca jim je pred dnevi
govoril o hmeljarstvu, dr. Gergol iz Vele-
nja pa o raku. Obakrat je bila dvorana
prosvetnega doma zelo polna.
Kaj hažB čopodejna hnjiga?
praznoverne 2rtve goljufov — lahkoverne2i nasedajo
prebrisanim delomrzne2em in kockarjem. — po toci zvoniti
je prepozno.
Kdo bi si mislil, da v času, ko izdelki
človeškega uma in rok prodirajo v ve-
solje, ko se že tako ponosno prištevemio
med civilizirane narode na visoki kul-
turni stopnji, še vedno najdemo pri-
mere praznoverja, ki meji na pravcato
neumnost. In vendar teh primerov ni
ravno malo:
nad pol milijona v »čudežni
knjigi« held franciske...
Held Frančiška iz Tmovelj je stalno
na poti. Brusi nože in škarje, poprav-
lja dežnike, zraven pa ima bistre oči in
oster posluh, ko obiskuje kmečke do-
move ...
Tako je lani prišla v hišo R. A. iz
okolice Celja in skrivnostno jela pripo-
vedovati, da bo lastnici odvzeta neka
njiva, ker so na njej predvidene grad-
nje. R. A. je Heldovi verjela in bila
takoj pripravljena sprejeti njeno po-
sredovanje. No in zdaj so se odvijale
reči, ob katerih človek res ne ve, ali bi
se jim smejal, ali bi se razpočil od jeze:
Heldova je trdila, da ima čudežno
knjigo. Vanjo je treba vložiti denar,
čim več seveda, in s pomočjo te knjige
se ona more pogovoriti z duhovi umrlih.
S temi duhovi je sicer mnogo težav.
Vedno ne dobiš pravega iz »onostran-
stva«. No in ko je pred njo pravi duh,
ga ona (Heldova) nagovori, da vpliva
na tiste, ki hočejo R. A. odvzeti zemljo.
Poleg tega so bUi Heldovi potrebni
kosi svinjskega suhega mesa in žive
kokoši, ki jih mora tajno in v skriv-
nostni uri zakopati v tisto njivo, ki naj
bi bUa odvzeta. Ko pa bo stvar ugodno
rešqna, je zatrjevala Heldova, dobi R.
A. ves denar nazaj____
Prva denarna vloga R. A. je znašala
10.000 din. Toda duhovi so morali biti
sila pohlepni, kajti Heldova se je čez
nekaj dni vrnila z zagotovilam, da
stvari dobro kažejo, le da je v čudežni
knjigi premalo denarja. Spet je R. A.
(pri kateri se baje odborniki SZDL za-
man oglašajo za plačilo članarine) od-
prla svoj mošnjiček. Tokrat je dala
50.000 dinarjev. Toda tudi s to vsoto
niso bili duhovi zadovoljni. Nove in
nove vsote je zahtevala Heldova... V
enem mesecu je od R. A. izvabUa nad
145.000 din, 16 kg suhega svinjskega
mesa in 5 kokoši, ki naj bi bile zažgane
v pomiritev duhov.
R. A. je Heldovo peljala še k L. F.,
ki je za »rešitev zemlje« žrtvovala
510.000 dinarjev, 30 kilogramov svi-
njine in 5 kokoši. G. M. je za to, da ji
Heldova s svojimi duhovi spravi iz
zapora sina, dala 10.000 dinarjev. Žrtve
se vrstijo in kdo ve koliko jih je, ki
»modro« molčijo, ali pa se po pravici
sramujejo, ko so zvedeli, da je Efeldova
za zapahi...
krik in jo j: kdo nam bo vrnil
denar...
Slučajno je organom varnosti prišlo
na ušesa, kašno obrt Heldova poleg
brušenja in r>opravljanja dežnikov še
opravlja. In ko so jo vtaknili za zapahe,
so žrtve prijokale: kje bomo dobili de-
nar, za katerega smo bdli ogoljufani?
Res, kje? Kako naj zahtevajo od Hel-
dove, da jim ga vrne, ko pa nima nič
razen brusnega kamna, orodja za dež-
nike in prebrisanosti goljufivke?
Heldova pa ni edina, ki je na lahek
način prišla do stotisočakov. V okolici
Šmarja je nek Aganovič prirejal ha-
zardno kockanje. Ko so ga prijeli, so
pri njem našli 147 tisočakov. Baje je
v ostalih krajih »nabral« okoli 200.000
dinarjev. Tu so padli v zanke goljufa
moški lahkovemeži.
In cela vrsta goljufij, drobnih in
debelih se še dogodi. Recimo:
Ko moža zanesljivo ni doma, se pri
ženi zglasi »dober znanec«. Straišno mu
je nerodno, da moža ni doma, ker ga bi
nekaj prosil. Bila sta skupaj pri voja-
kih, najpogosteje pa v zaporu. Zapor-
niška kolegialnost je sploh ženskam
najbolj pri srcu. Sposodi si nekaj tiso-
čakov, pove svoje ime, ko pa se mož
vrne in ugotovi, da je žena krepko sto-
pila v zanko.
Zelo radodarne so mame, ki imajo
sinove pri vojakih. Zglasi se nekdo, ki
je malo podkovan v vojaških stvareh.
Treba mu je zvedeti le to, kje sin služi
in vse gre kot po loju. Od hiše gre tak
delomrznež s polnim kovčkov dobrin,
cigaret in celo z denarjem, kajti osebna
vročitev denarja je najbolj zanesljiva.
Koliko denarja poberejo razne vede-
ževalke na igralne karte, na dlani, ve-
deži in prerokovalke z belimi mišmi,
morskimi prašički in podobnimi meto-
dami zaslužka na račvm lahkovernosti,
vražjevemosti, pretirane zaupljivosti,
nevednosti in neumnosti.
Kakšne nasvete naj posredujemo?
Nič drugega kot to. Ce pride tak tič
v vašo hišo, ga prijavite po najhitrejši
poti. K prvemu telefonu in zavrtite 02,
ali pa pošljite otroka po prvega milič-
nika. Kajti po toči je prepozno zvo-
niti____
CELJSKI ŽIVILSKI TRG ZOPET DOBRO
'	ZAL02EN
Zadnje čase na celjskem živilskem trgu mimo
ajpotrebnejše zelenjave, povrtnine in mlečnih
izdelkov gospodinja skoro ni imela kaj dobiti
za spremembo jedilnikov. Lepa pomlad pa je
v zadnjih dneh vrgla na trg spet pestro izbiro,
kar so v izdatni meri pripomogla tndi socia-
listična podjetja. Samo s krompirjem gospo-
dinje niso povsem zadovoljne — ne toliko za-
radi cene kot zaradi slabše kvalitete. Lepega
belega savinjskega krompirja sploh ni nikjer
dobiti. Zelenjave, radiča regrata, motovilca pa
t«di zimske solate pa je kar lepa izbira, če-
prav bi bile lahko cene, predvsem ra regrat in
motovileč nekoliko nižje. Jajc je dovolj in lah-
ko pričakujemo, da bo velika ponudba kmalu
potisnila cene navzdol. Perutnina pa je v teh
dneh redkost na živilskem trgu, zato pa zaseb-
iki izkoriš^jo stisko in zelo drago prodajo
pernat.
GIBANJE PREBIVALSATVA
V času od 14. do 21. marca 1959 je bilo roje-
ih: 36 dečkov in 37 deklic.
Poročili so se:
Dušan Kavčič, veterinarski tehnik in Vera
Fain, trg. pomočnica, oba iz Celja. Jožef Pintar,
šofer in Ana Pesan, šiviljska pomočnica, oba iz
Celja. Jožef Juričko, strojni ključavničar in
Ema Pemič, uslužbenka, oba iz Celja. Viktor
Vidmar, strojni ključ)avničar in Karolina Cakš,
•ba iz Celja.
Umrli:
Josip Brinar, upokojenec iz Cel^a, star 85 let.
Franc Cvikl, upokojenec iz Celja, star 62 let.
Franc Pučnik, upokojenec iz Konjiške vasi, star
68 let. Jakob Zabukovšek, posestnik iz Kloko-
čovnika, star 57 let. Franc Golob, gozdni de-
lavec iz Tiroseka, star 31 let. Frančiška Kotar,
gospodinja iz Podkuma, stara 49 let.
Franc Koren iz Zbelovske gore pri Ločah je
padel s kozolca. Dobil je težje notranje po-
škodbe.
Jože Novak iz Brezja pri Mozirju je^ dobil
pri prometni nesreči v Mozirju težke poškodbe
a glavi.
Pri padcu s kolesom si je poškodoval glavo
Kari Smid iz Negonja pri Rogaški Slatini.
Z motorjem je padel Ivan Lah iz Vojnika.
Dobil je težko poškodbo na glavi. Tudi Janez
Novak iz Trojan je v Letušn padel z motorjem.
Zlomil si je nogo.
Pri streljanju v Straži pri Rogatcu sta dobila
težje poškodbe po telesu Dragotin Barič in Mijo
Spiljak iz Huma ob Sotli.
Martin Guček iz Zgornje Hudinje je padel in
si zlomil nogo.
V Cinkarni se Je pri del« opekel Anton Kores
ix Zagrada.
ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«
razpisuje delovno mesto
TAJNICE
v uredništvu Celjskega tednika.
Pogoji: srednješolska izobrazba, perfektno znanje slovenščine, stenogra-
fije in strojepisja ter vešča vseh administrativnih del.
Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati na uredništvo
Celjskega tednika do 5. aprila 1959.
Obvestilo
Naslove za oglase, ki so pod šifro,
ne izdajamo, oziroma ne po-
šiljamo. Za takšne oglase vložite
pismene ponudbe.
Za ostale oglase, za katere se naslovi
in informacije dajejo v upravi lista,
bomo pismeno odgovarjali le, če bodo
prosilci v svojih pismih priložili znamko
za din 30.
Sprejemanje oglasov in objav zaklju-
čimo vsako sredo ob 12. uri.
Uprava Celjskega tednika
27. MARCA 1959 — STE V. 12 7 STRAN
SFZONA KROSOV JE PRED NAMI
Izredno lepo pomladansko vreme naravnost
kliče mlade ljudi na trate, športna igrišča,
gozdne jase ter steze. Pred nami je sezona
krosov — tekov čez drn in strn, ki so dostopni
sem našim ljudem. Tek sam je ena izmed
ajprirodnejših oblik telesne vadbe, ki ga mora
obvladati vsak aktiven telovadec in športnik,
navsezadnje pa tudi vsak' državljan, ker je
izredno praktičnega pomena. Narava poživlja
člloveka, sveži zrak in sonce pa prispevata še
svoje, da lahko štejemo teke čez drn in strn v
tem obdobju za najkoristnejšo obliko telesne
vadbe in pouka. Preselimo se iz zaprtih pro-
storov in telovadnic v prirodo in kot uvod v
delo na igriščih in telovadiščih prirejajmo naj-
prej vadbo in tekmovanja v krosih. Kar po-
skušajte! Sami, v skupinah, z oddelki, moštvi,
z razredi itd . . . Ne bo Vam žal! Proge naj
bodo slikovite, da bo vadba in tekmovanje po-
življajoče, primerne naj bodo zmogljivosti na-
stopajočih. Za pionirje in pionirke izbirajmo
kratke proge, za mladinke m članice srednje
dolžine (600—1000), za člane in mladince pa
daljše (2000-5000). Šole, društva Partizan, šport-
na društva, strelske družine, planinska društva,
mladinski aktivi, taborniki, gasilci itd. — mesec
april izkoristite v svojem programu dela tudi
za izvedbo tekov čez drn in strni
Mladi tekači Kladivarja z Naraksom in Krumpakom na čeln.
Rokomet:
DEVET EKIP V ŠEMPETRU
Občinski zvezi Partizana v Žalcu lahko le
čestitamo k izredni delavnosti. Vsak teden pri-
reja tekmovanja v različnih športnih panogah
I"	V nedeljo je bilo na programu ob-
činsko prvenstvo v malem rokometu, ki se je
vršilo na novem igrišču v Šempetru. Pri moških
je nastopilo T ekip. Izidi — Žalec: Braslovče
r:5, Gomilsko : Šempeter 8:4. Prebold : Zale«-
7:5, Žalec : Braslovče 7:5, Prebold : Petrovče II
5:2, Petrovče I : Prebold 6:5. Finale — Petrov-
če 1 : Prebold 9:4 (5:2).
Kegljanje:
ODLIČNA ZMAGA MARINCKA
Na okrajnem kegljaškem prvenstvu je v
zadnjih dneh nastopilo 60 kegljačev iz 11-tih
društev. Zmagal je Marinček z 879 keglji, za
njim se je uvrstil Lubej z 861, Vanovšek 824
itd.
Na kegljaškem turnirjn, ki g« je organizirala
»ZICNA« v okviru delavskih športnih iger, je
nastopilo 28 ekip v mednarodnem slogu. Zma-
gala je I. ekipa TNZ Celje « 964 pred ekipo
ZVVI 951, Kovinotehno 939, ELEKTRO II 958,
OZZ Celje, 929, TEP 900 itd. - To je bil do-
slej najbolj množičen kegljaški turnir v našem
mestu!
Atletika:
PRVA TEKMOVANJA NA STEZAH
Celje in Zalec se lahko ponašata, da sta kot
prva v Jugoslaviji v letošnjem letu ob neko-
liko nenavadnem času že z nastopi atletov in
atletinj na stezah in skakališčih na planem.
V	Celju je ob toplem vremenu zadnjo soboto
nastopilo okrog 150 atletov in atletinj, najmanj
toliko pa je bilo tudi gledalcev kljub nenapo-
vedaneinn tekmovanju za javnost. Res razve-
seljiva je bila ugotovitev, da smo v nekaterih
disciplinah videli po 20 in še več mladih tek-
movalcev, ki so pokazali dobre kvalitete. Poleg
že znanih imen Lorgerja, Urbajsa, Kopitarja,
Šikovčeve, Slamnikove, Škornikove itd. smo bili
tokrat predvsem pozorni na mlade tekače v
teku na 100 m z Naraksem na čelu, ki so do-
segli odlične rezultate, na brata Suppanc, ska-
kalce Kokliča, Golnerja in Molka, metalce Po-
loviča. Avžnerja in Bertoka, pri ženskah pa
na kopico mladih tekačic na 500 m z Gašparu-
tovo na čelu, nadarjeno Medveškovo, Krulčevo
in Gregornovo v metih itd. Skratka — pojavila
se je kopica novih imen,* ki čakajo le »obde-
lave« in že bi jih lahko ob vestni vadbi vklju-
čili v izbrane tekmovalne skupine. Zaledja je
dovolj, manjka le še vztrajnosti, pa tudi bolj-
ših materialnih pogojev — vsaj osnovnih za
kvalitetne rezultate, to pa so: večje število
rekvizitov in sprinteric!
V	Žalcu so se predvsem izkazali Vidmajer.
Lakner in Korber, ki so postavili nove mladin-
ske društvene žalske rekorde tla 400 m. 1500 m,
	netn diska in kladiva!
Nogomet:
OB DRUGEM SPOMLADANSKEM KOLU
Kladivar je kljub odsotnosti večjega števila
standardnih igralcev prinesel iz Ljubljane pro-
ti Graličarju z zmago 2:1 (1:1), obe točki. Zma-
ga je bila zaslužena in plod nadmočne igre.
Strelca golov sta bila Hočevar in Piki. Slednji
bo brez dvoma pripomogel k večji učinkovitosti
napadalcev Kladivarja in boljšim uspehom ce-
lotnega moštva. Nedeljska zmaga je Kladivarja
utrdila na 5. mestu na tabeli. Upajmo, da bo
Kladivar tndi v nedeljo na domačih tleh proti
kranjskemu Triglavu uspešen in se s tem pri-
bližal tretjeplasiranemu na lestvici!
Nogometaši 2SD Celja so se doma morali za-
dovoljiti le z 2:2 ali točko nad Rudarjem iz
Hrastnika. Oba gola so domačini dosegli iz 11
metrovke! Daleč najboljši je bil Letner, ki pa
	soigralcih ni imel prave opore. Zaradi prask
je sodnik moral postaviti na hladno kar 2
igralca, od vsakega moštva po enega!
Olimp je v Hrastniku proti vodilnemu moštvu
Bratstva v tej ligi utrpel poraz z 1:4 (1:0).
Poraa je močno omajal izglede Olimpa za do-
sego prvega mesta v tej ligi, s tem pa tudi
možnosti, da bi si preko kvalifikacij priboril
vstop v slovensko consko ligo.
Štorjani doma niso uspeli premagati Velenj-
čane. Tekma se je končala neodločeno — 1:1!
Poraza sta doživela Šoštanj in Slov. Konjice,
prvi z Brežicami kar z 1:6, drugi pa s tesnim
izidom proti B moštvu Rudarja z 1:2. Mladina
Kladivarja je v prijateljski tekmi utrpela proti
Braniku v Mariboru poraz kar z 0:5!
Sindikalne nogometne tekme prinašajo med
tednom presenečenja. Tako je TEP vodila proti
OZZ s 4:1, da je končno izgubila tekmo po za-
slugi odličnega strelca Bencika s 4:5, Metka je
premagala Ingrad z 1:0, OOZ 2ično z 2:0.
Košarka:
MLADINSKI TURNIR NA UČITELJIŠČU
Pred dnevi je športni aktiv na učiteljišču
organiziral v počastitev 40. obletnice KPJ in
SKOJ košarkaški mladinski turnir s sodelova-
njem gimnazijcev iz Trbovelj in učiteljiščnikov
iz Maribora. Domače učiteljišče je postavilo
kar 2 ekipi! Zmagali so zasluženo gimnazijci
iz Trbovelj pred celjskima ekipama I. in II.
ter Mariborčani. Za presenečenje je poskrbela
II. ekipa učiteljišča iz Celja, ki je premagala
I. ekipo svojega zavoda!
Smučanje:
ODLIČEN USPEH BELAJEVE V POLJSKI
Pred dnevi sta nastopila v Zakopanih na ve-
likih mednarodnih smučarskih tekmah v tekih
tudi dva Celjana — Belajeva in Verk. Belaje-
va je v močni mednarodni konkurenci bila v
teku na 10 km osma, v teku na 5 km pa sedma,
Verk pa je v teku na 15 km od 72 tekmovalcev
bil na 22. mestu!
NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED:
Ob 14.30 na Glaziji
TRIGLAV : KLADIVAR
Ob 10.50 na Olimpu
OLIMP : PARTIZAN (šoštanj)
Ob 14.50 v Velenju
CEIJE : RUDAR-PARTIZAN (Velenje)
NAD 600 DELAVCEV V ŠPORTNIH
TEKMOVANJIH
Delovni kolektivi v celjski občini so že več-
krat bili pobudniki množičnih športnih tekmo-
vanj v različnih športnih panogah in igrah.
V letošnjem letu pa kaže, da bo ta aktivnost
dobila še širši razmah.
Nadvse pohvalna je pobuda majhnega delov-
nega kolektiva >2ične<, ki je bila iniciator
športnih tekmovanj med celjskimi delovnimi
kolektivi. Tekmovanje, ki je v tem mesecu v
teku, je v okviru proslav v počastitev 40. let-
nice KPJ in je zajelo preko 600 delavcev iz
38-tih kolektivov celjske občine. Na programu
so tekmovanja v nogometu, namiznem tenisu,
kegljanju in streljanju. Največ ekip sodeluje
v kegljanju in streljanju. Prvi rezultati v
nogometu nam povedo, da ne moremo predvideti
zmagovalca. Zlatarna je premagala Žično s 3:1,
Zadružniki »Avtobusni promet« 6:2 in Celjska tis-
karna Klimo z 1:0. V namiznem tenisu je bilo do-
slej odigranih 22 dvobojev, trenutno pa je v vod-
stvu IDRO s 5-timi zmagami pred Žično 4
zmage. Vodstvo tovarne »Žična« je sistem
tekmovanja prilagodilo daljšemu časovnemu ob-
dobju, ker želi, da bi športna aktivnost med
delovnimi kolektivi dobila trajnejše oblike.
Smatramo lahko, da so ta tekmovanja le uvod
v razgibanejšo športno aktivnost med celjskimi
delovnimi kolektivi, ki bi naj dobilo trajnejše
oblike dela z uvedbo delavskih športnih iger.
Razveseljivo je, da so celjski delovni kolektivi
sami pobudniki te dejavnosti in da na ta način
pomagajo z ustvarjanjem zaključkov I. kongresa
telesne kulture v prakso. Obveščeni smo, da
bodo v letošnjem letu tudi^ TEP in Železarna
Štore organizirali množična športna tekmovanja
med delovnimi koletivi. Ko pozdravljamo to
dejavnost, si želimo, da bi približali šport ti-
sočem našega delavstva v vseh občinah okraja
in da bi rezultati športnih tekmovanj rodili
tudi potrebo po stalnem in sistematičnem bav-
Ijenju čim širšega kroga delovnih ljudi s špor-
tom.
Kegljači brez lastnega hegljišča
Kegl jaška sekcija pri SŠD Kovinar v Štorah, ki jo vidimo na sliki, je zelo delavna, saj hodijo
člani sekcije enkrat tedensko na lastne stroške v Celje k treningu. V počastitev 40-letnice
KPJ je sekcija organizirala 3. in 4. marca tudi kegljaško tekmovanje, kateremu se je odzvalo
15 kegljaških sekcij.
Kegljaška sekcija v Štorah obstaja že šest let. Kljub temu, da nimajo svojega kegljišča, niso
popustili pri delu. Njihova največja želja je, da bi v sklopu novega stadiona, ki ga bodo
letos v Štorah gradili, zgradili tudi že dolgo obljubljeno kegljišče. Vsi člani sekcije so pri-
pravljeni pomagati s prostovoljnim delom.
OBJAVE IN OGLASI
OBJAVA
TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL
Tajništvo za notranje zadeve Celje obvešča
vse lastnike in uporabnike motornih vozil, da
se letni tehnični pregledi vršijo od 30. III. do
12. V. 1959 po naslednjem razporedu:
Za celjsko občino v Celju pri avtobusnih ga-
ražah v Kersnikovi ulici od 30. HI. 1959 do
18. IV. 1959 od 7__19. ure in od 14.—19. ure
m sicer po abecednem redu:
Od A—C dne 30. in 31. III. in 1. IV. 1959,
od D-G od 2., 3. in 4. IV. 1959, od H—J dne
6.	m 7. IV. 1959, K dne 8. in 9. IV. 1959, od
L—N dne 10, in 11, IV. 1959, od O-R dne 15. in
14, IV. 1959, od S-T dne 15. IV, 1959 do 16, IV.
1959, od U-2 dne 17. in 18. IV, 1959,
Za žalsko občino v Zalcu dne 20,, 21., 22,, 25,
"—po abecednem redu:
Od A-E dne 20, IV. 1959, od G-K dne 21. IV,
IV 19*59
Za okolico Vransko na Vranskem dne 24. IV.
1959 od 7,-19. ure.
Za mozirsko občino v Nazarjih dne 25.. 27..
28, IV, 1959 od 7,-19, ure.
Za šoštanjsko občino v Šoštanju dne 29, in 50.
IV. 1959 od 7.-19, ure.
Za Velenje in okolico v Velenju dne 4. V.
1959 od 7.-19, ure.
Za konjiško občino v Slov, Konjicah dne 5,
in 6, V, 1959 od 7,—19, ure.
Za Rogaško Slatino in okolico dne 7, V, 1959
od 7,-19, ure.
Za Šmarje in okolico v Šmarjah dne 8. V.
1959 od 7.-19 ure.
Za šentjursko občino dne 9, V. 1959 od
7,-19,	ure.
Za laško občino v Laškem dne 11. V, 1959 od
7,—19, ure.
Za Kozje in okolico dne 12. V. 1959 od 7.-19,
ure v Kozjem.
Tehnični pregledi se bodo vršili na običajnih
mestih.
Na tehnični pregled morajo pripeljati tndi
motorna vozila, ki so za leto 1959 že registri-
rana, zaradi evidence.
Registrirana bodo samo tista vozila, ki so
tehnično sposobna za javni promet.
Evidenčne tablice vozil, ki ne bodo pripeljani
k tehničnemu pregledu, prinesite na TNZ Celje
do 15. V. 1959.
Gospodarske organizacije, ustanove in druž-
bene organizacije morajo pri registriranju pred-
ložiti potrdilo DOZ-a, da je vozilo za tekoče
leto zavarovano, v nasprotnem primeru se v
prometno dovoljenje ne bo vpisala letna po-
trditev.
Prijava za letno potrditev prometnega do-
voljenja in potrebna pojasnila za letno regi-
stracijo se dobijo pri vratarju. Obč. LO Celje,
Gregorčičeva 5, pri občinskih odsekih za not-
ranje zadeve in pri krajevnih matičarjih.
Po 15. maju 1959 ne bo smelo biti v javnem
cestnem prometu nobeno vozilo, ki ni bilo teh-
nično pregledano in letna potrditev vpisana v
prometnem dovoljenju.
Traktorji s prikolicami namenjeni za javni
promet morajo biti opremljeni kot ostala vozila,
ker sprejmejo evidenčne tablice za tovorna
vozila.
Vi vozniki motornih vozil naj s seboj pri-
nesejo vojaško knjižico.
Iz pisarne Tajništva za notranje
zadeve Celje
DELAVSKI SVET PODJETJA »PLANINA« Celje
razpisuje
DELOVNO MESTO PERICE
za pranje perila, ki razpolaga z lastnimi pro-
stori za pranje in sušenje perila.
Plača po dogovoru.
Ponudbe poslati pismeno ali ustmeno na up-
ravo »Planina« Celje, Linhartova nI. 1. naj-
kasneje do 4. aprila 59.
KVALIFICIRANA šivilja išče službo v držav-
nem podjetju ali ustanovi. Ponudbe na upra-
vo lista pod šifro >Nagrada 10.000 dinarjev«.
GOSPODINJSKA POMOČNICA dobi zaposlitev
pri 3-članski družini. Naslov v upravi lista.
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE sprejme za-
ščitnega referenta. Nastop službe takoj. Pla-
ča po dogovoru.
UPOKOJENEC — samski išče polno oskrbo pri
dobri družini. Plača vnaprej. Galič Anton,
Polzela št. 18.
POZOR! Ce Vam radio aparat slabo igra zaradi
nizke električne napetosti, izdelujemo po
nizki ceni okusno izdelane aparature, ki Vam
omogočijo vedno 100% električno napetost v
radio aparatu. Ce ste resni interesent, pišite
za prospekt in ostale informacije ter priložite
znamko za odgovor.
AVBELJ,
Vila »Vesna« — Bled
GASILCA — čuvaja sprejme takoj podjetje
»PETROL« Celje.
ZA STALNO ZAPOSLITEV na akordnem del«
nujno potrebujemo večje število delavcev.
Zaslužek do 14.000 din mesečno,
»Odpad« Celje, Sp, Hudinja št. 4t
v centru Celja prodam manjšo stanovanjska
hišo, primerno za kakšno drobno obrt (z ma-
lo adaptacijo, delavnica vseljiva takoj). Na-
slov v upravi lista.
PRODAM stavbno parcelo z gradbenim dovo-
ljenjem na Otoku. Konrad Konec. Celje, Lia-
hartova ulica 5.
PRODAM kompletno kuhinjsko opremo (2 mizi)
ter dobro ohranjen, širok in malo rabljea
divan. Naslov v upravi listu.
PRODAM hišo. delno vseljivo, 20 minul iz me-
sta. Naslov v upravi lista.
PRODAM enodružinsko hišo z vrtom v Laškem.
Danica Vastič, Vrteče 94.
PRODAM motorno kolo »PUCH« v voznem
stanju. Cena din 85.000. Ogled v popoldanskik
urah pri Helcl, Celje, Pokopališka 5.
PRODAM posestvo 5.5 ha, lepa sončna lega
z lepim sadovnjakom, 4 km iz Celja. Naslov
v upravi lista.
PRODAM majhno posestvo v Savinjski dolini
z 1 ha hmelja. Naslov v upravi lista.
PRODAM lucerno deteljo. Drešinja vas 55 oW
glavni cesti.
PRODAM sladko seno. Naslov v upravi lista.
PRODAM stavbno parcelo 1 ha, polovico boro-
va zarast, blizu tovarne Polzela. Orla va8 58,
Braslovče.
PRODAM avto DKW. Cena 160.000 din. Naslov
v upravi lista.
PRODAM tisoč izvrstnih hmel^vk za prvo ali
drugoletni hmelj. Dobnik, Ceplje, Vransko.
PRODAM ugodno radio, ali ga zamenjam za
kolo. Meško, Celje, Aškerčeva ulica l/III.
ZASEBNO gostilno dam v podnajem. Naslov 
upravi lista.
KUPIM opremo hmeljske sušilnice točno 2X2 m.
Ponudbe poslati na naslov: Federnsberj
Franc, Lepa njiva 45, Mozirje.
KUPIM čistokrvnega zajca (samca) »Rex«, Eda
Podpečan, Dobrna.
KUPIM žensko kolo nemške znamke. Ponudbe
na upravo lista pod šifro »Dobro ohranjeno«.
BREZPLAČNO hrano in stanovanje dam de-
kletu, ki je zaposleno v industriji, da bi v
prostem času pomagala v gospodinstvu. Na-
slov v upravi lista.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje Maribor—
Celje. Informacije pri podjetju »VOLNA«
Laško, tel. št. 9.
ZAHVALA
ob izgubi naše ljube mame in tašče
KOŠENINA MARIJE
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so^ ji poma-
gali v času njene bolezni in ji lajšali njene
zadnje ure, vsem sorodnikom, znancem in so-
sedom, ki so jo v tako velikem številu sprem-
ljali na njeni zadnji poti. Nadalje se zahvalju-
jemo vsem darovalcem krasnih vencev. Posebna
hvala delovnemu kolektivu stavbnega oddelka
in električarske delavnice Cinkarne, Opekarne
Ljubečna. Zlatarne in Avrea Celje za sprem-
stvo, darovane vence in denarno pomoč.
Žalujoči: mož Jože, sinova Jože ia
Franci, hčerke Sonja, Mari in Mi-
lena, sestra Zali, mama Jožefa ia
snahi Mira in Vera, ter ostalo so-
sorodstvo.
ZAHVALA
vsem, ki so ob smrti in ob po-
grebu našega ljubega
JOSIPA BRINARJA
v tolikem številu sočustvovali z
nami in počastili spomin pokoj-
nika; zlasti se zahvaljujemo po-
žrtvovalnim in odličnim zdrav-
nikom: primariju dr. Flajsu, dr.
Završniku, dr. Hrušovarju, za iz-
raženo pozornost, vsem politič-
nim, prosvetnim in drugim or-
ganizacijam in ustanovam iz
Celja in Ljubljane, za prisrčne
poslovilne besede, posvečene liku
in delu pokojnika, ki jih je spre-
govoril književnik Fran Roš, za
ganljive žalostinke mladinskemu
pevskemu zboru »France Preše-
ren« pod vodstvom prof. Vreže-
ta, pokojnikovim stanovskim to-
varišem, rojakom in prijateljem,
ki so zasuli pokojnikov grob z
venci in cvetjem.
Otroka in sorodstvo
Ob težki izgubi zaradi dolgotrajne in
mučne bolezni umrle žene, matere, tete
in sestre
MARIJE KRAJNC
se iz srca zahvaljujejmo vsem, ki so ji
lajšali bolečine. Posebna hvala pa dr.
Petroviču za njegovo veliko požrtvo-
valnost, nadalje sestri Tončki in g. Lam-
pretovi za ves trud. Prav tako govor-
nikoma za njun govor in duhovščini
ter vsem, ki so ji darovali vence in jo
spremili na zadnji poti v tako velikem
številu.
Celje, dne 25. III. 1959.
Zalnjoči mož, hčerka
in ostalo sorodstvo.
Petek, 27, marca ob 15,50 — Mirko Zupančič —
Situacije — II, solski abonma
ob 20 — Colette »Gigi« — gostovanje v Laškeai
Nedelja, 29, marca ob 15.50 — Mirko Zupančič
—	Situacije — nedeljski popoldanski in izvea
(vstopnice so tudi v prodaji)
Torek, 51, marca ob 16 in 20, — Colette »Gigi«
—	gostovanje v Trbovljah
Sreda, 1, aprila ob 20 — Colette »Gigi« — go-
stovanje v. Šentjurju pri Celju
Četrtek, 2. aprila ob 20 — Colette »Gigi« —
gostovanje v Mozirju
Sobota, 4. aprila ob 30 — Mirko Zupančič —
Situacije — izven
Nedelja, 5, aprila ob 14 — Colette »Gigi« —
gostovanje v Topolšici
ob 20 — Colette »Gigi« — gostovanje v Šo-
štanju
KINO UNION
Od 27, do 50, III. »Globoko sinje morje«
angleški barvni cinemascope
Od 51. HI, do 4, IV. »Ogenj nad stepo« roški
barvni film
KINO METROPOL
Od 25. do 27. III. »Nocoj nastopimo« češki
barvni film
Od 28, do 51, 111, »Po mnogih rekah« ameriški
barvni cinemascope
Od 1. IV. do 4. IV. »Sakramenska frklja«
francoski barvni cinemascope
Nedelja, 29. marca
12.00 Pogovor z državljani
12,10 Zabavna glasba, vmes objave
12,15 Želeli ste — poslušajte!
Ponedeljek, 50, marca
17.00 Celjska kronika
17.10 Italijanske popevke
17.20 Športni tednik
17.50 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
Torek, 51, marca
17.00 Celjska kronika
17.10 Glasbena medigra
17.15 Marijan Kunej: »Popotne meditacije«
literarna oddaja
17.50 Želeli ste — poslušajte!
ir,45 Zabavna glasba, vmes objave
Sreda, 1, aprila
17.00 Celjska kronika
17.15 Od melodije do melodije
17.50 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Četrtek, 2. aprila
17.00 Celjska kronika
17,10 Igra plesni ansambel »Metronom«
17,50 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
Petek, 5, aprila
17,00 Celjska kronika
17.10 Igra ansambel »C-5«
17.50 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasna, vmes objave
Sobota, 4. aprila
17,00 Celjska kronika
17.10 Za vsakogar nekaj
17.50 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE
sprejme v službo:
Gozdarskega inženirja-začetnika ali gozdarskega tehnika
z dveletno prakso za dela na urejanju gozdov.
Finančnega knjigovodjo s srednjo strokovno izobrazbo in potrebno
prakso in
materialnega knjigovodjo s srednjo strokovno izobrazbo in potrebno
prakso.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pis-
mene ponudbe pošljite na Gozdno gospodarstvo, Celje, Ljubljanska c. 13.
KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV ObLO CELJE
razpisuje
mesto direktorja trgovskega podjetja »Kurivo« Celje.
Pogoji: komercialist z najmanj 5-letno prakso v tej stroki.
Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacije
ter potrdilom o nekaznovanju je poslati na tajništvo Občinskega ljud-
skega odbora Celfe do 10. aprila 1959.
KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELOVNE SILE
pri Trgovskem podjetju »TOBAK« Celje, Slomškov trg 4
razpisuje delovno mesto
BLAGAJNFKA-CARKE,
Pogoji: srednješolska izobrazba s prakso.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev in kratkim
življenjepisom pošljite na upravo podjetja. Rok do 5. aprila.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA IN
TISKA ČASOPISNO PODJETJE
»CELJSKI TISK« — UREJUJE
UREDNIŠKI ODBOR — ODGO-
VORNI UREDNIK TONE MASLO
— UREDNIŠTVO: CELJE, TITOV
TRG 3 — POŠTNI PREDAL 16 —
TELEFON UREDNIŠTVA 24-23,
UPRAVE IN OGLASNEGA OD-
DELKA 25-23 - TEKOČI RAČUN
603-70/1-656 PRI KOMUNALNI
BANKI V CELJU — IZHAJA OB
PETKIH - LETNA NAROČNINA
500 DIN, POLLETNA 250 DIN, ČE-
TRTLETNA 125 DIN — ROKOPI-
SOV NE VRAČAMO
ZANIMIVOSTI
Po sledovih
kljukastega križa
Drago Hribar:
(Nadaljevanje)
Onadva sta se bridko spogledala.
»Pazite, kako govorite,* je rekel
ta.
»Svobodno,* sem rekel. »V skla-
du z nedotakljivostjo.*
»In Čudno. Ste vendarle tu. Ka-
ko je to mogoče?*
»Kakor da ste tu tudi vi.*
»Nak, kaj takega! Kako si sploh
drznete priti sem?* je spet rekel ta.
»Nisem pričakoval tako plemeni-
tih gostov. Oprostite. Sicer bi si
verjetno izbral drugo pot. Mislim,
da je odveč, da bi še naprej izgub-
ljali besede.*
Potem se pripetijo še tri reči:
nad Rensko dolino, ki velja za
eno najlepših dolin na svetu, ugas-
ne dan;
v Kolnu izstopita gospoda Hans
in Heinz, dama iz Villacha in pes
iz rodu španjolcev (ki se mu zazdi,
da je že v Amsterdamu, brž pohiti
v mesto in se izgubi; dama je vsa
iz sebe);
v Bochumu se rešim še tretjega,
po nerodnosti, ki jo povzroči utru-
jenost; tu namreč izstopim, misleč
da smo v Dortmundu. Tako podalj-
šam potovanje še za tri ure in uvi-
dim, da so večerne zveze z vlaki
tudi tu slabe.
Za mojimi vrlimi sopotniki je iz-
ginila vsaka sled. Kakor za dne-
vom nad dolino Rena. Poslej jih
nisem nikoli več srečal, in vendar
sem jih srečaval zmerom znova; bi-
li so prisotni — v drugih.
Arnsberg.
Imenujejo ga »biser Sauerlanda*
in »biser* nemških mest sploh. Le-
ži kakih šestdeset kilometrov sever-
no od Dortmunda in ima okrog šti-
riindvajset tisoč prebivalcev. Leži
tudi še na reki Ruhr, na tleh, ki so
gričevnata in se med njimi vzpe-
njajo in spuščajo vijugaste ceste.
Ima, naposled, več značilnosti: eno
samo tovarno, cestno železnico, ki
vodi iz nje nekako po sredini me-
sta do postaje in lokomotivo okrog
»1900*, ki jo za vsakokratni prevoz
tovora napolnijo s paro, ki zadostu-
je, da pride do tja in nazaj (en-
krat na dan in takrat lahko vidite,
kako teče pred njo železničar z rde-
čo zastavo). Ima pa tudi še neko
posebnost: zelo medlo in skrivnost-
no nočno razsvetljavo, ki jo pripi-
sujejo pomanjkanju svetilk!
Družabno življenje Arnsberga no-
si na sebi pečat družabnega življe-
nja majhnih mest, pri čemer ostaja
zvesto zdehanju. Ulice so polne zde-
hanja. Razen tega je omejeno na
dve napol prazni kinodvorani (gle-
dališča tu ni), na okrog štirideset
napol praznih lokalov in na medse-
bojne vzajemne obiske, na slabo
pijačo in slab tobak; z drugimi be-
sedami: to soboto me boš obiskal
ti, prihodnjo te ob iščem jaz, v ne-
deljo pa bova šla oba k maši, kjer
se bova pokesala za morebitne gre-
he. Cerkve so tu največje ustanove.
ki širijo prosveto in — slab zrak.
So namreč zmerom polne, se zme-
rom kdo zgrudi in ga odnesejo.
O družini, pri kateri sem, lahko
povem to, da ima hladilnik, pralni
stroj in televizijo; da je to pravza-
prav tudi vse, kar ima.
Tu sem prvikrat srečal Jilbchena.
Ima okrog petdeset let. Je srednje
postave, krepek, zdravega rdečega
in okroglega bavarskega obraza,
oblečen v obleko iz prvovrstnega
Kalinovega lodna. Sem prihaja vsak
dan po službi.
Pripovedoval mi je »pravljico o
zemlji sibirski* in me nekega dne
povabil najprej na vrtnarijo, kjer je
pokazal svojo veliko ljubezen do
jiajrazličnejših gomoljev, solat in
zelja, kasneje pa me je povabil še
v svojo sobo na koncu Ringstrasse.
Tu so mi najprej padle v oči tri sli-
ke. ki predstavljajo njegov osebni
razvoj: od navadnega vojaka do
»Spiessa*. »Pustil sem jih viseti.*
je rekel. »Za spomin.*
»Nanje vas gotovo vežejo kakšni
lepi spomini?* sem pripomnil.
Potem je odprl omaro. Vse, ka-
kor v škatlici.
»Vidim, da vas vojaški duh še ni
zapustil,* sem rekel. »Lepo je, če
ga človek tako vestno goji in ne-
guje. Tu bi se morali zgledovati
vsi, ki nosijo uniformo. Koliko oblek
pa sploh imate?*
»Glejte,* je rekel in zamahnil z
roko od leve proti desni.
»Kakor vojaki,* sem rekel. »Vi-
sijo druga ob drugi kakor vojaki.*
Zasmejal se je. »Nič konfekcije.
Vse je delal krojač.*
»Imenitno,* sem rekel.
»In tu imam ure. Eno za ob ne-
deljah. eno za vsak dan, v kolikor
se mi ta. ki jo imam na roki, pokva-
ri. Prima ure,* je rekel.
»Zares.* sem rekel. »Manjka sa-
mo še ena za izredne prilike.*
Razen epidemije azijske gripe, so
vsak dan znova v ospredju gang-
strski naskoki na banke. Medtem ko
v diisseldorfskih zaporih že nekaj
mesecev poseda eden največjih zlo-
čincev v zgodovini nemške in ne-
mara vesoljne kriminalistike. tri-
indvajsetletni Boost, ki ima na ve-
sti. kakor zatrjujejo časopisi, preko
dve sto umorov, doleti pred sodi-
ščem v Mannheimu dvajsetletnega
Nemca in tridesetletnega Angleža
dosmrtna ječa. Vlomila sta namreč
v banko, smrtno ranila in ubila dva
policista ter pobrala okrog sto pet-
deset tisoč mark. Hkrati s tem se
v stranišču nekega samostana v
Dortmundu brezimni napadalec na
smrt obsodi sam. Pri njem namreč
ne najdejo drugega kakor ciankalij
ter pištolo na vodo. s katero je
ustrahoval blagajnika neke banke
v Kolnu. da mu je le-ta izročil bor-
no vsoto — okrog sto mark.
(Se nadaljuje)
Ne bom več vinca pil...
( Prvoapriiska )
Korl se je enaintridesetega marca pridu-
šil.
»Krščen Matiček, vina nikoli več! Ne
bom oštirjem lenobe podpiral, ne bom jim
žepe krpal. Pri moji suhi duši, da jim ne
bom!«
»Hahaha!* se je zasmejala žena Liza:
»Prej bodo Amerikanci na Luni in Rusi na
Marsu! In, dragi Korl, ko bi bile tvoje la-
ži tisočaki, bi bila midva že zdavnaj mili-
jonarja.*
Liza je šla po opravkih, Korl pa se je
potopil v misli.
»Liza ima prav,* si je rekel. Pregovor
pravi: osel gre enkrat na led. Jaz pa sem
Lizo že tisočkrat nalagal. Zdaj se ji je mo-
ja laž priskutila. Ne more jo prenašati in
amen. Vse se ji je zagnusilo. In jaz tudi.
To je najhuje. Vrata so ponoči odprta. Na
stežaj odprta. Ti, Korl pa piješ in kvantaš
v oslariji. V hišo lahko pridejo tatje. Le
ti, hudički, pa ti odnesejo, kar jim pride
pod roko. Mrtvo in živo blago. Ce mi kdo
kočo odnese, prava reč. Ampak če mi Lizo
ukradejo, to bi bil zlodej!*
Najužinal se je, sedel na bicikel in se
odpeljal na popoldanski šiht. Kso pot je
škripal z zobmi in preklinjal oštirja.
»Madona, ne boste me videli ne! O, saj
vas poznam! Sladke so vaše besede. Kar
tajajo se, toliko je sladkobe v njih. Pre-
kleti brivci. Korlna ne boste več brili. Pfej,
grdobe!*
Ko je prišel do prve oštarije »Filijala*.
je pritisnil na pedale in pognal z vso silo
naprej. Se ozrl se ni. ko ga je gostilničar,
ki je stal na pragu, spoštljivo pozdravil.
»Korl, pivo smo dobili!*
»O še. še boš prišel v mojo cerkev mo-
lit!*
Odtulilo je dve in Korl se je zagrizel v
delo. Mislil je nas troje, mislil na bele
nitke, ki so se spletale v platno, mislil na
Lizo, ki mu ne verjame več.
Delo mu ni in ni hotelo od rok. Za vra-
ga ne. Kakor da se je zaklelo. Kakor da
so vse nitke polepljene s smolo. Da bi jih
vrag! Komaj se je odtrgal toliko od stro-
jev, da je pogledal na tovarniško dvorišče.
Nekdo kaže z roko proti okrepčevalnici.
Nasmejali so se in šli v tisto smer. Za-
kaj? Tam je pivo! Opojna, hladilna teko-
čina!
Korl si je obliznil ustnice. Nenadoma je
občutil, da so suhe in ožgane. »Zaradi žeje
vendar! Ta prekleta žeja; da bi jo vrag
zajahal! In Liza. Sam ogenj jo je. In
okoli nje so peklenščki. Ho. koliko jih je!
Prav danes, ko se je zaklel, da ne bo več
pil. Pa gre ona, skuha ajdove žgance in
zelje in vse skupaj osoli in zabeli. Je mar
na svetu kaka živa duša, ki bi se pri to-
likšni masti in soli ne ožejala? Ne najdeš
jo, pa če s tremi sonci posvetiš! In žeja
je hujša od lakote. Kaj Liza? Ona je lepo
doma in s sosedo spleta marnje.* Korl pa
se muči v trušču strojev in preklinja Lizo.
Kadar se Lizi razsuši škaf, ga polije z vo-
do. Se mrtva stvar se hoče odžejati!
»Prekleti pekel in ogenj in Liza!* se je
pridušil Korl in spet prijel za delo. Siht
je bil dolg. neznansko dolg. Ovijal se je
od ure do ure kakor večna procesija.
Končno je odtulilo. Silita je konec.
»In žeje tudi!* je rekel Korl.
Desetine luči se je zagnalo na cesto.
Tudi Korl je skočil na bicikel in prižgal
reflektor. Cesta jamasta, polna grobega
kamenja in povrhu vsega še prah. Marec
in prah! Kaj takega pa še ne. Pravijo, da
je marčni prah znanilec dobre letine. Vra-
ga bo dobra letina. Lani je tudi bila, Korl
pa vseeno trpi žejo.
Kolcnilo se mu je in v ustih je okusil
sol. Zopet se je spomnil na zelje in zgan-
ce. Zopet se je pojavila ta nesrečna žeja.
»Tjale, v .Filijalo' stopim!*
»Tam je krčma in v krčmi je pivo;* so
prigovarjale napokane ustnice.
»Naj bo*, je po dolgotrajnem prigovar-
janju ožganih ustnic dejal Korl. Dva ded.
Zaradi tega me ne bo konec. Ampak samo
dva ded! O. ta vražja zapeljivost!
Stopil je v gostilno in zdelo se mu je.
da se mu je od veselja razpotegnil obraz.
Najprej je naročil steklenico pive. Ta
se mu je raztajala v ustih. Goltanec in
želodec pa nista bila zadovoljna. Vsakemu
svojo por d jo. Zato je popil še tri. Končno
je prišlo do dna. Kaj pa glava? Se vedno
je neomadeževana. Dva ded. Kaj pa dva
ded? So to sploh kozarci? To je kaplja
v morje! Liter na mizo. Za mene in moje
prijatelje. Smo ali nismo? Smo!
Korl in prijatelji so pili, krčmar je no-
sil na mizo. Najprej za dobro voljo, po-
tem za moč in nazadnje za prepir. Ra-
zumljivo. Kar se krega, se ljubi. Krščen
Matiček, ima kdo kaj proti? Sem toliko
prestal, da nobeden na svetu ni toliko.
Zdaj me boste pa zafrkavali? Ne, ne pu-
stim se. pa če na mestu poginem. Jaz že
ne.
In Korl se je spremenil v klavrno po-
dobo. Teliček, star en dan. samostojno ko-
raca. Korl, star štirideset let pa omahu-
je ko rahitičen otrok. Ko pa že ne more
ničesar več, v podzavesti poišče kolo in
se spusti na cesto. Zdaj se prične tra-
gikomedija. Hula-hop v graben, hula-hop
v obcestni kamen, hula-hop poljubi cesto.
Pride Korl domov, se nasloni na vrata in
zaspi. Žena Liza odpre vrata, Korl ji pa-
de pred noge in... Potem nič več ne ve,
kaj se je zgodilo. Zjutraj je vstal, glava
je bila težka in žep je bil prazen. Liza pa
je »kuhala* mulo. Korl je še bolj zaškripal
z zobmi in se še glasneje pridušil.
»Liza. nikoli več!*
»Kaj?* ga je nasršeno pogledala.
»Poglej na koledar in si zapiši datum;*
je Korl odločno povedal.
Tudi Korl se je nagnil na koledar in s
krvavimi očmi prebral podčrtani datum.
»Prvi april tisoč devet sto devetinpede-
set ...*	D. K.
HITREJŠE PISANJE BREZ
HITREJŠEGA TIPKANJA
Zahvaljujoč posebnemu priključku na pi-
salnem stroju bodo daktilografi v bodoče
veliko hitreje pisali, čeprav pri tem ne bo-
do hitreje tipkali. Pri novem »sinhron si-
stemu« tipkanja, ki ga je izumil neki pre-
davatelj šole za sekretarke v Hanovru, bo
razmak med besedami nastal brez poseb-
nega udarca, hkrati za udarcem na zadnjo
črko besede. Na ta način bo skrajšan čas
pisanja za 15 odstotkov. To praktično na-
pravo bodo lahko montirali na vsak pi-
salni stroj.
KEMIKALIJA, KI PREPREČUJE
IZSUŠEVANJE RIŽEVIH POLJ
Japonski znanstveniki so iznašli organ-
sko spojino, ki bo v bodočnosti odigrala
značajno vlogo pri gojitvi riža. Ce to spo-
jino raztrosijo po vodi v minimalnih koli-
činah, povzroči na vodni površini izredno
tenak zaščitni sloj, ki zmanjša izhlapeva-
nje vode v takšni meri, da se riževa polja
ne morejo povsem posušiti celo v največ-
jih sušah in je tako rastlini zagotovljena
vedno potrebna vlaga. Razen tega ta sloj
služi tudi kot neke vrste toplotni izolator,
ker se voda pod njim preko noči ne ohladi.
— Kooperacija? Ml smo zanjo, pred-
vsem za kooperacijo pri krompirju ...
SANJCEK« NA DIVJEM ZAPADU
TOVARNA TEHTNIC CELJE
sprejme
MIZARJA
Pogoj: kvalificiran mizar ali polkvalificiran mizar z daljšo prakso.
Interesenti naj pošljejo ponudbe na upravo podjetja najkasneje do 31.
marca 1959.
TOVARNA TEHTNIC CELJE