*£!**•
Q.OVICE
t>h n
°*o	******
►
*
►
LETO IV. - št. 21
V KOČEVJU 16. MAJA 1959
RIBNIŠKI PROBLEMI
na rešetu občinske konference Zveze komunistov
Zadnjo nedeljo je bila v Domu Partizana v Ribnici letna konferenca Zveze komunistov ribniške občine. Poleg članov ZK so konferenci prisostvovali še sekretar Okrajnega komiteja ZKS Janez Vivotnik, ljudski poslanec in član CK ZKS Matija Maležič, predstavniki garnizona JLA in drugi.
Po izvolitvi delovnega predsedstm in drugih organov konference je poročal o delu komunistov in občinskega komiteja občine Ribnica sekretar komiteja Janez Picek.
Tovariš Picek je uvodoma govoril o zunanjepolitičnih vprašanjih, o naših odnosih z drugimi komunističnimi partijami in o drugih gospodarskih in političnih vprašanjih v naši državi.
Janez Picek bere poročilo
Dlje časa se je zadržal pri obravnavi pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ. Pismo so predelovali na sestankih k°miteja in osnovnih organizacijah
hi zu to uvedli štirinajstdnevne sestanke. PodCrtal je, da so zgrešena mnenja posameznikov, ki mislijo, da je bilo pismo samo kampanjska zadeva in da se po nekem času lahko dela spet po starem. (Pismo, ki ga je lansko pomlad poslal vsem organizacijam ZKJ Izvršni komite CK ZKJ, je kritiziralo pojave razsipavanja in nepravilnih odnosov v Podjetjih in drugod).
Precej nepravilnosti je bilo v ne-katerih podjetjih Ribnice. Na Lesno-•adustrijskem podjetju, kovinskem Podjetju »Partizan«, Opekami itd.
Z ustanovitvijo osnovnih organizacij ZK v teh podjetjih in odločnega posega občinskega komiteja pa so stvari popravili. Posebno težak problem pa je bil v gradbenem podjetju »Gradbenik«. Bivši pomočnik direktorja je na svojem položaju prerastel vSe organe upravljanja in samega direktorja in v svoji samovolji mu ni bilo meja.
Tovariš Picek je precejšnji del poročila posvetil kmetijstvu, predvsem delu zadrug in kmetijski kooperaciji. Z opustitvijo nekmetijskih dejavnosti sta manjši zadrugi prišli v nekoliko težji položaj- in bosta s sedanjo dejavnostjo težko krili stroške uprave zadruge. Mnenja je, da bi manjše zadruge priključili večji.
Osnovne oroanizacije so skupaj z zadružnimi aktivisti vložile precej naporov za sklepanje kooperacijskih pogodb, toda žal uspehi- niso dosegli zaželenih rezultatov. Tako je bilo sklenjenih pogodb za pogodbeno obdelovan je za koruzo 0,66 ha, za krompir 10,57 in za travnikd 22,7 ha. Razlog za tako slab uspeh: nezadostno pojasnjevanje in nastop nekaterih kmetov, ki so v -kooperaciji videli podržavljene zemlje in se izgovarjali, da so sami dovolj umni
bi znali voditi napredno kmetijstvo. Vse zadruge so brez tehnika ali inženirja.
V drugem delu poročila pa je tovariš Picek govoril o delu množičnih organizacij, in organizacijskem stanju članstva ZK. V občini je 22 osnovnih organizacij SZDLJ, in to skoro v sleherni vasi. Z zadnjimi volitvami za nove odbore organizacije se je dvignilo število članstva od prejšnjih 45 na 75 %> vseh volivcev. Naloga vseh komunistov je, da se število članstva pbdrži in organizacijo Socialistične zveze še nadalje krepi.
Nadalje je obravnaval rekonstrukcije v podjetjih, melioracijo Bistrice in Sajevca in razvijanje usl-užnostne obrti. Poseben problem za Ribnico predstavlja gostinstvo. Pričeti, je treba z gradnjo hotela z restavracijo.
Občinsko sindikalno vodstvo in sindikalne podružnice -dobro rešujejo vedno važnejše naloge. Sodelovanje z zborom proizvajalcev pa je rodilo tudi že prve sadove, še posebno ob pripravah na nove tarifne pravilnike.
Organizacijsko poročilo:	na ob-
močju občine je 238 članov ZK v 15 osnovnih organizacijah. 59 je žena. Od zadnje konference so na novo sprejeli 62 članov. Imajo tudi dva aktiva. Na sejah komiteja so razpravljali o problemih gospodarstva, predvsem kooperacije, o -delu političnih organizacij, delu občinskega ljudskega odbora in drugem. Janez Picek je govoril še o delu
Cene 10 din
letni odmor
V VSEH DOMOVIH
Pripravljajo predpise, po katerih bodo člani sindikata lahko izkoristili letni odmor v vseh domovih, ne glede na to če so last posameznih kolektivov in organizacij. Ta sprememba je dobrodošla za majhna podjetja, ki si ne morejo kupiti ali zgraditi svoje domove. Ti predpisi bodo verjetno izdani še pred letošnjo sezono.
KURJE MESO
Konec maja bo kurja farma, ki jo gradijo v Zalogu pri Ljubljani, dala na trg prvih 15 tisoč očiščenih.piščancev, težkih do 1 kg. Cena piščancev bo od 320 do 380. Ko bo farma dograjena, bodo poslali na trg vsako leto po milijon piščancev s še precej nižjo ceno.
-ta
Te dni bodo travniki na Travni gori spet oživeli. Sočna in obilna paša v veliki meri prispeva k napredku živinoreje
Letni obračun dela v Velikih Laščah
V zadružnem domu v Laščah je bila preteklo nedeljo občinska konferenca Zveze komunistov. Konference se je udeležilo 68 delegatov in gostje Humbert Gačnik, član OK ZK Ljubljana, predsednik ObLO Alojz Pečnik in drugi. O delu ko-
bila razprava. Delegati so obravnavali razna vprašanja. Tako je neki delegat predlagal, naj bi bile do štirikrat v letu sektorske konference ZK, kjer naj bi dali poleg drugega prednost pogodbenemu sodelovanju (kooperaciji). Laška ob-
tične in gospodarske nerazgledanosti se ne smemo čuditi, da so se nekateri kmetovalci branili umetnih gnojil, češ, da je to navaden prah, ki ne daje nobenega haska.
V razpravi o delu sindikalnih organizacij je bilo med drugim tudi
munistov v laški občini, delu ob- čina je pretežno kmetijska, zato je omenjeno, da sindikalna podružnica
P' nebno a Irnmi+oia Amonivoen	_____x__• _	___i •__•___ _______ „ T-rrr r’	,	i . v	.	.__, _ i .
kmetovalci. Premalo pa imajo kmetje osnovnih organizacij, poglobitvi to-zaupanja v -sodelovanje z zadrugo va-rištva med članstvom, študiju
tudi zato, ker zadruge nimajo sposobnih kmetijskih strokovnjakov, ki
činskega komiteja, organizacij, gospodarstvu in drugem, je obširno poročal sekretar Občinskega komiteja ZK Slavko Purkart. (Najvažnejše misli iz poročila objavljamo na drugi strani). Med poročilom so prišli v dvorano pionirji pionirskega odreda »Fran Levstik« iz Velikih Lašč, prinesli so pozdrave in želje za plodno delo konference, delovnemu predsedniku konference Ediju Podlogarju pa so izročili šopek rož. Tov,- riš Podlogar se je pionirjem zahvilil za pozdrave in cvetje in
programa ZKJ, proslavah 40-letnice -pvv^uui -pionirjem več toplih besed. KPJ, liku komunista in drugem.	Po poročilu revizijske komisije je
„Uazooj je odvisen od kooperacije
je v razpravi dejal Ijudsfci poslanec Matija Maležič
UČNI NAČRT
Nedavno je Prosvetni svet Zvez-nega sveta razpravljal o temeljih učnega načrta in programa gim-nazij. Največ pozornosti so posvetili tehničnemu izobraževanju, Proizvodnemu delu, zaključnim fc-pitom in ocenjevanju dijakov.
Tehnična izobrazba in proizvodnja dela naj bi kot sestavna dela vzgoje razvila pri dijakih zavest o družbeni vrednosti in medsebojni povezanosti umskega in fizičnega dela. Praktični tečaji, ki jih bodo organizirali v gimnazijah in ki bodo prosti po izbiri, bodo Posredovali dijakom osnovna strokovna znanja ter jim omogočili hi-trfjšo prilagoditev v raznih zaposlitvah. Vsaka gimnazija bo pri-reiala tiste tečaje, ki najbolj ^strezajo splošnim in lokalnim j°sPodarskim in družbenim po-reb(tm posameznih krajev. Razpravljali so tudi o klasičnih tPmnazijah in menili, naj repu-oiike po lastnem preudarku usta-navljaja klasične gimnazije kot *-letne šole. Člani sveta so se tudi strinjali, da bi uvedli na gimna-Zliah poleg sedanjega načina ocenjevanja še opisne ocene, ki bi jih uajali med letom. Tako bi ob končanem ocenjevanju lahko upoštevali tudi prizadevnost in pogoje, v katerih je dijak delal, njegove navade in vedenje ter določene spretnosti.
Pri zaključnih izpitih bo novost v. tem, da bodo dijaki 4. razreda Pisali domačo nalogo z določeno ®nio. Dijak bo svojo nalogo poz-■e]e razložil pred predavateljem n hkrati odgovarjal na njegova Pvasanja. Na ta način se namreč j^Pfšno ugotovi, koliko so se di-1 naifčtti in v koliki meri so j 0's°kW, da uporabljajo pridob-„. n° znanje, takrat ko se to od l"1 zahteva.
Član centralnega komiteja ZKS in ljudski poslanec Matija Maležič je najprej povedal, da je delo komunistov v ribniški občini vse bolje, prenehalo se je z osebnimi razprtijami in prešlo k obravnavanju stvarnih in vsakdanjih nalog.
O kooperaciji je dejal, da večina kmetov ne ve, za kaj gre. Nenehno morajo komunisti razlagati kmetom, da je kooperacija posebna, vrsta poti v preobrazbi našega kmetijstva. Po tej poti do zdaj še nikjer na svetu niso šli-. Neuspeh v sklepanju pogodb o sodelovanju, bo škodoval kmetom in občini kot celoti. Misel kmetov, da je bila to kampanjska naloga, ki je bila pa minila, je zelo zgrešena.
Poskrbeti prebivalstvo katerekoli države s prehrambenimi predmeti, ni nikjer skrb samo posameznikov, temveč vse družbe. Število ljudi na svetu močno narašča, potrebe po prehrani s-o vedno večje in zato mora zemlja, ki jo imamo, na isti površini dati več. Več pa se lahko pridela samo z mehanizirano in strokovno obdelavo. Kmetje na svojih raztresenih krpicah tega ne zmorejo in sta na svetu v glavnem samo dve poti, ki vodita iz tega problema.
V Zahodnih državah veleposestniki odkupujejo ali si drugače prilaščajo zemljo mali-h posestnikov, ki ne zdrže več gospodarske kon-
kurence, na Vzhodu pa zemljo po-državljajo, ustanavljajo skupne obdelovalne zadruge, itd. Cilj obeh sistemov je: zemlja mora dati več in to lahko da samo na večjih površinah in z naprednim, modernim obdelovanjem.
Tudi naša družba terja rešitev tega vprašanja, ne gremo pa ne po
kažejo pridelovalci željo in po sodelovanju v zadružni Tam, kjer so potrebe po kooperaciji hitreje razumeli, se bodo gospodarsko tudi bolje razvijali in kjer bodo zadnji, bo to teplo njih same.
Tovariš Maležič je tudi poudaril, da naj bo metoda prepričevanja
tu vprašanje nadaljnjega razvoja kmetijstva eno najvažnejših.
Več delegatov je razpravljalo o usodi žagarskega obrata na Robu. V občini Lašče imajo več lesnih žag venecijank, ki ne ustrezajo več svojemu namenu in večinoma tudi več ne obratujejo. Na Robu pa imajo žago s polnojarmenikom, ki pa še ne obratuje. Želja prebivalstva je, da bi robarska žaga čimprej začela s proizvodnjo.
Na Krvavi peči imajo probleme s šolskimi prostori. Stara šola je bila med vojno požgana. Tudi mladina nima prostora, kjer bi se zbirala. Težave s šolskimi prostori imajo tudi na Robu in Velikih Laščah.
Ko so razpravljali o delu Socialistične zveze, so ugotovili, da je odstotek prebivalstva v tej organizaciji, samo 40 °/o volivcev, prenizek in bo treba storiti več za potrebo vključevanje novih članov. Omenjen obliki, je bil značilen primer iz Velike Slevice. Tu ni odbora, pa tudi noben vaščan ni član SZDL. Zaradi poli-
KZ Lašče do sedaj še ni imela letnega občnega zbora. Sindikalna podružnica Zdravstvene postaje Lašče naj bi se združila s sindikalno podružnico uslužbencev ObLO. Za to združitev pa niso bili člani sindikata Zdravstvene postaje. Menimo, da ni bilo boljše, da se oba sindikata združita, saj imajo sindikati skupne politične naloge, tako zdravstveni delavci in občinski uslužb.
Tovariš Humbert Gačnik je v daljšem govoru nanizal vrsto zanimivih primerov, kakšno naj bo delo komunistov. Uvodoma je delegatom pojasnil pomen VII. kongresa ZKJ in zakaj nas napadajo vzhodne države in nas dolže revizionizma marksizma. Opozoril je, naj se vsi komunisti dobro seznanijo z referatom tovariša Kardelja, ki ga je imel na plenumu Socialistične zveze Jugoslavije v Beogradu. Podrobneje je govoril o delu kongresa sindikatov Jugoslavije in dejal, da bo pomen tega kongresa tako doma kot v svetu zelo velik.
(Se nadaljuje na 4. strani)
prvi ne po drugi poti. Imamo svojo stalna naloga vseh napredno mi-
pot, ki je bolj demokratična in poštena, ko kmetu ne kratimo lastninskih pravic itn mu hočemo z mehanizacijo, umetnimi gnojili in strokovno pomočjo samo pomagati k večjemu pridelku.
slečih ljudi. Kmetijske zadruge je treba usposobiti za uspešno sodelovanje in raslo bo zaupanje kmetov.
Posestvo Ugar, ki je sedaj vse preveč zaprto vase, pa mora z zgledi pokazati kako naj bo napredno
Povedati je treba še, da družba kmetijstvo in tesneje sodelovati pri daje precejšnja sredstva za razvoj nalogi zadružnega sodelovanja v kmetijstva in daje jih tam, kjer1 ribniški dolini.
Pred mladinsko proslavo v Papežih
V nedeljo, 10. maja, je bila v Osilnici odprta razstava v počastitev 40. obletnice KPJ. Razstavo, ki jo je pripravil kočevski muzej, je obiskalo veliko ljudi s slovenske in hrvaške strani — okrog 500 obiskovalcev, ki so bili zelo zadovoljni.
Tega dne je bil dopoldne v Osilnici sestanek aktiva Zveze komunistov in Socialistične zveze. Razpravljali so o organizaciji proslave v počastitev 40. obletnice SKOJ 24. maja v Papežih. Pbpoldne pa so imeli sestanek člani ZB Papeži. Tudi
na tem sestanku so razpravljali o proslavi mladine 24. maja v Papežih. Izvolili so odbor za proslavo V Taborski steni nad Papeži, na do-
Francovo Španijo bi radi spravili pod klobuk Atlantske zveze. Kakor poročajo iz Londona, je britanska vlada sporočila, da bi ji bilo zelo neprimerno povedati svoje mnenje o sprejemu Španije v Atlantsko zvezo. Predstavnik v zunanjem ministrstvu je sporočil, da niso sprejeli nobenih novih predlogov niti niso dobili tozadevnih napotkov od francoske vlade. Sprejem Španije v NATO je po mnenju britanske vlade zadeva vseh članov zveze. K vsemu lahko dodamo, da si španski diktator išče trdih tal, ki bi mu podaljšali življenje njegove vladavine.
poldanskem sestanku v Osilnici pa Stvari se namreč tudi v Španiji po-so izvolili širši odbor za organizacijo proslave v Papežih.
Proslava obletnice SKOJ, 24. maja: ob 10.30 uri bo proslava v Taborski steni s krajšim programom, popoldne ob 14. uri pa bo proslava v Papežih. Podrobnejši program bomo objavili v prihodnji številki.
Prevoz na proslavo bo poskrbljen.
Odhod iz Kočevja bo ob 7. uri zjutraj. Vozili bodo kamioni. Računajo, da se bo udeležilo proslavo v Papežih samo iz Kočevja od 300 do 400 mladincev in mladink.
Mladina! 24. maja v Papeže na proslavo velike obletnice SKOJ!
KULTURNI DOM
V Livoldu pogrešajo kulturni dom, katerem bi se kulturno izživljala tamkajšnja mladina!. Začeli so s pri-
pravljanjem za ureditev kulturnega da vlada, stranke in organizacije ne
Z občinske konference ZK v Ribnici
doma. Pripravili so že precej lesa in drugi material, vaščani pa so opravili že okrog 1100 prostovolnih delovnih ur pri delu za novi dom. Prosijo tudi za pomoč od ObLO Kočevje.
VREME
Prevladovalo bo pretežno jasno iri poletno vreme. Krajevne nevihte bodo sredi maja in morda še okrog 21. maja.
cev ali 3 manj, kakor jih je imela do sedaj. Socialistična stranka je pridobila glasove na račun komunistov in Ljudske stranke. Za stranko je volilo 1,953.566 volivcev ali 46 °/». Zaradi posebnosti avstrijskega volilnega zakona, pa bo kljub temu da je dobila več glasov kot nasprotnik, imela v parlamentu samo 78 poslancev, ali 4 več kot do sedaj. Komunisti so doživeli velik poraz in so ostali v parlamentu brez poslancev, Pronacistična stranka pa se je okrepila in dobila dva nova mandata. Sedaj bo imela 8 poslancev. Tudi nova vlada bo koalicija — obeh glavnih strank.
V Atenah se je mudila delegacija Zveze borcev in invalidov iz Jugoslavije. Delegacija Se je mudila v Grčiji osem dni ter se pogovarjala s predstavniki podobnih grških organizacij. Ob zaključku so objayili skupno poročilo, v katerem poudarjajo potrebo po tesnejšem sodelo-sovjetski predstavnik vanju. Sodelovali naj bi tudi v pri-konferenci o ustano- zadevanjih, da bi Svetovna organizacija bivših bojevnikov čim bolj napredovala.
Na reki Nil v ZAR je prišlo do tragične nesreče, v kateri je izgubilo življenje 93 ljudi. Na ladji, na kateri je bilo 279 izletnikov je prišlo do eksplozije. Rešili so le 186 potnikov.
Med francoskimi kolonialisti v Alžiriji je prišlo do razcepa. Povod za to So dale vladne direktive za uradno in slovesno proslavo na dan prve obletnice znanega vojaškega prevrata v Alžiriji, ki je prinesel konec Četrte republike in rojstvo Pete, katero vodi de Gaulle. Kolonisti zamerijo de Gaullu, da so njegove izjave o Alžiriji dvoumne in nejasne. Vlada v Parizu je označila praznovanje 13. maja — dneva proslave v Alžiriji »v znamenju fran-cosko-muslimanskega bratstva«.
časi spreminjajo in dan, ko bo špansko ljudstvo svobodno zadihalo ni nemara več tako daleč!
Britanski premier Macmillan je poslal sovjetskemu predsedniku Hruščevu poslanico, v kateri pravi, da bi morali odkrivati atomske poskuse na znanstveni osnovi. Nadalje zatrjuje, da na ženevski vitvi jedrskih poskusov nima pravice razpravljati o znanstvenih vprašanjih.
Več mladinskih organizacij iz Zahodne Nemčije se je izreklo sodelovanju in okrepitvi stikov z mladino in njihovimi organizacijami v Vzhodni Nemčiji. S tem so zahodno-nemške mladinske organizacije prvikrat javno zavrnile uradno in togo stališče zahodnonemške vlade, češ
morejo imeti uradnih stikov s podobnimi ustanovami v Vzhodni Nemčiji. Nekatere mladinske organizacije iz ene in druge Nemčije so že navezale stike.
Pete povojne parlamentarne volitve v Avstriji niso prinesle bistvenih sprememb. Katoliška ljudska stranka si je zagotovila zmago z enim mandatom večine. Skupno je dobila 1,932.190 glasov ali 42 %>. V parlamentu bo imela 79 poslan-
DOPISUJTE V »NOVICE«

Zunanjepolitični komentar 111
ZAČELO SE JE ...
11. maja so se spet sestali po zelo dolgem presledku štirje zunanji ministri velikih sil. Pred njimi je velika naloga: uspešno zaključiti razgovore in tako utreti pot za sestanek na najvišji ravni. Od njih se pričakuje odgovor na pomembno vprašanje: ali smo res na začetku konca hladne vojne?
Nič čudnega torej, če bo zdaj nekaj časa pozornost svetovne javnosti prikovana za konferenčno mizo v palači narodov ob ženevskem jezeru.
Priprave za ta sestanek so bile dovolj obsežne. Dežele varšavskega pakta so se pred tem sestale v poljski prestolnici, da bi uglasile svoja stališča, ali bolje rečeno, da bi manifestirale trdno enotnost pred ženevsko preizkušnjo. Enako so se tudi na Zahodu poskušali predstaviti javnosti kot enotna četa, čeprav z dosti manjšim uspehom. Kljub tajnim razgovorom je postcdo vendarle jasno, da niti posebna delovna skupina zahodnih strokovnjakov v Londonu niti zahodni zunanji ministri v Parizu niso našli skupnih odgovorov na vsa vprašanja, ki jih morajo predložiti sovjetskemu kolegu v Ženevi. Razen skupne želje po enotnosti in začasnega soglasja o najvažnejših vprašanjih — o enotni fronti Zahoda še vedno ne morejo govoriti. Koliko pa bodo medsebojne razlike prišle na dan tudi med ženevskim zasedanjem, je seve precej odvisno od samega poteka razgovorov in nemalo tudi od stališča sovjetskega sobesednika.
Kaj lahko pravzaprav pričakujemo od generalne vaje zunanjih ministrov, ki naj bi pomagala otvo-riti premiero na najvišji ravni?
Pravzaprav o stališčih ene in druge strani kljub številnim razgovorom, predlogom, izjavam in ugibanjem le malo vemo, ali ne dosti več, kot Smo vedeli že pred dvema mesecema.
Razlike pri obravnavanju posameznih vprašanj so v glavnem ostale, čeprav je bilo na obeh straneh opaziti določene težnje k popuščanju in k prehodu na bolj prožna stališča. Kot zdaj kaže, se bodo razgovori najprej ustavili že pri načinu reševanja zamotanih problemov. Zahod se baje pripravlja, da bo vsa nerešena vprašanja na mah postavil v svežnju na mizo in pritisnil SZ ob zid: ali sprejme vse ali pa odkloni. Medtem so bojda v Moskvi bolj naklonjeni misli, da ni treba iz vseh že tako zapletenih vprašanj ustvarjati še bolj zamotan klobčič, pač pa je treba počasi nit za nitjo začenjati razpletati zamotani vozel hladne vojne. Začeli naj bi z Berlinom in z mirovno pogodbo z Nemčijo, pozneje pa naj bi prešli na druga, prav tako težka ali še težja vprašanja.
Povsem jasno je, da vzlic diplomatski spretnosti štirih zunanjih ministrov le ni moč čez noč razvozlati vseh problemov, ki jih je hladna vojna nakopičila v zadnjem desetletju. Celo težko je pričakovati, da bi na takem sestanku našli rešitev vsaj za enega izmed poglavitnih vprašanj, ki razjedajo povojno skupnost narodov vsega sveta.
V realističnem pričakovanju ženevske uverture za zdaj kljub vsem željam in upom vendar ne preostane drugega, kot da se omejimo na ugotovitev: Zavesa se je dvignila — začelo se je ...
Martin Tomažič
OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V RIBNICI
Standard rešujemo na delovnih mestih!
Iz poročila komiteja ZKS Lašče
lz razprave sekretarja OK ZKS Ja- neza Vipotnika
Objavljamo izvlečke iz poročila ditve, ker so nasprotno dokazali s sekretarja Slavka Purkarta na ob- številnimi delovnimi akcijami pri činski konferenci ZK v Velikih La- komunalnih delih itd. Prav zato pa
* "*lr»ye	***£ v/ St* °jSTt “ “'°	’
meso siedi mu'i.iovefna^iiau-etlei- vprašanjih, ki so bila nanizana v članstvo SZDL. V tem vprašanju Sekretar Okrajnega komiteja ZKS je v Sloveniji 1700 litrov na leto, ša p’ ^ svinjina in kurje meso. Poro.^lu’ bomo pisali v prlhodnjlh 60(50 morali komunisti storiti več. Ljubljana, Janez Vipotnik je naj- na kmetijskih posestvih pa nad Namen tega je, da se vzredi čim številkah.
prej pozdravil prisotne	in izrazil	4000. Če danes kmet še lahko pro-	veg goveje živine, ki bi dala dovolj	Na območju občinskega komiteja
zadovoljstvo, da je proti	njegovemu	da svoje pridelke, jih čez nekaj let	mleka.	ZK Velike Lašče deluje 10 osnov-
pričakovanju, konfrenca	tako dobro	ne bo mogel več. Kmetijska po- Tovariš Vipotnik	je poudaril, da	nih organizacij s 139 Člani ZK. Se-
pripravljena.	sestva bodo s cenejšimi pridelki	to, ge zadruga nudi	umetna gnojila,	stav članstva je takle: 52 delavcev,
Najprej je govoril o pomenu pro- preplavila trg in kmet bi ob se- §e ni kooperacija. Važnejša je stroj- 39 uslužbencev, 19 kmetov, ostalih slav 40-letnice KPJ in poudaril, da danjem načinu dela ne vzdržal na obdelava in neposredna stro- je 29. Socialni sestav članstva ne ob tem ne smemo govoriti samo, konkurence.	kovna pomoč. Zamujeno v koopera- odgovarja značaju občine, ki je
kaj je bilo, kako je Partija delala, Navedel je primer kurje farme v ciji se da nadomestiti, zato naj bo pretežno kmetijska, v vrstah ZK je temveč je potrebno svetlečo podobo Zalogu pri Ljubljani, ki bo letno ena prvih nalog vseh komunistov in premalo kmetov. Od zadnje partij-Partije še dvigati. Preprosti ljudje dala 1 milijon piščancev, ki bodo napredno mislečih ljudi, da to kme- ske konference do sedanje, pred-dobro vedo, kakšni morajo in očiščeni, težki okrog 1 kg, stali tom nenehno pojasnjujejo; že se- vsem pa v začetku tega leta, je kakšni ne smejo biti komunisti. To 250 din in tega za ta denar ne bo danje sodelovanje pa mora postati tiiillo na novo sprejeto 22 članov, nam narekuje, da vložimo vse sile, mogel nuditi noben kmet. Zelo se zgleden primer, kje je boljša živ- Zavoljo discipline in nedelavnosti
sta bila izključena 2 člana.
V zadnjem času je prejel Obč. komite ZK iz nekaterih organizacij predloge, da bi sprejeli v ZK nekatere bivše člane, ki so bili pred leti izključeni iz organizacije ZK. V pri-
Po poročilu sekretarja se je za- prosvetno delo je v Ribnici zamrlo, poročilih in utemeljitvah za ponovni V večjih podjetjih ni posebnih pro- čela živahna in plodna diskusija. Stare oblike so preživele, treba je sprejem naj organizacije upoštevajo blemov, dosti težje pa je v manjših. Najvažnejše misli diskutantov so najti nove in pritegniti mladino, še strogo objektivnost. Predvsem naj Težnja je po povišanju tarifnih po- bile:	predvsem tiste, ki se šolajo v Ljub- bi to veljalo za bivše borce NOV.
stavk in mnogi vidijo samo v tem STANE ILC: Pri ObLO je 13 sv e- ljani in prosti čas preživijo doma. Zveza komunistov, Socialistična
da raven ZK dvignemo na mesto, ki ji pripada.
Nadalje je tovariš Vipotnik dejal, da se na konferenci premalo razpravlja o podjetjih, predvsem o sprejemanju tarifnih pravilnikov, združevanju sredstev in drugem.
bo pri nas preusmerila tudi upo- ljenjska pot našega kmeta, raba mesa. Tudi drugod na svetu
Plodna in živahna razprava
Slavko Purkart
V gospodarskem razvoju občine so bili doseženi lepi uspehi. V zad-
rešitev standarda. Opozoril je ko-	tov. Oba zbora ObLO sta na števil-	Že od nekdaj so študentje radi	zveza, mladina in	ostale organize- ...	...	,h	,	tih .	namrln,- dohr>dek
muniste na nevarne razprtije, ki bi	nih skupnih in ločenih sejah raz-	pomagali pri kulturno-prosvetnem	cije so med letom	dokazale, da so	_L.,ol	4o/„	raška	občina ie
mogle nastati, če občinske komisije	pravljala in odločala o vseh važ-	delu. Ustanavljajmo prosvetne klube,	sposobne izvajati	politične in go-	P	.•	t hn 7ato
ne bodo odobravale tako zvišanih	nejših nalogah. Nato je kratko opisal	kraju in željam primerne.	—Jo™,	izrazno	KmeujsKd	m oo	treua
spodarske naloge_ Tu je treba orne- m v,,agatl vse skrbi za nadaljnji

povedati, da vprašanje življenjske	povišati produktivnost dela in šte-	loško-političnemu delu veliko več	Zvezni in Republiški zbor in zbor
ravni rešuje vsak delavec sam s	tem,	diti na vseh področjih.	pozornosti in skrbimo za nenehno	proizvajalcev, volitve v zadružne	*	V'^radT'sDeri-
kako dela m koliko ustvarja na JOŽE KUŠLAN: Za pritegnitev širjenje obzorja članov ZK in vseh svete in volitve v osnovne organi-	razme' kmetijske občine zelo
svojem delovnem mestu. Standard	kmetov v kooperacijo smo imeli,nad	ostalih. Najti	moramo privlačne ob-	zacije	SZDL.	velike. g kmetijstvom se bTvi okrog
se ne da dvigniti s predpisi in za- 60 sestankov. Da ni bilo večjega iike za to delo.	Članstvo Socialistične zveze bo yg 0/0 vseb prebivalcev ki posedu-
k<”?L	j	uspeha je krivo to, da nimamo	BOGO ABRAHAMZBERG: Skrbeti	treba razširiti. Sedaj imajo od 3301 , •	4636 ha	obdelovalnih površin.
Cesto se govori, da domača	obrt	kmetijskega strokovnjaka. Čez dober	je treba za boljše in hitrejše stro-	volivcev v SZDL le 1375 članov ali	Današnja	družbena ureditev omo-
lzumira, ni pa ne v družbenem	mesec dobimo kmetijskega tehnika	kovno usposabljanje mladih delav-	40 °/o	vseh volilnih upravičencev.	aoča vsakemu kmetovalcu napredek,
planu občine in ne na konferenci j,n marsikaj se bo popravilo. Kupili cev. Ustanavljati, večerne šole za Ljudi, ki so izven SZDL, ne smemo r. ie moqoč samo v sodelovanju bilo govora o konkretni pomoči, da	Smo traktor s priključki, toda bilo	politično in	dopolnilno izobraže-	imeti	za nasprotnike gradnje so-	zadruqo. Tega se nekateri kme-
se ta obrt ohrani in še razvije.	je potrebno nekaj časa, da so kmetje	vanje.	cializma, oziroma socialistične ure-	to alci Dremalo zavedajo. Koopera-
Po njegovem mnenju je zgrešeno, uvideli korist strojnega obdelovanja
da občinski družbeni načrt obrav- danes pa že ne moremo opraviti nava in predvideva sredstva v glav- vseb naročil, nem samo za Ribnico, premalo pa
za okoliške kraje. Male občine bo , ....	,	.	. ,	... .
tem3 območju* se bodo predvidoma ma9f° pri P^asnjevanju nujnosti
snoiile Sod raži ca Ribnica in del sodelovanja med kmetom in zadrbgo. spojile Sodražica, Ribnica m del AL0JZ K0ŠIR je govoril 0 vo_
Dolžnost članov Zveze komunistov
Lašč v novo večjo in močnejšo ob- "X v"	„ .
čino- sredstva se nai daieio tudi za htvah v zbor Proizvajalcev m pri
p. > srMse,«
Zadružno sodelovanje je borba proti	,.	. rz, .
zaostalosti in tej borbi smo dolžni upravljanje v občim, vsi posvetiti največ moči in pozor. JUSTIN ŽIBERT: ».. . še vedno se Na kmetijskih posestvih dosega- pojavljajo primeri, ki jih navaja mo vedno večje uspehe in ker ho- pismo IK CK ZKJ. Nekateri vodilni čemo, da se sporedno z naraščanjem uslužbenci imajo slab in nepošten
Člani novega Občinskega komiteja ZKS Ribnica
cija zagotavlja kmetu-proizvajalcu prodajo njegovih pridelkov in redno oskrbovanje z umetnimi gnojili. Komunisti riaj bi bili pobudniki za strnjevanje velikih njivskih površin, kar bi omogočilo strojno obdelavo zemlje.
Tudi za naprej bo treba posvetiti vso skrb živinoreji, predvsem pa rodovniški. Rodovniških živali je sedaj v občini nad 500 glav. Povprečno molznost, rodovniške krave znaša 3180 litrov mleka, povprečje nerodovniških krav pa 2100 litrov. To je jasen dokaz, da se izplača razvijati rodovniško živino.
V poročilu je analizirano delo političnih organizacij, in društev. V
življenjske ravni delavcev, raste tudi odnos do delavcev Ob zadnji krvo- MILEXA BOROVAC: Oživeti mo- Jože Kušlan, Dušan Lavrič, Blaga ShdiSa^SSS^
ssfxsrsiurszm £ ssim sc £ — «. ,**
služkov tudi	na	vasi.	Povprečna	lavce	da	bi	dali	kri...«	in ustanoviti iniciativni odbor za	Vinko Mrhar, Stanko Mejač, Ivan	ganjzaCjje je	od 13 kar 5 članov ZK.
molznost krav	pri	zasebnih	kmetih	KRISTINA	KMETOVA: Kulturno- ustanovitev stanovanjske skupnosti.	Nučič, Mirko Orazem, Janez Picek.	pri gradnji	avtomobilske ceste	je
molznost krav	pr	g podporo delavskih svetov moramo	Jože Puzelj, Ivan Petrič, Franc Ru-	letog sodelovalo 7 mladincev	in
urediti otroško igrišče in parke.	parčič, Jože Selšek, Alojz Zbašnik in	m]a(jink.
Kočevje, mesto ob vodi?
MATE VINKO je govoril o plod- Justin Žibert.
Organizacija ZB ima 11 osnovnih
nem delu osnovne organizacije Mia-	v revizijsko komisijo:	Ančka	0roanizacij	s~42i člani.~Ta~organl-
ka. V vrste ZK sprejmimo mlade	Lovšin, Ciril Abrahamzberg	st. in	zaciju ima	letos najvažnejšo nalogo,
delavce!	Anton Andoljšek.	da skupno	z ostalimi organizacijami
MILAN JAŠEVIČ: . .. zdravstvena
Za delegata za IV. kongres ZKS pripravi vse potrebno za uspešno
služba je napredovala, manjka den- ga sqa bjja izvoljena Matija Ma- proslavo občinskega praznika, ki bo tistov. Občina štipendira v ec stu- [e^jg jn janez picek.	septembra na Turjaku. Takrat bodo
dentov za bodoče zdravnike.	Komite ie imel tudi prvo sejo, na tudi proslavljali 40-obletnico dela
nrcdTal^n mo	KCK	ZKJSTe	^PJ Na občinski praznik bo	na
nredelovah pismo	IK CK	ZKJ je	sekretarja komiteja	pa	je	Turjaku velika proslava, ki bo pre-
lzgledalo ko, da hočemo iskati n - ponovno izvoljen Janez Picek. segla meje občine. 19. septembra, pake pri drugih	m ne	pri nas	— *	—	na praznik, bodo na Turjaku	od-
samih-“	,,	, ,. v LAŠČAH PET DRUŠTEV krili spomenik 117 žrtvam, ki so
Konferenco sta	pozdravila tudi v Qbčjni	Laš5e	deluje	pet	Kul-	padle v okolici Turjaka v NOV.
komandant in sekretar ZK voj turno prosvetnih društev, ki imajo Ljudska tehnika povezuje 120 enote v Ribnici in zaželela s- 254 članov. Vsa društva se ukvar- članov. V okviru LT je najbolj ak-uspehov in medsebojnega so .	jaj0 z dramatiko, le eno društvo	tivna sekcija Avto-moto,	ki je lani
vanja komunistov.	gojj poleg	dramatike tudi petje.	usposobila 60 voznikov	motornih
NOVI KOMITE	V centru občine, v Laščah, deluje vozil.
V novi Občinski komite ZKS ob- knjižnica s 1500 zvezki. Knjižnica Strelska družina šteje nad 50 čla-čine Ribnica so bili izvoljeni: Ciril bi bila lahko bolje obiskana. Naj- nov in uspešno opravlja svoje delo. Andoljšek, Dušan Čaval, Janez Če- več bralcev je iz vrst pionirjev iz Omeniti je treba še društvo za te-T„.0„ w w -j Knfievip	S	te	strani	ogledal	bi	gotovo	deial	da	je	to	šarek, Franc Debeljak, Dimitrije De-	Lašč Da	bi se število bralcev po-	lesno vzgojo »Partizan«,	ki bo mo-
vcikreki	Deistvo	pa	ie	da	ie	lomanjkanie'	industrij-	letič, Nada Blatnik, Stane Ilc, Alojz	večalo, bi	bilo potrebno organizirati	ralo svoje delo poživiti,	V telovad-
lepo ™stoobveUHj£Ua Dejstvo*	Košir, Krista Kmet, Ivan Koščak, za odročne kraje potujočo knjižnico, niči manjka tudi rekvizitov.
Ribniške vode v pomoč Rinži
Z velikimi koraki se bliža poletje, čas, ko bo vsak goreče hrepenel po hladu, mrzli prhi, po mehkih božajočih valovih morja ali hladnem objemu gora. Mesta se bodo kar umirila in izpraznila, zato pa bo tem večji naval na železnicah in v letoviščih. Toda marsikomu, ki bo ostal doma, se bo zgodilo, da se zaradi suše kljub vroči želji ne bo mogel okopati! Tako bo tudi pri nas v Kočevju: zopet se bo ponovila že iz prejšnjih let znana zgodba o Rinži, ki' tedaj svojo podobo kar izgubi. Toda kljub temu jih ne bo malo, ki bodo hoteli vročino in jezo odplakniti v vse prej kot čisti Rinži. Kočevje si leto za letom beli glavo, kako izboljšati vodno stanje Rinže. Seveda bi bilo to potrebno že iz samih zdravstvenih in estetskih razlogov. Pa ni samo to! Poleg tega, da bi se mnogi radi okopali v čisti in hladni vodi, je tu še industrija, ki narašča iz leta v leto, s tem pa narašča tudi njena zahteva po vodi. Rudnik rjavega premoga črpa potrebno vodo iz Rinže. Iz Rinže pa črpata vodo tudi Tekstilna in Kemična tovarna. Ko v poletnih mesecih nastopi suša, umazana voda iz reke ni več primerna za industrijo, pa tudi premalo jo je, zato
se zgodi, da jo črpajo iz vodovoda. Toda ta voda je mnogo predraga, poleg tega pa potrebna prebivalstvu. Naj povem samo en podatek: z merjenji so ugotovili, da Rinža v času od maja do septembra ob izviru priteka s komaj 30 litri na sekundo. Že v Slovenski vasi črpajo to vodo za kočevski vodovod in predno pride voda do mesta, mora mimo nešteto požiralnikov. Istočasno pa so potrebe industrije v Kočevju 41 litrov vode na sekundo!
Kako sedaj to vskladiti? Kje dobiti potrebno vodo, kaiti nikjer drugje v kočevski dolini je ni! Poleg tega pa bodo potrebe industrije iz dneva v dan še naraščale. Tudi sedanji vodovod ne bo več dolgo zadoščal potrebam prebivalstva. V načrtu imajo sicer okrepitev kočevskega vodovoda z vodo iz Obrha v Rakitnici, ki daje vodo že Ribnici.
Inženirji se že dalj časa ukvarjajo z mislijo, da bi si potrebno vodo »sposodili« v ribniški dolini. Da, vodo bi dovajali iz rečice Rakitnice v Rakitnici, ali bolje iz je-zerca Obrh ob njenem izviru v Rinžo! Misel je malce nenavadna, vendar izvedljiva. Z njo se že dalj časa bavi ing. Lojze Blenkuš iz Ljubljane. Obiskal sem ga in ga
prosil, naj mi o tem pove kaj več. Rad mi je postregel z vsem, kar me je zanimalo, pokazal mi j® svoje načrte in povedal, koliko bi dela približno stala. Predno pa bi prešel na same načrte, se mi zdi potrebno, orisati nekoliko lastnosti Rinže m Rakitnice ter stanje vodovja na Kočevskem sploh.
Pri tem moram seči nazaj v čas, ko je nastajala sedanja podoba Zemlje. Na obliko zemeljske površine so v veliki meri vplivale zunanje sile: voda, veter ter ostale vremenske prilike; v še večji meri pa so jo oblikovale notranje sile. Pod njihovim vplivom se je zemeljska površina stalno gubala, premikala in lomila: tako so nastajala nova pogorja in ravnine, ki so jih zalivala morja, drugod pa so se sušila. Tako sta tudi Ribniško-Kočev-sko polje nekoč tvorila enotno dolino, ki je gravitirala h Kolpi. Po vsej verjetnosti je po njej tekel tudi eden izmed njenih pritokov. Toda enotni hidrografski sistem te doline se je zaradi zakrasovanja razcepil, gubanje zemeljske površine pa ju je dokončno ločilo. (Meja med obema poljema je sedaj Jas-nica).
Vodovje v ribniški in kočevski dolini je izrazito kraško. Vsaka rečica se že po nekaj kilometrih izgubi v številnih požiralnikih, teče nekaj časa pod zemljo, nato pa se
kje drugje zopet pokaže na dan pod drugim imenom. Zaradi že omenjenih pojavov ima vsaka dolina svojo hidrografsko nagnjenost. Dočim kočevske vode še vedno odtekajo pod zemljo v Kolpo, se iz ribniške doline izlivajo v Krko. To so dokazali z barvanjem teh voda. Pri vsem tem pa je najbolje zanimivo, da tvori kočevski premogovnik razvodje med Krko in Kolpo! To prav lepo kažejo smeri potočkov, ki tečejo iz premogovnika.
Izpod Velike gore v ribniški dolini pritekajo številni potočki, ki jih nato vzhodni kraški del doline pod Malo goro hlastno požira. Na drugi Strani Male gore pa te vod.e pridejo zopet na dan, zaradi česar pride v struški dolini pogosto do večjih poplav. Zelo tipičen kraški izvir je Obrh pri Rakitnici, ki kaj kmalu ponikne pod imenom Rakitnica v globokem požiralniku; pri tem je zanimivo to, da pride zopet na dan 20 kilometrov stran pri vasi Jama ob Krki. Tu jo imenujejo Sica. Da preteče to razdaljo, potrebuje svojih 19 ur. (Zračna razdalja med Rakitnico in izvirom Rinze je samo 5 kilometrov in vendar se ne izliva vanjo!). Ker Rakitnica zai adi posebnih kemičnih lastnosti nima rib in rakov, domnevajo, da je v podzemeljski zvezi z Malenško vodo in Moravo v Loškem potoku. Ti dve rečici imata namreč iste lastnosti.
Kadar nastopi daljše deževje, se vse Rakitniško polje spremeni v jezero, ki doseže globino tudi do 12 metrov. Tedaj odteka ‘pod cesto po suhi strugi proti vzhodu ob vznožju Jasnice in skozi »Vrtače«. Tu se ji pridruži tudi narasla Ribnica. Obe se imenujeta Zadnja Rinža. Ko pa ta že upada, privre iz jam ob južni strani Jasnice Prednja Rinža, ki jo umetni požiralniki pri Dolenjih Ložinah požirajo. Kadar pa je višja od 260 cm, se pri Mrtvicah združi s pravo Rinžo.	,
Rinža izvira pri Mrtvicah (Reber). Največ pritokov dobi na desnem bregu izpod Kočevskega pogorja. Ti pritoki so po vsej verjetnosti v zvezi z vodami iz Goteniško-Grčar-ske doline. (Pri tem moram omeniti razen Goteniškega potočka, še ponikalnico, ki teče globoko pod Grčaricami v smeri proti Jelendolu. Ob daljših deževjih privre na dan in poplavlja Grčarice).
Rinža teče po zelo zvijugani strugi, tik pod Kočevjem proti Dolgi vasi pa se v številnih požiralnikih razgubi, tako da je v Sušnih dneh struga že pod Šeškovim domom povsem suha. Rinžina suha struga se nadaljuje prav do Mozlja, kjer se spremeni v številne rupe. Poplave na Kočevskem nastopijo takrat, kadar se združita Zadnja in Prednja Rinža; tedaj zavzamejo vode največji obseg v Mrtvicah ob
izviru Rinže. Rinža po podzemeljski strugi odteka v Kolpo, kjer se imenuje Bilpa. To je baje najmočnejši bruhalnik na Kolpi; ta ustvarja pod približno 50 metrov visoko steno do 5 metrov globoko jezerce, kjer v času poplav na Kočevskem bruha voda do 3 metre visoko.
Tako je v kratkem vodno stanje v Kočevski in Ribniški dolini.
Ing. Blenkuš mi je dejal, da se zaveda,^ kako tvegana je taka zamisel, še bolj pa izvedba. Tu morajo biti vsi računi pravilni, vedeti je tudi treba, koliko vode sploh ima Obrh, da ne bi potem, ko bi bilo že vse gotgvo, ugotovili, da ne more dajati tiste količine vode, ki so jo predvidevali. Tako so leta 1954 strokovnjaki iz Hidrometeorološke uprave v Ljubljani merili stanje vode v Obrhu v času, ko je imel najnižji vodostaj. Ugotovili so, da daje 965 litrov na sekundo! To se pravi, da mu jo čisto lahko nekaj vzamejo, brez škode. Toda če bi Rinži dovajali samo potrebnih 41 litrov, bi bilo premalo, ker bi se je vsekakor nekaj porazgubilo po poti’ Tov. Blenkuš misli, da bi Obrh dajal 200—300 litrov (z dokončno dograjenim ribniško-kočevskim vodovodom). Vodovod bi porabil približno 80 litrov na sekundo, Rinži pa b> torej lahko dovajali 120 litrov. Seveda pa še ne trdi, da je to mogoče-
F. G.
(Domači Iftorlnilei
Letošnje rubrike domačih športnikov ne bi mogli zaključiti, ako ne bi prikazali še lika vztrajnega in društvu zvestega člana.
TONE ADAMIČ
Mlada leta je preživel v prelepi soteski Ortneka pri Ribnici. Ker tu ni imel prilike za telesno vzgojo, si je to vprašanje iznajdljivi Tone uredil sam. Zgradil si je ob potočku mali bazenček in na njivi skočišče za skok ob palici. Z vlaka ali pa mimoidoči potniki po cesti so lahko videli vztrajnega fantiča, kako je dnevno treniral in ves prosti čas uporabil za šport. Ko je prišel kot dijak v Kočevje, se je takoj vključil v TV D Partizan, kjer se je vidno razvijdl v pomembnega športnika. S skokom ob palici nad 375 cm se je večkrat uvrstil v ljubljansko reprezentanco in sodeloval tudi v mednarodnih dvobojih. Ni bilo domače prireditve, na kateri ne bi nastopil Tone, ki še danes brani dolenjski rekord za skok ob palici. Kot dopolnilni šport je gojil krajše teke, skok v višino, odbojko in košarko.
Dovršil je višjo šolo za telesno vzgojo in trenutno služi vojaški rok.
Lik pravega športnika si je najbolje označil scan. S podpredsednikom društva Arko Andrejem si stalno dopisuje in v nekem pismu je zapisal med drugim: »Nedelja je bila, ko sem prejel pismo. Hvala! To je pismo tovariša, s katerim me je zbližal šport. Zrasel sem takorekoč v Kočevju in se tu tudi razvil. Zakaj ne bi tega, kar sem pridobil, pokazal pred ljudmi, ki so skrbeli zame in ki so mi domači? Cesto se spominjam našega lepega Stadiona. Želim si, da bi moj vojaški rok čimpreje minil in da bi že bil s palico v roki na zgjetišču.«
Kočevje močno zastopano na pohodu
Dan organov varnostne službe
Minulo nedeljo je bila v Ljub- moških; TVD Partizan Kočevje 6 pritegniti nove. Več zastopnikov ZB, 13. maja je bil pred petnajstimi ni lahko. Mnogokrat se srečajo s ljani veličastna politično-športna	patrol, UBOJ 3 patrole, NK »Ru-	logarjev, lovcev in mladine iz par-	leti z ukazom vrhovnega koman-	problemi, ki izg leda jo na prvi po-
manifestacija v počastitev osvobo-	dar« 1 patrolo in Strelska družina	tizanskih krajev naše občine!	danta ustanovljen oddelek za za-	g led nerešljivi, vendar iznajdljivost,
ditve mesta Ljubljane. Sodelovalo je	1 patrolo, skupaj 11 patrol in 1 Zopet so združeni športniki do-	ščito naroda. Tako je postal 13. maj	veščina in požrtvovalnost najde
nad 5000 udeležencev v 1100 pa-	patrola članic TVD Partizana. Vse-	stojno zastopali mesto Kočevje na	dan organov za notranje zadeve,	ključ do rešitve. Povedali vam bo-
patrolah po 5 tekmovalcev, v katerih	kakor je to lep napredek. Za drugo	tako veličastni manifestaciji glav-	vseh tistih, ki budno čuvajo, da	mo primer, kako so odkrili moje bila mladina in tudi 70-letniki.	leto bo treba patrole še povečati in	nega mesta naše republike.	lahko potekajo nam državljanom	rilca Franceta Mraka iz Grčaric.
Na celotni progi si videl tako pri	•	mirni in varni dnevi, polni ustvar- Organi Ljudske milice v Ribnici
ženskah kakor'pri moških nešteto	,	.	,	,	jalnega dela za razvoj naše sociali- so našli v Straški ulici zmrcvar-
primerov borbenosti, požrtvovalno-	OHOlCI ZCf D O KOI 4U-letniCG IX.KJ	stične domovine. Zato je 13. maj j eno in okrvavljeno truplo nezna-
sti in tovarištva. Kljub ogromnemu	r	praznik vseh tistih znanih in ne- nega moškega. Kdo je neznanec,
porastu udeležencev iz vseh krajev Strelska družina Kočevje-mesto Prve tri ekipe, plasirane v finalno znanih pogumnih ljudi, ki so v naj- kdo ga je ubil, so se porajala vpra-Slovenije in bratskih republik, ki	je organizirala za vse sindikalne po-	tekmovanje, prejmejo diplomo, naj-	težjih dneh, kot člani varnostno ob-	sanja ... Najprej so ugotovili in-
50 se zgrinjali na zborno mesto, je	družnice na območju Kočevje tek-	boljša ekipa na finalnem tekmo-	veščevalne službe, opravljali naj-	d entitete umorjenega. Pokojnik je
bila organizacija	vzorna. Podrob-	movanje za pokal	40. obletnice ZKJ.	vanju pa še praktično darilo.	Finalna	težje in	najodgovornejše	naloge in	bil ^ Franc Mrak,	gozdni delavec iz
nosti in	nekatere	uspehe ste lahko	Tekmuje se	z	zračnimi puškami	tekmovanja se bodo pričela	v dragi	30 mnogi med njimi pri	tem delu	Grčaric in znan	partizan. Prejšnji
povzeli že iz dnevnega časopisja,	in to v ekipah po 5 tekmovalcev.	polovici maja.	tudi junaško umirali. To je nadalje	dan je bil v ribniških gostilnah. Bil
Točnih rezultatov za udeležence iz	Strelja se v razdalji 10 metrov na Sindikalne podružnice so prijavile:	praznik vseh starih članov narodne	je priden delavec, kadar pa ga je
našega kraja še nimamo in jih bo-	predpisane tarče (črni krog — pre-	»Zidar« in Ključavničarstvo po 3	zaščite, ki je prav tako odigrala po-	prijelo, ni mogel zdržati doma, kot
mo nriobčili kasneje.	mer 3 cm). Vsa tekmovanja so v	ekipe, Lesni industrijski obrat in	membno vlogo v tistih velikih dneh	človek je bil precej samotarske na-
Tudi mesto Kočevje je postalo	zimskem strelišču. Strelja se z zrač-	Kemična po 2 ekipi, po eno Rudnik,	Ljudske revolucije. Praznik vseh	rave, šel je v gostilno, da je v vinu
kraj, ki	je vedno	močneje zastopan	nimi puškami	domače proizvodnje,	Trgopromet, ObLO, »Avto«	in Pe-	n.i^» ki	so vedno bili, so in bodo	utopil svojo samotnost in se razgo-
na tem	pohodu. Prvega pohoda se	kal. 4,5 mim in	z	odprtim vezirjem,	karna. Rezervni oficirji pa	so pri-	v službi	ljudstva.	voril z ljudmi,
ni udeležil nihče. Na dragem po- in to stoje s 5 poskusnimi streli in javili tri ekipe.	Delo organov za notranje zadeve Mrak je bil umorjen, saj so bili
hodu je bilo že 7 moških in 1 žen- 20 streli za oceno, ska patrola ter ena moška štafeta.
Od tega je bilo 5 moških štafet TVD Vsaka sindikalna podružnica ali Partizana in ena ženska ter po ena organizacija je lahko prijavila po-štafeta UR OJ in ZB. Vse partiza- Ijubno število ekip. Posamezni tek-
Miličniki so predavali pionirjem
na njegovem telesu jasni znaki jia-silja. Kdo? Kje je morilec? Obroč se zožuje. Komisija stalne službe, katero je pozvala postaja Ljudske
... ™. ™	--- ---------------- ---- -	V zadnjih dneh so bila po vseh ležaj za njihove besede, saj so jim !?.!*ic,e’ seKI.-le . skuPu° z or9ar!L.L,M
nove štafete so se uvrstile v prvo	movalec pa lahko strelja ie v eni	šolah kočevske občine predavanja,	približali odgovorno delo naših mi-	K, Jllca Muzala C1JU	odkritju
polovico, med tem ko ostale patrole)	ekipi. Ekipa je lahko tudi mešana	v katerih so organi Ljudske milice	ličnikov in njihovo življenje, ki je	zl0C1Jlca- Na umorjenem	sp našli ci-
niso startale, ker niso izpolnile pri-	(moški, mladinci, ženske, pionirji)	Kočevje šolarjem na razumljiv na-	naporno in zahtevno. Takih preda-	9aretni ogorek cigarete,	ki je imela
javnih pogojev, sicer so to naknadno	vendar pa so pogoji za vse enaki.	gj,n pojasnili delo organov javne	vanj si otroci še želijo.	zlat rob, zlato črtico. Tegppa ci-
uredili, vendar so od tekmovanja	Pokal je prehoden. V trajno last pa	varnosti. Mladi poslušalci so bili Na predavanjih so bili šolarji se-	9arete >>It>ar<<' katere Je	kadil Mrak,
odstopile.	si pribori pokal ekipa, ki trikrat za- predavateljem — miličnikom hva- znanjem, katere najvažnejše naloge nima.l°-
Za letošnji pohod so se prijavili poredoma ali petkrat v presledkih _________________________________________
v skupino družbenih organizacij pri osvoji pokal.
Po 53-letih spet v bieznu Žiglovica
10. maja ob 15. uri popoldne je ugotovljenimi rovi znaša okrog 160 Društvo za raziskovanje jam po- metrov. Točne podatke o jami bomo
imajo pripadniki Ljudske milice:	S kom je bil umorjeni nazadnje
varstvo osebnih premoženjskih in v dražbi? V gostilni, kjer sta bila ZAHVALA	politični 1) pravic državljanov, za- Mrak in še en moški, sta se go-
ščita državne varnosti, prepreče-	stilničar in natakarica spominjala,
Ob težki izgubi naše ljubljene	vanje, odkrivanje in naznanitev	da .1® umorjeni kupil sopivcu tudi
mame, stare mame, sestre in tete	prekrškov in njihovih storitev, var-	boljše vrste cigarete, ki so imele
MARIJE KOŠIR	nost prometa na javnih cestah, po- zlat rob ■ • •
z Gore	žarnega varstva in civilne zaščite Storilec Dragutin Vidovič, delatiružnica Ribnica s sodelovanjem	objavili v eni prihodnjih številk, ko	se ;skreno in prisrčno zahvaljujemo	ter druge zadeve, katere sodijo po	vec, je hotel dokazati za tisto
Društva iz Ljubljane organiziralo	jo bodo jamarji še natančneje raz-	vsem_ ki so nam ob težkih trenut-	posebnih predpisih v pristojnost or-	usodno noč svoj alibi s tem, da je
ogled brezna »Žiglovica« na Mali	iskali.	kih stali ob strani in vsem daro-	ganov za notranje zadeve. Vse te	sam spal v baraki. V gostilni, kjer
gori. Iz Ljubljane je sodelovalo 12	Spuščanj? v jamo je bilo dobro	valcem vencev. Posebno se zahva-	stvari so predavatelji na poljuden	je bil z Mrakom, pa so ga spoznali,
jamarjev, iz Ribnice pa 25. Skupno	organizirano. Spuščali so se s po-	ijujemo tovarišici Mariji Ivančičev!	način obrazložili otrokom in jim	Da, on je bil s pokojnikom. Bila
sl je ogledalo jamo 50 ljudi.	močjo vitla po lestvicah.	za 'njene ganljive besede ob odprtem obenem s tem povedali, kako naj sta dalj časa skupaj. Sum je postal
Prvi je šel v jamo tajnik društva	Jamarji so vhod v jamo ogradili	grobu ter vsem, ki so sočustvovali	žive in delajo, da bodo dobri pio-	tako močan, da so ga zaprli. Naj-
za raziskovanje jam Slovenije tava-	s plotom, da ne bi kakšen nepre-	z nami ter pokojnico spremili na	nirji, in nekoč, ko bodo odrasli,	prej je vse priznal, potem spet vse
riš Marusik, prvi od Ribničanov in vidnež padel v jamo.	njeni zadnji poti.	dobri državljani socialistične Jugo- preklical, toda dokazi, niajpomemb-
četrti po redu pa predsednik po- Ribniški jamarji so sklenili, da Žalujoči: sinova Alojz in Janez, slavije.	nejši pa je bil cigaretni ogorek, so
družnice ribniških jamarjev France bodo šli v nedeljo, 17. maja če bo snahi Nežka in Lojzka, vnuki, brat Predavanja so bila v počastitev bili preveč močni. Priznal je gnusen Škrabec iz Ribnice. V jamo je šel vreme ugodno, ponovno v jamo in in sestra ter ostalo sorodstvo, tudi 70-letni Češarek iz Lepovč pri bodo natančneje raziskali dno te
Ribnici. Tovariš Češarek je sodelo- značilne kraške jame.	ZAHVALA
loval pri prvem, ki pa je bil tudi Pot do »Žiglovice« je lahko do- prav lepo se zahvaljujemo vsem zadnji podvig v to jamo, leta 1906.	s topna, od Ribnice pa je oddaljena	sorodnikom, sosedom ter znancem
Takrat je organiziral spust v jamo	kake tri četrt ure. Če bodo na raz-	in pevCem ob smrti naše nepozabne
CIRILE KOŠIR
iz Travnika	..	.
ki so nam pomagali in darovali dlm kot P® okuženi zrak v indu- pred nekaj leti spremenil v žensko,
strijskih središčih.	se hoče poročiti z nekim AmeriCa-
profesor Pavel Kunaver iz Ljub- polago sredstva, bodo uredili dohod ljane. Češarek je tudi drugič ko- v jamo, tako da bo dostopna tudi rajžno šel v jamo.	širšemu krogu ljubiteljev podze-
Jama je globoka okrog 80 metrov meljskih lepot. »Žiglovica« je ob navpično, odprtina pri vhodu pa je gozdni poti. Brez dvoma bo lahko velika okrog 12 X 6 m. Dno jame v bližnji bodočnosti postala ta jama rfj0) družine Košir in Kordiš.
so nam vence.
Žalujoči: mož Franc z malo Ma-
15. obletnice ustanovitve naše var- zločin in zanj prejel zasluženo kazen, nostne službe.
ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM
Japonski zdravniki so objavili, da Christine Jorgenes, bivši ameriški ne povzroča raka toliko cigaretni vojak, ki se je po seriji operacij
ni rayno. ampak valovito, proti zanimiva turistična atrakcija., vzhodni strani pa se dviguje. Povr- Na Mali gori je še več jam, zato šina jame je zasigana. V jami ni čaka prizadevne ribniške jamarje še
____ *
ČESTITKI
— * —	nom. Toda žal doslej umetno na-
Prav verjetno ni v nobeni prestol- stala ženska še ni dobila dovoljenja niči na svetu življenje tako nevarno oblasti za poroko, kot v Alžiru. Močno oboroženi vo-	— * —
jaki nenehno patruljirajo po ulicah.
kapnikov, nadomestilo za to pa so veliko dela. Želimo jim veliko sreče Zofki Fink z Mlake želijo za y izložbah številnih trgovin ponu- , Zaman sta čakali dve starejši lepe sige. Dolžina dna jame z vsemi pri njihovem delu.	dvojni praznik vse najboljše družina . .	n™.phnmp ioničo dami L aprila na letališču v Michi-
Verderber, posebno pa Nada. Do-rinita KocJ.m,, ki služi voj.šk,
SS.--SS ZSST&Z c s rsžSs SHs 5 «r
rok v Beogradu pa lep pozdrav _______________ *
KOLEDAR
Sobota, 16. maja — Janez Nedelja, 17. maja — Mojca Ponedeljek, 18. maja — Dubravka Torek, 19. maja — Ivo Sreda. 20. maja — Bernard Četrtek, 21. maja — Dan JVL Petek, 22. maja — Milan
fonu ju je namreč nekdo »iz vse-
Zgodovina Alžira je krvava, prav	da naJ Prideta na
— - —	kris nieaova sedaniost Alžir- letalisče- ki .lu bo prepeljalo na Ve-
Dragemu bratu Jožetu Tekavcu iz ‘k- meščani' ^ ]e redko kdaj živeli H61:0- Dami sta zarmm-i čakali dva Strug zeli vse najboljše in mnogo mirno življenje. V rimski dobi je Qm' sreee na njegovi novi življenjski biIo tu cvetoče mesto Icosium. Ko P i sestra Kristina iz Preddvora. pa so vtjrii v deželo najprej Vandali „ _	potem pa še Arabci, je bilo mesto
DEŽURNE TRGOVINE	do tal porušeno. Icosium je tedaj
DOLENJA VAS	svobode 5/a - deklico Ireno in Za- Dezurno službo imajo: v soboto, praktično izginil z zemljevida. varna Fordovih	'^a
Umrla je Merhar Marija, preužit- dravec Jožefa iz Cvišlarjev 1 — de- 1R Taia’ od 7' do 12’ urepkl ? J^a istem mestu je ustanovil leta Preteklo l t . d	J v -	•
irica iz Prigorice 82 stara 80 let klico Jožico	16' do 18- ure, trgovina »Potros- 935 arabski knez Zeiri mesto -	n , druzba Ford z9ra"
inca iz Prigorice 82, stara	kiico jozico.	ni k«, Reška cesta. V soboto, 23. Al Džesair - sedanji Alžir. Sčasoma h v C!evelandu t^sem avtoma
KOSTEL	KINO	m3/3, ob istem času pa ima dežurno se je mesto razvilo v močno gu- ^lzlfano tovarno avtomobilskih mo-
Umrla je Obranovič Neža, polje- JADRAN, Kočevje: od 15. do 17.	trgovina »Prehrana«, Trg sarsko trdnjavo. Šele leta 1510,'ko *gk^' OdTrevzem^
maja jugoslovansko-itaiijanski ci-	____________________________^ meSt°’ je bUo gu‘ SJCSLTfd?^!
nemascopski film »Cesta, dolga J	,	sarstva konec.	nutka ko ar p i7 rwiwf0 ™ \
leto dni«, 20. in 21. maja film Izda.ia in tiska ČZP »Kočevski tisk« Toda Španci se niso dolgo veselili konPn’j	L,i”1
svobode 5/a — deklico Ireno in Za-
50 MILIJONOV FORDOV
Nedvomno je najbolj mehanizirana avtomobilska tovarna prav to-
delka iz Padova 4, stara 73 let.
GIBANJE PREBIVALSTVA RIBNICA
KOČEVJE
Poročili so se: Križ Ivan, delavec iz Kočevja, Rudnik 30, star 29 let in Žagar Franjica iz Prezida 26, stara 25 let: Filipič Karel, radar iz
»Hrabrost«, od 22. do 24. maja v Kočevju. Urejuje uredniški od- svoje zmage. Arabci so kmalu spet
«.	^ vu- svoje Z,.la«e. ^raoc! su KHium spec fnnfin^“’mine	14 ^Ut
italijanski film »Bele noči«, 23. bor — Odgovorni urednik Matija zasedli mesto in krvava vojna se nitJ su j ' ,.! in 24. maja nemški film »Piro- Cetinski - Uredništvo in uprava je nadaljevala.	-■ surovlne n™ polizdelka člove-
____gka>«	v Kočevju,	Ljubljanska	cesta 14a,
Rodila je Kalajžič Angelca, gospo- Kočevja, Rudnik 23, star 30 let in SVOBODA, Rudnik: 16. im. 17. maja telefon 3-89. Naročnina je 400 din, Španija je menda še edina država bovali 24 ur. dinja z Brega	5	—	deklico Anico. Kumelj Pavla,	delavka	iz	Kočevja,	slovenski	film »Dobro morje«,	23.	polletna	200 din in je	plačljiva v	na svetu, ki po zgledu nacistične	pred kratkim pa so	v tovarni
Črnomeljska 2, stara 28	let; Struna	in 24. maja jugoslovanski	film	naprej.	Za	inozemstvo	je 800 din	Nemčije in fašistične	Italije, deli	Fordovih avtomobilov v	Doarbornu
SODRAŽICA	Jožef, delavec in Slovenske	vasi 37,	»Potniki	iz Splendiida.«	oziroma	2,5	ameriškega dolarja. Te-	odlikovanja družinam z	velikim šte-	praznovali len iubilei • s teiroTWm
Rodila je Govže Marija gospodi-	star 33 let in Vaupotič Katarina,	RIBNICA:	16.	in	17.	maja	francoski koci račun	600-713	-5-1	—4-1 -	••	69
nja iz Zapotoka 26 — deklico Majdo,	gospodinja iz Slovenske vasi 37,	film	»Ulica	sanj«,	23.	in	24.	maja	1-265
V ljubljanski porodnišnici so ro- stara 30 let; Krapež Franc, dela- vzhodnonemški film »Vražji krog«, pri KB, podružnica za Kočevje, dile: Marolt Jožefa iz Brinovšice 1 vec iz Zajčjega polja 4, star 26 let SODRAŽICA: 16. in 17. maja ame- Poštnina plačana v gotovini.
— dečka Franca; Pogačnik Marija in Vončina Emilija, delavka iz Zajč- riški barvni film »Na ovinku re-iiz Zapotoka — dečka Antona; Tr-	.lega polja 4, stara 19 let; Kuhelj
dan Vida iz Žimaric 40 — deklico	Anton, pleskarski pomočnik iz željn
Sonio- Zaic Francka iz Žimaric 47	3fk star 23 let in Zajc Dana, de-
__ i ’xV„ Tono,c	lavka iz Željn 26, stara 18 let.
Rodile so: Debeljak Leopoldina,
ška roka sploh ne dotakne! še pred desetimi leti so za isto delo potre-
vilom otrok. Tako je te dni prejel traku so sneli avtomobil s številko družinsko odlikovanje 77-letnj Jose 50 milijonov! Direktor družbe pa ie Plotas, ki ima 26 otrok, 46 vnukov dejal, da bodo v naslednjih 20 letih
— in 9 pravnukov.
izdelali še 50 milijonov Fordov!
ke«, 23. in 24. maja ameriški barvni film »Zgodba o Gleinu Milerju«.
LOŠKI POTOK: 17. maja jugoslo-
Umrli sta- Košir Marija, gospo-	“u\ “™c‘JaK- ^eopoiuma, vanski film »Obleganje«, 24. maja
inia ž Kržetov stara 69 let in gospodinja iz Konca, vasi 14 - ameriški film »Nasilje«.
Krašovec Pavla roi Zaic iz Krže- decka Vlktor.ia:	Hudorovič Frida, VELIKE LAŠČE: 16. in 17. maja
tov ctoWfl Kg lpt ■ '	'	gospodinja iz Željn — dečka Nika.	angleški film »Jaz in gospod mi-
V, stara oa let.	v novomeški porodnišnici so rodile:
nister«, 23. in 24. maja madžar-Šlajmer Matilda iz Kočevja, Trg ski barvni film »Glave kvišku«. ,	3. oktobra 22 — deklico Matildo; DOBREPOLJE: 16. maja jugoslovan-
T_- Ljubljani sta se poročila: Urh Gorjanc Ivana iz Kočevja, Reška c. 1 ski-raski barvni film »Aleksa Jože, delavec s Trave 3, star 31 let _ deklico Milko; Cetinski Ljudmila ln- Palnič slavtca s Trave 21. stara iz Koeevia> Prešernova 12 - dečka
Antona; Komac Sonja, nameščenka iz Kočevja, Podgorska ul. 32 —
DRAGA
29 let.
V ljubljanski porodnišnici je ro-
Dundič«, 20. maja ameriški film »Skrivnost zapuščenega vrta«, 23. im 24. maja ameriški film »Na

dečka Maksa.
LOŠKI POTOK V ljubljanski porodnišnici rodila Lavrič Majda iz Reti j 74 deklico Majdo.
VELIKE LAŠČE
blarjev 15 — dečka Branka; Kranjc Polda z Brega 27 — dečka Milana; Oštir Ana iz Šalke vasi 96 — deklico Jožico; Vidervol Ana i,z Stare cerkve 18 — deklico Darjo.
V ljubljanski porodnišnici pa so rodile; Ofak Angelca z Brega 26 — dečka Antona; Jureč Marija, iz Poročila sta se; Zupančič Vinko, Mozlja 15 — dečka Joška; Fotivec kmetovalec iz Pece	17,	občina Gro-	Frida iz Kočevja, Trg svobode 5 —
suplje, star 32 let	in	Lovšin Da-	dečka Štefana; Krošelj Pavla,	na-
n'°a, kmetovalka iz Gašpinovega, meščenka iz Kočevja, Reška cesta stara 27 let.	41 — deklico Pavlico, Pintarič Ana
Rodila je Levstek Marija, gospo-	iz Kočevja, Reška cesta 13 —	de-
dir>ja z Gregorja	14	— deklico	klico Jelko, Zadnik Albina iz	Ko-
Zdenko.
čevja, Trg svobode 7 — deklico
Umrla je Žužek Ivanka, osebna Sonjo; Pezdirc Amalija iz Kočevja, ___________ __________________
upokojenka iz Srnjaka, stara 80 let. Ljubljanska 9 — deklico Alenko; PONIKVE: 21. maja ameriški film
Cetinski Mihaela iz Kočevja, Trg »Skrivnost zapuščenega vrta«.
jugoslovanski film »Ne obračaj se sinko«, 20. maja ameriški film »Čas obupa«, 23. in 24. maja ameriški barvni film »Daljni horizont«.
PREDGRAD: 16. in 17. maja ameriški film »Beg iz Gvajane«, 23. in 24. maja ameriški film »Nežni akordi«.
OSILNICA: 17. maja mehiški film »Mladi Juarez«, 24. maja francoski film »Spoštovanja vredna vlačuga«.
BROD NA KOLPI: 16. in 17. maja ameriški barvni film »Poslednji Apač«, 23. iin 24. maja francoski film »Krojač za dame«.
Na podlagi 28. čl. tarifnega pravilnika podjetja
POZIVAMO
vse, ki so bili v letu 1958 v delovnem razmerju z rudnikom Kočevje, da dvignejo ostanek osebnega dohodka za leto 1958.
Kdor se v treh mesecih od dneva te objave ne prijavi in ne dvigne osebnega dohodka, izgubi pravico do deleža.
Srečno!
Rudnik rjavega premoga Kočevje
Kmetijsko gozdarsko posestvo in Sindikalna podružnica Kočevje
Sporočata žalostno vest, da je nenadoma tragično preminul naš član kolektiva
ANDREJ JANŠA
obratovodja mlekarne
Pogreb bo v petek 15. maja 1959 ob 16. uri v Kočevjiu.
Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Kmetijsko gozdarsko posestvo in Sindikalna podružnica Kočevje.
J meh
NA SODIŠČU
Sodnik: »Ste oženjeni?«
Obtoženi: »Sem!«
Sodnik: »S kom?«
Obtoženi: »S svojo ženo!«
Sodnik: »Pa to je jasno!«
»Obtoženi: »Ni tako jasno. Moja sestra je omožena z nekim moškim NI IZJEM
Nekdo je vprašal Shawa:
»Ali verjamete, da je tisti, ki se oženi v petek, vse življenje nesrečen?«
»Seveda verjamem,« je odgovoril Shaw, »zakaj pa bi bil petek Izjema?«
VZROK
Sodnik: »Zakaj ste ukradli dežni plašč?«
Obtoženh »Dež je padal. Lilo je kot iz škafa.«
Sodnik: »To ni nobeno opravičilo. Lahko bi ukradli dežnik!«
ZARADI POPRAVILA
Vodič: »Tukaj je bil ubit vojvoda Guise.«
Turist: »Zdi se mi, da je bilo lani to na drugi strani.«
Vodič: »Da. toda tam je sedaj zaradi popravila zaprto.«
POSREDUJEJO
Pred nekaj meseci sem slišal, da bodo cesto Kočevje—Delnice in Kočevje—Črnomelj začeli asfalti-rati. Vedel bi rad, kdaj bo to narejeno?
Peter Abramovič, Zemun Zaenkrat so to samo pobožne želje motoriziranih ljudi.
V	zadnjem slovenskem filmu »Kala« sem opazila, da so bila v uvodu vsa imena in priimki napisani z malo začetnico. To sem opazila tudi že v nekaterih literarnih revijah. Je to prav?
B. K. Kočevje
V	literarnih revijah že skoro povsod na svetu pišejo imena in priimke z malo začetnico, ker gre za novo grafično obliko. Če je to potrebno tudi v filmu, res ne bi mogli reči. Prav mogoče je, da se bodo te novosti jutri oprijele še časopisa (verjetno tudi nova grafična oblika!), kako daleč bo
šlo pa je teško prerokovati.
_ * __
Moj brat trdi, da je na svetu sedem čudes, jaz pa trdim, da jih je devet. Kdo ima prav in katera so svetovna čuda?
P. B., dijak
Danes je že toliko čudes na svetu, da je teško reči, ali jih je sedem, devet ali nešteto. Na »uradnem spisku« jih je samo sedem: egipčanske piramide, viseči vrtovi Semiramis v Babilonu, Artemidin tempelj v Efezu, Zeu-sov kip v Olipiji, mavzolej v Halikamasu, kolos v Rodosu in svetilnik pred Aleksandrijo. Nekateri dodajajo spisku še slapove Niagare in kitajski zid.
__ * _
Zvedel sem, da šoferski izpit, ki sem ga naredil v mladinski brigadi, ni veljaven in da velja samo v brigadi. Je to res?
V. Sile, Gor. Lazt Če ste izpit napravili pred civilno komisijo in imate šofersko knjižico izdano	od tajništva	za
notranje zadeve, ni razlogov, da 1)1 Izpit ne veljal.
__ * __
Končal bom obvezno šolanje in bi se rad vpisal v srednjo veterinarsko šolo. Ali je ta šola v Ljubljani in iz katerih predmetov je treba delati sprejemni izpit?
M. Zutan, Ribnica
V	Ljubljani	in	nikjer v	Slo-
veniji ni več srednje veterinarske šole.
__ * —
V	maju, mesecu ljubezni, sem
se zaljubila v simpatičnega fanta, najini stiki so prav prijetni, vendar si še nisva povedala, da se imava rada. Zelo nestrpna sem in najraje bi mu	jaz	prva rekla,	da
ga ljubim. Ali	smem?
Ž. M. Kočevje
Upamo, da je fant to že opazil, medtem ko ste čakali na naš odgovor, sicer opustite vsako upa nje!
7Z NAŠIH
■ h K™)ev
H
Občinska konferenca /k Lašče
(Nadaljevanje s 1. strani) ostaja in ne znamo izkoristiti vseh V ztdnjem času so se vrste ko- možnosti, ki jih imamo. Govoril je munistov precej razširile. V ljub- tudi o šolstvu in dejal, da se bo ljanskem okraju je bilo sprejetih v treba tega vprašanja korenito opri-članstvo ZK okrog 4000 novih čla- jeti. Imamo velike potrebe, vendar nov; tako imamo sedaj v okraju te moremo vsega narediti naenkrat. 23.000 komunistov. Poudariti je To velja tudi za zdravstvo. Na kraju treba, je dejal tovariš Gačnik, da je zaželel laškim komunistom veje bilo sprejetih veliko delavcev, liko uspehov pri nadaljnjem delu. mladih ljudi in kmetov. V tej smeri Na konferenci so izvolili nov 21
—	.	.	.	BANJA loka
.Dill SI710 V Lapinjah	Prebivalci Banja loke in okolice
so prispevali za oradnio šole v
V počastitev 40. obletnice ZKJ in	ustanovljene takoj po ofenzivi. Po-	Banja loki les v vrednosti okrog 2	*30 treba	delati tudi naprej.	Skrbeti	danski	Občinski	komite	Zveze	ko
SKOJ smp učenci predgradske šole	tem smo peli partizanske pesmi.	milijona din. Gradnja se bo nada-	moramo,	da se bodo vrste	komu-	munistov	m	5	člansko	revizijsko
priredili pohod na Lapinje, kjer je	Končno smo odšli proti domu.	ijevala, čim bodo načrti za šolo pre-	nistov stalno pomlajevale,
bila ustanovljena Cankarjeva bri-	Vračali smo se skozi Laze, nato	urejeni. Prvotni načrt je pred vide
komisijo. Komuniste iz občine Lašče Ko je govoril o nalogah v kme- bosta zastopala dva delegata: Slavko
Rada prebiram vašo rubriko »Novice posredujejo« in bi rada poslala vprašanje, pa ne vem, kako naj pošljem in koliko stane?
M. O. Bukovica 7 Vprašanje napišite in ga pošljite po pošti na naslov našega uredništva. Odgovarjamo na vsa vpra sanja, odgovori so brezplačni Vsak, ki sprašuje, se more polno podpisati in navesti svoj naslov, hkrati pa naj navede, kako naj se objavi njegov podpis (z začetnimi črkami, 'šifro ali slično), polni naslov pa obdrži uredništvo, ga hrani kot uradno tajnost in nikomur ne izda.
vi y vv m, yvauxiatva mi -- .	7	.	...	" "
posvetiti več pozornosti turizmu, munisti obljubljajo, da bodo stori a ker turizem pri nas še precej za- v&e za napredek socialistične domovine.
Po konferenci so ce sestali člani novega Občinskega komiteja ZK in ponovno izvolili za sekretarja Slavka Purkarta.
NOV KOMITE ZKS LAŠČE
Ivan Vojska, Fani Gačnik, Jernej
j ec vdrl v našo domovino, rušil domove ter pobijal ljudi. Toda odgovora ni bilo.
S Parga smo se po strmi stezi
gada. Bil je lep, sončen dan, ko smo	pa po cesti ob Kolpi proti domovom,	val preveliko zgradbo, ki ne bi bila	tijstvu je dejal, da je dal smer	Purkart	in Niko Valjavec.	Z ve.ikim
se odpravili na pot.	kamor smo prišli že skoraj v mra-	polno zasedena, poleg tega pa bi	razvoja kmetijstva zadnji plenum	navdušenjem so delegati	pozdravili
Pot nas je peljala skozi gozd,	ku. Bili smo trudni, a vendar ne	terjalo tudi preveč stroškov. Sedaj	SZDJ. Mnogo bo treba še storiti pri	Predlog,	da se posije CK	ZKS po-
kjer smo zavzeto poslušali petje	toliko, da ne bi šli gledat filma	imajo v tem kraju 44 šoloobveznih	izboljšanju trgovin, gostinstva in	zdrav na	brzojavka. V njej	iasM ko-
stoterih ptičjih grl. V Graščici smo	»Krvava pot«. Videli smo trpljenje	otrok,
se ustavili pri lovski koči, kjer smo	ljudi v koncentracijskih taboriščih
se slikali. Od tam smo se povzpeli	in dokončno umeli silni pomen NOV,
na Parg, kjer smo si ogledali ru- ki nas je osvobodila krutega so-	|.	| i
Ševine nekdanje vasice, ki so jo vražnika.	V VODTGpOlJU DOGO pfOZOOVOll
požgali Italijani. Ko sem zrla v K počitku smo odšli v prepriča-
prazne odprtine, kjer so bila nekoč	nju,	da smo preživeli res lep dan,	Občani Dobrepolja bodo	17. maja	zato bodo	praznovanje povezali s
okna in na njih rože, se mi je	ki nam bo ostal dolgo v spominu,	slavili občinski	praznik.	Letošnji	proslavo te velike obletnice,
zdelo, da niso to gluhe odprtine, Pavla Smuk, uč. 8. raz. osnovne občinski praznik sovpada s pomemb- Na ta dan so se pted 16 leti ampak velike, začudene oči, ki nemo šole Predgrad.	nim jubilejem — 40. obletnice KPJ, zbrali v maihni vasici Tisovec ak- Novak, Slavka Ožbolt, Edvard Pod-
sprašujejo, s kakšno pravico je tu-	tivni borci in vsi, ki so čutili in logar, ’ Alojz Purkart, Nikolaj Va-
•pj . v	j	v . i	delali za osvobodilno stvar. Posve- ljavec in Marjanca Zevnik, vsi iz
rIVIC traktor	V \jrcancan	to vali so se o poli tičnem delu in	Velikih Lašč, Malči Gradišar,	Jože
vojaških operacijah proti sovražniku Levstik in Lovro Logar s Turjaka, Zadnje čase kmetijstvo tudi v	Dolenja vas, tov. Matetu, za nje-	v teh krajih. V tem obdobju je za-	Jože Klančar iz Vel. Osolnika,	Ma-
spustili v Spodnji log in se ustavili	Grčaricah dobiva drugo podobo, če-	govo prizadevanje in traktoristu za	čelo prebivalstvo množično sodelo-	ti ja Cimperman iz Stop, Jože	Jam-
pred šolo. Prijazna tovarišica uči-	prav zemlja ni najboljša. Letos je	odlično oranje!	vati z osvobodilnim gibanjem.	nik z Roba, Alojz Levstek iz	Ort-
teljica naS je peljala v razred. Tudi prvič oral zemljo traktor. Pred leti	-me Za praznik so pripravili svečano neka, Jože Marolt iz Podžage, Jože
fotografirali smo se s tamkajšnjimi	kaj	takega niti pomisliti ni bilo!	akademijo	in v soboto zvečer bodo	Virant	iz	Prilesja,	Anton	Zakrajšek
učenci. Po krajšem počitku smo	Ker	v vasi ni dovolj vprežne ži-	PRISPEVKI ZA	DOM SINDIKATOV	predvajali	film »Aleksa Dundič«.	iz	Pucka če,	Mimi	Zakrajšek	iz	Gra-
nadaljevali pot na Lapinje — to je vine, so ljudje letos bili upravičeno	V LJUBLJANI	17. maja bo slavnostna seja ObLO dišča, Vinko Žužek iz Karlovice in
proti cilju našega pohoda. Ker pa v v skrbeh, kako bodo zorali njive, V Ljubljani je bila 9. maja seja jn otvoritev novega obrata »Ra- Jože Kovačič z Velikih Poljan, tem kraju ni bil še nihče od nas,	čeprav nimajo mnogo zemlje. Iz	Okrajnega sindikalnega sveta. Naj-	§jca(( v Predstrugah, pri železniški	Člani revizijske komisije:
smo si mislili, da je sam gozd. Bili	skrbi jih je rešila KZ Dolenja vas,	prej je predsednik OSS govoril o	postaji.	Alojz Babnik iz Velikih Lašč, An-
pa smo zelo začudeni, ko smo vi- ki je dala na razpolago svoj trak- vtisih s kongresa Zveze sindikatov Prebivalcem dobrepoljske občine gela Marolt iz Karlovice, Vladimir deli dve lepi novi hiši. Posebno nam	tor. Upravnik zadruge, Mate, je že	Jugoslavije, za njim so poročali še	čestitamo za njihov praznik in jim	Prezelj iz Ortneka, Danica Purkart
je bila všeč lovska koča.	prej sklical sestanek in ljudem po-	nekateri tovariši, nato pa so raz-	želimo še mnogo delovnih uspehov	s Turjaka in Viljem Šrajer iz Sre-
Prijazna oskrbnika sta nam raz- nudil svojo pomoč. Sprva vaščani pravijali o osnutkih tarifnih pravil- prj njihovem delu!	botnika.
kazala vse prostore, ki so lepo in	niso bili nič kaj vneti za to, češ,	nikov, ki jih je Okrajni sindikalni
moderno opremljeni. Nato smo od-	saj traktor ne bo mogel orati po	svet prejel od gospodarskih orga-
šli h kamniti mizi, kjer je bila v	naših skalnatih njivah! Toda kmalu	nizacij v pregled. Doslej je osnutke
septembru 1942 ustanovljena Can-	se je pokazalo, da je tudi to mogoče,	tarifnih pravilnikov poslalo 75 go-
karjeva brigada. V spomin na ta za kar pa zasluži vso pohvalo trak- spodarskih organizacij, ki v okraju	.	....	..	.
veliki dogodek, bo organizacija Zve- torist. Ljudje so zelo zadovoljni z pomenijo 60 % bruto prometa. Ven- VINO ZA 50 DIN CENEJE opremili z žigi kategorije. V isti ze borcev še v tem letu na tem oranjem, saj je globlje, hitrejše in dar je svet soglašal doslej samo z Zvezni izvršni svet je sprejel proda jalnici tudi ne bosta smela mestu postavila spominsko ploščo,	cenejše, kot če bi orali z vprežno	nekaterimi.	uredbo o znižanju tarife promet-	biti več zaposlena mož in žena, da
Tovariš učitelj je pripovedoval o	živino. Pa tudi zemlja se s takim Nazadnje so tudi sprejeli sklep,	nega davka na vino. S tem je uki-	ne bo moglo priti do raznih preroški ofenzivi	in o	ustanovitvi	prvih	oranjem	izboljšuje.	naj Občinski sindikalni sveti pri-	njen 10 /o davek na promet z vi-	tekcij	in	podobnih	stvari,
štirih slovenskih brigad,	ki	so	bile	Zahvaljujejo	se upravniku KZ pravijo natančne programe dela	na	nom v maloprodaji. Stopnja občin-	... TD^K„™eC
podlagi zaključkov kongresa Zveze skega davka je določena na 8 °/o ZA TRGOVINE IN TRŽNICO sindikatov. Vplivali naj bi tudi	na	za prodajo v trgovini in 12«/o za
podjetja, da bi več prispevala	za	prodajo v gostinstvu in je to hkrati	Investicije	za	ureditev	trgovine
izgradnjo Doma sindikatov v Ljub-	najvišja stopnja^ Doslej je bila mi-	na Rudniku in trgovske poslovalnice
Vodstvi gimnazije in vajenske	in dijaki. Zmagali so dijaki z re-	ljani (sedaj je samo 34 podjetij	nimalna 10 »/o maksimalna pa ni	»Prehrana« v Kočevju bodo finan-
šole v Kočevju sta sklenili, da bosta zultatom 4:3(1:2). Tudi v ko- ljubljanskega okraja prispevalo “ l"'~	° ^	'°
v okviru športnega dneva organi- Sarki so dijaki prejšnji dan pre- milijonov dinarjev).
Gospodarske vesti
Šolska mladina na Pugledu
zirali skupen pohod vajencev in di- mag ali vajence z 53 : 42. Po pri-jakov na znameniti Pugled, kjer je jateljskih srečanjih na športnem bilo 27. aprila leta 1943 po nalogu polju in osebnem zbližanju so se IOOF Slovenije prvo zborovanje ak- vsi zadovoljni odpravili domov z tivistov. V soboto, 9. maja, so se željo, da bi imeli še več takih dijaki in vajenci odpravili na Pu- športnih dnevov. gled. Ta pohod je pomenil tudi po-	-an
živitev stikov med vajensko mla-	OBVESTILO
-vec
POJASNILO K ČLANKU O »AVTU« KOČEVJE
bila določena, tako da je ponekod sirane iz občinskega investicijskega dosegla 20 %.	sklada v skupnem znesku 3,500.000
Zaradi znižanja prometnega dav- din. Za dograditev tržnice v Koka se mora vino v trgovini na čevju pa bodo znašale investicije 3 drobno poceniti za 50 din pri litru, milijone din, krite pa bodo s sred-v gostinstvu pa še za več — pod stvi, kt jih bodo prispevalo gospo-
pogojem, da bo ostal sedanji od- darske organizacije. Investicije za stotek marže.	gradnjo trgovskega skladišča v Ko-
Zaradi obilne lanske vinske le- čevju v znesku 15 milijonov din
V zadnji številki lista smo objavili krajšo vest o povečanem pro-
- m ,w.	Muze) v	v ko- 5 HE°r3r3
KO so dospeli na Pugled, so imeli Čevju je odprt vsako nedeljo in 19,500.000 ti/km ter 6,000.000 pa bo omogočilo večjo potrošnjo. ,z sredstev gospodarskih organizacij, najprej kratek počitek, nato pa so torek od 8—12 ure in vsak petek ten/km z avtobusi. Upamo, da so se zbrali pred spomenikom, kjer je od 14—18 ure.	bralci to napako ugotovili že sami
bila proslava v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ. Mešani pevski zbor gimnazije je zapel »Zastavo Partije« in »Internacionalo«, moški zbor II. r. gimnazije pa je recitiral borbeno pesem »Obroč«. V svojem govoru je profesor Galič na kratko orisal zgodovinski razvoj ZKJ in njen pomen. Med drugim je dejal: »Ko danes na tem znamenitem kraju gledamo na pot, ki jo je prehodila ZKJ in skušamo raziskati vse razmere, v katerih se je kalila, nam ni treba hoditi posebno daleč. Že Kočevje samo in vsa njegova okolica sta dovolj zgovoren dokaz, da te razmere niso bile lahke. Ozrimo še na vasi pod Pugledom! Še sedaj so tu ruševine — mračni sledovi iz najtežjega obdobja v razvoju ZKJ. In danes! Domovina se obnavlja pod vodstvom ZKJ, ki se je razvila v organizacijo z železno voljo in jasno začrtano potjo v bodočnosti.«
Po tej osrednji proslavi je bila še nogometna tekma med vajenci
Uprava
Ured.
MESO V ŠTIRIH KATEGORIJAH	MESNICA NA RUDNIKU
9. maja je bila v Ljubljani sejal Iz občinskega investicijskega skla-okrajnega sveta za tržišče, na ka- da bo Občinski ljudski odbor Ko-teri so govorili o preskrbi mesta čevje dodelil kredit za ureditev Ljubljane s sadjem in zelenjavo, mesnice na Rudniku v znesku 500.000 mesom in mlekom. Preskrba z z e- din in 4,110.000 din za nabavo lenjavo je bila v prvih štirih me- strojev.
secih letos dobra, saj je bilo v tem	GARANCIJSKE IZJAVE
času v Ljubljani prodane samo so- Na zadnji seji obeh zborov ObLO late 600 ton in devet ton graha. Kočevje so odborniki potrdili ga-Tudi preskrbi s češnjami so po- rancijske izjave nekaterim gospo-svetili veliko pozornosti. Ker pa so darskim organizacijam: Splošnemu vremenske neprilike letošnjo se- gradbenemu podjetju »Zidar« za zono češenj zakasnile skoro za 14 22,000.000 dih, Kmetijski zadrugi dni, bo tudi letina nekoliko slabša Kočevje 2,000.000 din, Avto-servisu, od lanske.	ki se bo preimenoval v »Tehno-
Kadar bodo ustanovljeni tako servis« in razširil obratovanje na imenovani izravnalni obrati v oko- popravila radioaparatov, likalnikov lici Ljubljane za dobavo mleka, bo itd., so odobrili investicijski kredit rešeno tudi vprašanje, kako žago- 300.000 din!, za obrabna sčedstva toviti mestu zadostne količine mle- pa 200.000 din. Oba zbora sta poka v času, ko ga povsod primanj- trdila garancijsko izjavo »Trgopro-kuje.	metu« v višini 9,000.000 din za
V zadnjem času je tudi občutno gradnjo skladišča v Kočevju, pomanjkanje mesa, ne samo v Ljubljani, ampak tudi v drugih krajih.	GOZDOVI
Z diferenciacijo mesa v štiri vrste, Na območju kočevske občine je se bo to vprašanje vsaj delno lahko skupno 39.8119 ha gozdov, od tega v rešilo. Potrebno bi bilo tudi vskla- lasti privatnega sektorja 7.258 ha.
------------------------------------------------------d iti cene govejega mesa s cenami Lesno zalogo cenijo na 5,625.000
svinjskega, razen tega pa bodo meso m3, letni plan sečnje v tem letu pa prečula prenekatero noč na straži izvedla jo je sama navzlic gostim razsekavali že v mesnicah in ga znaša 116.900 m”, in neprestano bdela nad kletjo, v stražam fašistov na trgu. kateri je dolge mesece delovala Niti v strnjenih besedah ni mo-
tehnika." Naj vas spomnim na list- g oče popisati vsega dela in do- J MOTOD1FM NARAVNOST V AVTO
kovno akcijo, ki jo zaradi poostre- gajanja. O tem bi lahko napisali ■ IM Vi/ I	tl I * ^
.	. „	—.,	. . nega stanja in policijske ure, ok- obširne knjige naše bogate zgodo-	,	.
90 let narinske oraanizaci ie V Ribnici tobra 1941 nismo mogli izvesti niti Vine, na katere smo Ribničani res V sredo 13. maja se je dvajset torist le ne umika na svoj del ceste, AU	ru J	3	J	mi] niti mladinci. In spet se je lahko ponosni. In še posebno smo minut po šesti uri zvečer, na. J®™" ,z tovornim avtomobilom zape-
SPOMINSKI DNEVI
15. maja 1945 je bil zmagoviti zaključek boja jugoslovanskih narodov nad sovražnikom. Ta dan slavimo kot Dan zmage*
V maju 1941 je začel ponovno izhajati ilegalni »Slovenski poročevalec«.
17. maja 1942 je izdal Izvršni odbor OF odlok o vzpostavitvi oblasti na osvobojenem ozemlju.
17. maja 1926 je bil na Dunaju začetek III. kongresa KPJ. t
21. maja 1942 je bil ustreljen Tone Tomšič, org. sekretar CK KPS.
Vinko Mihelič:
Ob 4 O -1 e t n I c I KPJ
V tesni povezavi s partizani je Jvnost ter navesti vsa imena ljudi, ponudila 67-letna Knolova mama i° lahko ponosni, da so iz opisanih šičevi cesti teren delal nemoteno dalje. Osvo- ki so vsak na svoj način nenehno	7“ mrmc 'u	—	*-	v
bodilna fronta se je močno utrdila, doprinašali k zmagi. Tisti čas je Njeni člani in funkcionarji so trdno bila množična OF zares država v hodili po stopinjah Partije. Učite- okupirani državi. Nastajala je nova ljica Anka Debeljak je kar na oblast, ki so jo ljudje podpirali in svojem domu organizirala zbirni s tem priznavali, center za hrano, obleko, zdravila in Pri Kramarčkovih, pri Pokovcu, druge potrebščine za partizane. Iz pri Pirkoviču, pri Danici Kiferle, svojega mlina je Stane Ilc pridno pri Knolovih, pri Štefanu Kersniču pošiljal živila v Veliko goro, v v Hrovači, pri krojaču Nosanu v skednju pa je uredil varno skriva- Gorenji vasi, pri Ančki Alič v Pod-lišče za partizane in orožje. Nabi- stenah, pri nas in drugod so bila ralna akcija je nenehno rasla in stalna mesta, kjer smo se zbirali priznati je treba, da se je z malo- tedanji komunisti, skojevci^ mla-številnimi izjemami izkazalo vse d inči in frontovci. V teh hišah je prebivalstvo. Pirkovič, Pokovec, Pi- imel pokojni ^heroj Šeško svoja deček in drugi trgovci so neprestano lovna središča, od tu je njegova zalagali naša skladišča. Delavci, uči- močna osebnost prižgala upor, ki teljštvo, obrtniki, kmetje in drugi je plamtel vse više. so radi dajali znatne zneske v osvo- Nemogoče je popisati požrtvoval-bodilni fond. Mladina je vneto nost tistih tihih in skromnih ljudi, zbirala orožje in municijo, se pridno katerih neprecenljive zasluge od-ses tajala ter pomagala pri vsakem ha j a jo žal v pozabo. Naj navedem delu. Nemogoče je opisati vso ak- samo primer Knolove mame, ki je
Vinko Mihelič
_____ ________,	^ ^	____ v Kočevju v bližini ljal s cestišča, vendar se popolnoma,
zgodovinskih utrinkov iz te dobe Kemične tovarne — pripetila tež- ni mogel umakniti s ceste, ker, so zrasle poznejše zmage, kot n. pr. ka prometna nesreča v kateri je bili v napoto električni drogovi, veličastna zmaga v Jelenovem žlebu, smiltno obležal Andrej Janša, mle- Motorist je zgubil prisotnost duha katere obletnico si je Ribniška ob- karski mojster iz Kočevja.^	in namesto, da bi zavil v desno ali
čina izbrala za svoj praznik.	Ponesrečeni in P. F. skladiščnik levo stran ob železniški progi, se je
Hkrati nam naš ponos in veselje na KGP, sta se pred tem vsak na s polno hitrostjo zaletel v levi del nad uspehom, ki smo ga dosegli svojem motornem kolesu pripe- tovornega avtomobila. Zaviral sploh v boju za zmago naše družbene ljal a iz Kočevske Reke.^ Nekega ni in verjetno celo dodajal plin. preobrazbe, greni spomin na žrtve, potnika sta peljala na večerni vlak, Strahovit udarec je motorno kolo Večno svetal bo ostal med nami popila nekaj kozarcev vina in se popolnoma uničil, prvo kolo je odlik velikega revolucionarja Jožeta z motorji pognala po Tomšičevi letelo onkraj ceste, sam pa je ob-Šeška. Nikoli ne bo mogoče poza- cesti proti mestu. Jainša, še ne- ležal na mestu mrtev. Zdrobil je biti prvoborcev — komunistov in izkušen voznik — pred enim me- prsni koš, levo nogo in dobil močne skojevcev. Z Janezom Lovšinom, sečem je napravil šoferski izpit — notranje poškodbe. Na avtomobilu Bebo Kmetovo, Ivanom Selškom, ni obvladal blag ovinek, ki se začne! je bila le manjša škoda. Od drugih Zorom Mlakarjem, Francijem Pic- nedaleč od predora pod železnico v ni bil nihče poškodovan, kom, Jožetom Pelcem, Sašom Div- smeri Kemične tovarne in vozil po Smrtni nesreči je spet malo bo-jakom, Francijem Pucljem, Radom skrajno levem robu cestišča.	troval alkohol, nesposobnost, vozni-
Pakižem, sta Partija in SKOJ mnogo Iz dvorišča podjetja »Avto« je v ka in nepremišljeno igranje na javni Na teh in na drugih žrtvah, jg smeri postaje pripeljal tovorni avto cesti, ko sta z drugim motoristom katerimi je rja gosto posejana naša FIAT. Šofer Rudi Šmalcelj je opazil tekmovala kdo bo koga prehitel, domovina, počiva naša svoboda, motorista, ki je vozil po levi strani Pokojni Janša je bil star 47 let, naša bodočnost. Mi vsi preživeli in zavijal v skrajni del desnega ce- poročen in oče dveh hčera in enega smo dolžni, da te žrtve opravičimo, stišča, ker pa je videl, da se mo- sina.	-Mc