Te&u Vridiuftvo ■:■ •• • aa Tnniki tL 177.1. uiitr. (•■«: •krki tmi\ «4 r»«r*lilW« Hala). frcjiaij« M n fli^il« v.ak.riaa aaaaoiU taji » ,acslov«nak«i* jasika. Plača M aa vaaka naliaaa TraU ft a«l4.,č« oaaaaila ankra* aa- (iaaa, čo dvakrat, 8 a«W, je Irikral, 10 a. v. a. — Povrh Ufk I« vaak kral 50 a. »a IleMpalj. List 40. za domače, slovensko in občne potrebe. V (iorici, v pcleb ■■i«. Eg- . u 2. oktobra I8«8. lihajn vsak petek. , »< Velja pu poilt poiilj.aa aa eqU lat« 3 goUi, aa palUla I gold, «0 k., aa čel« lela SO a. Silur imro p+»iyo po-ilfjn, p I ar a aa eelo leto »mo 2 g. AO a., aa lf» 1.t.g. 80 a., s* čolrt 1.70 » Naroči I aa piaaia m raLtawa«i]c aa] rfo pošiljajo vredaiilva. Paaamai Hali aa prodajaj* v Oarlcl v bakvaraioi Sahar-Jovl aa Traval-ku pa b aoUov. Deželni zbori. Goriški sklene seje, čo ho mogočo, v auboto. Itaz-praviti ima v poslednjih nujah nar vainejše atvari : realno šolo, kmetijsko šolo, šolsko nad zorni Al v o, posta-vo zastran združevanja občin v eno vočo župiuiijo itd. Dnevni red 9. teje dež. zboru. 1. okt obJS.-u.pp: je ta-lo.• l'oročilo finančnega odseka o računu dež. zaloga za 1. 18(50 iu 184MJ. v- 1'oročilo šolskega odseku zastrt ."> j,--!!.-!.. d.,;., odbora zuHlran dolga od 12.000 gl. Istro-do (Soriško groiijo-— Predlog dož. odbora, naj ho potrdč preudar ki za I. 1808 a. občini Kobaridu h. občini Velikemu Ropnu. = Predlog dež. odbora, da ae potrdi pogodba zaatran prodanega deŽolnegii zemljišča „ Grobne." Predlog uež. odbora, zaatran prodanih zemljišč in oskr bo vanj* posestva provineijalnoga zaloga.-— Jkranjaki. Postavo zaHlruu poailnega razdeljen ju ao|Mišnikov ni hylela vlada predložiti cesarju ua potni-bo, za to, ker jo ju bil zbor potrdil aamo v slovenskem jeziku; vlada hoče, du ao inm tudi v nuniškeOi jeziku odobriti, češ, da ju tudi nemški d delni jezik in izvir ni jezik za postavo. - Načrt postavo zastran realnih šol so jo izročil deželnemu odboru, da bo šo lo v prihodnji sejni dobi v njem poroča). četki jo žo sklenil (20. t. ni./ svoje zborovanje. Tako so tudi žo sklenili zbori mortivaki, dalmatinski in itttrtki. V grafktni ao napovedali 'slovenski poslanci inter-pcllacijo zastran tega, da ie okr. glavarstvo v Ljuto-meril ondašnjemu učitelju prepovedalo posluževati so pri poduecvanji slovenščine- PoilliNtrk. 7jV07.«Iar. | Dalje J Ko se nasiti, dč: ^Trebnu jc poln, zdaj morem zopet misliti, Julija". „Posvctujva so! Nar prvič: Kaj jc bil tvoj gospodar ? To je moglo biti že nekaj posebnega 8 pekarijo I " n J;iz ne vem več kakor ti", pravi Julija. Mali so me k ujcinii poslali in on me ju za dobro jilačilo najel, da bi mu pohištvo oskrbovala, pa zvečer skla-daucc prodajala. Prav za prav ni bil skladaticopcknr, kakor sem zapazila. Bil je prciincniten in preodljudcu. Mislim, da jo bil tuji ogleduh," „ Skriven diplomatični opravilnik, hočeš reči, Julija ", popravlja jej inečojcdcc, ki jo hil vesel, u4oeva take ruči, dakiHedaujj i|ua-lizom iu eislajtiuMiko ustuvo na ruvooat podirajo. Tomu pa ue sedanje miniiilerstvo na vso moč vpira; ono se drži svojo decembomo Ustavo kakor edinega rešila za Av strijo. Zatorej jo dilo brž ko ne cesarju vedeti, da če gre v Galicijo in PoU*kom -kaj dovoli, bo. uitavo konec, in da bode ono prisiljono se službo odpovedati. 'Nj. Voličaustvo so je po imbivnih pravilih ministerstvu vdalo. Sioer pa jo bilitudi'adrosa določna in |>roccj oj-stra iu zdel so jo morebiti eosarjii tak pozdrav entn'alo razžaOiv.- Gotovo pojfni šo, ali Nj. veličanstvi celč več no pojdete v Galicijo, ali pa, ali pojdete pozneje, čo so reči kaj poravnajo. rala sem jnz vse pripravljati, da bi v Amsterdam šli. Jaz sem bila dekla, imela sem veliko mozdo, dn pravili so, da jc Amsterdam lepo mesto.....lij drugo žo veš. " „ Vendar jo v tej reči nokaj skrivnega, česar uo bomo zvedeli... Naj bu. Pa pok;rži tisti list, ki je imel pekar na prsih. Julija mu daja list, pa vpraša: „ Znaš pa Indi brati " ? „ Kaj jaz ne"! mrmra jezno. Vedi, da bi bil doli-J;ir, če hi ne bil sedaj potopuh. Sum pa pete odnesel iz Lajdeuskega vseučilišča, i sem imel veliko več učenosti v glavi, kakor srajc v culi. Potepuh sem, ker me je to delo jako mikalo. Ali dvomiš Ae. o moji učenosti"? Julija sc glasno smeje. Umetnik pa odpira list, bere i njegovo obličje postaja od trenutka do trenutka daljše' i slovesnejsc. »Julija"! dč resno, „ to ti je nakaz na bankirja Pi-nedo v Amsterdamu, i kdor mu ga prinese, dobi en milijon špaujskih tolarjev." Umolkne i žalostno gleda cvcteeo deklico. „Saj sc držiš, kakor na bi bil kisclo repo jedel", se smeje Juliju. „Ta list jc moja nesreča", stoka on. »Kaj ti je mar za list"? odvrne deklica. „ Meni nič, pa tebi, Julija; tvoj jc, tvoj tedaj Indi milijon tolarjev." „ In zavoljo lega si žalosten?!.... Ne vem kaj je milijon---- gotovo veliko dnara. " „ Pomisli; ti boš hugateišu, kakor prinresinja.. i pbtem z Bogom inečojedee! Postaneš velika gospa, vziuncš si kakega kneza"! „ Kaj pa ti mečojedec " f vpraša Julija, i sc smeje. „ Jaz ostanem potepuh..... odvrne ves vdan v svojo osodo. (Konec prih.) V »vozi s potovanjem cesarjevim, oziroma,* odpovedjo tega potovanja in s tim, kar ae t Lovora godi, jo to, da »e je začelo miniaterstvo majati.' Ze dsvaoso časniki marsikaj tblokuili, s česar se je lahko posaelo. da ui vso zlato, kar se uvedi, da ni prave edinosti mea ministri, zlasti v tem ne, kar se tiče opjmsieijsklli narodov. GrofTaafe bi se n. pr. h Čehi rad |>ogodil, mi-iitstcrsfva predseduik knez Karlos Auersperg pa nI hotel za eu ia«. odstopiti od decoiuberue ustave; zato se je včasih ]>ogajaujo za njegovim hrbtom poskusilo. Že preteklega junija, ko je bil; prav. cesar v Pragi, in se se jedri, kaucelar, baron Iteust, pogajanja s češko op-posieijo lotil, bil jo Aueraporg razžaljen in se je hotel* odpovedati, pa jo .vendar Ao ostal; kujsl pa'seje ves čas iu je bilo mrzeiije sosebno med njim iu gr. Taa-fe om iu b. Boustom. Tudi miuistcr notranjatva,—pravijo Časniki —vleče bolj na poslednjih dveh atrau. Tako ho stalo reči, ko je priilo gališko potovanje. Auoraperg hu nI mogel sprijazniti ni s potovanjem, boječ se njega nasledkov, niti z drugimi razmerami v mimaterstvn; zatorej se je službe odpovedal. Njegov odstop pa je, kakor da bili Mrli iz novega deeembernega poslopja vogelni kamen. Z lastnoročnim cesarjevim listomje is-ročouo predsodnlltvo začasuo grofu Taafo-u. 0. k. nuMMtnik guliSki gr. Ooluhoveki je poklican ua Dunaj, bodi, da se opraviči zastrau svojega vedenja, bedi da oudašnjb razmere razloži; težko pa, da ae vrne domA kot namestnik; sedel je na d veli stolih. (Se je Že odpovedsl in cesar je odpoved sprejel Vr.) IJrovatki deležni zbor je odobril brez nadrobuega pretresunja ven elaborat regnikolarae depntacije (hro-vaškega zbora) zastrau poratumka % Ogri, Kako si tista stranka, ktera zdaj na llrovaskein vlaila, ktera je omenjeni poratumek z Madžjarji iu ktera zdaj sama V zboru sklepa, novouravnano razmero med llrovati in Ogrl uiisli, posnamemo it govora posl. KralJeviA-a (ki jo bil ud rognik. depntaeljo). On pravi, „ da pogodba z Ogri vse tapopada, kar je ta srečno prihodnost kro-. vaškega naroda v sedanjih razmerah v Avstriji in Evropi mogoče. Ta operat nam Je porok za utrjeuje prestola kraljevega (cesarjevega); on tadoatnje-vscm trem strankam v Avstriji, eontrallstom, dnaliatom in fodora-listom. Centraliatom ustreza po delegacijah in skupnih' zadevah; dualisti ao lahko zadovotini, ker je država na dve polovici razcepljena; federalistom mora kiti po godu to, da jo Hrvaška z Ogersko v federativni zveti; njih princip je tedaj po zvezi z Ogerskim rešen. Hro-vašlca autonomija je togotovljena. Vzemimo n. pr. javni poduk: kakč važno je to, da je šolstvo v naših rokah. Jez imam to za ravno jtakp važno, kakor vojaštvo, kajti od vzrejanja mladine je vse odvisno in zlasti vedenje in namere prihodnjih državnikov.— Govoreč o posamnih točkah pravi glcdč na finančne razmero: nega ao Ida no bomo plačava li4veČ, ko dosilimal.— Imeli bomo za zaveznike Ogre, ž njimi se bomo borili za u-stavo itd. ' Sklenil je tudi zbor hrov., da Reka ostane hrvaika (tega pa niso gospodje unionisti v zboru povedali, ali bratje Madžari temu sklepu pritrdijo. *) Oba sklepa, zastran zveze z Ogersko in zastran Reke, sta Zagreb tako navdušila (I), daje bilo mesto (24. t. m.)'razsvetljeno (!!). Vladajoči stranki je vse mogoče! V Ljubljani je mestno starešinstvo razpuščcuo, in to, zarad razpora med nemško-Iiberalno večino in žar piinom, dr. Costa-om. Tabor v Zavcu 6. dne t, m. C Po „NoTic»h."3 (Konec.) Zdaj nastopi dr. Razlag in poprime besedo blizo tako-le: Dragi Slovenci, rojaki I Srce mi radostno po-ukakuje videti vas, ki ste me že dvakrat volili za poslanca. Kmetijskih starišev sin sem zmiraj stal za pra- . vijje uafiih očakov in so bom tudi vedno potegoval za pravice našega naroda. Ali ni dosta, da lo „živio" vpijemo; delati moramo delati, delati. Mi moramo skrbeti, da postavimo kmetijstvo na višo stopinjo. Skrbeti mo- *| Nimu pritrdili, ampak hodojo tudi Rek« imeli. Poraiumek * HrovaJkim pa je ogerski »bor tudi že potrdil. Fr, ramo »ato, da kmet na bo atradal, tar da bode aaM v nedeljah tadi pafenko t svojem piskra. Mi vsi M-Urno težo štibr« in davkov; ali davki morajo biU. Olaj-iall pa si bomo ajik težo, če bodemo bolje obdelovali naša posestva. Mi imamo rodovitne itfiv*,' vinograda, travnike, lepe gozde, tudi šbelarjja in aviloreja sa pri nss goji. Če - vse na viio stopinjo spravimo, kodo sa dohodki povekšali lin itibro bomo lože plačevsJi. Ker pa pri kmetu dohodki le kapljajo, , zato bi bilo dobro, da se združimo, da,drug drugemu. svetujemo. To bosso pa najlože dosegli, Če se napravijo kmetijske Me, kte-rib važiiošt so spoznali Nemci te davno« Tadi Štirski Nemci imsjo tako iolo in nspravliajo ai zopet eno v Mariboru. Govornik ,daJje dokaže, da imajo tudi Slovenci pravico tirjati take iole od dežele, in kouči tehtni govor svoj tako. le: Naplavimo druitvo, ktero bi imelo poddružuiee, zasadimo na novo, kar ao posekali, pomagajmo si sami l Predsednik bere 3. resolucijo, kteri pritrdi tako* soglasno. Zdaj poprime g. JMidar ICaii besedo ia aago-. varja v krepkem govoru, sastrau učilnic 4. resolucijo, kteri tabor enogUsao pritrdi. Ratlaga, kaka naloga je početnim ali ljudskim šolam, iu kMieu namen srednjim fgimiiazijem, realkam) in sklene razgovor o važnosti ačilnle sploh s temi be-sedsmi: BArbimod jo rekel: dajte mi stalo, kamor ms-, slonim svoje orodje, i zemljo prevzdignem. Jas pa ver lini: dajte ml učilnico v oblast, in a celim dušnim svetom hodom gibal."-— Na to praia:So II pa učilnice na SloveuakCin temu blagemu namenu zadostovale, ali na? Odgovor: Nikakor. Kar jih ima vladar rokah (90-100 let), imele so edini namsu Slovence potujiti. Govori dalj9 zlasti o vladanji tujatva r srednjih šolah, sa to da smo ^ omiki taostall. Predsednik dr. Votmjak oddA predsodniitvo gosp.' dr. llazlagu in začne 5. resolucijo tagoirarjati. „ Mi si smo Slovenci (dalj, mi vsi govorimo slovenski. Pa ne samo mi na St*jarskem, kjer nas prebiva 400.000 Slovencev, tudi na. Kranjskem, Primorskem, Goriškpm iu Koroškem bivajo Slovenci. Biva nas od Triglava do Sočo^od' Mure do jadranskega morja l milijon in 200.000 Slovencev. Na coli tej, zemlji prebivamo sami Slovensl. in lo v mestih so nahaja nekoliko Nem cev in nemfkuUrjev. — Govornik primerja lego Slovencev * vaaj6, ki ima 6 hii, in kterih vsaka hiša spada pod drugo sososko in tedaj tudi vsaka v svojo sosesko plačuje. Ko bi ta vas hotela kaj napraviti, kar jej Je treba, morala bi vsaka hiia pri drugi, to je, svoji soseski pomoči prositi. Ko bi nobena soseska ne hotela pomagati, vasi no ostane druzega, ko da si sama naredi, česar potrebuje. Godi so tudi Slovencem tako. Stajarci spadajo pod Gradec, Korošci pod Celovec, Primorci pod Gorico, Trst in Pazen, le kranjski Slovenci so gospodarji v svoji deželi. Mi vsi drugi pa moramo drugam donaiati svojo denarje za take reči, za ktero nam nj nič mar, in od kterih nimamo haaka. Ko bi vBi Slovenci zdaj na 6 kosov razdeljeni, bili zedinjeni pod eno deželno vlado, kako lahko bi si pomagali. Tudi ves prepir bi med nami, Nemci in Lahi nehal. Dobiček bi bilo to ue le za nas, ampak tudi za cesarja. M Govornik dokažo da bi zedinjeui Slovenci, lože branili svojo. deželo protiustva in sklene svoj. govor s 5. resolucijo, ktero je tabor radostpo sprejel. 5 Tako jo bilo razpravam taborovim konec. Zdaj bere predsednik dr. Votnjak telegrama dr. J. Bleiteei-sa in dr. Coste, ktera jo ljudstvo z gromečimi živio-in slavaklioi sprejelo, in se konešno zahvaluje zbranemu ljudstvu, in ces. namestniku g. Bratiču, ter sklene tabor s siava-klicem Njih Veličanstvu cesarju. Vnanje ieiel«. Vceti iz Španjskega ao prava zmešnjava; toliko jo pa vendar že gotovo, da za kraljico gre alabo. Mo-sto za mestom vstaja zoper vlado, celi polki odpadajo od armade, nikjer nima kraljičina vlada stanovitnih tal pod noguini. Kam vstajniki m orijo, da se posneti it 2 razglasov, ki so ju priobčili puntarski generali. General Prim. povdarja napake vladlne, povdarja svobodo in samovlastje naroda, Češ, da narod naj bode sam sebi * • . I . ••■ goepodar. Hmrtao kiua j« ta«i—a jtfegova vfada t Sevllji odpravila; tiate določbo r ustavi, po kterih j« katoliška vera vladajoča vera v državi, ao odpravljene (t j. enakopravnost ver jo ugotovljena): Ta razglas je priohien 20. t. id. Tisti dan popred so izdali tndi generali (vstajniki) Serrano, /V»m, Dulce, Jtsdqja, Topol« in ie dragi svoj razglas, v klorom odpovedujejo pokorščino vladi ter vabijo narod na boj zoper njo (o kraljei ne govori U poziv). Ste tedaj dve stranki, ki se bojujete proti vladi. I*rimova hoče neki združiti Spanjsko in Portugalsko (zedinjonjo ibčmkega polotoka) iu napraviti—ako bo le moč— ropubliko. Drugi stranki na čelu pa sloji pod drugim zgorej omenjenih razglasov podpisani generali, (kteri so bili pregnani na kanarsko otoke). Ti bi radi imeli ca kraljico vojvodinjo Montpensier-ko (sestro sedanje kraljice, Hoprugo kraljeviča Montponsier a iz pregnana francosko kraljevo ro-dovino, kteri pa menda noče, da bi njegova gospa prevzela Apanjaki trod). - Kakor se kato, je vstaja ta pot boljo osnovana, ko o poprejšnjih puntih, samo to utegne biti vstajnikom na škodo, da so na 2 stranki razoepljo ni.— Kje je kraljica, se no vo zatrilno. — Ministra Ooncha in Dnoro sla sc odpovedala. Car ruski je Šol obiskat kralja pruakoga. So. Oče papež so povabili k občnemu ccrkveiicmu zboru, ki so bo začel 8. doc. prihodnjega lota v Kimii, tndi Škafe grška oerkoe (h kleri spada večina Slovanov). Kako lahko hi bilo z verskega stališča zediuienjc ko bi inogoČnjaci svojo politiko vmes ne vtikali f Domači novlčar (/Yufa*{/ont, oziroma, na novo postavljeni) so li lo duhovni: G. AnL Lazar iz Toinina v Obloko; na njegovo mesto g. Mart. Pervanja novom.; g. Jot. Kragolj v Kanal za 2. koop.; g. Karol Kumar h f^t. ViAkc Goro na IMaculo v Gorico; na njegovo mosto novom. g. Andr, IJrbančič. (Vojatke vqje) kakor se ališi - no bodo v Trstn, ampak v Gorici iu pridejo v ta namen 20. lovski ha talijou iz Kirmina in Gradišča in 2 škadrona konji kov sem ter bodo s tukajšnjo posadko veče manovre imeli. (NaŠ rojak t Goriškega, g. JerA. StepanXuT) sedtV' uji dri. pravilnik v Zagrebu jo imenovan za predsednika županijnkc sodnijc v 1'oŽegu. |UI«-ljHla ogovarjali: m Taki-le ste, da našim otrokom šo tega nedolžnega veselja ne privoščite!"--Ako ae darila kje ue zlagajo z nomško pedagogiko, se pa dobro zlagajo a kršausko. W Sklop jo bil: Prošnja napraviti do šolskih višjih, naj pri vladi dosežejo privoljenje, da se v naših ljudskih šolah zopet delč darila. G Japolj je pričel govoriti o nerednem obiskovanji šol, segal pa Je na več strani čez okrožje. Nerednega obiskovanja šolo je kriva dostikrat rcviina Ijadi: ker ni no morejo poslov tognjti; pa tndi uk za spored in sv. obhajilo, meni govornik; ko ta nank mine, lo io aanikarni v Šolo hodijo. Duhovni sc naveličajo opominjati, du jc le njih reč opravljena. (V teh besedah jo morebiti nc uiislč potrjena 'gotova rosuio«, da beseda duhovnov naj več opravi, da otroci pridno v šolo hodijo; vni dragi pomočki malo zdajo.) „ Zdaj začne govornik predloge staviti : Vai otroei naj sc zapišejo v začolkn leta, nu uiod lotom; o pol lota naj so zanikarni višjim naznanijo. — KerAauski nauk naj bi ho učil celo loto o določenih urab, 110 poljubilo, 110 posebej, ampak v Šoli. ()id za šolo naj jo od 7—14 lota. - Nedeljska š»la se mora pridno začeli, jo brez vspeba. Vsaka šola naj ima vrt in pro— otoriio iz.hi'00 za pndučovaiije v djanakili naukih, svil-atvo, sadslvo itd. Potreba jo posebnega borila, kratko slovuioo, poinočno knjigo za učitelja- -- Zaslonjske bukvo naj so pustč učite!iu; on naj boljo vč, kaj šola potrebuje. - Okrajno šolsko svutovavatvo naj ostane, kakor jo bilo; krajnega pa ni treba, —taki višji bi gledali le za svojo otrOko itd. — Mežnarijo naj so od šole odpravijo.— (Konec prtf.) ■Navračanj«* bolnišničnih Mtronkov Iu občine na Goriškem. Po t poročilu poslanca dr. Jož. Ahmrnn v 6. tej i dne 11. sept. t. /. Vrh lega je pa postaVa 3. novemb. 1863 vse skozi pravična in primerna. Po poprejšnjom sistemu so skladalo vso občine bolnišnične stroške v enaki razmeri in broz ozira n* to, ali jim jo bilo mogočo pošiljati svojo bolnike v* kako bolnišnico, ali no. Sedaj plaČujej'o le tiste občino, ktorim »o bolnišnico djansko na korist, in sicer po tinti primeri, po kteri ho jih vdeležujejo. l*o tem takem ao ti stroški primerno razdeljeni in niso prisiljene tisto občine, klcre morajo zarad daljave do one ali druge bolnišnice svojo bolnike doma zdraviti, zalagati na de-' žel ni h nakladih prehranitnino za bolnike drugih občin in celo lakih, ki so blizo bolnišnic in prohranujejo lahko vse svoje bolnike na deželne stroške. Tedaj je prazen vzrok, zapopaden v prošnjah za odpravo postave, daje troba ustanoviti nekako solidarnost ali vzajemnost mcil posarnesnimi občinami zarad oskrbovanja bolnikov ker bi ta vzajemnost bila kri vična, dokler hi; no dajo razdeliti med vdeležnike po enaki primeri nc le bremena, ampak tudi koristi. Kar ac pa ličo koristi, ki ho nastalo vslcd te postave vsaki občini posebej, omeni ho najprej, da zmanjšanje celega stroška je na korist tudi vsaki občini posebej; poprej se jc število bolnikov čedalje inuožilo in čedalje više ho raBtli ludi deželni nakladi : sedaj ni več troba v ta naincn dež. nakladov. Na drugi Hlrani pa ho župani bolj varčni in no spričujejo, komur si bodi, ubožtva, temuč skrb«, dapo-tirjajo kolikor mogoče od boluikov Hamili, kar hc jo za -njo potrosilo, ker dobro vedi, da h tim koristijo ccli občini. Poprej so moralo poštevati občino vse od bolnikov potirjane zneske deželni denarnici iu vrh tega Ac plnčcvati v enaki primeri r. vsemi drugimi občinami deželne naklade. Po tem takem bo tiste občine, ki so prehranitnino od vsih svojih bolnikov polirjalc in od-rajlale,—enake stroške dvakrat plačale. Peticiji 00 opiralo p* ia posobno na sknlnje pre-tcklili 6 Jot/od kar jo namreč obveljala postava, in tr-; ditc, da i^jehi nasledki *> Židostui,—* ne dobrptljivi za občine. Zatorej jb pretresal odsek. roaultate,ki so su djnnsko pokazali, da bi so tudi o tem obzira, prepričal, ali so opravičeni razlog občin, ki so pritožbi podalo, ali no. V ta nnmeu j*primorjal resultate, ki so su pokazali od 1. novembra 1803, od kar jo zado-bila postava moč, do konca 1. 1H07, s tistimi, ki bi so bili dosegli v enaki dobi, ako bi se bilo ravnalo po poprejšnjih pravilih. ,, . Izmed 107 občin, jih Jo 40 z Gorico vred nekoliko na škodi, vso drago so pu na dobičku. Prvih -10 občin so jo zadolžilo v 4 lotili in 2 mesecih za skupaj 14.789 gold. več, kakor bi,bilo morale donaiati, ako bi se bili poplačali vsi stroški i/, deželnega zaloga % deželnimi nakladi. Od tega zneska spada ua Goriško mesto 71)75 gl., ostalih 0814 pn> na unih 09 občin, in sicer na Hovec, Srpunico, Trnovo iu Žago skupaj 820 gl„ na Grahovo 488 gl., Dornberg 477 gl., Orniče iu Gojačo 420 gl., Kal 427 gl., Mirno in Sovodnjo 090 gl., Ločenik 042 gl., Volčo 042 gl., Lokovco 200 gl.i Itanjšien sv. Lovronca 208 gl., Sv. Luuijo 181 gl., Sv, Peter, Btandrož m Vr|ojho 187 gl., S. Vid pri Krnuli-170 gl., Trnovo nad Gorico 150. gl., Itodik 120 gl., Itočinj 10-1 gl., Jfrapctno .114. gl., Log 124 gl., Kanal 101 gl. Kviško 120 gl., Grgar 108 gl., Ajdovščino 101 gl., Itlljano iu Medsito 71 gl,, Čopovim 44 g|., Červiu-lati 07 gl., H. Križ 24 gl., Grada 93 gl., Joanlo 60 gl., Komen 51 gl., S. Lovreuc pri Moši 40 gl.,Morar 4 gl., 1'onikvo 94 gl.,. ItpnČe 90 gl., Uiliouborg 97 gl.} Iiudo 80 gl.. fiompas 67 gl, Holo 20 gl-, Troptu 22 gl., in na Temnico 00 gl. Čo bi bilo moralo poravnati to občino celi zucsnk •i. občinskimi nakladi, hi so bili morali naložiti v ta iiimicu v dveh občinah po več ko (Log Lo-kovce 12#), v 4 pu 1%, v 7 po6#, v 2 po v K) no in v 10 po 0 odstotni nakladi k i/.ravnim davkom, primerjajo eno leto k drugemn. Goriško mesto bi bilo poplačalo ves svoj dolg od 15.188 gl z naklndoro po na izravno davke, ki znašajo 67.117 gl. (v tem znesku pa ni zapopadcu da-vok na dohodke, ki mora precej velik liiti.J Zo iz tega no vidi, da ni nobena občina tako težko obložena, da bi jo morali ti,stroški pogubiti. Vse spotiko pa zginejo, če so zraven pomisli, da nekoliko so potirja od po-suinesnlb bolnikov, du se smejo prikladi nalagpti nelo na izravno davke, ampak tudi ua vžitniuo (dac) (poprej pa so morali lo posestniki to Btrofikc trpeti), da si ichko pomagajo nadn^e občino s tim, kar dohaja na kaznih in drugih davsfiuah, da smejo v ta namen miloščino pobirati in ustanovljatl drnštva za vzajemno podporo f.t.d. , Vendar bi so šc nioglo pri omenjenih 40 občinah pripoznati, da njih zahtevanjo ni prav prazno; razumeli pa ni moč, kako so mo^lc podpisati poticijo take občine, kterim koristi očevidno postava 3. nov. 1863.--Med podpisanimi nahajamo n. pr. Karmin, ktere-mu jc prihranila ta postava v preteklih letih "1071 gl., Mčdeja 651 gl., Dolenja 400 gl., Gradišče 297 gl., Vcrsa 256 gl., Viles 182 gl., Tržič CMonfalkou) 952 gl., Dovin 468 gl., Tomin 158 gl., Cirkno.157 gl., Kobarid 223 gl., Solkan 191 gl., Šmurjo in Gabrijo 148.gl., Lo-kavec 101 gl., Knmnje, Skrije in Vrtovin skupaj 82 gi. i.t.d. . ... Ker so pa pri vsem tcin \č občine prošnji pristo- tiilc, mora sc soditi, da so dotični občinski /.ustopuiki irivo povdarjali in napačno poznali korist ali interes svojih oskrbljcnccv. Gledč na to tedaj, da sc poBtnva 3. nov. 1863 popolnoma«vjenia z občinskim redom in z domovinsko postavo 3. depembra 1863., kar setičo prehranjenja bolnikov ; gledč ua to da postava jc deželi na očevidno ko-rist in da bi so znatno pomnožili dež. nakladi, ako bi ho odpravila; gledč,da po dosedanjih skušnjah sc ni dokazalo, da bi bila ena ali druga občina vsled to postave preobilno obložena, šo menj pa, da hi bilo kteri izmed njih to breme neprenosljivo; gledč, da 'so jo timvcČ'dokazala ta postava ugod--na Bkoraj dvema tretjinama'občin naše dežele: jespo-gnal odsek enoglasno za dobro, nasvetovati visokemu zbora, naj,prestopi zastrsn prošenj ut odpravo postave 3, nov. 1860 na dnevni rsd, to je, nal j« zavrne. (Priitavsk: Izmed občin, kj se ■ i so prošnji pridružile, je bila postava 3. nov.. 1803, od kar je obveljala da konca I. 1807, na dobiček, in sicer Žapaniji Avber za 119 gl. 44 kr.,. Mrestovica za 120 gl. 22. kr., Brje 27 gl., Dutovljo 168 gl. 54 kr., Štanjel 262gI.,o9 kr., Gahrovica 12 gl., Gorjansko 7 gl.,, Kopriva 47 gl., Mavhinjo 120 gl., Nabre*ina 141 gh 87 kr. N*lo272 gl. 01 kr., Pliskovica 128 gl.. Sempolaj 00 gl. Skrbi na 88 gl. 22, Sttak 100 gl. 28 kr., Sežana 237, gl. 40 kr. Skopo 122 gl. 20 kr. Zgonik in Velikj llepou 301 gl. 94 kr., Tomaj 240 gl, Veliki Dol 40 gl 80 kr, Vujščl-ea 28 gl. 00 kr., Slivno'22 gl.).- , » • Pretresal je tudi odsdk zaduji dve |očki peticije mostnega zastopa GoriŠkoga, podani za priiuerljej, ako bi se ne odpravila postav*; 1. naj so dovoli Goriškemu atestu primerno letno odškodovanje za občinske zdravniku losa rabp poslopju žonsko bolnišnice ; 2. naj velja polajšek na vsakdanji prohrauitniui. kcr'so ustauovitve Goriško le za floričane, vsi drqfl deželani pa iu pluJ