fcfcaja vaak Četrtek
h velja i poštnino «nd in t Maribora • pošiljanjem na dom «i eelo leto K A,— M pol leta „ 2.— M fietrt leta „ L—
laročnina m poiilja «ravniStva v tiskarni ar. Cirila, koroške ■Bce hštv. 5. List ««
fniilja do odpovedi.
Metelki katoL ti»-fcrvnega drufitva doli«^ B.t brei posebna naročnine.
SLOVENSKI
Posamezni Itatl dob*
M v tiskarni in pri gospoda Novak-a na »elikem trgu po 10 k
List ljudstvu v pouk in zabavo.
■a M «prejemajo.
Za oznanila m plafcfla
od navadne vrstice, če se natisne enkra^ po 13 h, dvakrat 29 ^ trikrat 35 K
Ingeratl se sprejemajo do srede opoludua.
Stev. 11.
V Mariboru, dne 13. marca 1902.
Tečaj XXXVI.
Zaspana politika.
Skoraj dan za dnevom opazujemo, da odpadajo iz naših slovenskih vrst možje ter prestopajo v nemškutarski tabor. In dočim so bili pri nas in med nami ti možje krotke ovčice, ki nikomur niso nič žalega storili, postanejo na nasprotni strani grabežljivi volkovi, ki s strastjo iščejo svojega plena. Kaj je temu krivo? Temu je kriva: naša zaspana politika brez načrta, brez organizacije.
Nemškutarska stranka na Spodnjem Štajerskem je dobro organizirana in ima jasen načrt za svoje delovanje. Nemškutarji napadajo občino za občino, okrajni zastop za okrajnim zastopom, deželnozborski mandat za deželnozborskim mandatom. Svoje stare postojanke in na novo pridobljene postojanke branijo s strastno in silovito ljubeznijo. In vedno so njih oči obrnjene na nove pridobitve. Kako uzorno je urejeno njihovo prodiranje z nemškim šolstvom! Dvojezične šole padajo, druga za drugo, in v trgih in mestih nastajajo samonemške šole. Dvojezično šolo pa obesijo okolici, ki jo seveda z navdušenostjo sprejme. Nemškutarji pa se smejijo tej navdušenosti, oni gledajo v bodočnost: ker tudi to jabolko bo dozorelo, nemška šola bo padla v okolico, dvojezično drevo pa se bo zopet pomaknilo nekoliko v stran, da prinese nov sad. V deloranju naših nemškutarskih nasprotnikov se nahaja načrt in vstrajnost. Njih voditelji so o vsem natančno poučeni. Dobro poznajo vse somišljenike po deželi in ž njimi prijateljski občujejo. Somišljeniki pa so dobro poučeni o nakanah in načrtih
svojih voditeljev. Na nasprotni nam strani se v politiki res dela in dela se po načrtu za jasno določene cilje. In to daje nemškutar-skim vrstam navdušenje, pogum in privlačno moč in to je razlog, da je njihova moč na Spodnjem Štajerskem dosedaj nepremagljiva.
Res, tudi mi spodnještajerski Slovenci imamo svoje vzore, svoje ideale. Danes kričimo: «Proč od Gradca!», jutri vpijemo: «Slovensko vseučilišče v Ljubljano!», tretji dan zahtevamo kmetijske in obrtne šole, četrti dan celjsko gimnazijo in peti dan — no, kdo bi si to vse zapomnil, kajti naših ciljev in vzorov je neštevilo. Vsako zborovanje gleda, da povzdigne glas za kako novo zahtevo, govorniki se kosajo, da so bolj originalni v razglašanju slovenskih želj in zahtev. Kakor bi bili na sejmu kričimo, kaj bi radi. S tem križem-kražem vpitjem pa si zaglušujemo svojo vest.
V naši politiki, namreč posebej v spodnještajerski, nam manjka jasnega načrta, po katerem bi delovali za svoje vzore in potrebe, katerih imamo v izobilju. Manjka nam tudi krepkih, spretnih, predvsem pa delavnih voditeljskih rok. Nam spodnještajerskim Slovencem manjka organizacije z jasnim programom, in dokler nam te ne dajo naši sedanji «voditelji», je vse naše politično delovanje le udarec v vodo, ki sicer povzroči na vodni površini kolobarje, a vode ne razburi, kmalu po udarcu je zopet vse mirno kot poprej. Dokler nam naši «voditelji» ne dajo organizacije, s svojim čakanjem in nedelivanjem kopljejo grob spodnještajerskim Slovencem.
Pred deželnozborskimi volitvami stojimo. Nemškutarski pajki so že razpeli svoje mreže po volilnih okrajih. Njihove priprave so malo-dane že gotove. Računi so sklenjeni in nemškutarji čakajo samo dneva, da pojdejo v boj. A na slovenski strani? Nič se ne stori in zopet nič! Nekateri okraji so v veliki nevarnosti, a mi še spimo!
Taka zaspana politika brez načrta mora navdati vsakega človeka z obupom. V naši politiki ni življenja, v naši politiki je smrt. Zato nam uhajajo možje iz naših vrst in se napotijo tje, kjer je življenje, kjer je delo. Dajte nam organizacijo, dajte življenje naši politiki!
Državni zbor.
Dunaj, 12. marca 1902.
Spodnještajerske reke.
Te dni se je obravnavalo o notranjem ministrstvu, ktero ima skrbeti tudi za uravnavo vod. Proračunski odsek predlaga po vladnem^ predlogu, da se naj za ohranitev uravnavnih stavb Mure od Gradca do šta-jersko-ogrske meje sedmi znesek izplača v vsoti 90.000 kron; za varstvene stavbe pri Dravi cd Maribora do Središča pa 50.000 kron.
Zraven tega predlaga proračunski odsek, naj vlada skrbi za popravo vseh rek na Spodnještajerskem, posebno še za popravo Mislinje, Sotle in Hudinje.
K tej točki: »poprava rek« je govoril član slovanskega središča dr. Stojan, ki
Listek,
Učitelj - mučenik.
Stari Rimljani so imeli pregovor: »Kogar bogovi sovražijo, postavijo ga za učitelja«. Vzgojevali so namreč njih deco sužnji, a suženj je bil v rimski državi brez vsake pravice ter je imel isto vrednost z nemo živino. Gospodar ga je lahko zamenil ali prodal, kakor se mu je ljubilo, da, celo umoriti ga je smel.
Iz tega lahko spoznamo, kakšne ugodnosti je užival tak suženj, ko je poučeval svojemu gospodarju otroke: ako se svojevoljni otrok ni hotel učiti, kriv je bil njegovega slabega napredka učitelj in nihče drugi, a ta mali samopašnež je smel učeniku kljubovati kolikor je hotel, učitelj se ni smel pritožiti, a svoje službe zapustiti tudi ne, ker je bil hišnega gospodarja rop.
Suženjstva zdaj več nimamo, vendar pa pot učiteljev in odgojiteljev po mnogih krajih še tudi dandanes ni ravno z rožicami posuta, čeravno ne pride tako pogosto do mučeništva, katerega je pretrpel sv. Kasijan. Ta mož se je bavil z odgojevanjem in poučevanjem mladine v italijanskem mestecu Imoli, in to za časa, ko je na rimskem prestolu sedel krvoločni trinog in velik preganjalec kristijanov, Dioklecijan. Ni poučeval
dece samo v branju in pisanju, temveč prav posebno se je trudil priučiti po mogočnosti svoje gojence krščanski veri in jih tako navaditi spodobnega ter lepega obnašanja, katerega kot razuzdani pogani niso poznali.
Strog red, katerega je imel modri in izkušeni Kasijan pri svojem odgojevanju, se tem mladim razposajencem ni dopadel, a njih stariši so jih še hujskali proti učitelju tako dolgo, da so najhujši med njimi šli pred sodnijo ter svojega učitelja zatožili. Druge tožbe proti njemu seveda niso imeli kot ¡edino to, da je kristijan, a za takratni čas je bilo to dovolj, da so vsakega takega za-toženca obsodili na smrt. Sodnik si je mnogo prizadeval, da bi Kasijana, ki je bil že postaran človek, odvrnil od krščanstva, ker so ga kristijani kot starčka visoko cenili ter bi njegov odpad od vere imel za pogane velik pomen.
Toda Kasijan se ni dal odvrniti od vere vkljub velikim obljubam sodnikovim, ki ga je v imenu cesarja pozival, da se naj odreče krščanski veri, a poprime poganske; toda proti vsemu prigovarjanju in proti vsem obljubam ostal je kakor pečina v morju, ob katero se razbijajo morski valovi. Ko torej vse skupaj ni nič pomagalo, obsodi ga ko-nečno na smrt. Ker pa mu je bilo dovoljeno, obsojenca na katerikoli način usmrtiti, pride
mu v glavo peklenska misel, da ga naj njegovi mladi tožniki, njegovi učenci, nedorasli otroci sami ubijejo. Reče jim: »Navalite nanj ter ga ubijte sami s svojimi peresi in kamenčki !«
Tako so bili otroci poklicani, da izvrše smrtno obsodbo na svojem k stebru privezanem učitelju. Razuzdanci pokvarjenega srca so to radi storili ter v svoji surovosti nesramno navalili na zvezanega učitelja, ki se ni mogel niti braniti. Niti njegova spoštljiva zunanjost, niti njegove prošnje, niti njegovi Ijubeznjivi opomini niso mogli odvrniti surovih dečkov od grdega čina. Neusmiljeno so zbadali s svojimi kamenčki in drugim ostrim orodjem, ki so ga rabili tedanje čase v šoli pri pisanju, svojega učitelja dobrotnika, in drug drugega je hotel nadkriliti v svoji surovosti. Ta mu porine tak šiljast kamenček v uho do možganov, oni istotako v oko, tretji ga zbada v prsi in trebuh. Ko vidijo ti nečloveški otroci, da so mučenikove bolečine vedno večje in večje, jih ta krvoločna igra še bolj veseli.
Kasijana je to zbadanje z ostrim orodjem bolelo, a še več kot telo njegovo je trpela njegova duša, ko je videl, da mu prizadevajo vse to oni, katerim je največ dobrega želel in katerim je tudi največ dobrega storil.
B^* Današnji list ima „Naš Do m" kot prilogo S
je predlagal v zbornici v imenu poslancev: Žičkar, Robič, dr. Ploj in Berks sledeče:
»C. kr. vlada se pozivlje, skrbeti za to, da se uravnajo sledeče reke: 1. Sava, katera pri B1 a n c i, Sevniški okraj, potem po okolicah pod Brežicami z pogostim preplavljanjem in trganjem obrežja prizadeva veliko Škodo; 2. Savinja in Voglajnav Celjskem okraju; 3. Sevnišnica, pritok Save pri Sevnici, o kateri se je bati, da bo spremenila ozko dolino od Zabukovja do Sevnice v okraj gramoza; 4. Dr a vin j a od Zreč pri Konjicah do izliva v Dravo; 5. slednjič Pesnica tudi v zgornjem in srednjem toku.«
Iz dobrega vira vemo, da je vladi mnogo ležeče na tem, da se popravijo struge spodnjeStajerskih rek.
Tržaški nemiri.
Odsek, ki je bil izbran, da se peča s postopanjem vlade, ki je vpeljala v Trstu izjemno stanje in nagli sod, je predložil zbornici svoje poročilo. Velika večina odseka odobrava vladno postopanje. Socijalni demokrati niso bili zadovoljni s tem sporočilom, in so hudo opsovali poročevalca dr. Fuchsa, ministrskega predsednika in cesarskega namestnika v Trstu. Ministrski predsednik je pojasnoval tržaške razmere in dokazoval, da je bila vladina dolžnost, postopati tako, kakor je postopala. Tržaški obrtniki in trgovci so ga prosili brzojavno, naj skrbi, da se zaduši upor in uvede mir. Zbornica je slednjič odklonila predlog socijalnih demokratov z 180 glasovi proti 76, predlog, da se to poročilo ne vzame na znanje. Enako se je odklonil predlog, da se takoj odpravi nagli sod in odpokliče cesarski namestnik. Poslanec Spinčič je pri tej priložnosti očital vladi, da je sama kriva teh izgredov. Ona bi ne smela pripuščati, da smejo tržaški pobalini psovati Slovane; vlada bi morala skrbeti, da se postavno postopa tudi napram Slovencem v Trstu. Skrbeti bi se moralo za slovenske šole v Trstu, za boljši pouk v krščanskem nauku, za redno obiskovanje šole. Ti pobalini, ki so vedno brez kazni napadali Slovence, so menili pri zadnjih nemirih, da smejo istotako napadati tudi sploh vse meščanstvo. Predlagal je torej, vlada naj skrbi, da se taki nemiri več ne ponavljajo. Ta predlog je propadel. — Vlada je obljubila, da, kakor hitro se prenehajo izgredi v Trstu, se prekliče nagli sod in izjemno stanje. Cehi so glasovali proti vladi, ker ne morejo pozabiti, da je leta 1895. tudi v Pragi vpeljala nagli sod in izjemno stanje. — Vedno bolj se zdaj vidi, da teh tržaških izgredov so krivi deloma tako imenovani anarhisti, ki hočejo prevreči ves red v državi in odpraviti vsako oblastnijo, in pa laški neodrešenci, ki bi radi spravili Trst in vse primorske avstrijske pokrajine pod oblast laškega kralja.
Ko so pa ti izprijeni nehvaležni otroci prišli domov ter kazali krvave kamenčke svojim roditeljem, kateri niso bili navzoči pri tem strašnem dejanju svojih otrok, so jih gotovo pohvalili radi krvoločnega čina, saj je bil učitelj kristijan, katerega umoriti je bila kajpada zasluga in čast. Kaj je pozneje iz te strašne dece postalo, kakšno je bilo njih življenje in kako so je končali, o tem ne čitamo nikjer; toda gotovo so mnogi mučili tudi svoje roditelje na smrt če že ne s peresi in ostrimi kamenčki, pa s svojim obnašanjem.
13. avgust je dan, ko slavimo god svetega Kasijana, ker je ta dan prejel mučeniško krono. Učiteljem, katerim je njihov stan mu-čeništvo, je zapustil najlepši vzgled: v sredini poganskega ljudstva, in to še za preganjanja kristijanov, ni tajil svoje vere, ampak trdno si je prizadeval dovesti pogansko mladino v naročje sv. katoliške cerkve. Res je, da je prva hvala, ki so mu jo za ta njegov trud skazali bila bolestna in žalostna, toda spoštuje ga [zato sv. cerkev in nagrada, ki jo uživa onkraj, trajala bo na veke.
Cesarski uradniki in ljudstvo.
Ostro besedo je spregovoril te dni v zbornici ministrski predsednik. Na pritožbo nekaterih poslancev, da ravnajo uradniki pristransko in nepostavno, je dr. Korber sledeče izjavil: «Uradniki morajo služiti koristim prebivalstva v smislu postav, ne smejo svojega političnega mnenja niti v uradu niti v zasebnem življenju nikomur vsiljevati; narodna nepristranost mora veljati ne samo za ministra, marveč za vsakega uradnika do zadnjega praktikanta. Le uradnik, ki deluje v tem smislu, more računati na skrb in varstvo od strani vlade.» Slednjič pristavlja: «Uradniki imajo spolnovati vedno večje in težavnejše zahteve. Velika večina uradnikov si je zvesta svojih dolžnosti.» Zbornica je sprejela te besede ministra z zadovoljstvom.
Nemški državni jezik.
Vsenemška (prusaška) stranka v državnem zboru, kakor tudi večina drugih nemških poslancev zahtevajo že leta in leta, da se naj v Avstriji vpelja nemški jezik kot jezik cele države. Ker pa ti nemški vitezi vejo, da nemščine ne bi mogli kot državni jezik vpeljati ne v Galiciji, ne v Dalmaciji, zato zahtevajo, da se ti dve deželi ločite od Avstrije. Zadnje dni so skušali vsenemški poslanci storiti važen korak dalje. Povabili so druge nemške poslance na posvetovanje, kako bi se ta stvar začela. Toda dobili so odgovor, da ostale nemške stranke mislijo, kako bi se ta zadeva najlažje razpravljala v posvetovanju strankinih načelnikov, ne pa v zboru, ki bi bil pristopen vsakemu poslancu. Iz tega vidimo sledeče: vse nemške stranke želijo vpeljati nemški državni jezik, to je: ponem-čiti avstrijske slovanske narode; a vsaka stranka bi rada za sebe pridobila lavorov venec v tej zadevi.
Mučenje vojakov.
Poslanec Klofač je zvedel za nekega vojaka v Pragi, o katerem trdi, da so ga njegovi vojaški predstojniki mučili tako dolgo, da se mu je popolnoma pohabil in v stran zaril njegov vrat. Prišel je Klofač k temu vojaku v vojašnico ter ga fotografiral ter kazal njegovo sliko po zbornici. Vložil je nujni predlog, da se v zbornici o tem takoj obravnava. Hudo je napadal vojne oblastnije. Prišel je k tej seji domobranski minister. Ta je skušal dokazati, da so trditve Klofačeve neresnične. Ne radi trpinčenja ima oni vojak pohabljen vrat in nosi glavo po strani, temveč se je stvar godila tako-le: «Vojak se je delal bolanega; nosil je samovoljno glavo vedno po strani, da bi vkanil svoje predpostavljene in dosegel odpust od vojakov. Spoznalo se je pa njegovo ravnanje in moral je ostati pri vojakih. Nihče se ga ni dotaknil, nihče mu ni storil kaj žalega. Ker je pa vojak vedno nosil glavo po strani, so se mu živci nategnili in zdaj ima res zavito glavo; a tega je sam kriv.» Tako je razlagal to stvar deželno brambeni minister. Nujnost predloga, da se o tem takoj obravnava, se je odklonila.
Razprava o deželno-brambovskem ministrstvu.
Dolgo je trajala razprava o ministrstvu notranjih zadev. V torek popoldne — 11. marca — je prišlo na vrsto deželno - bram-bovsko ministrstvo. Vpisanih je 18 govornikov, ki bojo vsi prišli k besedi vsled dogovora, oznanjenega v zadnjem «Slov. Gospodarju». Prvi je govoril dalmatinski poslanec Bianchini. Hudo je napadal vlado, da ne jemlje več dalmatinskih Hrvatov k orožnikom, temveč pošilja nemške žandarje v Dalmacijo, kateri ne razumejo hrvatskega jezika in ne poznajo šeg tamošnjega ljudstva. Pa tudi domače hrvatske žandarje, kar jih je še v službi, ponemčuje orožniško poveljstvo v Zadru. Ti ubogi, nemščine nevešči hrvatski orožniki si morajo kupovati na svoje stroške nemško-hrvatske slovnice ter pisati nemški svoja poročila. Tu se jim pa ponesreči marsikatero pismo. Tako je dobilo sodišče v nekem mestu od orožnika nemško oznanilo, da sta v bližnji vasi zgorela dva otroka (es ver-
brannten zwei Kinder). Nagloma gre komisija preiskavat, kdo je to zakrivil. A začudila se je komisija, ko najde, da sta zgoreli dve govedi (zwei Rinder). Ubogi žandar je zamenjal besedi: Kinder und Rinder. Nemški žandarji smejo delati, kar hočejo, pa se ne kaznujejo; a hrvatskim se huda godi. Nek žandarski stotnik psuje grdo na hrvatske orožnike. — Koncem tekočega tedna pride na vrsto ministrstvo za poduk in bogočastje.
Politični ogled.
Državni zbor bo zboroval do dne 22. marca potem pa gredo poslanci na velikonočne počitnice.
Na Ogrskem so dobili novega trgovinskega ministra. Dosedanji minister Hegediis je odstopil in na njegovo mesto je bil pozvan vodja bivše mažarske narodne stranke Ho-ransky.
Ruski car pride baje na Dunaj. Ko je bil naš prestolonaslednik Franc Ferdinand v Petrogradu, povabil je v imenu avstrijskega cesarja ruskega carja, naj pride v Avstrijo. Car je neki obljubil, a čas, kedaj namerava priti, še ni določen.
Volitve v štajerski trgovski in obrtni zbornici, ki se nahajata v Gradcu in Ljubnem (Zgor. Štajersko), se bodo vršile dne 27. marca. Slovenski trgovci in obrtniki niso organizirani, zato se pri teh volitvah nihče ne ozira nanje. Morali se bodo tudi naši trgovci in obrtniki začeti gibati in potem tudi zahtevati posebno trgovsko in obrtno zbornico za slovenski Spodnji Štajer.
Na Dunaju se začnejo dne 17. t. mes. občinske volitve. Nemško-narodna stranka je sklenila, da se volitev ne bo vdeleževala, ker ima na Dunaju premalo moči. Njena moč je v majhnih mestih, ker ji ljudje z ozkim duševnim obzorjem kmalu kaj verjamejo. Na Dunaju bodo stali torej pri volitvah na eni strani krščanski socialci, na drugi strani proti njim pa liberalci, vsenemci in socialdemokrati. Vsi, ki poznajo razmere, pravijo, da bo krščansko-socialna stranka pri volitvah imela zopet močno večino v občinski hiSi.
Žitna kupčija na borzi. Nas poslanec dr. Ploj je izdelal načrt postave, s katerim se odpravi žitna kupčija na borzi. Ta kupčija. pri kateri so vdeleženi večinoma le ne-krščeni in krščeni židje, močno škoduje kmetovalcu pri prodajanju pšenice. Vlada z načrtom ni zadovoljna, ker bi se ne zamerila rada židom. Dr. Ploj in tovariši se pa ne udajo in bodo varovali do skrajnega koristi kmetov.
Za dalmatinskega namestnika pride namesto Davida, ki je že odpotoval na Dunaj in se ne vrne več v Dalmacijo, baron Handel, ki sicer hrvaščine še ne zna, pa se je pridno uči in je sploh jako ljubezniv, častivreden mož, ki bo, kakor se z gotovostjo poroča, uvedel notranji hrvatski uradni jezik.
Vsenemški načrti. Petrograjski list »Kraj« prinaša razgovor, katerega je imel nedavno neki odlični Poljak z jednim nemškim politikom. Pri tej priliki je razkril Nemec vsenemški politični načrt in je dejal med drugim: S Francozi so naši računi storjeni in cesar Viljem si prizadeva, da bi uvedel dobre odnošaje s Francijo. Mi damo (1?) Francozom Maroko, del Afrike, če treba, tudi Belgijo in Luksemburg. Ali druga stvar je z Rusijo. Tu je ogenj in voda, dva naroda, dve civilizaciji, dva sveta. Tu mora (!) priti do spopada. — Nemški »Drang nach Osten« ni samo pusta fraza. Ko nam zmanjka prostora, kam pa hočemo, ako ne v zemlje Slovanov? Gibanje, ki zamore dovesti do vojne, pa še lahko traja 50 let. Kaj je 50 let v zgodovini ? Za narodi so prišli narodi, za civilizacijo civilizacija. Ob času Rimljanov, Galov in Germanov še ni bilo Slovanov, a tudi ti se morajo pojaviti. Vprašanje o Češki in Poznaju so le predigre, predstraže, za temi pride veliki boj, ki se bode bil ob mejnih pokrajinah. Zakaj pa se je vračala naša vojska iz Kitaj-
skega čez Trst? Zato, da pokaže nemškemu narodu, kod pelje najbližja pot v sredozemsko morje. Danes ni Nemca, ki bi ne sanjal o Trstu. — »Ali pride do boja z Avstrijo?« vpraša Poljak. »Bog obvaruj! Avstriji damo (?1) Solun, Srbijo, Carigrad, ali Trst mora biti naš.« — Tako hočejo domišljavi Nemci razpolagati s svetom, a ne mislijo na resnični rek, ki pravi: »Prevzetnost gre pred padcem.«
Vojska v Južni Afriki. Veliko pozornosti vzbuja zopet nova izguba Angležev. V četrtek se je napotil angleški general Methuen iz Yburga v Lichtenburg. V petek ga je pa na poti med Tevibothom in Palmitknilom zasačil burski general Delarty, ga pošteno naklestil in vjel. Po angleških poročilih je bilo v tej bitki 41 Angležev mrtvih, 77 ranjenih, 201 pa jih ne morejo nikjer najti. General Methuen je tudi ranjen.
Dopisi.
Iz Jareiiine. (Bela žena.) Ni še dolgo, odkar je nemila smrt pobrala enega vrlega vseučiliščnika Jožefa Očkerla od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Danes pa spet stojimo ob odprtem grobu prerano umrlega nam sovrstnika ter tovariša in znanca, našega ljubega, nepozabnega Frana Zupaniča, dijaka na c. kr. gimnaziji v Mariboru. Bil je lepega obnašanja, priljuden in od vseh ljubljen, kateri so ga poznali. Rojen je bil v jareninski župniji. Njegov oče in mati, — Slovenca kakor skala — vzgojevala sta že izza otroških let našega Frančeka v strahu božjem, ter v ljubezni do Marije. In zares bil je goreč Marijin častilec. Ze ko je začel v šolo hoditi, kazal se je izredno pobožnega, pridnega in marljivega učenca, rad in z veseljem se je vsega učil, ali vendar najrajše se je učil krščanskega nauka. Bil je tudi ministrant. Kako lepo ga je bilo gledati, ko je — kakor angelček nedolžen — stregel mašniku pri presveti daritvi. Ker se je pa kazal Franček zelo nadarjenega, poslali so ga njegovi skrbni stariši v gimnazijo v Maribor. Tu se je učil z lepim vspehom. Bil je tudi priljubljen od vseh svojih sošolcev, to je kazal njegov pogreb. Ljubil je srčno svoje ljube stariše. Tu imaš, predraga mladina, izgled, da moraš tudi ti ljubiti svoje stariše, in se jih ne smeš sramovati. — Šel je pred nekaterimi dnevi domov, kjer so obhajali njegova mati svojo godovno. Gredoč v Maribor nazaj, se je revček prehladil, in malone čez teden, ležal je že na mrtvaškem odru. Kolika žalost za njegove stariše, brate, posebno pa še za ljube sestre, ter nas, ki smo ga poznali. Ni ga več med živimi, ta glas se je raznesel hitro daleč na okrog. Vsi smo žalovali zaradi prebritke izgube nam dragega rojaka. Ali naj bode božja volja. Pogreb je bil v soboto dne 8. t. m. ob 3. uri popoldan na mestnem pokopališču. Sprevoda udeležili so se vsi dijaki in profesorji gimnazije, mnogo gospode, ter veliko domačinov iz rojstne njegove župnije Jarenine. Posebno mladeničev je bilo precej. Pogreb so vodili velč. gg. kanonik Majcen v asistenci dveh frančiškanov, dekana Čižeka in drugih. Bil je nedolžen, čist, pobožen mladenič; hodil je vsaki dan v kapelo, kjer je presveto Rešnje Telo izpostavljeno. Gotovo se že zdaj raduje pri Jezusu in pri Mariji, katere je v svojem življenju tako iskreno častil. Dragi Franček, kličem ti: „Spet rid'va se, Nad zvezdami 1"
Žalujoč prijatelj.
Iz Selišč pri Sv. Jurju ob Ščavnici.
(Iz popotne torbe.) Popotnik pridem čez gor6, — Od doma vzel sem že slov6. — Tako sva pevala z mojim prijateljem Višnje-vickim, ko sva korakala po cesti skozi Selišče. Da to ni bilo Bog v6 kako ubrano petje, si mora vsakdo misliti, a naju to ni motilo. Prijatelja sem izpraševal to in ono o tej vasi, ker — Jaz tuje nikogar ne poznam, — In sred' ljudij povsod sem sam. — Pripovedoval mi je, kako so seliški fantje vsadili lipo,
a sedaj imajo «Štajerca». Pokazal mi je tudi hišo, kjer je tisti fant, o katerem so že slovenski časniki nekaj pisali, da se je spreobrnil na — posilinemca. A sedaj mi pride ravno nekaj na misel. «Stoj!» zavpijem na prijatelja. «V ,Slov. Gospodarju' sem bral o nekem ,šoštarju' v tej vasi, povej in pokaži mi, kje leži ta grad.» «Pst, ne tako glasno», me posvari; «ali ne vidiš tam na pragu onega le možička, ki greje kosti svojega rojstva na solncu, to je tisti šoštar.» Gospod urednik, ko bi vi vedeli, kako sem se začudil, kar zazijal sem. «Za božjo voljo, prijatelj, to ni mogoče. O tem človeku sem nekdaj slišal toliko pohval, kakšni narodnjak je, in sedaj praviš, da je varuh «giftne krote?» «Verjamem, odgovori prajatelj z zaničljivim nasmehom, «da si mnogo lepega slišal o njem, in to po pravici, a sedaj se je naveličal šoštarije ter je potisnil šoštarski stolec v kot, češ: sedaj imam dovolj grošev, ni mi treba biti več kmečki hlapec.» — Na pol z nevoljo in žalostjo sem ogledoval prijatelja in nekdanjega šoštarja. Moj prijatelj pa, ko je videl mojo nevoljo, se ni mogel več zdržati, ter je na vso grlo izpustil svoj hi, hi, hi! Ko sem ga videl tako smejati, ušel je tudi meni moj he, he, he! In smejala sva se jeden druzemu, najbolj pa «Štajerčevemu» pristašu, ha, ha, ha! — Jaz ne bom kmetski hlapec. — Pa zdravi!	Popotnik.
Sv. Jurij ob juž. žel. (Nepotreben strah.) Vsaka dobra stvar ima dosti — nasprotnikov. Tako jih je imela in jih ima tudi naša Reiffeisnova hranilnica in posojilnica. «Čemu bo Posojilnica pri Sv. Jurju, ko je vendar tako blizo v mesto?» Ze predno se je ustanovila, so ji nekateri prorokovali smrt in se norčevali, češ, da bodo Št. Jur-čani nosili vanjo svoje vinarje. Drugi pa so bili tako nespametni, ali bolje tako zlobni, da so strašili ljudje: «Varujte se Posojilnice! Saj ni nikoga, da bi znal uradovati. Motili se bodo. Plačevali bodo kazni in vsi boste morali trpeti.»
Kako neopravičeno je bilo in je tako govoričenje, in kako zelo potrebna je bila Posojilnica, nam najboljše kaže na občnem zboru dne 9. marca 1902 odobreni letni račun za I. upravno leto 1901.
Dasiravno je Posojilnica začela delovati še-le 13. januvarja 1. 1901, je imela vendar že prav velik promet.
Sprejemkov je bilo: 113 928-43 K, izdatkov: 112.40434 K; prometa je bilo torej: 226.332 77 K. Vložilo se je hranilnih vlog: 66.652 42 K, posojil pa se je dalo: 60 560 K. Čistega dobička pa je bilo 279 04 K. Če premislimo, da je bilo precej ustanovnih stroškov, in da knjige in tiskovine niso ravno po ceni, je 279 04 K primerno za I. leto znatna svota. Udov je bilo koncem leta 103. Dne 9. marca letošnjega leta pa že 117. Poglejte le številke, da ne boste govorili: Posojilnica je bila nepotrebna! Da je bila zelo potrebna, to je priznal celo zastopnik ministerstva, ki je v II. polovici lanskega leta Posojilnico revidiral. Priznal je tudi, da ni nereda, ampak, da je vse v redu.
Posojilnica uraduje v lastni hiši, kojo je kupila od g. dr. Šuklje-ja. Uradne ure so ob četrtkih dopoldne od 9,—12. ure in vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu popoldne po večernicah. Ob teh popoldnevih so tudi od-borove seje. Hranilne vloge se obrestujejo po 41/i°/o* pri posojilih pa se računi po 6%. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
Na občnem zboru dne 9. marca 1902 so se v načelstvo izvolili stari udje razven dveh, izmed kojih se je jeden preselil, drugi pa izvolitve ni hotel sprejeti.
Brežice. (Razno.) Izboren dopis o poskusu nekaterih Kapelčanov svojo lepo novo šolo ponemčuriti je zbudil mnogo smeha, jeze, v obče zanimanja. Seveda, če nekateri svojeglavi možje kaj podpišejo, še temu niso vsi Kapelčani, med katerimi je prav izvrstnih mož, — krivi. Krivi so le v toliko, da ne pometejo enkrat za vselej s svojimi starimi nemčurji; če smo morali pustiti staro
mero in vago in stari denar, zakaj pa ne bi tudi svoje stare nemčurje enkrat vrgli v kot med staro železo? Da še dandanes zahtevajo tuintam nemški poduk za slovenske otroke, je še skrajna noroglavost, umljivo le za pristaše «Štajerca». In v istini prihaja v Kapeli zelo veliko ptujskega strupa, celo med šolarje, a to nam raztolmači vse. Sicer bi pa bilo silno zanimivo kaj podrobnejega izvedeti o zgodovini tiste prošnje za nemški poduk, kdo jo je povzročil, kje se je sestavila in kje podpisala. Morebiti se to še utegne zgoditi, a potem bo marsikomu sape zmanjkovalo, najbolj neki visoki osebi v Brežicah. — Kako slabo upliva na ljudstvo «Štajerc», «Slov. Narod» in «Rodoljub», temu je bil priča naš kolodvor, na katerem je neka žena komaj svojega moža «razcoprala» in ga domu pripeljala. Pa pravijo, da ne škodujejo liberalni listi l
Vučang na Kitajskem. (Slovenska misijonarja.) V jeseni odšla sta dva slovenska frančiškana v misijon na Kitajsko. Dne 4. t. m. prejeli smo od nju prvo poročilo, katero se glasi: «Srečno smo prišli na določen kraj v mesto Vučang, 10 minut od mesta Hankow. V Vučangu imajo škof svoj sedež, a v Hankowu je prokuratura za naš misijon. Škofovo stanovanje je precej prostorno, (tukaj tudi mi stanujemo), tudi cerkev je čedna in velika. Tik cerkve stoji semenišče za kitajske klerike, katere pod-učujejo naši patri frančiškani. Na nasprotnej strani je kolegij, katerega vodijo francoski šolski bratje; ta zavod obiskujejo tudi pagan-ski dečki. V bližini nahaja se še majhen zavod za uboge deklice kitajske, v katerem so samo tri redovnice Canosiane. Ljudstvo je tukaj prijazno in mirno; zrak ugoden, tudi mraza ni prehudega; ravno ko to pišem začelo je malo snežiti. — Odišlo nas je semkaj v misijon 5 patrov in 3 bratje frančiškani, ki smo se zbrali v laški Genovi. — Vučang, 24 januvarija 1902. — Priporočava se v molitev vsem ljubim Slovencem: O. Baptist in brat Urban, slovenska frančiškana na Kitajskem. — Catholic Mission, pošta: Hankow.»
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Naš mil. knez in škof so se v ponedeljek vrnili v Maribor od škofovskih posvetovanj iz Dunaja.
Iz šole. Naslov c. kr. profesor je dobil pravi učitelj na c. kr. drž. višji gimnaziji v Celju g. dr. Leopold Wenger. Nadučitelj v Loki pri Sladki gori je postal učitelj g. Franc Rošker, nadučitelj na šoli v Šmarji, okraj Gornji grad, je postal učitelj g. Janez Bur-dian, nadučiteljem v Kapeli učitelj g. Kvirin Pertel s Sladke gore. V Sevnico pride za učitelja učitelj g. Jožef Brinar, za učitelja pri Sv. Duhu pri Ločah prov. učitelj g. Franc Cmerejšek, na ljudsko šolo Leitersberg-Kar-čovina učitelj g. O. Herbst z Marenberga, v Čadram pride za učiteljico učiteljica gdč. Frančiška Krajnik iz Ajdovščine, v Kapelah pa je za učiteljico imenovana učiteljica gdč. Terezija Petovar. — Za učiteljico ročnih del v Račjem je imenovana gdč. Marija Meško, za učiteljico ročnih del v Slov. Gradcu gdč. Karolina Vrečko, za učit. ročnih del v Središču pa gdč. Ema Unger. — Stalno umi-rovljeni so gg. nadučitelj Jožef Kline v Arti-čah, nadučitelj Jožef Druzov pri Sv. Juriju na Pesnici, učitelj Mat. Kresnik v Celju.
Pri naborih v Mariborskem okraju je bilo obdržanih v Slov. Bistrici 1. marca od 192 fantov 51 (26.5 %), 3. marca od 132 fantov 21 (15 9 %), v Mariboru 4. marca od 181 fantov 34 (18 8%), 5. marca od 180 fantov 36 (183°/,), 6. marca od 183 fantov 35 (19%), 7- mar. od 182 fantov 52 (28 5%), 8 marca od 147 fantov 43 (30%), Sv. Lenart 10. marca od 166 fantov 40 (141 %), 11. marca od 119 fantov 29 (25 2 %). — Od vseh obdržanih je komaj 1% brez napake.
Naši dragonci odidejo. Dragonski polk Nikolaj I. car ruski št. 5, ki je bil že 20 let v Mariboru, odide dne 3. aprila v svojo novo garnizijo, v Dunajsko novo mesto.
Porotno sodišče v Mariboru. Dne 10. marca je stal pred sodiščem Franc Z a j š e k iz Sedlačka zaradi tatvine. Obsodili so ga na 5 let ječe s postom vsakih 14 dni. Isti dan je bil obsojen Andrej Skok iz Gradiša na 3 mesece ječe zaradi ponarejanja penezov. Dne 11. marca so obsodili velikega Nemca poštnega uradnika Frica Niederle iz Pra-gerskega zaradi poneverjenja na 5 let ječe. Isti dan je bil obsojen Valentin Šobernik iz Spod. Dupleka zaradi ponarejanja bankovcev na 18 mesecev ječe, Pežar pa je bil oproščen. Dne 12. se je odložila obravnava proti Polancu zaradi težke telesne poškodbe ter se bodo poklicale nove priče. Kmetski sin 22 letni Martin Seme nič je bil radi požiga in težke telesne poškodbe obsojen na 7 let težke ječe.
Porotniške obravnave v Celju. Kovač Karol Apotekar iz Rup pri Št. Martinu v Rožni dolini, ki je radi ljubosumnosti v gozdu ubil 76 letnega lovca Blaža Kvasa, ko se je Kvas vračal z nekim dekletom domov, je dobil eno leto težke ječe. — 301etni kočar Fr. Tratenšek iz Sladke gore je ukradel svojemu očetu kravo, ker je potreboval drobiža, ter jo prodal mesarju; hlev pa, v katerem je izvršil tatvino, je zažgal. Dobil je pet let težke ječe. — 191etni kočarski sin Avgust Leskošek je iz same škodoželjnosti zažgal kočo Verbovšekovo, v kateri pa nihče ni stanoval. Bil je obsojen na tri leta ječe.
Sladkor se poceni najmanj za 20 v pri kg, ko se izvede letošnja bruseljska pogodba.
Sv. Križ tik Slatine. Naša kakor tudi slatinska nemška šola sta že štirnajst dnij zaprti radi špičk med otroci in zaprti ostaneta do velike noči. — Zadnjo soboto je neki beli pes z rujavimi lisami ugriznil v Spodnjem Sečovem, Ratanski vasi in Gradiškem dolu dve dekleti in eno ženo. Pravijo, da je bil stekel, toda zdravnik je spoznal, da rane niso nevarne.
Iz Rogaške Slatine. Deželni šolski svet je z odlokom z dne 22. febr. t. 1. pri-poznal slatinsko šulferajnsko šolo za javno ter »nemško« občino slatinsko izločil iz sedanjega šolskega okoliša. Zoper to neopravičeno ravnanje so krajni šolski svet Sv. Križa ter vte prizadete občine vložile rekurz na naučno ministrstvo. Ali bo kaj pomagalo? Morda, ker je tu popolno drugačno razmerje kakor v Ormožu. — Slatinski nemški pur-garji, katerim po leti ni pečenka dovolj dobra, po zimi pa vsaki fižol izvrsten, so dobili novega policaja, seveda trdega Nemca iz Gor. Avstrijskega s štirimi šolo obiskujočimi otroci. Na ta način se polni nemška šola, mnogo pa zato storijo slovenski stariši, katerim ni, da se otrok kaj nauči, ampak da dobi o Božiču kako darilo. — Sedanjega kopališkega ravnatelja Trotterja ne mara dr. Hoisel in njegova stranka. Te dni so se vršile velike preiskave, zakaj da vlada med ravnatelji in kopališkimi zdravniki razpor. No, kdor Slatino pozna, ve, kdo je kriv.
Od Sv. Križa pri Ljutomeru. Krajni šolski svet in šolsko vodstvo se na tem mestu zahvaljujeta v imenu ubogih šolskih otrok tukajšnje petrazrednice za volilo 20 K po pokojnemu gosp. Antonu Veselič, usnjarskem mojstru v Logarovcih. — Ohranimo ga v hvaležnem spominu!
Umrl je dne 1. marca v Slavščini pri Sv. Andražu v Slov. goricah priden slovenski mladenič, Franc Mernik. Blag mu spomin in pokoj njegovej duši!
Iz Št Jurija ob Ščavnici. Kraljevskemu županu se je začel županski stoiec majati. Kakor se sliši, se Kraljevčani prav pridno pripravljajo na bližajoče se občinske volitve. Bračkijancem bode najbrž za vselaj odklenkalo.
St. Jurij ob Ščavnici. Ker so zagovorniki »Štajerca« in Bračkovi pristaši začutili,
da jim gre za kožo, napeli so še enkrat vse moči, da bi oni sami in njihova obveljala. Čujte nekatere zanimivosti! Najprej jim je gasilno društvo z upeljavo slovenskega povelja vrglo poleno pod noge. Hoteli so ga ugonobiti. A dozdaj ga še hvala Bogu niso! — Kako lepo se je glasil napis na naši prenovljeni šoli: Bogu, ¡Domovini in Mladini I Gujte, »Štajerčevi« naprednjaki so ga dali — pobeliti! — Bralno društvo je imelo od svojega začetka sem skozi štirinajst let vedno prostorček v šoli, pa v zadnji seji krajnega šol. sveta se je sklenilo, da nima več prostorčka na starem domu. Naprednjaki se imenujejo, pa zabranjujejo izobrazbo. — Zdaj vjzadnjem »Štajercu« so se vrgli na »Mla-deniško zvezo« in pevke na grd in nesramen način. Tam pišejo: pevke so se oblekle v moško obleko. Pa to ni res. Bavno tisto dekle je bilo v moško obleko oblečeno, katerega brat je naročnik in zagovornik »Štajerca, nobeno drugo. Fej te bodi, dopisnik »Štajerčev«, ker tako lažeš! Ali te n. pr. ni sram lagati od tajnika, da je bil najhujši. Ravno nasprotno je bilo. On je skušal zabra-niti taisto premembo v obleki, pa so mu očitno kljubovali: Kdo? »Štajerčevi« pristaši. Kaj počenjaš zopet »Štajerc« in kvantaš? Ali ti Ščavnica v grlo hrahra, da se tak zvijaš? Še ena povodenj in Ščavnica te bo pogoltnila. Hr-hr-hra, uh-uh, hr-hr-gr-gr-gung!
Dornova pri Ptuju. Še komaj je preteklo nekaj tednov, odkar je rdeči petelin v naši vasi svojo ulogo igral, že spet nam je okoli polnoči s stolpa sv. Doroteje oznanjal zvon, da v Domovi gori. Trije vrli posestniki, Matija Žgeč, ki je tudi stotnik požarne brambe, potem Šegula Juri in Valentin Toplak, iz-boren čebelar — postali so v kratkih trenutkih nesrečni. Upepelilo jim je gospodarsko poslopje, poslednjemu tudi hišno. Najbolj jih sedaj muči, da nimajo vsaj rešeni živini dati potrebnega živeža. Vrli sosedni farani, predobro poznate gasilno društvo dornovsko, ki je pred nedavnim časom tudi v Možganj-cih prišlo na pomoč; skažite ponesrečencem vaše prijateljstvo, — ono zeleno vejo na drevesu krščanske ljubezni — s tem, da jim pripomorete vsaj sedaj s krmo. Bog vam bode stoterno to ljubav na drugem mestu poplačal.
Poljčane so dne 11. t. m. zopet volile naroden občinski zastop. Nasprotniki se niso vdeležili volitve, ki se je v najlepšem redu izvršila. Pri nas pač ni kmetov, ki bi se dali za nos voditi ptujskemu kljukcu; zato pa vlada v občini lep mir in zastopnost.
Občinske volitve za okolico trg Šmarje pri Jelšah so se vršile 3. t. m. in trajale pozno čez polnoč. V vseh treh volilnih razredih je zmagala katoliška narodna stranka. Odlični katoliški narodnjaki iz vseh okolic cele občine so bili voljeni v občinski zastop. Seveda je bila ta zmaga nekaterim naprednjakom neljuba, ker mislijo, da imajo vso politiško učenost in modrost v najemu. Svojo temeljito ljubezen do našega kmeta so pokazali v primkih, kakor se nahajajo samo v umazanem «Rodoljubu» in njegovem ptujskem svaku «Štajercu». Sploh jim pa to spoštovanje do «Rodoljuba» in «Štajerca» z veseljem prepuščamo. Saj je dovolj znano, da ta dva svaka samo razdirata in podirata, sejeta razkol in neslogo med posameznimi stanovi. Kakor tema dvema časopisoma ni nobeno blato preumazano, tako je tudi njihovim učencem vsako sredstvo dobro došlo, in če ne morejo z dokazi, potem pa morajo deževati na nje cele plohe zaničevalnih psovk. Gotovo pa se bodo ravno pri tej priliki tudi še nekaterim našim kmetom odprle oči, da bodo spoznali, da niso njihovi prijatelji tisti, ki jih samo zmerjajo in jim očitajo nevednost. Res ne vemo, so li ti odlični klicarji in no-sitelji «Rodoljubove» in «Štajerčeve» politične modrosti popolnoma pozabili, — da obstoji blagor slovenskega naroda, čegar temelj in podlaga je ravno kmečki stan, ravno v tem, da se posamezni stanovi med seboj podpirajo,
na podlagi pravice in resnice, in da ima vsaki stan nasproti drugemu svoje pravice a tudi svoje dolžnosti. Kdor pripoznava to načelo, ta je z nami, kdor pa ne pripoznava, je proti nam. — Našim vrlim šmarskim kmetom pa kličemo: «Združujte se, organi-zujte se! V vaših rokah je moč, ako ste edini in nastopate kot ena celota. Ne glejte niti ne na desno pristaše «Rodoljubove», niti na levo tovariše «Štajerčeve». Vaše geslo bodi: ,Vse za vero, dom, cesarja'. Tudi za Vas se bližajo časi, da se bo reklo: Slovenski kmet ima dom, in ta dom je njegov!'»
Kuščarji. «Slovenski Gospodar» je pred kratkim najavil, da razsaja ponekod vratna bolezen — kuščarji. Slovensko ljudstvo si jih proganja z različnimi zdravili: laneno olje vroče namazati, laneno seme spariti; petro-Ija, drobnjak, brestova goba na mleku, kuščar-jevo olje. — Najbolje tudi zoper davico je Linimentum volatile, flüchtige Salbe, pereča maža, ki se v lekarni dobi za 10 kr. Vrat se zjutraj in zvečer močno namaže in vroči pepel obveže. — S. G.
Št. Ilj v Slov. gor. Poroča se nam: Težek roj čebel si lahko ogledaš, če te pelja pot tu mimo, na vrtu gosp. župnika. Štirje možje so mu bili komaj kos, da so ga preselili iz «preše», kjer je prezimil, na sedanje mesto na vrtu. No, ker vidim, da me nekako začudeno spogledujete in le malo verjetnosti obljubujete mojemu poročilu, zato vam hočem stvar razjasniti. Panj — in ta je menda tako težek — je debeli kos votle orehove veje, v katero seje bil lansko pomlad nek desertiranroj pred svojim gospodarjem skril. Ker oreh ni bil več kaj prida, je moral to jesen pasti. Ona veja s čebelami pa krasi sedaj župnikov vrt. Kako se bo ta roj kaj obnesel in koliko centov strdi bo nanosil, to vam lahko sporočim pozneje.
Pri Sv. Petru v Medvedovem selu je umrl 2. t. m. Anton Strašek, kmet na Stražah. Pogreba, ki se je vršil 4. marca, se je vdeležila razun mnogoštevilnega občinstva od blizu in daleč tudi šolska mladina. Ob njegovem grobu so tekle britke solze marsikaterega reveža in sirote, ki so izgubili v njem nepozabnega svojega dobrotnika. — Naj v miru počiva!
Cerkvene stvari.
V Polzeli se je obhajal od 15. do 23. februarja misijon. Vodili so ga oo. misijonarji od Sv. Jožefa pri Celju. Ljudstvo se ga je z gorečnostjo udeleževalo. Kot prvi vspeh je ustanovitev Marijine družbe za mladeniče in mladenke. Skoro vsi fantje so pristopili, a tudi dekleta so se dala trumoma vpisati.
Cerkveno-glasbena šola v Celju. K
letošnjemu izpitu se je oglasilo 9 učencev, med katerimi so štirje iz sosednjih vladiko-vin. Poleg drugih predmetov predava častiti gospod katehet J. Tomažič, kako se ima opravljati cerkveniška služba. Dalje poučuje dve uri na teden gospod Detiček v obeh deželnih jezikih, da bodo izkušenci kot dobri orglavci zmožni pomagati pisati pri občini ali kje drugod. Končno se tem potom vsem onim čč. gg. duhovnikom koji učence gmotno podpirajo najtoplejše zahvaljujemo.
K. Bervar, vodja.
Društvena poročila.
Slovanska čitalnica v Mariboru priredi dne 19. t. m., na praznik sv. Jožefa, v dvorani »Narodnega doma« narodno igro »Rokovnjači.« Z ozirom na to, da je ta igra na vseh domačih odrih dosegla najlepši vspeh, pričakujemo po pravici, da bo udeležba, posebno še iz okolice, kolikor mogoče mnogobrojna. Pri predstavi sodeluje slavna veteranska godba. Začetek točno ob osmih. Vstopnice se dobivajo na dan predstave pri blagajnici v »Narodnem doma« od pol 7. ure naprej.
Katoliško delavsko društvo v Lan-kovicah se lepo zahvaljuje vsem darovalcem za delavski dom. Iz šentjernejske župnije darovali so skupaj 17 K 10 v.
Iz Žič. Kakor vsako leto, darovala je tudi letos slavna posojilnica v Konjicah našemu bralnemu društvu 10 K. — Najsrčnejo zahvalo jej izreka zato društveni odbor.
Bralno društvo pri Sv. Ani n. K. v Slov. gor je imenovalo v izredni seji dne 2. marca t. 1. za prevelike zasluge za društvo častnim svojim udom, posluživši se pravice v § 3. d, svojih društvenih pravil: Rojaka visokorodnega g. Josip Šuman-a, dvornega svetovalca in vpokojenega bivšega referenta c. kr. deželnega šolskega sveta Kranjskega; rojaka preč. g. Janeza Kuko-vec, župnika v Apačah; našega domačega gospoda c. kr. okr. sodnika ; preč. g. Martina J ur k o vič-a, kn. šk. duh. svetovalca in župnika pri Sv. Petru tik Maribora in rojakinjo Matildo K ur ni k omoženo Ferk v Tr-bonjah. — Ker je imenovano bralno društvo na bojni črti, so zasluge imenovanih častnih udov, bodi si v gmotnem ali duševnem oziru, tem večjega vpoštevanja vredne, za kar se je hotelo bralno društvo slavDo imenovani petorici na skromni ta način hvaležno ska-zati. Diplome se bodo ob svojem času častnim udom od društvenega odbora osebno izročile. — Občeznani podobar in narodnjak g. Lavo-slav Perko pri Sv. Trojici v Slov. goric, je poklonil bralnemu društvu, ko je isto oživelo, prav lepo sveto razpelo za bralno sobo, v najnovejšem času pa nam je odstopil krasni masivni kip Lurške Matere Božje za polovico pod ceno, za katero ga je on nabavil. Odbor izreka tem potom za to velikodušnost gosp. Perko prisrčni: Bog plati!
Sv. Jurij na Ščavnici. Dne 23. iebr. t. 1. bil je občni zbor našega bralnega društva ter volitev novega odbora. Za to leto je odbor sestavljen tako-le: Jernej Košar, predsednik; č. g. Ivan Kunce, podpredsednik; Ivan Vuk, tajnik; Ivan Košar, knjižničar; Fr. Horvat, knjižničarja namestnik; Matevž Cagran, blagajnik ; in dva odbornika. Za posebne zasluge je društvo imenovalo č. g. Fr. Špindler, č. g. Ivan Tomažič in g. Jožef Mi-helič častnim udom. V našem bralnem društvu se je pred kakim pol letom začelo res prav živo gibanje; posebno sta k temu pripomogla č. g. Fr. Špindler in naš g. pevo-vodja Val. Kocbek. — Kakor večinoma povsod na deželi, se nahajajo bralna društva v šolskih sobah; tako je bilo tudi pri nas. Imeli smo tukaj lepe prostore za nadaljno izobrazbo naše odrastle mladine; posebno, ker se je šolsko poslopje lansko leto za polovico povečalo. Bili smo torej veseli lepega napredka. Naenkrat pa se nam naznani, da se od strani krajnega šolskega sveta odpove prostor za bralno društvo v šoli. Bili smo torej na cesti. Našel pa se je vendar dobrotnik, ki nas je skoraj brezplačno vzel pod streho. Tukaj smo napeli nove moči, da pokažemo, da nas stem če niso pobili. Tukaj smo v varnem zavetju, da mrzli veter — ki nas je iz šole pihnil, nam ne pride do živega.
Društvo „Zvezda" na Dunaju imelo je nedavno svoj II. občni zbor, pri katerem je na predlog g podpredsednika D. Dolenca imenovalo častnima udoma dva gospoda, ki sta si pridoblia izvanrednih zaslug za pro-speh društva. To sta gospoda Jakob Pukl, predsednik in Vinko Krušic, pevovodja društva. Ta predlog je bil enoglasno in navdušeno sprejet. V odbor so bili izvoljeni gg.: Jakob Pukl, predsednikom; Dragotin Dolenc, podpredsednikom ; Rudolf Malič, tajnikom ; Jakob Semé, blagajnikom ; Alojz Repič, Fran Šušteršič, Ivan Vončina, odbornikom; Ivan Peterman, Gabrijel Mežnar, Franjo Merlak, odbornikovim namestnikom; Jos. Božič, Jos. Smerdu, Karol Tomšič, preglednikom. — Društvo je prošlo leto priredilo: Anton Slomlekovo slavnost, devet zabavnih večerov in tri izlete (dva t Maria Enzersdorf, in enega v Gorenji Št Vid). Odbor je enemu Slanu dovolil posojilo, ter samo v petih slu-
čajih dovolil podpore, v dveh slučajih je rešil dve Slovenki iz nujne bede. Za družbo sv. Cirila in Metoda so članice Jelica Krušič, Marica Pukl, Anica Šušteršič in Ana Krušič nabrale 200 kron. Za sodelovanje je izrekel občni zbor toplo zahvalo slavni »Sloveniji«, predsedniku g. Rusu, gg. Božiču, Roštokarju, Ašiču in Kozini, pa tudi g. Prijatelju, ter pevovodju g. Krušiču in vsem gosp. pevkam in gg. pevcem. Društvo je lepo napredovalo.
Iz Celja. Predstava igre »Rok ovni a či.« Kakor »Deseti brat«, tako so tudi »Rokovnjači« dosegli velikanski uspeh na našem odru. Lahko rečemo s tema dvema igrama si je pridobilo naše slovensko gledišče ime. Vzbudilo se je zanimanje za slovensko dramo v našem slovenskem kmetu, v našem slovenskem delavcu. Tudi prejšnje predstave so bile sicer dobro obiskane, pa le večinoma od inteligence; med tem ko je bilo pri teh predstavah že polovico gledalcev kmetskega in delavskega stanu. In to je velike važnosti, to je zgodovinskega pomena za razvoj slovenske samozavesti v Celju in okolici. Kako je bilo igranje samo, se lahko sklepa iz laskavega priznanja pri predstavi navzočega pisatelja g. Govekarja: »da so se nekateri prizori celo boljše izvedli kot v Ljubljani.« — Za naše izvirne slovenske igre zanima se ves slovenski svet. Tako so si prišli ogledat igro iz oddaljenih krajev, kakor iz Braslovč, od Sv. Duha pri Ločah, iz Kozjega, iz Maribora, iz Ptuja, Ormoža, iz Gornjega Štajerja in celo iz Dunaja. Vse to pa naši nasprotniki gledajo z velikim zavidanjem, in tuhtajo in mislijo, kako bi nam škodovali. To pa nas nič ne ovira. Vkljub temu gremo naprej, mi Slovenci — ne sicer v surovosti, kakor naši nasprotniki, pač pa v omiki.
Iz drugih krajev.
Zarota proti sultanu. Iz Carigrada se zopet poroča, da so odkrili zaroto proti sultanu. Dva sultanova adjutanta sta radi tega pod ključem in aretiran je Osman paša.
Konjska čast. Perzijskega šaha konji imajo rudeče pobarvane repe, kar velja v Perziji za zelo visoko čast.
Gledališki škandal v Lizaboni. Predstave v kraljevem dvornem gledališču v Lizaboni so morale prenehati, ker je bilo gledališče — preumazano in se je občinstvo branilo vsesti se na sedeže. Na pustni torek so se Lizabončani v gledališču tako ometa-vali s konfetijem in cvetlicami, da je vsa ta zmes ostala na sedežih. Gledališkega inten-danta je to silno razjezilo in pustil je vse tako, kakor je občinstvo nametalo, ter je prepovedal vsako snaženje. Naslednji večer je bila gala-predstava, katere se je udeležil tudi kralj. Občinstvo se ni brigalo za kraljevo navzočnost ter je pričelo strahovito teptati. Ko se je vzdignil zastor, leteli so stoli na oder. Občinstvo je hotelo intendanta linčati. Kralj in kraljica sta zapustila gledališče in odredila, da so naslednjega dne morali priti v gledališče ognjegasci, ki sedaj čedijo gledališče in brišejo proč sledove pustnega torka.
Svečnike vrgla v sodnika. Pri okrajnem sodišču v Kr. Vinohradih je bila obsojena 30 letna Marija Haak radi potepanja na pet tednov zapora. Komaj ji je sodnik naznanil razsodbo, zagrabila je obsojenka dva svečnika in ju vrgla v sodnika. Svečnika sodnika nista zadela.
Velikanska nesreča. Pri Teluride Co-lorado je, kakor se poroča iz Newjorka, sneženi plaz podsul in potegnil seboj v prepad 39 delavcev, ki so mrtvi. Ko so drugi delavci prihiteli na pomoč, usul se je drug plaz, ki je zasul 40 delavcev.
Dinamit ga je raznesel. V Lebringu na Sred. Štajerskem je neki delovodja pri vodovodu imel v žepu dinamit. Zadel se je ob nek tram, dinamit je eksplodiral in delovodjo popolnoma razstrgal.
Grozna nesreča. Zadnjo soboto ponoči dogodila se je ▼ tržaški svobodni luki grozna nesreča. Ko so po železniškem tiru premikali vozove, zadel je zadnji vagon
nekega tovornega vlaka, premikajočega se nazaj, v 49ietnega železniškega čuvaja A nt. Cernigoja, ga vrgel na tir ter popolnoma prerezal na dvoje; Cernigoj je ostal na mestu mrtev.
Zverinsko zabavo si je privoščilo v ogrski vasi Palanka nedavno pet kmečkih fantov. Privezali so slaboumnega pastirja Petkevicsa na železni stol, okrog njega pa raztrosili otep slame ter jo zažgali. Pretre-sujoči krik nesrečnega pastirja jim je bil v zabavo. Nekaj kmetov je potem prihitelo in osvobodilo Petkovicsa, ki je bil že ves opečen in nezavesten. Zločince so prijeli orožniki.
Gospodarske drobtinice.
Kako se branimo proti pomladanski slani? V vinogradu, pa tudi na polju, napravlja pomladanska slana, če se prikaže, ko so rastline že pognale, lahko strašno škodo. Posebno na trti ni vničen samo sad dotične-ga leta, ampak poškodovana je tudi trta sama lahko za več let. Ni čuda tedaj, da se je umni trtorejec poprijel vsakega sredstva, s katerim bi zamogel odgnati tega hudega sovražnika.
Največkrat pomrznejo trte v jasnih in mirnih nočeh meseca maja, ko so deloma že pognale. Posebno dne 13.. 14. in 15. maja (trije ledeni možje) je jako nevaren, a pozneje ni več nevarnosti. Če je noč oblačna, se pridržuje gorkota prejšnjega dne pri zemlji, a ta se ne more tako močno razhiaditi, da bi rastline pomrznile. Ce pihlja nekoliko vetra, ne škoduje slana v isti meri kakor če je mirno. Zato pa vidimo, da je slana v dolinah in rečnih strugah jako pogosta, med tem ko je v viših legah bolj redka. V kraje, ki so podvrženi preveč slani, ne smemo tedaj za-sajati svojih vinogradov.
Da se deloma ubranimo škode, katero nam provzročuje pomladanska slana, je več sredstev. Med temi se je najbolj sponeslo kajenje ali naprava dima nad trtnimi nasadi. V ta namen je treba, da se združijo vsi trto-rejci dotičnega okraja ter žgejo v nevarnih nočeh tvarine, ki napravljajo mnogo dima. Dim ima namreč namen, da naredi nad vinogradi nekak oblak, ki varuje gorkoto pri zemlji. Ta oblak varuje pa tudi prve jutranje solnčne žarke, ki provzročajo, da se trta hitro raztopi in na ta način pomrzne. Skušnja nas uči, da se tudi pozebla rastlina lahko ohrani pri življenju, če se počasi stopi. Radi tega, da zmrznejo rastline v vshodnih legah povprečno mnogo bolj pogosto nego v zapadnih. Tudi drevesna debla so navadno le na jutranji strani ozebla in zamrla, med tem ko so na večerni še zdrava. Kdor ima sadovnjak, se o tem prav lahko prepriča.
Da pa dosežemo s kajenjem dober uspeh, napravljati moramo dim na več krajih tako, da se vleže ta še predno se zemlja razhladi nad vsemi vinogradi. Ce je prostor le majhen, ni ga mogoče braniti na ta način, ker uide dim še predno doseže svoj namen. To delo napravljati je tedaj le z združenimi močmi. Kadenje se pričenja na strani, od koder prihaja veter, kateri raznese dim nad vinograde.
Dim se napravlja lahko iz vseh tvarin, ki počasi gorijo in se močno kadijo. Te dobivamo v vinogradu ali pa si jih preskrbimo od drugod. Glavna stvar je, da so za časa, ko jih potrebujemo, na mestu. Zato jih moramo že preje pripraviti v vinogradu in kadar se bliža nevarnost, jih je samo prižgati. Tvarine, ki se v ta namen navadno rabijo, so: listje in plevel iz vinograda, trtno rožje, staro čreslo, žaganje, kotran, premog, trava in pokvarjeno seno itd. V tvornicah se napravljajo zato tudi posebne tvarine, ki dajejo dosti dima. Kadar se pali, paziti je, da se tvarine kadijo, a ne gore s plamenom, kar se lahko doseže s tem, da se primeša nekoliko zemlje, ki brani zraku do goriva.
Zadnje čase se ponujajo posebni inštrumenti, ki kažejo sami, kedaj se bliža nevarnost. Vendar so pa navadno predragi, da bi se mogli povsodi kupiti, posebno pa 8e zato, ker dosežemo z dobrim toplomerom ravno
to, kar nam kažejo take priprave. V glavnem naj povem, da je tem bližja nevarnost, čim nižja je toplota in čim bolj suh je ztak. Če znese zvečer toplota samo 2° C in je nebo vedro ter zrak miren, lahko se računi, vsaj v nižinah, na ponočno slano. Čim višja pa je toplota, tem manjša je nevarnost. V takih
dneh in nočeh naj se toplota večkrat opazuje in iz spremembe lahko preračunimo nevarnost.	Iv. Vuk.
Loterijske številke
Line 8. marca: 24, 46, 90, 26, 7, Trst » »	27, 84, 51, 43, 24.
Društvena naznanila.
Dne 16. marca: »Katol. slov. polit, društva »Sloge« občni zbor v dvorani okrajnega zastopa
v Ormoži ob polu 11. uri predpoludne. Dne 19. marca: »Delavskega podpor, društva v Celju« društveni praznik. Zjutraj maša, sestanek društvenikov. Zvečer društv. večer ob 7. uri v Nar. domu. Godba, petje.
Zivinjski sejem if
bode na Frankolovem dne 17. marca 1.1.
Zahvala.
Za prisrčno sočutje povodom bolezni in smrti nega sina in brata
ljublje-
FRANCEKA,
učenca 3. razreda c. kr. gimnazije v Mariboru,
za obilno vdeležbo pri pogrebu izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo, posebno pa milost, gospodu kanoniku Majcenu za zadnji blagoslov in vodstvo pogreba, gosp. ravnatelju, gosp. razredniku in vsem gg. profesorjem c. kr. gimnazije, vlč. gg. dr. Medvedu, Kaučiču, Vrežetu in našemu vlč. gosp. dekanu; vsem součencem za krasni venec in sploh vsem dijakom, kateri so se njegovega pogreba vdeležili kakor tudi vsem Jareninčanom, kateri so sočutje z nami imeli in mu zadnjo čast izkazali.
Jarenina, dne 8. sušca 1902.
121 1—1
Žalujoča ol>itolj
Supaničeva.
Vabilo.
Kmetijsko društvo v Rečici,
reg. zadruga z omej. zavezo,
120 1—1
ima svoj
<§> tretji redni občni zbor <§>
v pondeljek, dne 24. sušca,
ob lO. uri dopld., v gostilni Tostovršnika.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računa za 1. 1901.
3.	Volitev treh članov predstojništva § 28 zadružnih pravil.
4.	Razni nasveti.
P. T. Za slučaj, da ne bi bil na določeni dan občni zbor sklepčen, vrši se drugi občni zbor § 24, osem dnij pozneje, na tisti uri in z istim dnevnim redom, kateri bode brezpogojno sklepčen, ne oziraje se na število posameznih zadružnikov. K obilni vdeležbi vabi vse zadružnike
načelstvo.
VABILO
na
• občili zbor«
Hranilnice in posojilnice y Šmarji,
reg. zadruge z neom. poroštvom, v nedeljo, dne 16. sušca ob 3. uri popoludne v lastni hiši.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnega računa ža 1. 1901.
3.	Razdelitev čistega dobička.	99 2—1
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5 Nasveti in slučajnosti.
Ako ni občni zbor sklepčen ob 3. uri, se isti vrši ob 5 l/t uri popoludne po istem dnevnem redu t smislu § 40 lit. b zadružnih pravil.
Načeletvo.


iü
g 11
MUI
Uradne
pečate
priporoča
tisi st. Cirila
rtUJ i I
Uñí

'i
Vsaka beseda
stane 2 v. ;
_ /
Naj manj a J j objava 45 v.

IALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda
stane 2 v.
; Večkr. objava po dogovoru.
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor prulejati.
Hiša z vrtom se proda za 1850 gld. Janez Štern, občin. Poberž št. 196, Maribor.	101 3—2
Kupi se.
Malo zidano hišo z dvema sobama, pri kateri je po dva orala zemljišča in sadonosnik in leži blizu kakega trga ali mesta, želim kupiti. Vse mora biti v najboljšem stanu. Zadnja cena in kraj se naj naznani do 20. marca t. 1. na naslov: I. Bezjak v Poberžu štev. 144 pri Mariboru.	119 1-1
Proda se.
Dva lepa travnika na Lazah, ki ležita blizu okrajne ceste, katera pelje proti Sv. Jakobu v Slov. gor., se takoj prodasta. Prvi meri 2 orala 587 □ sež-njev, drugi 2 orala 1385 □ sežnjev. Eden je cel potrošen s tomaževe žlindro. Ceno pove Ustnik Ignacij Supanič v Vajgnu pošta Jarenina._122 5—1
Nova hiša z malim posestvom in par let obstoječo trgovino tik cerkve se proda ali da v najem. Naslov pri upravn. 3-3
Hiša in vila v Mariboru s sadnim in zelenjadnim vrtom, studencem, za upoko» jence posebno primerno, je na prodaj. Več pove Anton Merčun, Maribor, Weinbau-gasse 23.	105 3—2
Novo zidana, enonadstropna hiša 20 minut iz mesta v Radvanju se proda z 2 oraloma njive in travnikom v Radvanju št. 112. Hiša leši pri cesti in potoku ter je pripravna za izvrševanje vsakega obrta. Cena 5500 gld., 2000 gld. lahko ostane. Natančnejše pogoje daje posestnik.	96 3 — 1
Trdogorske kanarčke (harcer), petelinčke — z brezplačnim zavojem in v 8 dni poskus — 10 do 30 K, samičice 2 do 3 K priporoča odgojišče žlahtnih drdračev I. E. Weixl v Mariboru, Zofijni trg. 3, levo, 2. nadstropje. Vprašanjem, znamko za odgovor._i03 3—1
Lepo posestvo 10 minut oddaljeno od cerkve z lepim zidanim poslopjem, 56 m dolgo, potem 14 oralov njiv, travnikov in gozdov, se proda za nizko ceno. 1000 gld. ostane na posestvo, ostalo pa se plača pod lahkimi pogoji. Več se izve pri g. Kosi Franc, gostilničarju pri Sv. Tomažu blizo Ormoža.	117 3—1
Lepo posestvo p. d. Svečko v občini Legen, pol ure od mesta Slovengradec, obstoječe iz hiše s tremi sobami, gospodarskem poslopjem z domačim mlinom, kateri je tik poslopja, voda goni tudi mla-tilnico in rezalni stroj na škednju, stavbe so zidane. — Posestvo obsega 41 oralov 606 □ sež. njiv, travnikov in gozda, tudi se lahko za 1500 K lesa izseka, travnik se radi napeljavanje vode trikrat v letu kosi. Posestvo se radi rodbinskih razmer proda za 8500 K, od katerih lahko 4800 vknjiženih ostane. Več pove Anton Robin
v Podgorji pri Slovengradci._97 3-2
Radi preselitve prodam moje prav lepo in dobro posestvo, oddaljeno četrt ure od farne cerkve sv. Jurija ob juž. žel., ki obstoji iz 10 oralov 340 sežnjev dobr» obdelanih ter rodovitnih in v prav lepi ravnini ležečih njiv in travnikov, prav lep gozd, ki meri 11 oralov 380 sežnjev, 8 prav lepo novo zidano in opeko krito hišo, pri kateri je mnogo lepega in rodovitnega sadnega drevja in z drugimi v dobrem stanu obstoječimi gospodarskimi poslopji. Cena primerna in se izve pri lastniku tega posestva, denarja se ne potrebuje veliko, ker nekaj se lahko obrestuje. Avguštin Kincl, posestnik v Hru-šovcu, pošta Sv. Jurij ob juž. žel. 98 2-2
Proste službe.
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.70 Gradec, poste restante."	222
Hiša s 5 sobami, vrt, njiva, svinjski hlev se proda za 3200 gld. (600 gld. lahko ostane) v Studencih št. 18 pri Mariboru. 114 2—1
Lepo posestvo s hišo, hlevom, s prešo vred, lepim saponosnikom in njivami, se radi starosti pod roko proda. Posestvo leži v Malečniku v občini Sv. Petra pri Mariboru, pol ure od mesta. Povpraša naj se pri lastniku Juriju Kle-menčič ietotam.	74 3—2
zskušena babica prosi službe kot okrajna babica. Nasiov pri upravn. 96 Gospodarica in kuharica išče službe v kakšen farovž. Naslov pri upravništvu.
_100 3—2_
Učenec, ki je izvršil z dobrim usp«-hom ljudsko šolo, sprejme se takoj v trgovini z mešanim blagom pri Ivan Kolet-nikovi naslednici na Črni gori pri Ptuj«.
_112 3-1 ■_
Kolarskega učenca iz poštene hiš« sprejme Matija Kukovec, kolarski mojster pri Sv. Andražu v Slov, gor. 111 3—1
Močnega mesarskega učenca
sprejme Friderik Reisman v Maribor«, koroške ulice št. 66.	118 3—1
V najem se išče.
Gostilno ali trgovino želi vzeti v »a-jem. Kdo, pove upravništvo. 10* 2—1
I Semena !
dalje raznovrstno semena za zelenjavo, cvetlice, posebno pa za detelje iti trave
vseh vrst in v najboljši kvaliteti priporoča
89 12—2
Maribor trgovina z mešanim blagom in semenjem Maribor
naznanja s tem slavnemu občinstvu, da se je pri Sv. Trojici v Slov. gor. hiš. št. 51
(poprf-j zdravnik Deanino) nastanil ter se priporoča v blagohoten obilen obisk.
Pekarija
celo nova, z jako dobro pečjo, s tremi sobami, vrtom, deležem njive in pravico do žganjetoka, ležeče tik okrajne ceste, se da takoj pod ugodnimi pogoji v najem. V okraju je precej velik premogokop in je obrt brez konkurence. Vprašanja naj se pošljejo na lastnika Simon Marinšek, posestnik v Zrečah pri Ko-njicah.	77 3—3
Išče se orgij avec,
Prednost ima oženjeni. Služba se lahko nastopi s prvim aprilom t. 1. Več pove Cerkveno predstojiiištvo pri Svetinjah (Ormož). ii6 2-2
Petrolna žarnica
(Petroleum-Gliihlicht)
Popolna ljudska svetilka 15 K
daje najlepšo belo svetlobo za 80 sveč,
je najcenejša luč, ker zadostuje en liter navadnega petroleja 12 ur, stane torej za uro 2 in pol vinarja, z lahkim ravnanjem in brez vsake nevarnosti. Popolna duša stane 12 K in se more priviti na vsako svetilnično telo, če je luknja 40 ali tudi več mm v premeru, — Namizne, stenske in viseče svetilke ter cestne svetilnice, kakor tudi vsi posamezni deli se dobivajo pri za*top« ..avstrijske družbe za petrolne žarnice" I. E. Welxl, Maribor, Zofijni trg 3. Razglede prosto. 23 4—4
Seme pravega kašel-skega zelja prodaja Ig. Mer-cina, posestnik v Z g. Kašlju, p. Zalog, Kranjsko, za 1K navadno žlico. "TE^CS zelje rodi v vsaki zemlji ter naredi lepe, trde glave, zato se vsakemu kmetovalcu toplo priporoča. — Naročilu je ob jednem pridejati denar.
Priznanje. 81 2—2
Vaše zeljno seme, ki ste mi ga lani poslali kot vzorec se je prav dobro obneslo. Za kar se Vam zahvaljujem.
Jakob Krajnc, kolarski mojster pri Sv. Duhu v Ločah.
se priporoča za
Ysa tesarska dela
za mesto in okolico.
Nove stavbe kakor tudi popravila se izvršujejo točno in zelo po ceni.
94 3-2
Jožef Uekrep
Maribor,
Koroško predmestje, MaMt
KUVERTE
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Maribora.
5»
i E. Šepec,
trgovec v Ormoži,
priporočam svojo veliko zalogo
manufakturnega in
špecerijskega blaga
kakor železa vsake vrste. — Posebno še opozarjam slavno občinstvo na mnogovrstno izbero sukna, različne barhente, tkanine in platna, odeje, koče, volnene, suknene in svilne robce itd. P. n. občinstvo vabim, da si pri nakupu za jesen in zimo ogleda mojo trgovino ter se prepriča o posebno ugodnih cenah.
543 —11
Z velespoštovanjem
M. E. Šepec.
XXXXXXXIXIXXIXXXXXXXXXX
Kmetijska zadruga pri Sv. Trojici v Slov. gor. ima	na razpolago veliko zalogo
dobrega in zrelega sira.
ft Ker je cena siru jako nizka, vabi torej trgovce
S	in gostilničarje, posebno pa slav. društva, da bi se
J	o dobroti sira prepričali ter omenjeni zadrugi po
H	odjemanji sira k nji obstanku pomagali. 90 2—2
XXXXXXXXXXXIXIXIXIXXXXXXXXXi
Občinski redar.
V
V občini trg Žalec se razpisuje služba občinskega redarja ob jednem sluga, katero je nastopiti s 1. aprilom 1902. — Plača znaša od občine 480 kron in 160 K posebej, skupaj 640 K na leto, prosto službeno stanovanje in obleka ter zavarovanje zoper nezgode.
Zahteva se neomadeževan značaj, popolno znanje slovenščine v besedi in pisavi, nemščine pa v besedi.
Prošnje opremljene z domovnico in spričevali dosedanje službe, se naj pošljejo do 15. marca 1902 županstvu trg- Žalec.	83 3-3
v
Občinski urad trg Žalec,
dne 19. svečana 1902.


Slovenska liturgična knjiga!
UTovo!
UTovo!
oc
5 Obrednik za organiste.11
Obsega vse obrede, ki se obhajajo med letom po župnijskih cerkvah na deželi n. pr. na Svečnico, Pepel-nico, Cvetno nedeljo, Veliki teden, Markovo i. t, d., blagoslavljanje vode na praznik sv. Štefana, vina na god sv. Janeza, hiš na god sv. Treh kraljev, nove šole, novih orgel i. t. d., sprejem novega župnika, škofa i. t. d. Knjiga lično v platno vezana z rudečo obrezo stane 8 pošto vred OČ" 1 K BO v. pri založniku č. g. M. Štrakl, kn. šk. revidentu v Mariboru, Štajersko.
Hfovo!
Híoyo !

mmm
Koralni napevi v navadnih notah !
Orgeljski stavbar.
Ker sem prevzel že dalje časa znano firmo mojega očeta Franc Naraks, naznanjam čč. gg. duhovnikom, da izdelujem cerkvene orgije po najnovejšem sistemu (mehanizem s cevjo na stoške), v čemer sem se vežbal dve leti pri raznih slavnih mojstrih v Pa-derbornu na Bavarskem. — Predelujem in popravljam tudi starejše orgije. — Ivan Naraks ml., izkuSeni orgljarski stavbar.
Petrovče pri Žalcu.	87 3—2
Pri b e I e m zajcu.
S
si
S
v
e £
h %
jholjse
in najcenejše špecerijsko blago in moko
prodaja
ANTON HERMETER,
trgovec s Špecerijskim blagom
Maribor beleDl zajcu" Maribor
Teg-etthoffova cesta št. 9.
Priporočam ogrsko moko za kruh kg po 8*/a, 9'/s, 10, 11, 12 in 13 kr., boljšo ogrsko moko iz paromlina št. 00 kg po 15 kr., št. 0 po 14 kr. Najlepšo kavo kg po 1, 1-10, 1'20, 1 30, 1'40 gld. in naprej. — Riž kg po
10, 12, 14, 16, 18 in 20 kr.	104 1—1
Vsakdo se lahko prepriča, da dobi le pri meni najboljše in najcenejše blago.
Pri h e i e m »hJcii.
XV
Trgovina z železnino v Radgoni
Stefan Kaufman
priporoča slavnemu občinstvu najboljše ocelne niotike, lopate in pristno štajersko železo.
# Vse po najnižji ceni. #
Solidna in točna postrežba.
115 5—1
je Barthelnovo klajno apno,
ono prepreči lizavost in glodanje lesa, prepreči mehčanje kosti, prepreči hujšanje, naredi živino ješčo, ukrepi prebavi j a-
j prašček
nje, množi mleko ter jajca, naredi živino moč-
nejšo in tvori trdo meso. 563 9-6
Za vsako žival neobhod. potrebno. Popisi zastonj.
M. Barthel & Co., Dnnaj X.
Prodajalnice v Mariboru: M. Berdajs, L. H. Korošec, Franc Frangež, Josip Kavčič, S. Novak, Max Wolfram in Pahnerja sinovi.
I
za živino
Deželni sekundarij Graške občne bolnice • ■
dr. Janko Sernec : :
naznani, da se je kot praktični zdravnik v Šoštanju na Štajerskem naselil, kjer ordinuje v hiši Posojilnice na glavnem trgu • • • ■
113 2-1
© © Xi,
za sejanje deteljnega in travnega semena, rži, ovsa, ječmena, koruze itd.
Novo!
Ugodnosti: prihranje-nje semena, jednakomer-no in hitro sejanje.
Prospekti na zahtevanje.
IsiiDa
Posebno se priporoča za gorate kraje.
Zelo po ceni in trpežna.
Novo!
Komad 50 K po] povzetju. Prospekti na zahtevanje.
Glavna zaloga:
Echinger & Fernau 454 25-13 Dunaj XII, Neubaugiirtel 7—9.
„Siidsteirische Presse",
časnik v nemškem jeziku, izhajajoč dvakrat na teden, stane mesečno eno" krono, za eno leto 12 kron. Slovenci so prošeni, da delajo za razširjenje tega lista, ki je tako dobro uredovan in vsestransko o svetovni politiki kakor o južno-štajerskih razmerah tako podučljiv, da lahko nadomestuje vsaki nemški časnik po slovenskih hišah in narodnih gostilnah. „Siidsteirische Presse" zagovarja odločno ravnopravnost Slovencev in poučuje tuji svet o pravičnih slovenskih težnjah, ter je za to neobhodno potreben. Ko bodo Slovenci dosegli ravnopravnost narodno, v šoli in uradu, še le tedaj lahko list preneha. Zahtevajte list po gostilnah in kavarnah, kjer so na razpolago že drugi nam sovražni listi. Naročnina in inzerati se pošiljajo na: Administration der „Sudsteirischen Presse", Marburg.
t jfejtr

„Vzajemna zavarovalnica"
v Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličja Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v IJubljani" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 26
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
Svoji k svojim.