i" ■ ^ ' ^ \ r r < *■' "i «. &7 k 7 ID ss REZULTATI RAZISKOVANJ TELESNA VZGOJA, ŠPORT IN ŠPORTNA REKREACIJA V LETU 1977 Regina BINTER, samostojni svetovalec za statistiko telesne kulture št. 135 LJUBLJANA, JULIJ 1979 REZULTATI RAZISKOVANJ 1. Zaposleni v družbenem sektorju 1974, str. 38 2. Letni pregled odkupa 1974, str. 66 3. Letni pregled obrti 1974, str. 38 4. Letni pregled cen 1974, str. 31 5. Demografski rajoni SRS s historiatom razvoja teritorialnega območja z osnovnimi podatki iz popisov prebivalstva po osvoboditvi, str. 129 6. Letni pregled industrije 1974, str. 132 7. Študenti visokošolskih zavodov 1974 *75, str. 76 8. Anketa o zasebnih kmečkih gospodarstvih 197174, str. 35 9. Direktorji v organizacijah združenega dela v gospodarski in družbeni dejavnosti 1975, str. 33 10. Letni pregled komunalne dejavnosti 1973, str. 30 1 1. Letni pregled kmetijstva 1974, str. 44 12. Kulturno — umetniška in znanstvena dejavnost 1974, str. 42 13. Letni pregled gradbeništva 1969, str. 47 14. Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1974, str. 54 15. Letni pregled gradbeništva 1970, str. 49 16. Dohodki in izdatki organizacij, združenega dela negospodarskih organizacij 1974, str. 6S 17. Letni pregled gradbeništva 1971, str. 50 18. Letni pregled gradbeništva 1972, str. 50 19. Letni pregled gradbeništva 1973, str. 48 20. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1974, str. 48 21. Kulturno - umetniška in prosvetna dejavnost 1974/75, str. 34 22. Seznam osnovnih in srednjih šol ter višjih in visokih šol ni zafietku šolskega leta 1975/76, str. 118 23. Zaposleni v družbenem in zasebnem sektorju ter fluktuacija zaposlenih 1974/75, str. 30 24. Vzgojnovarstveni zavodi v letu 1974/75 in socialni zavodi s seznamom poročevalskih enot v letu 1974, str. 63 25. Sestava organov in dejavnosti skupščin občin v letu 1975, str. 35 26. Investicije 1974, družbeni in zasebni sektor, str. 48 27. Naravno gibanje prebivalstva SRS v letu 1973, str. 84 28. Osebni dohodki po poklicih v letu 1974, str. 68 29. Prebivalstvo SRS 1970 — 76, str. 35 30. Osnovne šole na začetku šolskega leta 1975/76 po krajevnih skupnostih, str. 41 31. Telesna kultura 1974, str. 53 32. Letni pregled cen 1975, str. 50 33. Letni pregled odkupa 1975, str. 74 34. Periodični finančni računi 1974— 1975, str. 35 35. Letni pregled industrije 1975, str. 141 36. Selitvena gibanja prebivalstva v SR Sloveniji 1971—1975, str. 29 37. Osnovne in srednje šole na koncu šolskega leta 19741975 in začetku šolskega leta 1975—1976, str. 89 38. Organizacije in skupnosti v gospodarstvu in negospodarstvu v SR Sloveniji, str. 272 39. Kazenska sodna statistika 1975, str. 142 40. Poraba reprodukcijskega materiala in prodaja po republikah v letu 1972, str. 40 41. Letni pregled obrti 1975, str. 41 42. Letni pregled kmetijstva 1975, str. 43 43. Študenti visokošolskih zavodov 197576, str. 71 44. Sestava in dejavnosti krajevnih skupnosti 1974—1975, str. 89 45. Letni pregled gradbeništva 1974, str. 70 46. Dohodki in izdatki organizacij združenega dela negospodarskih dejavnosti 1975, str. 42 47. Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1975, str. 59 48. Samoupravne interesne skupnosti 1975, str. 32 49. Kulturnoumetniška in znanstvena dejavnost 1975. str. 57 50. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1975, str. 198 51. Letni pregled gozdarstva 1975, str. 38 * 52. Letni pregled prometa 1969, str. 102 53. Letni pregled trgovine 1975, str. 88 54. Letni pregled gostinstva 1972, str. 53 55. Vzgojnovarstveni zavodi v šolskem letu 19751976, str. 61 56. Letni pregled prometa 1970, str. 101 57. Letni pregled prometa 1971, str. 99 58. Osnovne šole na začetku šolskega leta 197677 po krajevnih skupnostih, str. 41 59. beznam šol s splošnimi podatki na začetku šolskega leta 197677, str. 104 60. Kulturno— umetniška in prosvetna dejavnost 197576, str. 34 61. Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1975, str. 28 62. Telesna kultura, šport in rekreacija v letu 1975, str. 53 63. Letni pregled prometa 1972, str. 100 64 Letni pregled prometa 1973, str. 104 65. Sestava in dejavnost krajevnih skupnosti 19751976, str. 90 66. Družbena prehrana v letu 1976, str. 100 67. Pregled sprememb v potrošnji po anketah v letih 1963, 1968 in 1973 v Sloveniji, str. 100 68. Osnovne in srednje šole na začetku šolskega leta 197576 in začetku 197U77, str. 80 69. Zaposleni v družbenem sektorju 1974, str. 44 70. Letni pregled prometa 1974, str. 106 71. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1975, str. 48 72. Letni pregled prometa 1975, str. 84 73. Investicije 1975 (družbeni in zasebni sektor), str. 51 74. Letni pregled cen 1976, str. 54 75. Naravno gibanje prebi/alstva SR Sbveniie 19. '4. str. 100 7b. Osebni dohodki delavnev v združenem delu 1!)76, str. 65 77. Letni pregled industrije 1976, str. 106 78. Letni pregled odkupa 1976, str. 42 79. Osebni dohodki po poklicih 1976, str. 77 80. Študenti 1976/77 in diplomanti 1976jn str. 78 81 . Letni pregled prometa 1976, str. 78 , 82. Kazenska sodna statistika 1976, str. 123 .. _ 83. Letni pregled gozdarstva 1976, str. 40 84. Letni pregled trgovine 1976, str. 84 85. Letni pregled kmetijstva 1976, str. 44 86. Vzgojnovarstveni zavodi v šolskem letu 1976/77 in socialni zavodi v letu 1976 s seznamom poročevalskih enot, str. 81 87. Popis učiteljev 1976, str. 81 88. Kulturno— umetniška in znanstveno— raziskovalna dejavnost 1976, str. 46 89. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1975, str. 102 90. Anketa o zasebnih kmečkih oospodinjstvih 1976, str. 34 91. Osnovne šole na začetku šolskega leta 1977/78 po krajevnih skupnostih, str. 41 92. Družbeni proizvod In narodni dohodek v letu 1976, str. 78 93. Seznam šol s splošnimi podatki za začetek šolskega leta 1977/78, str. 1 17 94. Družbena prehrana 1977, str. 41 95. Osebni dohodki po poklicih 1976, str. 65 96. Osnovne in srednje šole na koncu šolskega leta 1976/77 in začetku 1977/78, str. 75 97. Letni pregled gozdarstva 1977, str. 40 98. Telesna vzgoja šport in rekreacija v letu 1976, str. 49 99. Kulturno— umetniška in prosvetna dejavnost 1975/76 in 1976/77, str. 51 100. Investicije 1976, str. 66 101. Sestava in dejavnost krajevnih skupnosti 1976 —1977, str. 75 102. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1977, str. 69 103. Letni pregled industrije 1977, str. 175 104. Letni pregled cen 1977, str. 60 105. Študenti 1977—1978 in diplomanti 1977, str. 77 106. Letni pregled kmetijstva 1977, str. 44 107. Letni pregled prometa 1977, str. 77 108. Industrijske organizacije 1965— 1976' in proizvodi 1976, str. 212 109. Letni pregled gostinstva 1976, str. 56 110. Samoupravne interesne skupnosti 1977. str. 40 1 1 1 . Popis zaposlenih delavcev 31 . 12. 1976, str. 74 112. Popis zaposlenih delavcev 31. 12. 1976 — Zaposleni delavci v združenem delu v SR Sloveniji in v tujini ter po občinah SR Slovenije, str. 43 113. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 1977/78 s seznamom poročevalskih enot, str. 81 114. Letni pregled trgovine 1977, str. 85 115. Letni pregled odkupa 1977, str. 68 116. Volitve 1978, str. 79 117. Letni pregled obrti, str. 36 118Kazenska sodna statistika 1977 str. 90 1 19. Desezonirane časovne vrste SR Slovenije, str. 181 120. Kulturno— umetniška in znanstveno— raziskovalna dejavnost 1976— -1977, str. 91 121. Družbeni proizvod in narodni dohodek v SR Sloveniji 1977, str. 78 122. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1976, str. 90 123. Popis zaposlenih 31. 12. 1976, osebni dohodki delavcev v združenem delu po področjih dejavnosti v SRS, str. 70 124. Družbena prehrana 1978, str. 40 125. Popis zaposlenih delavcev 31 .1 2. 1976, osebni dohodki delavcev v združenem delu po občinah v SR Sloveniji, str. 42 126. Letni pregled gostinstva 1974, str. 55 127. Letni pregled gostinstva 1975, str. 54. 128. Rezultati popisa namestitvenih zmogljivosti v SR Sloveniji "»I . avgusta 1977, str. 50 129. Letni pregled turizma 1973 — 1976, str 325 130. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1978/79 str. 1 15 131. Popis zaposlenih delavcev 31. 12. 1976. Zaposleni delavci v zdrutenem delu v SR Sloveniji po skupinah poklicev in področjih dejavnosti str. 80 132. Prihodki In odhodki organizacij združenega dela negospodarskih dejavnosti 19761977, str. 51 133. Letni pregled gradbeništva 1975, str. 74. 134. Letni pregled gradbeništva 1976, str. 79 UVOD "Rezultafi raziskovanj" (RR) so temeljna edicija Zavoda SR Slovenije za statistiko, ki celovito prikazuje rezultate posameznega ali skupine sorodnih raziskovanj. V preteklosti so zvezki s takšno ali podobno vsebino izhajali pod različnimi imeni: "Statistična dokumentacija" , "Statistično poročilo" , "Interna publikacija" , "Statistično gradivo" ter od leta 1976 naprej s sedanjim imenom) z zaporednim oštevilčenjem zvezkov. Vsak zvezek "RR" vsebuje najpomembnejša pojasnila, kratek komentar, tabelarne preglede in obrazce za statistična raziskovanja. Tako dobijo uporabniki čimbolj zaokroženo podobo o rezultatih in raziskovanju samem. V tem zvezku so objavljeni rezultati statističnih raziskovanj s področja telesne kulture v SR Sloveniji. Prikazani so podatki o telesni vzgoji v vzgojnovarstvenih organizacijah, osnovnih 'in srednjih Šolah, visokošolskih organizacijah, podatki o šolanju strokovnih kadrov za telesno kulturo, ter podatki o športno rekreacijski dejavnosti v organizacijah združenega dela in aktivnosti osnovnih organizacij za telesno kulturo ter delu športnih dispanzerjev (ambulant) za zdravstveno varstvo športnikov. Letošnja publikacija je peto objavljeno samosiojno gradivo podatkovo telesni kulturi v SR Sloveniji, kajti samostojne raziskave s tega pddročja potekajo šele od leta 1973 dalje. Podroben tabelarni pregled rezultatov s področja telesne kulture dopolnjujejo še analitični prispevki, ki so objavljeni v ediciji Prikazi in študije, ter krajši sestavki in pregledi objavljeni v Družbenem razvoju. Mesečnem statističnem pregledu in Statističnih informacijah. Med statističnimi publikacijami so "Rezultati raziskovanj" s podrobnim prikazom podatkov za uporabnike najbolj izčrpen vir informacij iz posameznih področij statistike. Ljubljana, junij 1979 Direktor Franta Kome I 3 STATISTIČNA ZNAMENJA ni pojava .. . ni podatka 0 podatek je manjši od 0, 5 dane merske enote 0, 0 podatek je manjši od 0, 05 dane merske enote J? poprečje 1) označba za opombo pod tabelo ali pod črto ( ) začasen (nepopoln), nezadostno preverjen ali ocenjen podatek X spremenjena kvaliteta popravljen podatek zajeto s podatkom v smeri puščice r VSEBINA Stran Uvod 3 Pojasnila ^ Komentar 9 1 . Splošni pregled 11 1-1 . Obvezna telesna vzgoja v vzgojnoizobraževalnih organizacijah 11 1-2. Osnovne organizacije za telesno kulturo 11 1-3. Športnorekreacijska dejavnost v organizacijah združenega dela 12 2. Telesna vzgoja v vzgojnovarstvenih organizacijah v letu 1977 12 2-1. Prsg led po občinah 12 2-2. Vzgojnovarstvene organizacije po organizacijski obliki 13 3. Telesna vzaoia v osnovnih šolah in šolska športna društva v šolskem letu 1977/78 14 3-1. Osnovne šole, učenci, učitelji in vaditelji v ŠŠD po občinah 14 3-2. Člani šolskih športnih društev po občinah 16 3-3. Aktivni člani šolskih športnih društev po športnih panogah 18 3-4. Objekti za telesno vzgojo in posebna telesna vzgoja 20 4. Telesna vzgoja v srednjih šolah in šolska športna društva v šolskem letu 1977/78 22 4-1 . Šole, učenci in učitelji ter vaditelji v šolskih športnih društvih po občinah 22 4-2. Člani šolskih športnih društev ŠŠD po občinah 23 4-3. Aktivni člani šolskih športnih društev po športnih panogah 24 4-4. Objekti za telesno vzgojo in posebna telesna vzgoja 25 5. Telesna vzgoja na visokih in višjih šolah, fakultetah in umetniških akademijah (ob vpisu v študijsko. leto 1977/78) 26 5-1 . Pregled po vrstah šol 26 5-2. Študenti, ki imajo obvezno telesno vzgojo, po letnikih, učitelji telesne vzgoje 26 5-3. Študenti, vključeni v obvezno telesno vzgojo, po športnih panogah 26 6. Šolanje kadrov za telesno kulturo v letu 1977 27 6-1. Študenti ob vpisu v zimski semester 1977/78, diplomirali v letu 1977 27 6-2. Učno osebje (31. 12. 1977) ' 27 6-3. Usmerjanje študentov 27 6-4. Šolanje strokovnih amaterskih kadrov za telesno kulturo v letu 1977 28 6-5. Zaposleni v šolskem centru za telesno kulturo (stanje 31. 12. 1977) 28 7. Športnorekreacijska dejavnost v organizacijah združenega dela v letu 1977 29 7-1 . Organiziranje športno - rekreacijsle dejavnosti 29 7-2. Organizatorji rekreacije in udeleženci TRIM akcij 31 7-3. Organizirane ure športne rekreacije po športnih panogah 32 7-4. Izdatki za organiziranje športne rekreacije 36 8. Osnovne organizacije za telesno kulturo v letu 1977 37 8-1 . Člani osnovnih organizacij za telesno kulturo po posameznih sekcijah klubih, aktivih po športnih panogah 37 8-2. Člani osnovnih organizacij za telesno kulturo po občinah 39 8-3. Aktivni člani po letih starosti po občinah 40 Š-4. Aktivni člani po socioekonomskih skupinah po občinah 42 8-5. Strokovno osebje po kvalifikaciji in delovnem mestu po občinah 44 8-6. Dohodki osnovnih organizacij za telesno kulturo po občinah 46 8-7. Izdatki osnovnih organizacij za telesno kulturo po občinah 47 9. Delo dispanzerjev (ambulant) za zdravstveno varstvo športnikov v letu 1977 48 9-1. Opravljeni pregledi športnikov v letu 1977 48 9-2. Število sistematično pregledanih športnikov in število delno ali popolnoma nesposobnih za aktivno udejstvovanje 48 9-3. Zaposleni v športnih dispanzerjih (ambulantah) 48 5 ." V** Ti i" - 1 " iV .■' ia. , &■&" rf 1i ■ "> TJ 1 w ' T >• ■« . »v ^ ■»« *:r ^ i: l iLv; ; *> .* j? : ir? --AV |W * S<3C U. e ^ ». . . t r: &z lw *%£:■ ' % » ■ J . = 'i y' -■. " , i* . iflf, *iM« , l * -T ' V&' # p ^ m 1 I • -i. . jlcj i 1 al -»iteau ■ i S? * -. Si^l •. F* ^ jp ?*t V. Iš ■^rt l»H>rJiI i« l* ••S1 t-1 JJ TT^k •f' - " -^i "s, 7-" ' f ^ > Yi < «» ft li j • a. - j r M. * K* * fT? -U >9 ^ .Tp --t" . ; J J "i i tf POJASNILA A) SISTEM RAZISKAV S PODROČJA TELESNE KULTURE Statistične raziskavo s področja telesne kulture imajo republiški značaj in so predpisane z odlokom o programu statističnih raziskovanj za vso republiko, ki ga je sprejela skupščina SR Slovenije. Pregled raziskav 1 . Telesna vzgoja v vzgojnovarstvenih organizacijah Opazovanje konec koledarskega leta po stanju 31. 12, - letna raziskave Obrazec TKIC 2. Telesna vzgoja na visokošolskih organizacijah Opazovanje ob vpisu v študijsko leto 1977/78 po stanju 31 . 12. 1977lefna raziskava. Obrazec TKlB 3. Telesna vzgoja v osnovnih in srednjih šolah Opazovanje ob zaključku šolskega leta 1977/78 po stanju konec šolskega leta - letna raziskava. Obrazec TK1A 4. Dejavnost osnovnih organizacij za telesno kulturo Opazovanje od 1 .1 .197731 .12. 1977 po stanju 31. 12. 1977 - letna raziskava. Obrazec TK2 5. ?portno rekreacijska dejavnost zaposlenih v organizacijah združenega dela Opazovanje od 1 . 1 .1977 do 31 . 12. 1977, po stanju 31. 12. 1977. Letna raziskava. Obrazec TK3 6. Šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov za telesno kulturo Opazovanje ob vpisu v študijsko leto 1977/78 po stan-, ju 31 . 12. 1977letna raziskava. Obrazec TK4 7. Zdravstveni pregledi športnikov Opazovanje od 1 . 1 .1977 do 31 . 12. 1977 po stanju 31 . 12. 1977letna raziskava. Obrazec TK5 B) VIRI PODATKOV IN ZAJETJE Podatki o telesni kulturi v SR Sloveniji so zbrani z rednimi letnimi raziskavami. Vse raziskave (razen raziskave o dejavnosti osnovnih organizacij za telesno kulturo, ki je zvezna in poteka v triletni periodiki. - zadnja je bila leta 1974) so republiške in potekajo od leta 1973 dalje. C) METODOLOŠKA POJASNILA Metodološka pojasnila navajamo za vsako raziskavo posebej: TELESNA VZGOJA V VZGOJNOVARSTVENIH ORGANIZACIJAH Vzgojnovarstvene organizacije so namenjene za varstvo dojenčkov in otrok od 1 leta starosti do za četka šoloobveznosti . Vzgojnovarstvene organizacije pa lahko sprejmejo tudi šoloobvezre otroke, če zanje ni organiziranega podaljšanega bivanja v osnovni šoli. Telesna vzgoja se izvaja v obliki tedenske in dnevne telesnovzgojne zaposlitve. Tedenska telesnovzgojna zaposlitev zajema učenje osnovnih telesnih spretnosti in znanj, združenih s sprehodi in vadbo na prostem ter je priprava na kasnejša loisko telesno vzgojo. Dnevna telesna vzgoja pa se izvaja v obliki jutranje gimnastike. TELESNA VZGOJA V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH Telesna vzgoja se izvaja v obliki rednih obveznih ur, katere obiskujejo vsi učenci, obenem pa se lahko učenci prostovoljno vključujejo tudi v organizirano Šolškošportno društvo po posameznih športnih panogah. Telesno vzgojo na predmetni stopnji v osnovni šoli in v srednjih šolah poučujejo učitelji telesne vzgoje. Glede na stopnjo strokovne izobrazbe v telesnokulturni stroki delimo -učitelje na: profesor telesne vzgojekončana Visoka šola za telesno kulturo predmetni učitelj telesne vzgojekončana Višja šola za telesno kulturo ali Pedagoška akademijasmer telesna vzgoja učitelj telesne vzgojekončana Srednja šola za telesno vzgojo. V raziskavi sobili zajeti le tisti učitelji, ki izključno poučujejo telesno vzgojo (od 4. razreda osnovne šole dalje). Šolsko športno društvo: je organizacija, ki jo ustanovijo učenci sami in je registrirana pri pristojnem republiškem organu. V sklopu tega društva se učenci prostovoljno udejstvujejo v posameznih športnih panogah, Aktivni člani šolskega športnega društva so tisti učenci, ki redno (vse leto) sodelujejo pri posamezni športni panogi, ne glede na to ali tekmujejo ali ne. Drugi člani so tisti člani šolskega športnega društva, ki organizirajo delo (mentor, člani izvršnega odbora ipd. ). Vaditelji v šolskem športnem društvu so strokovni delavci, ki vodijo treninge, vaje, tekmovanja in so odgovorni za potek vadbe. Posebna telesna vzgoja se v zadnjem času uvaja za učence, ki imajo zaradi obolenj predpisano specifično telesno vzgojo. Podatki o številu šol in številu učencev se nekoliko razlikujejo od podatkov, ki jih navaja šolska statistika. Do razlike prihaja zaradi različnega roka opazovanja in nekoliko tudi zaradi poročevalskih enot, ki ne pošljejo poročil. Obenem so pri osnovnih šolah v tabelah prikazane skupaj tako popolne osnovne kot nepopolne osnovne šole ter posebne osnovne šole. Pri srednjih šolah zajemajo podatke šolskih centrov glede na posamezne šole v teh centrih, ne upoštevajo pa se šole za odrasle. Prav tako se ne ujemajo podatki o številu aktivnih in vseh članov šolskega športnega društva. En učenec 7 se namreč lahko udejsKaije v več športnih panogah in ga tudi vsakokrat upoštevamo. Pri srednjih šolah so pri tabelah, ki so prikazane po občinah, zajete le tiste občine, ki imajo srednjo šolo. TELESNA VZGOJA NA VISOKOŠOLSKIH ORGANIZACIJAH Telesna vzgoja je šele v zadnjih letih postala obvezen predmet tudi na visokošolskih organizacijah. Poteka v obliki obveznih ur in v fakultativni obliki. Število študentov, ki so vključeni pri urah telesne vzgoje, se ne ujema s številom vseh vpisanih študentov ravno zaradi prej omenjenih oblik izvajanja te dejavnosti. Upoštevani so le redni študenti. Pri podatkih o številu udeležencev na smučarskih in plavalnih tečajih so upoštevani le tisti, ki so se udeležili tečajev, ki so jih organizirale visokošolske organizacije oziroma Univerza. V tabeli 5-1. niso vpisani podatki o študentih Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani ( ker te šole zaradi specifičnosti študija ne popisujemo ter podatki za Višjo varnostno tehnično šolo, ki nima organiziranega pouka telesne vzgoje. ŠOLANJE KADROV ZA TELESNO KULTURO Pri popisu sta upoštevani le dve šoli in sicer Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani in Pedagoška akademija v Mariboruoddelki za telesno vzgojo, ter Šolski center za telesno vzgojo, ki skrbi za izpopolnjevanje strokovnega kadra. V tabeli 6-3. je prikazano tudi usmerjcnje študentov Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, ki poteka na visoki stopnji. Študent si izbere določeno športno panogo oziroma zvrst, v katerem se dopolnilno izobražuje, obenem pa mora opraviti tudi trenersko delo in izpit iz celotnega usmerjanja. ŠPORTNO REKREACIJSKA DEJAVNOST V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Zajete so le organizacije združenega dela z nad 500 zaposlenimi delavci. Podatki so prikazani po občinah, vendar ne prikazujejo celotne SR Slovenije, v občinah Brežice in Logatec namreč ni organizacij z nad 500 zaposlenimi, v občinah Radlje ob Dravi in Tolminu pa te organizacije nimajo organizirane športnorekreacijske dejavnosti zaposlenih. Prikazani organizatorji rekreacije so v rednem delovnem razmerju, glede na stopajo njihove izobrazbe pa jih delimo: - diplomirani organizalor rekreacije: diploma II. stopnje "■VŠTK in usmeritev v športno rekreacijo, - višji organizator rekreacije: diploma I. stopnje VSTKsmer organizator rekreacije, - organizator rekreacije I. razreda in organizator rekreacijepridob' . jen naziv s šolanjem na Solskenr. centru za telesno vzgojo, - strokovnjak za telesno kulturo brez specializacije za rekreacija profesor ali predmetni učitelj telesne vzgoje, - brez strokovna izobrazbe v telesnokulturni stroki: kakršnakoli izobrazba izven telesnokulturne stroke. V tabeli 7-3. so upoštevane ure športne rekreacije, ki so jih organizacije združenega dela organizirale izven delovnega časa. DEJAVNOST OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZA TELESNO KULTURO Prikazane so osnovne organizacije za telesno kulturo, glede na število sekcij, aktivov in klubov po posameznih športnih panogah in po občinah. Pri tabelah, ki prikazujejo podatke po občinah ni podatkov zo občino Metlika, ker ima ta le lovske organizacije, ki se v tem popisu ne zajemajo. Osnovna organizacija za telesno kulturo je tista organizacija, ki ima svoj statut, finančno poslovanje in je prijavljena pri pristojni zvozi za telesno kulturo ter je pravna oseba. Lahko združuje sekcije, aktive, klube različnih športnih panog. Aktivni člani so člani osnovne organizacije za telesno kulturo, ki redne gojijo katerokoli športno panogo, ne glede na to ali tekmujejo ali ne. Funkcionarji so člani uprave, sekretariata, komisi| in podobnih organov, ki organizirajo in vodijo delo osnovne organizacije r. a telesno kulturo. Strokovni delavci so osebe, ki vodijo treninge, vaje in sicer tako trererji, vodniki, inštruktorji, organizatorji rekreacije, sem sodijo tudi predavarelfi in načelniki . Kvalificirani strokovni delavci so osebe, ki so končale šolo, strokovni priznani tečaj za telesno vzgojo ali pa jim je bila strokovnost podeljena na osnovi dolgoletnega dela na tem področju in imajo o tem potreben dokument. Vsi drugi so šteti kot nekvalificirani . Profesionalci so osebe, ki so v rednem delovnem razmerju v osnovni organizaciji za telesno kulturo. Amaterji so osebe, ki za svoje delo v osnovni organizaciji ne prejemajo nobenega plačila. Honorarni delavci so osebe, ki za svoje delo v osnovni organizaciji prejemajo ma terialno odškodnino, redno pa so zaposleni izven osnovne organizacije za telesno kulturo. Drugi člani osnovne organizacije so: administrativno osebje in uslužnostni delavci ter podporni člani. V tabeli 1-2. Osnovne organizacije za telesno kulturo so prikazani podatki o številu organizacij od leta 1975 dalje prikazujejo glede na število osnovnih organizacij za telesno kulturo. Pred tem so bile upoštevane vse športne organizacije ne glede na organizacijsko obliko . V letu 1973 je raziskava potekala šele prvič in sicer le v okviru SR Slovenije ter zato nastaja razlika v podatkih. DELO DISPANZERJEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠPORTNIKOV V prvi tabeli so prikazani vsi pregledi posameznih športnikov in sicer tako prvi, drugi in ponovni pregledi. V drugi tabeli pa je prikazano število pregledanih športnikov (vsak je upoštevan le enkrat) in od tega število delno ali 8 popolnoma nesposobnih za aktivno udejstvovanje v določeni športni panogi . Delno nesposobni so športniki, ki se zaradi bolezni ali poškodb (upoštevane so vse poškodbe nastale pri športu ali drugje) ne morejo aktivno ukvarjati z določeno športno panogo določen čas - do šest mesecev. Popolnoma nesposobni so športniki, ki jim je zaradi bolezni ali poškodb prepovedano aktivnoudejstvovanje v določeni športni panogi za dalj časanad 6 mesecev ali za vedno. KOMENTAR Vzgojnovarstvene organizacije Telesna vzgoja je od leta 1971 dalje vključena tudi v program dela vzgojnovarstvenih organizacij. Poteka v obliki tedenske telesnovzgojne zaposlitve in dnevne jutranje gimnastike. Program tedenske telesnovzgojne zaposlitve obsega učenje osnovnih telesnih spretnosti in je predpriprava na kasnejšo šolsko telesno vzgojo, medtem ko dnevna telesna vzgoja obsega nekajminutno jutranjo gimnastiko. V zadnjih dveh letih pa se je telesnovzgojne dejavnost še nekoliko razširila s sprejetjem športnih aktivnosti v okviru tekmovalne značke (športna značka). Po stanju 31 .1 2. 1977 je poročila izpolnilo 596 enot, od katerih je bilo 89 samostojnih, 359 dislociranih enot, 6 tozdov v okviru druge organizacije, štiri vzgojnovarstvene enote v okviru druge organizacije in 138 enot pri osnovnih šolah. V vse organizacije je bilo zajetih 53893 otrok, ki so bili razporejeni v 2593 oddelkov glede na starost. Celotno delo v vzgojnovarstvenih organizacijah je vodilo 6225 delavcev, od tega 4ZZ1 vzgojnega kadra Tn 2004 administrativnega osebja. Pri telesnovzgojnih zaposlitvah so sodelovali skoraj vsi varovanci, kajti zelo majhen je delež tistih, ki se zaradi zdravstvenega stanja ne morejo udeleževati teh aktivnostiTelesna vzgoja v osnovnih in srednjih šolah Telesna vzgoja je v osnovnih in srednjih šolah obvezen učni predmet, ki so ga dolžni obiskovati vsi učenci. Za učence, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo udeleževati vseh teh aktivnosti, pa morajo učitelji telesne vzgoje omogočiti posebno telesno vzgojo, ki je primerna glede na zdravstveno stanje teh učencev. Posebno telesno vzgojo je v SR Sloveniji organiziralo 32 osnovnih šol ter 3 srednje šole. Vanjo je bilo na osnovnih šolah vključenih 930 učencev, na srednjih pa le 77. V osnovnih šolah poučujejo telesno vzgojo na razredni stopnji učitelji razrednega pouka, medtem, ko na predmetni stopnji strokovni učitelji. Za poučevanje telesne vzgoje na predmetni stopnji se zahteva višja itrokovna izobrazba v telesnokulturni stroki, ki pa jo je v letu 1977/78 imelo le 30, 3% od vseh učiteljev, ki so poučevali telesno vzgojo. Lahko torej rečemo, da od skupno 914 učiteljev kar 69, 7% nima ustrezne izobrazbe . Za poučevanje telesne vzgoje na srednjih šolah se zahteva visoka strokovna izobrazba v telesnokulturni stroki. Delež učiteljev, ki majo ustrezno izobrazbo je na teh šolah nekoliko višji kot na osnovnih šolah, še vedno pa znaše le dobro polovico (58, 7%) od vseh zaposlenih učiteljev. Kot neobvezna telesna vzgoja pa se tako na osnovnih kot srednjih šolah izvaja telesnokulturna dejavnost tudi v šolskih športnih društvih, kjer se učenci prostovoljno vključujejo v vadbo po posameznih športnih panogah in dejavnostih. V šolskem letu 1977/78 je imelo 49, 8 šol organizirano šolska športna društva, v katera je bilo vključenih 110 807 učencev, od tega kar 56, 1% aktivnih članov. Največje število učencev je sodelovalo pri planinskih aktivnostih in sicer kar 17 714, lošarki, atletiki, rokometu in nogometu. Višji delež šol, ki imajo organizirana šolska športna društva pa je pri srednjih šolah, saj znaša kar 81, 5%, medtem, ko je delež učencev, ki socblujejo v teh društvih, le nekoliko višji in znaša 50, 2% v odnosu na vse učence. Največje število aktivnih članov pa zasledimo pri športnih panogah kot so košarka, nogomet, rokomet. Za izvajanje telesne vzgoje pa so potrebni seveda tudi primerni objekti predvsem telovadnica in športna igrišča. V šolskem letu 1977/78 je od 928 osnovnih šol imelo lastno telovadnico 329 šol, v najemu 86 šol, brez telovadnice pa je še vedno kar dobra polovica šol (512). Nekoliko več osnovnih šol pa ima lastna športna igrišča (505) 83 šol ima igrišča v najemu, brez športnega igrišča pa je še vedno 338 osnovnih šol. Tudi pri srednjih šolah vidimo skoraj enako šlikov 116 srednjih šol ima lastno telovadnico, 130 v najemu in 36 šol je brez telovadnice. Lastna športna igrišča ima 93 šol, 1 14 v najemu in 77 srednjih šol je tudi brez športnih igrišč. Telesna vzgoja na višjih in visokih šolah, fakultetah in umetniških akademijah Tudi telesna vzgoja na visokošolskih organizacijah poteka v obliki obveznih ur, ki pa so seveda glede vsebine, predvsem programske usmeritve nekoliko drugačne kot v osnovnih in srednjih šolah. Študentje se namreč prostovoljno odločajo za izbrane športne dejavnosti, v katerih potem sodelujejo vse leto. V študijskem letu 1977/78 je bilo od skupno 20208 vpisanih študentov pri telesni vzgoji udeleženih kar 48, 9% študentov. Pouk telesne vzgoje je vodilo skupno 39 učiteljev, od tega 6 žensk. V tabelah nista zajeti Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani, ki ima specifični program šolanja in Višja varnostna tehnična šola, ki za izvajanje telesne vzgoje nima primernih prostorov. Šolanje kadrov za telesno kulturo V SR Sloveniji sta le dve šoli, ki izobražujeta strokovni kader za potrebe telesne kulture in sicer Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani in Pedagoška akademija v v Mariboru. Šolski center v Ljubljani pa skrbi za izobraževanje strokovnih kadrov, kjer si kandidati pridobijo ustrezno kvalifikacijo, ne pa stopnje izobrazbe. Ob vpisu v šolsko leto 1977/78 se je na obe šoli vpisalo 574 študentov, od tega 430 rednih in 144 izrednih. V letu 1978 je skupno diplomiralo 64 študentov, kar je v primerjavi s preteklim letom 1977 za 16 več. Višjo stopnjo je tako zaključilo 33 študentov, visoko pa 31 . 9 Med redno izobraževanje in izpopolnjevanje na Visoki šoli za telesno kulhjrovisoki stopnji sodi tudi usmerjanje po posameznih športnih dejavnostih. V letu 1978 je izpite iz usmerjanja opravilo 29 študentov, največ v športni rekreacijikar 6. Na obeh šolah, tako Visoki šoli za telesno kulturo in Pedagoški akademiji, je celoten proces izobraževanja vodilo 46 uttfetjev, od tega 10 žensk. Kadri za telesno vzgojo se, kot smo že omenili, strokovno izpopolnjujejo tudi v okviru šolanjatečajev, ki jih organizira šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani. V letu 1977 se je tečajev za posamezne strokovne nazive v določenih športnih panogah udeleževalo 1153 udeležencev, določeno kvalifikacijo pa je doseglo 857 tečajnikov. Delo v zvezi z izobraževanjem je vodilo 51 delavcev, od tega 47 strokovnih delavcev, izmed katerih sta le dva v rednem delovnem razmerju. Športnorekreacijska dejavnost zaposlenih v organizarijah združenega dela Poročila o športnorekreacijski dejavnosti v organizacijah združenega dela je v letu 1977 poslalo le 377 organizacij, kajti zajete so bile le organizacije z več kot 500 zaposlenimi . V teh organizacijah je bilo v letu 1977 zaposlenih 331653 delavcev. V 14tih organizacijah so imeli organizirano redno rekreacijo med delovnim časom, v 218 redno (vsaj 2 x tedensko) izven delovnega časa in v 191 druge oblike športne rekreacije. V organizacijah, ki so imele organizirano redno rekreacijo izven delovnega časa, je na 504087 urah različnih športnih dejavnostih sodelovalo 37239 delavcev. V posameznih TRIM akcijah pa je sodelovalo v letu 1977 21136 delavcev. Glede na posamezne športne panoge je bilo največ organiziranih ur v kegljanju, to je kar 21 ,6 % od vseh ur, nogometu (12, 0%), zimskih športih' (7, 2%) in drugih. V zajetih organizacijah združenega dela je bilo v rednem delovnem razmerju zaposlenih 73 organizatorjev rekreacije. Vse zajete organizacije, ki so organizirale športno rekreacijo za svoje zaposlene so v letu 1977 porabile kar 39819557 dinarjev v te namene. Največ sredstev je bilo izdanih za tekmovanja (14671814) in za plačevanje najemnin za športne objekte in naprave (4714370). Dejavnost osnovnih organizacij za telesno kulturo V letu 1978 je o svojem delu poročalo 657 osnovnih organizacij za telesno kulturo. Vanje je bilo skupno vključenih 172645 članov v kar 121 Isekcijah, aktivih in klubih glede na posamezne športne panoge oziroma dejavnosti. Celotno članstvo pa predstavlja kar 71, 5% aktivnih članov, 3, 7% funkcionarjev, 2, 5% strokovnega osebja in 22, 3 % drugih članov. Največje število sekcij, aktivov oziroma klubov glede na posamezne šport ne panoge zasledimo pri strelianju, ker 121 sekcij, nogometu 114 itd. , medtem, ko je največje število aktivnih članov pri planinstvu(48736) . Enako kot v letu 1976 je tudi v 1977 največje število aktivnih članov siarih od 10 - 14 let, in sicer 19, 7 % od vseh aktivnih članov, ter v starosti 1519 let in 35 ter več let (17, 8%), najmanj pa v starosti do 7 letle 3, 3%. Glede na socioekonomske skupine je najmočnejša skupina delavcev, učencev ter študentov, kar je povsem razumljivo glede na prej prikazane podatke o številu aktivnih članov po starostnih skupinah. Pregled števila aktivnih članov po posameznih športnih panogah kaže, da se jih je največ odločilo za planinske aktivnosti in sicer kar tretjina aktivnih članov (30, 4%). Na drugem mestu šo številu aktivnih članov se v letu 1977 pojavlja atletika z 8, 2% članov, nakar sledijo splošna telesna vzgoja (7, 2%), streljanje (6, 7%), nogomet (5, 1%) itd. Strokovno delo v osnovnih organizacijah za telesno kulturo je v letu 1977 vodilo 4266 delavcev, od tega 885 žensk. Po strokovni kvalifikaciji je bilo 2872 kvalificiranih in 1394 brez kakršnekoli kvalifikacije v telesnokulturni stroki. Glede na delovno mesto so bili strokovni delavci razporejeni takole: 274 jih je delovalo povsem pokiicno, kar pomeni, da so bili v rednem delovnem razmerju v osnovni organizaciji za telesno kulturo, 875 jih je prejemalo plačilo, delali so v pogodbenem razmerju in 2872 jih je delovalo povsem amatersko, torej za svoje strokovno delo v osnovni organizaciji niso prejemali nobenega plačila. V letu 1977 so vse zajete osnovne organizacije za telesno kulturo prejele skupaj 208383 dinarjev (preračunano v tisoč), porabile pa so 195666 dinarjev, kar nam pove, da je v letu 1977 ostalo neizkoriščenih kar 12717 dinarjev (v tisoč). Največji delež porabljenega denarja so osnovne organizacije namenile za vaje in treninge ter tekmovanja, kar 55522 (v tisoč) ter za osebne dohodke in honorarje zaposlenega osebja in delavcev po pogodbi o delu 3. ' )259 dinarjev. Delo dispanzerjev za zdravstveno varstvo športnikov. V letu 1977 je bilo skupno opravljenih 9869 pregledov, na katerih je bilo pregledanih 7021 športnikov. Izmed vseh pregledanih športnikov je bilo delno nesposobnih 115 (s športno dejavnostjo se niso mogli ukvarjati do 6 mesecev); 33 športnikov je bilo popolnoma nesposobnih, da bi se še nadalje ukvarjali z določeno dejavnostjo. Preventivnosistematične zdravstvene preglede je opravljalo 39 zaposlenih, od tega 6 specialistov za športno medicino, 10 športno informiranih zdravnikov, 12 drugih specialistov in 11 splošnih zdravnikov. Od vseh zdravnikov jih je bilo 35 zaposlenih v rednem delovnem razmerju, medtem ko so bili vsi drugi zunanji sodelavci. 10 1. SPLOŠNI PREGLED 1-1. Obvezna telesna vzgoja v vzgojno izobraževalnih organizacijah Osnovne šole Srednje šole Visoke šole jcen število zajetih ci šol učitelji telesne vzgoje šdl . športna društva vsi člani aktivni člani število zajetih šol ucenci učitelji telesne vzgoje šol . športna društva vsi člani aktivni člani število zajetih šo redni študenti učitelji telesne vzgoje študenti pri obvezni telesni vzgoji 1973/74 1974/75 1975/76 1976/77 1977/78 788 212724 678 363 68159 76094 216 60661 344 134 24200 24978 21 12963 41 6642 963 2280401251 416 83922 104868 240 69814 357 174 22313 26195 26 18587 46 8322 949 224228 921 435 96320 102864 258 75389 375 197 35540 29953 26 18730 40 7638 942 224697 869 446 103045 115772 270 77476 363 214 38085 32870 24 18947 42 9703 928 223999 914 462 110807 125782 287 85435 448 234 42916 37118 23 19233 38 9488 1-2. Osnovne organizacije za telesno kulturo 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1968 1971 1973 1974 1975 1976 1977 Organizacije 1 036 1 098 1 608 1 731 1 728 1 819 1 857 1 993 1 978 1 981 1 935 1 971 1 733 1 131 678 696 680 766 657 Člani slaipaj 135 873 145 918 183 346 204 453 212 725 235 689 249 772 257 559 259 661 254 026 258 692 244 175 280 186 173 655 61 427 120 158 166 857 163 162 172 645 aktivni 110 319 1 18 292 151 002 159 158 172 418 186 819 199 105 185 637 185 707 184 472 204 696 193 242 181 290 123 364 43 056 61 462 44 680 121 943 123 528 funkcionarji in strokovno osebje 16 609 16 986 18 959 20 529 22 094 20 502 21 697 19 464 17 271 18 513 14 304 5 950 10 230 6 902 10 390 10 690 drugi 28 686 23 321 29 911 30 138 49 828 53 252 47 857 34 532 33 662 80 383 35 987 12 421 48 466 12 337 30 829 38 645 11 1-3. Športno - rekreacijska dejavnost v organizacijah združenega dela 1973 1974 1975 1976 1977 Zajete organizacije združenega dela Zaposleni skupaj Zaposleni organizatorji rekreacije Udeleženci TRIM akcij Organizirane ure športne rekreacije 120 1 446 1 835 1 204 377 154 232 385 905 470 857 586 749 331 653 7 37 71 122 73 5 151 9 329 17 626 91 174 21 136 205 671 408 577 450 718 917 368 504 087 2. TELESNA VZGOJA V VZGOJNOVARSTVENIH ORGANIZACIJAH V 1977 2-1. Pregled po občinah SR SLOVENIJA Ajdovščina Brežice Celje Cerknica Črnomelj Domžale Dravograd Gornja Radgona Grosupl je Hrastnik Idrija Ilirska Bistrica Izola Jesenice Kamnik Kočevje Koper Kranj K rško Laško Lenart Lendava Utija Ljubi janaBežigrad Ljubi janaCenter Ljubi janaMostePol je Ljubi janaŠiška Ljubi jana:VičRudnik Ljutomer Logatec Maribor Metlika Mozirje Murska Sobota Enote, ki so poslale izpolnjeno poročilo 596 4 8 22 3 3 12 4 10 4 4 5 3 3 11 4 4 21 30 8 3 7 15 4 18 19 19 23 26 6 1 60 1 . 5 22 Oddelki Število otrok Zaposleni skupaj vzgojni kader administrativno osebje delujejo v športnih društvih kvalificirani nekvalificirani 2 593 20 24 102 15 15 39 10 36 15 13 23 16 28 43 26 18 88 103 27 15 13 30 14 118 122 123 154 120 28 6 303 8 10 49 53 893 469 436 2 106 292 284 769 267 641 333 296 459 288 584 965 510 378 1 836 2 103 529 307 252 640 270 387 462 815 252 287 546 146 5 245 156 163 1 312 6 225 50 52 263 33 46 116 22 83 38 30 60 37 68 79 49 50 176 262 49 35 26 58 35 335 344 327 444 320 55 16 681 16 17 134 4 221 33 41 151 21 29 69 14 52 30 20 39 25 48 54 42 38 127 197 31 23 18 39 24 220 237 225 318 214 35 11 480 12 14 90 2 004 17 11 112 12 17 47 8 31 8 10 21 12 20 25 7 12 49 65 18 12 8 19 11 115 107 102 126 106 20 5 201 4 3 44 814 19 20 53 8 2 2 3 4 4 2 2 3 17 15 28 17 8 1 1 17 64 45 64 54 7 6 4 42 2 1 3 200 12 20 89 12 26 65 13 49 26 14 34 22 44 48 22 21 97 162 22 21 16 37 6 142 178 148 253 196 27 6 410 11 11 85 12 ih vali i rar 113 10 29 35 27 82 19 26 68 12 16 29 22 33 34 18 38 35 28 2 16 24 54 29 13 43 pri >1! 2-1. Pregled po občinah (nadaljevanje) Enote, ki so poslale izpolnjeno poročilo Oddelki Število otrck skupaj vzgojni kader Zaposleni administrativno osebje 19 12 8 10 5 13 8 9 7 2 7 5 7 9 7 4 8 10 6 6 3 4 13 4 4 14 73 52 22 34 34 51 19 56 68 8 18 17 19 26 27 12 38 25 27 29 11 18 54 18 16 47 1 830 1 126 466 580 583 1 061 337 1 371 1 590 132 344 372 467 507 668 303 788 479 591 613 183 374 1 659 406 345 933 174 109 44 74 91 136 28 124 135 25 40 47 41 63 47 26 67 54 49 65 28 38 132 48 32 102 128 57 31 52 57 108 23 85 70 15 17 32 26 40 36 19 56 40 41 34 21 26 60 32 24 70 46 52 13 22 34 28 5 39 65 10 23 15 15 23 11 7 11 14 8 31 7 12 72 16 8 32 2-2. Vzgojnovarstvene organizacije po organizacijski obliki Samostojne Dislocirane enote Tozd v okviru druge organizacije V V - enote v okviru druge organizacije 89 359 3. TELESNA VZGOJA V OSNOVNIH ŠOLAH IN ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA V ŠOLSKEM LETU 1977/78 3" ' * Osnovne šole, učenci, učitelji in vaditel ji v Šolskih športnih društvih po občinah SR SLOVENIJA Ajdovščina Brežice Celje Cerknica Črnomelj Domžale Dravograd Gornja Radgona Grosuplje Hrastnik Idrija Ilirska Bistrica Izola Jesenice Kamnik Kočevje Koper Kranj Krško Laško Lenart Lendava Litija Ljubljana -Bežigrad Ljubljana -Center LjubljanaMostePolje LjubljanaŠiška LjubljanaVičf; •. (| w ' V. V. - VJ ^( r - - ?»v ^ c" ti« P r T fj%\ \ B. . - BnS I * TT * ' -_L t ■ ^ * i, t : ■ T ,^1 - kfla ri rr*-, - : «r "■ f -■ . . * t, a/ ^ L .*i - cL > j ■; T VjP» Hf* •* . i^8 i »T T i? _i «f 1T Q r - ^ - « : . ASr. pjf> » F* -A O^P, : *■ ^ /• .j -. ^ ■ ^ i 11 r-a H? -Hf - ' " iT '-i KA>ax. Sdr^r TH t '-nii ■a. ". •T" r; *_ 1 -& i *i f« ?■ ^T + t . - l^T .lil :1 "J & «•■«-• L : L ■■ T . .. . . Si 4 v .y» H« rasi : fc fif - ■ i* "fT '» »L-. m 1 ■t, ■? #»' TLV r ' - ^r v ^ "A-, ' %: + f "N^' - 4 T t . *\ .*» h w. ■ ■ ' ,; -^V rt m H i 4 )*» L • ■!. ** i. V t: j. .-r^r -V. ' . M> C v. f v ■»■4. .4*r ' -. v; fi' ^: liuJfe -. t k" M a i r!. ^f .^SEi^^. -' , .' *-L» -*»:-T. > r; . s f V*. *a -^1! * ■■ > = ifc ^-y ■ >^ . 4 r^v -j« - --i ~" _t • -" t ^ r ; :Ss; ■^. ; |. . t y •■ L»1iw, ' ^ :v. ; . Mrv**7' -. •>•• ^ - '' A. T I >•' '■ , . kr *». _ ' i . ►> '. " --r-\ f-, R*' ■?: •*i' . «' - - • „ f »•; MSjr" - V^ V. t t-i , «1^ * - .