LETO IV. 4 april 1978 glasilo szdl občine logatec aške Ali bodo cene počasneje rasle? OVICE i Kako smo volili? I : Rast cen spremlja že vrsto let skoraj vso svetovno gospodarstvo. Kaže se v inflaciji, ki jo povzroča splet činiteljev, njihov učinek pa se odraža na padcu vrednosti nacionalne valute. V Sloveniji in Jugoslaviji se z inflacijo otepamo že vsa povojna leta. Tudi sama gledanja na ta pojav so zelo različna. Nekateri so trdili - teh je vedno manj - da je inflacija stimulativna, seveda v obvladajočih okvirih, in edini izhod za razvijajoče se dežele. Vendar srednjeročni družbeni plani za obdobje 1976-1980 med drugimi cilji vsebujejo tudi obvladovanje inflacije in znižanje njene stopnje. Že dolgo se namreč opozarja, da je rast cen odvisna od državne administracije. Ugotovljeno je tudi, daje inflacija pri nas neizbežno dejstvo, ker je bolj ali manj tudi v drugih državah, mi smo pa odvisni od uvoza, zato jo celo uvažamo. Kako bomo uspeli omejiti inflacijo, je odvisno od nas samih, od naše gospodarnosti, trošenja na vseh področjih, od večje treznosti, da je naša družba bogata samo toliko, kot je in ne toliko, kot se zdi po našem ponašanju. Žal nam je že prišel v navado najlaže oprijemljivi izhod, da celo vrsto problemov, ki so rezultat subjektivnih napak v gospodarjenju, poskušamo reševati s cenami. Rešitev se išče v dohodkovnih odnosih, ki se zelo počasi uveljavljajo. Poglejmo, kakšna je bila v Sloveniji inflacija v letu 1976 in 1977 in kako jo načrtujemo za letos: Neuradni podatki o letošnjih volitvah so: ČETRTEK, 9. MARCA 1978 - volitve v združenem delu 18 volišč v tozdih in delovnih skupnostih vpisanih volilcev 2459 glasovalo volilcev 2214 ali 90 % 1 volišče — samostojni obrtniki in pri njih zaposleni delavci vpisanih volilcev 204 159 ali 78 % 1975 XII.7 3 XII. 74 CENE PRI PROIZVAJALCIH 11,7 INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV CENE STORITEV 22,9 CENE NA DROBNO 17,5 CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN 21,2 1976 XII.76 XII .75 7,5 9,8 9,1 12,o 1977 XII.77 XII.76 9,2 1»,9 14,6 15,3 1978 - dogovor XII.78 XII. 78 9,0 U,o 12,o 13,o ■ ■ ■ ■ 8 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ glasovalo volilcev NEDELJA, 12. MARCA 1978 nih skupnostih 19 volišč vpisanih volilcev od tega zdomcev upravičenih volilcev glasovalo volilcev ni glasovalo volilcev volitve v krajev- 5478 71 5407 5158 ali 95,4 % 254 ah 4,7 % Volilna udeležba v krajevnih skupnostih KS Laze KS Trate KS Naklo KS Vrh KS Tabor KS Rovte KS Hotedršica Iz prikaza je razvidno, da smo uspeli v letu 1976 močno zavreti rast cen; imeli smo manjšo inflacijo, kot nekatere zahodnoevropske države (Anglija, Italija). Seveda smo to dosegli z administrativnimi ukrepi, ki pa so vedno dvorezni meč in so povzročili poleg pozitivnih tudi negativne rezultate. V letu 1977 smo bili precej manj uspešni pri obvladovanju cen. Očitno prekoračitev smo dosegli pri cenah storitev; te so se skoraj za enkrat toliko povečale, kot smo načrtovali (v vsej Jugoslaviji so imele precej nižji porast). Ravno tako so se povečale, skoraj za 100 %, maloprodajne cene, za 50 % več pa cene življenjskih potrebščin kot je bilo dogovorjeno. V dogovoru o realizaciji politike cen izdelkov in storitev iz pristojnih republik in občin za leto 1978 - to je razvidno tudi iz tabele - je predvideno, da cene - v celoti gledano — rastejo počasneje kot v letu 1977. Če hočemo to doseči, potem bo poleg ukrepov ekonomske politike potrebno še prizadevanje celotne družbe za racionalno gospodarjenje, kar je edina dolgoročna garancija za trajno izkoreninjenje neobrzdane inflacije. dipl. inž. Jože Rupnik ■ i i ■ 8 i Si 96,8 % 96,0 % 95.6 % 95.3 % 94.4 % 94,4 % 93.7 % Ob zaključku redakcije našega glasila so bili znani izidi volitev v krajevnih skupnostih za družbenopolitični zbor, ki pa se bodo še spremenili, ko bodo upoštevane še glasovnice prispele po pošti. Izidi volitev za družbenopolitični zbor obči- ne: Za predloženo kandidatno listo delegatov v družbenopolitičnem zboru je glasovalo 4634 volilcev ali 89,8 %, proti listi je glasovalo 253 volilcev ali 4,9 %, neveljavnih glasovnic pa je bilo 271 ali 5,3 %. KOMUNISTI IN NEKOMUNISTI V SOCIALISTIČNI ZVEZI „Da bi socialistična zveza zares opravljala svojo vlogo, sodim, da mora najprej zveza komunistov razčistiti v lastnih vrstah vsa nerazumevanja in kolebanja glede položaja in vloge te najbolj množične demokratične organizacije naše samoupravne demokracije, in drugič, da se resno spopade s sektaštvom in sektaškim odnosom do ljudi, ki so za socializem in samoupravljanje, vendar niso komunisti." (Stane Dolanc1 na 5. seji CK ZKJ) ■ ■ ■ ■ m H H H ■ 8 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 1 VOLITVE OBRTNIKOV Zbo' »«!*>«■ iotenj cev Tako kot delavci v združenem delu so 9. marca stopili na volišče tudi obrtniki in pri njih zaposleni delavci. To je bila seveda njihova pravica in dolžnost, pa vendar je nekaj, kar bi veljalo se posebej poudariti in zapisati. Med obrtniki, če delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, še lahko tako rečemo, je dolga leta visela bojazen, da jih socialistična družba ne bo sprejela za enakovredne nosilce gospodarskega in s tem tudi družbenega razvoja in napredka. Ni tako daleč čas, ko pa so se jasneje začrtali mejniki našega razvoja, ki so tudi obrti in zasebni pobudi dali svoje mesto skladno s težnjami družbe, seveda. Čez noč pa se stvari ne obračajo vsaj tako hitro ne, kot bi želeti, pa če ga za še tako pozitivne premike. Eden takih je bilo tudi društvo obrtnikov, ki se je organiziralo pred dvema letoma. Se vedno polovica vseh logaških obrtnikov stopa mimo njega, ne da bi se za trenutek zavedli, kaj lahko prinese močna „stanovska" organizacija. Se vedno smo namreč na razpotju: je društvo lahko predstavnik vseh obrtnikov v občini ali samo zastopnik njegove organizirane polovice? Volišče je bilo v društveni pisarni. Pa se je izkazalo, da volitve delegatov v delegacije niso bile zgolj formalnost. Od zjutraj, ko seje na volišču oglasil prvi volivec, do sedme ure zvečer, ko je odšel zadnji, je bilo vzdušje kar nekam delavno. Poleg tega, da so volilci glasovali za 1S od 16 kandidatov za skupno delegacijo za SIS in ZZD, so imeli na voljo pet samoupravnih sporazumov, ki so jih bili obravnavali na skupnem posvetovanju v januarju in so bili zdaj pripravljeni za podpis. Zvečine so samoupravne sporazume tudi podpisali, le tistega za pospeševanje kmetijstva so kar soglasno zavrnili. S tem so si naložili dodatne finančne obveznosti, vendar pa hkrati s tem izkazali svojo pripravljenost, da podpro prizadevanja družbe za čimhitrejši razvoj in da pravzaprav niso tista vrsta zasebnikov, kot jih v zahodnem svetu poznamo kot zasebnike - kapitaliste. O marsičem so se med seboj pogovorili, se spoznavali, včlanili v društvo, razpravljali o obrtniških športnih igrah in zanje tudi simbolično prispevali stotaka. Takšne želje po povezovanju in izmenjavanju mnenj in izkušenj med obrtniki že dolgo ni bilo moči ne videti, ne doživeti. Prav bi buo, da to ne bi ostal le naključen dogodek. Od 209 v imenik vpisanih volilnih upravičencev, obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, se jih je volitev udeležilo 159, kar je več kot tri četrtine, če pa še upoštevamo odsotnost precejšnjega števila nosilcev obrti, ki delajo na terenu (prevozniki, delavci z gradbenimi stroji) in bolniške zadržanosti, potem lahko rečemo, da je takšen odziv zaresen porok, da se stvari dobro vtirjajo. Jago Ker je potekel mandat staremu vodstvu mladinske organizacije v hotedrški krajevni skupnosti, smo se mladi še pred iztekom meseca februarja sestali in izvolili novo vodstvo svoje organizacije. Za predsednika smo izvolili Janka Petrovčiča, za sekretarja Tatjano Mikuž, za blagaj-ničarko pa Jelko Nagode. Na tem našem zboru je bil tudi predsednik delovnih akcij iz Logatca, ki nas je seznanil s pogoji za odhod v delovno brigado. Za bolj urejeno delovanje naše osnovne organizacije bo v prihodnje dobro služil na tem zboru sprejeti pravilnik o organiziranosti in delovanju tako celotne organizacije kot vsakega posameznega člana. Del razprave smo porabili tudi za kritično oceno dosedanjega dela organizacije in posameznikov in ob tem ugotovili, da nekateri člani premalo dejavno delujejo v življenju mladih krajanov. Zato bo treba v tem letu bolj zavzeto izpolnjevati naloge in tako povečati med krajani ugled naše organizacije. Slavko Reven O delegatskem odločanju v krajevnih skupnostih „Delegatsku odločanje v krajevni skupnosti bo uspešnejše, kolikor bodo njena velikost, število prebivalstva in vsebina aktivnosti omogočale vključevanje večjega števila zainteresiranih ljudi in občanov v reševanje vprašanj, o katerih odločajo v krajevni skupnosti." (iz tez za pripravo 11. kongresa ZKJ) V sredo, 22. marca, so se na svoji zadnji seji sestali delegati vseh treh zborov skupščine Logatec. Po sprejemu odloka o ustanovitvi Glasbene šole Logatec in še nekaterih drugih sklepov se je predsednik skupščine Dušan de Gleria zahvalil vsem za plodno sodelovanje v dosedanjem mandatnem obdobju. Zakon postaja stvarnost Zakon o združenem delu - res je obsežen, res se je o njem veliko slišalo, pisalo, razpravljalo, razmišljalo - postaja resnično temelj naših dni. Res se je bilo popisalo ogromno papirja ob pripravah na samoupravne aKte o združevanju dela, o dohodkovnih odnosih in v zvezi s statutom pa razvidom del in nalog -res pa je tudi, da vse ni ostalo le popisan papir. Prebujajo se želje, volja, hotenja po odločanju, ki vključuje v sebi pravice in dolžnosti - dvoje silnic, ki pomenita demokratično uveljavljanje tistih odnosov, ki oblikujejo resnično socialistično samoupravnost. Ravnodušnost in malobrižnost se vse bolj umikata osveščenosti, ki prevzema krmilo naših usmeritev, našega življenjskega zanosa in ponosa, kakor so ugotavljali predstavniki delovnih organizacij na marčev-skem posvetovanju o uveljavljanju zakona o združenem delu pri nas. maš Kaj bo s celodnevno šolo? Po daljšem odmoru se je končno sestal koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnovne šole. Udeležba na sestanku je bila polnoštevil-na. Odbor je menil, da je potrebno povečati število članov, ker je sedanja številčna sestava očitno prešibka. Zlasti bi kazalo vanj vključiti delegate iz združenega dela in krajevnih skupnosti. Vemo, da so pedagoški delavci pripravljeni sodelovati v uveljavljanju celodnevne osnovne šole, zato jim je treba priskočiti na pomoč in skupno z njimi čim preje uresničiti sklepe, ki smo jih sprejeli v začetku meseca februarja. Člani tega odbora so sklenili spričo obširnih priprav za uvedbo celodnevne šole razdeliti delo po komi sijah. Le-te bodo morale zbrati potrebne podatke, jih obdelati in o dobljenih ugotovitvah poročati na prihodnji seji tega odbora. Ob tem velja povedati naslednje: na Slovenskem je danes v 34 občinah že 52 celodnevnih osnovnih šol. Upajmo, da se jim bomo kmalu pridružili. Alenka J. Delegatski humor Kandidacijska konferenca, ki se je začela ob 17. uri po srednjeevropskem času, je trajala spričo obilice evidentiranih kandidatov za pomladne volitve utrudljivo dolgo v noč: usklajevanje, dopolnjevanje, odpisovanje, črtanje, pripisovanje itn. Ura je šla že globoko proti enajsti (23.00 h), ko se oglasi nekdo lačnih ust: ^Strela, zdaj bi pa že pasalo nekaj pojesti." Odgovori mu sosed: „Le daj, loti se kar nekega odpisanega delegata." maJ Do sejma in nazaj Kmečke žene ob Tridesetič zapored so se na sejemskem prostoru v Munchnu zbrali razstavljala na mednarodnem sejmu obrti IHM (Internationale llandvverksmessc), da bi od 11. do 19. marca 1978 pokazali številnim obiskovalcem novosti in razsežnosti obrtniške proizvodnje in opreme zanjo. Med letošnjimi obiskovalci je bila tudi skupina logaških obrtnikov, ki si je sejem ogledala v organizaciji potovalne agencije Alpetour. Triindvajset smo jih našteli, zvečine članov društva samost. obrtnikov Logatec in njihovih sodelavcev. Na sejmu smo najprej občudovali izdelke oddaljenejših in manj znanih dežela; med njimi npr. Peruja, Paragvaja, umetelno izdelane visoke reliefe iz Indije, pa vrsto izdelkov pletil-cev in sorodnih obrtov, ki skrbe za naša oblačila. Pozornost so vzbudili nemški izdelovalci vhodnih portalov, vrat, ki so prevzemali s fantazijskim in okusno oblikovanim izrazom, hkrati pa z robustno težo in masivnostjo zbujali občutke odmaknjenosti minulih stoletij. V skorajda celotnih dveh razstavnih dvoranah je bilo vse izpolnjeno s stroji za lesno obdelavo. Razstavljali so največji proizvajalci tovrstne opreme, med njimi smo našli znana imena izdelovalcev strojev, ki jih moremo videti tudi v logaških obrtnih delavnicah in del. organizaciji s tega področja (Weinig, Hanomag, Holz Her, Kolle, Schvvabedissen, Maver). Manjša je bila udeležba italijanskih razstavljalcev. Med opremo za kovinarje je bilo najti zajetno število varilnih aparatov najrazličnejših moči in izvedb. Ponujal se je občutek, daje večina del zasnovana na varjenju. Med drugimi stroji so prednjačili tisti za obdelovanje pločevine vseh vrst, do stotonske (100 Mp) stiskalnice. Omeniti bi veljalo še izdelovalce transportnih naprav, predvsem viličarjev, toplovod- nih naprav in izdelovalce okrasne in uporabne keramike. Ustaviti se je veljalo tudi v paviljonu uporabne umetnosti, pa muzikalij. Sicer pa: samo z naštevanjem ne moremo zaobjeti celotnega vzdušja, ki je velo iz tega pisanega sveta mojstrstva in, na drugi strani, okusnega oblikovanja in velikih zmogljivosti razstavljene opreme. Jugoslovanski delež na tem sejmu ni bil preobilen, vendarle tolišen, da se nam ga ni treba sramovati. Manj zahtevnemu ogledo-valcu je nehote bodla v oči dobršna mera opreme, ki je že elektronsko krmiljena. Očitno je torej, da se tudi na področju izdelovanja opreme za obrtno proizvodnjo želi obdržati korak s časom, kar bi z drugimi besedami pomenilo, da se daje tudi obrtni proizvodnji enakovredno mesto z industrijsko proizvodnjo. Lani se je sejma iz Logatca organizirano udeležilo šest obrtnikov, letos se je število udeležencev skorajda početverilo. Tudi to morda lahko pove ta podatek, da se naši zasebniki zanimajo za napredek, ne glede na to, če bodo lahko že jutri kupili nov stroj, ali pa ga ne bodo mogli, hočejo pa vedeti, kako se napredek suče in kam je usmerjen. Mnogokrat je že to velika spodbuda. Jago O zborih združenega dela „Zbori združenega dela so se v praksi že potrdili kot delegatski organi, ki neposredno in čedalje uspešneje izražajo avtentične interese združenega dela. Nujni so stalni nadaljnji napori, da bo delegatsko odločanje v teh zborih zagotavljalo dosledno uresničevanje ustavne opredelitve, da torej brez soglasja teh zborov v skupščinah ni mogoče sprejemati odločitev o dohodku." (iz tez za pripravo 11. kongresa ZKJ) Misel o pomenu občine ..Občina mora postati prva, globalno teritorialna družbena skupnost za uresničevanje skupnih in splošnih družbenih interesov delovnih ljudi in občanov, njihovih temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Prav v občini je treba ustvarjati pogoje za uresničevanje pravice delavcev v združenem delu, da odločajo o celoti svojega dohodka, od temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti naprej, da bi v njej stalno /boljšali življenjske in delovne razmere." (iz tez za pripravo 11. kongresa ZKJ) svojem prazniku V okviru praznovanj 8. marca so bile prav prijetno presenečene tudi kmečke žene. Kmetijska zadruga je pripravila predavanje o notranji ureditvi kmečkega doma. Žene iz vse občine so se v velikem številu zbrale v Narodnem domu in z zanimanjem prisluhnile besedam tovariša Dušana de Gleria in predavanju tovarišice Kraigherjeve, ki ga je opremila tudi z diapozitivi. To srečanje je bilo prvo take vrste, zato ga vse kmečke žene z navdušenjem pozdravljamo, se toplo zahvaljujemo organizatorjem z željo po nadaljnjih podobnih zborih. Marija Tršar Zahvala z Vrha V soboto, dne 4. marca, so na pobudo tukajšnjega učitelja Kokalj Jakoba priredili mladinci in pionirji lepo proslavo za „DAN 2ENA". Vrstile so se pesmi, odlomki, recitacije, petje. Bilo je lepo. Po končani proslavi so nas mladinci povabili še na prigrizek. Vse žene in dekleta so pogostili z jedačo in pijačo. Za dobro voljo je poskrbel odličen glas harmonike. Zato se vse žene z Vrha nad Rovtami zahvaljujemo in spodbujamo mladino, da bi še naprej tako dobro delovala. Presenečene udeleženke: Marija, Tonja, Darinka, Mici, Urška, Franca in Joža Obiski s pozdravom Mladi člani Rdečega križa osnovne šole 8 talcev smo obiskali v mesecu februarju starejše občane v Logatcu, ki so potrebni pomoči pri raznih delih. Pozdravili smo jih z naslednjim pozdravom: spoštovani občan! Predstavljamo se vam mladi člani Rdečega križa osnovne šole 8 talcev v Logatcu. Na našem sestanku smo sklenili obiskati in po svojih močeh pomagati starejšim ljudem pri raznih delih. Pripravljeni smo, da vam prinašamo drva v stanovanje, hodimo v trgovino, odstranjujemo sneg in podobno. Mi mladi smo vam hvaležni, ker ste tudi vi prispevali k tako lepemu življenju v naši domovini Jugoslavgi in zato vam skušamo olajšati večer vašega življenja. S spoštovanjem vas pozdravljajo mladi Člani Rdečega križa." 8. marec v Hotedršici V počastitev 8. marca je socialistična zveza v Hotedršici pripravila proslavo, ki se jo je udeležilo dosti krajanov. Na proslavi so sodelovali mladi tamburaši pod vodstvom Matije Logarja. Seveda pa so žene rade prisluhnile tudi moškemu pevskemu zboru. Prisrčen je bil tudi nastop otrok prvega in drugega razreda, ki so pod vodstvom svoje tovarišice pripravili nekaj kratkih nastopov. Med proslavo so s cvetjem posebej počastili najstarejšo krajanko in pa hotenjsko učiteljico, ki je zelo prizadevna in požrtvovalna za vzgojo mladega rodu. Po proslavi je bila skromna in prisrčna pogostitev žena. Slavko Reven Plina ni! Občan Miha P. je s strahom ugotovil, da je plinska jeklenka prazna. Prejšnji dan je namreč slišal, da je plinska kriza dosegla tudi naše kraje in ob misli nanjo ga je kar streslo. Obračal je prazno jeklenko, ki pa ni hotela dati od sebe nobene moči. Odnesel jo je v prodajalno plina z upanjem, da jo bo morda le zamenjal s polno jeklenko. Zal, razen napisa .J'lina ni", ni tedaj, in še več tednov pozneje, nič drugega videl pri tej prodajalni Tako se je nadaljevalo življenje v naslednjih tednih ob nenehnem pripravljanju drv za kuho, čakanju, da so se jedi polagoma skuhale za vso njegovo družino in podobno. Malo so ga razmere ob prasketajočem ognju v peči spominjale na že precej odmaknjeno mladost, ko ljudje še niso poznali plinskih in električnih štedilnikov. Vendar je to nekoliko otožno romantiko kaj hitro zamenjala kruta stvarnost, zlasti v jutrih, ko je bilo treba pohiteti na delo, a za topli zajtrk pa ni bilo časa, da bi ga pripravil. Naj sklenem: ob tem pomanjkanju plina smo spoznali, kako zelo smo odvisni od vsakršne organizirane družbene službe. Ne zavedamo se njenega pomena, dokler dobro deluje, a brž ga spoznamo, ko nas na svoj način prizadene. Zato se mi zdi zelo pomembno, kako urejamo takšne in podobne probleme, ki nas sicer lahko hudo prizadenejo. Marjan Geohelli 25 let Poslovanje KLI v letu 1977 V predzadnji številki „LOGAŠKE NOVICE" je bila ocena o gospodarnosti „KLI-ja" za leto 1977; sedaj pa so že znani rezultati poslovanja za leto 1977, katere so ob koncu meseca februarja 1.1. obravnavali in potrjevali tudi zbori delovnih ljudi v vseh TO in DS. Iz povzetka teh navajamo nekaj bistvenih postavk o poslovni gospodarnosti ter o izpolnjenih ciljih v letu 1977 po posameznih temeljnih organizacijah: Količinski plan proizvodnje je izpolnjen v naslednjem obsegu: TOZD Doseženo 1977 = jqo Doseženo 1976 Doseženo 1977 10/, Plan za 1977 luu Žaga Drobno pohištvo Plastika Stavbno pohištvo Galvana 125,1 1004 120,9 111,1 110,6 112,7 98,3 111,9 106,2 99,3 SKUPAJ - Za DO 105,6 101,9 Izračun kaže, da je količinski obseg proizvodnje za celotno delovno organizacijo presežen za 1,9 %. Pri tem je največ presegel tozd Žaga, in sicer za 12,7 %. Pod planom pa je tozd Drobno pohištvo za 1,7 %, kar pa je še vedno v mejah normalno postavljenih ciljev. Na neizpolnitev plana pa je vplivalo pomanjkanje suhega žaganega lesa v začetku leta. Primerjalno z letom poprej pa je bil količinski obseg proizvodnje pri vseh temeljnih organizacijah večji, za celotno delovno organizacijo pa je ta večji za 5,6 %. - produktivnost je nasproti v letu 1976 na nivoju DO porastla za 5 %, kar je v skladu s sprejetim srednjeročnim načrtom; - doseženi celotni prihodek je bil po določenem planu realiziran takole: tozd in DS Doseženo 1977 Doseženo 1976 " 100 Doseženo 1977 1nn Planirano 1977 luu Žaga 113,8 100,2 Drobno pohištvo 1174 105,8 Stavbno pohištvo 111,8 111,8 Skupne službe 113,4 103,5 Skupaj za delov. org. 114,2 107.0 Celotni prihodek so po planu presegle vse temeljne organizacije kije tudi večji od leta 1976. Za delovno organizacijo je po vrednosti celotni prihodek dosežen 415,8 milijonov din, kar pomeni, da je od leta poprej večji za 14,2 %; po planu pa je presežen za 7 %. Posamezni tozdi in DSSS so poslovanje za leto 1977 zaključili (v milijonih N din): tozd in DS r . , . . Del čist. Del čist. (e'ot;'. Dohodek Cisti doh. za dohod, za prihodek Dohodek donodek Qp m gsp obvezn. posoj. in sklade Žaga 58,1 22,0 14,8 8,7 6,1 Drobno pohištvo Stavbno 145,8 59,3 474 39,9 7,6 pohištvo Skupne službe 164,3 46,7 344 30,6 3,9 47,6 27,4 25,1 25,1 - SKUPAJ ZA DO Planirano za DO 415,8 388,7 155,4 123,7 121,9 93,6 104,3 84,1 17,6 94 INDEKS (Dosež.: Plan.) 107,0 125,6 130,3 124,1 185,2 Podatki sicer kažejo sorazmerno, glede na letni plan, ugodne poslovne rezultate, vendar je pri tem upoštevati dejstvo, da planirani kot dejansko doseženi rezultati poslovanja, zlasti pa čisti dohodek, zaradi najrazličnejših oblik obveznosti po zakonskih predpisih in samoupravnih sporazumih, ne dosega nivoja potreb, ki naj bi v prihodnje zagotavljal temeljnim organizacijam reproduktivno sposobnost. Iz tega sledi, da je akumulativnost v upadanju dokaj zaskrbljujoča, zlasti zato, ker le-ta vpliva na zmanjšano možnost naložb v sodobno tehnologijo in modernizacijo proizvodnje. To se bo negativno odrazilo na konkurenčno sposobnost na domačem, posebno pa na tujem trgu, na katerega je delovna organizacija, zlasti pa tozd Drobno pohištvo s svojo proizvodnjo več kot 90 % usmerjena v izvoz na konvertibilna področja. Vrednostni obseg izvoza v dinarski vrednosti je dosežen 138,3 milijonov dinarjev, v višini planiranega, od leta poprej pa je večji za 14%. Izvoz je usmerjen na konvertibilna področja v 14 držav; od celotnega izvoza odpade na ameriški trg 75,9 %, ostalo v druge zahodne evropske države. Vrednost uvoza je znašala v dinarski vrednosti 14,3 milijonov dinarjev in predstavlja v odnosu na izvoz 10,3 %. Zaposlenost v delovni organizaciji je rahlo pod planom za 0,2 % od leta 1976 pa je večja za 2,8%. Skupno povprečno zaposlenih je bilo 1.174 delavcev. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega delavca je v letu 1977 znašal 4.452 din, ki je od planiranega večji za 22,9 %, primerjalno z letom 1976 pa je večji za 18,5 %. Po posameznih temeljnih organizacijah pa je bil dosežen povprečni neto osebni dohodek: tozd in DS Dosežen v letu 1976 Planirani za leto 1977 Dosežen v letu 1977 Indeks 4:2 4:3 Žaga 3.988 3.414 4.788 120,1 140,3 Drobno pohištvo 3421 3.164 4.019 114,1 127,0 Stavb, pohištvo 3.792 3.459 4.426 116,7 128,0 Pomož. dejav. ESO 4.578 4.978 5.090 111,2 102,2 DS - skup. službe 4.772 5.260 5.468 1144 103,9 Popreč. neto OD za DO znaša 3.759 3.623 4.452 118,5 122,9 Razmerje med najnižjimi in najvišjimi povprečnimi neto osebnimi dohodki predstavlja 1:3,88, kar je izpod dovoljenega razmerja po samoupravnem sporazumu lesne industrije SR Slovenije. Po investicijskih programih je bilo v letu 1977 porabljenih 53,2 milijonov dinarjev. Finančna sredstva so bila v celoti zagotovljena: delno iz bančnih kreditov, blagovni krediti dobaviteljev opreme ter lastna sredstva. Splošna poslovnost glede finančnih sredstev je bila v teku leta 1977 zadovoljiva. Terjatve in obveznosti delovne organizacije so bile sprotno izpolnjene. Količnik obračanja povprečno uporabljenih obratnih sredstev v odnosu na celotni prihodek predstavlja 2,8; ta je primerjalno z letom poprej v upadanju za 6 %, kar pomeni, da se časovna vezava obratnih sredstev podaljšuje in zmanjšuje ekonomičnost poslovanja. Z ozirom na našo gospodarnost v preteklem letu je potrebno za tekoče poslovno leto zagotoviti porast produktivnosti, ekonomičnosti in dohodkov-nosti vsake naše temeljne organizacije. Posebno veha posvetiti več pozornosti sledečim problemom: - vsem direktnim proizvodnim in fiksnim stroškom ter izkoriščanju delovnega časa, predvsem z vidika njihove smotrnosti; - pri sprejemanju novih obveznosti je potrebno podrobno proučiti naše dohodkovne možnosti; - določiti najprimernejši obseg zalog z ozirom na raven proizvodnje in prodaje ter povečati količnik obračanja obratnih sredstev; - ugotoviti prodajne metode za Je boljšo prodajo na domačem in tujem trgu. Z nakazanim pristopom bo mogoče uspešno nadaljevati s proizvodnimi in poslovnimi procesi v DO KLI Logatec ter še tako naprej dosegati in presegati zastavljene cilje našega gospodarjenja. Rudi Lipovec Prva logaška skakalca Prva skakalnica v Logatcu, ki sta jo po svoji zamisli zgradila leta 1930 pokojni Alojz Kralj in Ciril Ogrin. Prvi z leve je CirU Ogrin, na skakalnici pa so z leve na desno veterinar Marjan Pavšič, tajnik Gvido Mislej in Andrej Trkman V letu 1978 bomo občani Logatca praznovali 70-letnico telesne vzgoje in obudili še vedno žive spomine na čas, ko so se ljudje že začeli organizirano ukvarjati s špotno dejavnostjo. Dela takratnih športnih navdušencev se danes le redko spominjamo. To pa zagotovo ni prav, saj so prav ti pionirji logaškega športa orali brazde, v katere so položili dobro seme. Najmočneje se je takratna dejavnost ukoreninila v smučarskem športu, kar se še dandanes pozna. Zato podeljeno priznanje Bloudkova plaketa v letu 1976 Smučarskemu skakalnemu klubu tudi ni bilo le golo naključje, temveč tudi sad prizadevanj prejšnjih športnih rodov v Logatcu. Iz tistih časov po prvi svetovni vojni velja med drugim omeniti zlasti dva, in sicer pokojnega Alojza Kralja in še živečega Cirila Ogrina. Oba sta se navdušeno zavzemala za organizirano delovanje smučarjev, pa najsi je šlo za skakanje ali za teke. Udeleževala sta se raznih tekmovanj, na katerih sta dosegala tudi zelo dobre rezultate, čeprav so na njih sodelovali tudi državni reprezentanti Senčar, Kmet, Brvar, Jakopič in drugi. Malokdo pa ve, da so si v času med obema vojnama Logaški skakalci zgradili skakalnico, na kateri sta Kralj in Ogrin dosegala daljavo 28 metrov. Viktor Prenik Novi vaditelji smučanja Na decemberski razpis področnega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja o šolanju za vaditelje smučanja se je prijavilo 18 mladih ljudi iz Logatca in Ljubljane. Vadili so v Logatcu, ob slabših razmerah pa v Rovtah in celo na Vojskem nad Idrijo. Na praktičnem izpitu v januarju so uspešno nastopili in si pridobili naziv vaditelja smučanja naslednji: Martin Brus, Jože Horvat, Janez Albreht, Darko Milavec, Marjan Jerina, Tone Mihevc, Srečko I ;kar, Slavko Trpver 7denk- Lipovec, Jasna Rupnik, Janja Oblak, Franc Leskovec, Matjaž Zorman in Janez Godina. Po opravljenih izpitih so za pete razrede priredili enotedenske smučarske tečaje, ki jih je na obeh šolah obiskovalo preko 160 učencev. Pod skrbnim vodstvom vaditeljev smučanja je tečaj zelo dobro uspel, Tudi sekcija za alpsko smučanje smučarskega kluba je bila v zimskem času zelo dejavna. V začetku februarja so pripravili v Rovtah pregledno tekmovanje, na katerem so oblikovali skupino tekmovalcev, ki se je udeleževala tekmovanj za „Notranj-ski pokal." Tomaž Smrtnik Delovni program logaških planincev Poglavitna naloga, ki so si jo zadali logaški planinci v letu 1978, je še hitreje povečevati število organiziranih planincev in ljubiteljev narave. Tej nalogi so podredili vse svoje letošnje akcije. Zlasti si bodo prizadevali pritegniti v svoje vrste čimveč šolske mladine, ker vedo, daje treba prav v teh letih vzgojiti v človeku smisel za naravo in njene lepote. Gre torej za vzgojo mladega človeka v ljubitelja planin, v človeka, ki bo v naravi čutil njeno lepoto, znal le-to v čimvečji meri ohranjati in bo nekoč, ko bo sposoben za večje podvige, hvaležen, da smo ga navdušili za planinstvo, pozneje morda tudi za alpinista. Za ta namen si bo društvo prizadevalo prek tečajev in podobnih vzgojnih oblik usposobiti čimveč vodstvenega kadra, še zlasti pa mladinskih vodni- kov. Skušalo bo vključiti v mladinske sekcije čimveč šolskih otrok, za krepitev naših obrambnih priprav pa bo priredilo več orientacijskih pohodov, izletov in plezalnih vzponov. Pripravilo bo tudi letna in zimska taborjenja oz. bivakiranja v snegu. Poseben program ima alpinistični odsek, ki je zagotovo zanimiv za vse tiste mlade ljudi, ki se navdušujejo za gorsko plezanje. Društvo bo letos praznovalo 5-letnico obstoja. Ob tej obletnici namerava odpreti „Notranj-sko planinsko pot" in razviti prapor. Komisija za izlete pa bo priredila več zanimivih izletov v domača in tuja gorstva. Posebne programe imata tudi mladinska in markacijska komisija, o katerih pa bomo v našem glasilu še pisali. Janez Ćanžek ALPINISTIČNA ŠOLA V LOGATCU Vzgoja v alpinistični šoli je nadaljevanje vzgoje ki jo začenjata osnovna planinska šola in šola v naravi. Ker pa ima skoraj vse elemente osnovne vzgoje, omogoča tudi neposredno vključevanje planincev-samorastnikov. Alpinistična vzgoja ni namenjena samo plezalcem, temveč tudi vsem tistim, ki žele spoznati gorsko naravo izven nadelanih poti, organizatorjem rekreacije v DO, tistim, ki želijo spoznavati gore pozimi ali pa si želijo pridobiti to osnovno znanje za morebitne potrebe. Ta vzgoja pa koristi tudi vsem mladinskim vodnikom, tabornikom, učiteljem in vaditeljem smučanja, obiskovalcem višjih gora, organizatorjem tečajev v planinskem svetu, turnim smučarjem, vojakom planinskih in teritorialnih enot, da ne omenjamo alpinistov, ki žele postati alpinistični inštruktorji in gorski vodniki ter člani gorske reševalne službe. Glede na zgoraj navedene elemente je UO planinskega društva Logatec sprejel sklep, da se organizira in izvede alpinistična šola pod vodstvom izkušenih alpinistov našega društva in inštruktorjev PZS. Ker pa bi želeli s to vzgojno akcijo podati čimveč vzgojne snovi, smo poslali razpis vsem v občini. Šola je brezplačna in ni obvezna, razen za člane alpinističnega odseka PD. Ker pa vemo, da vse teme, wje in predavanja ne bodo zanimiva za vse obiskovalce šole, bomo sestavili program dela šole tako, da se bodo posamezni obiskovalci šole udeleževali samo tistih predavanj, kijih interesiraj0- Janez Canžek Smučarski tek »78« Hotedršica S. marca so marljivi organizatorji kulturnega in športnega društva v Hotedršici uspešno izvedli prvi smučarski tek občinskega prvenstva v petih starostnih skupinah. Zaradi močne odjuge so imeli precej težav, vendar jim je z izredno požrtvovalnostjo uspelo premagati vse nevšečnosti. Začetek teka je bil pred Habjančevo domačijo. Kot zanimivost tega tekmovanj'1 ""»i pov«««tio, da ie bila med tekmovalci tudi vsa petčlanska družina Brus. Izidi teka: veterani: 1. Jože Jerina, 2. Peter Petkovšek, 3. Marjan Pivk; člani: 1. Tomaž Smrtnik, 2. Vojko Prezelj, 3. Konrad Merlak; članice: Jana Brus kot edina tekmovalka v tej skupini; mladinci: 1. Stanko Maroz, 2. Slavko Reven; pionirji: 1. Jože Nagode, 2. Marko Dodič, 3. Robi Brus. S to prireditvijo se je hotenj-sko kulturno in športno društvo že vključili) v letošnja praznovanja 70-letnice organiziranega telesnovzgojnega dela v logaški občini. Viktor Premk OBRAMBA IN 2AŠČITA/J Jedrsko orožje — nevarnosti in zaščita V enem izmed prejšnjih prispevkov o ukrepih civilne zaščite je že bilo govora o nujnosti usposabljanja članov enot in vseh ostalih občanov za pravilno ukrepanje ob naravnih nesrečah ali vojnih akcijah. Tudi o nujnosti zaklanjanju prebivalstva pred napadi iz zraka in o nujnosti izgradnje zaklonišč smo že govorili. Danes nekaj več o zaklanjanju kot ukrepu civilne zaščite in najbolj zanesljivem načinu zaščite pred učinki radiacije in ostalih oblik kontaminacije ob eventuelni možni uporabi jeder-skega, kemičnega ali biološkega orožja. Zaradi razbčnih obsežnih in dolgotrajnih posledic in tudi zato, ker to narekuje zasnova splošne ljudske obrambe je prav, da jedrsko orožje čim-bolje poznamo in da obvladamo postopke in sredstva za zaščito pred njim. To orožje je zaradi strahovite rušilne moči, toplotnega sevanja in dolgotrajnega nevarnega radioaktivnega sevanja namenjeno za množično uničevanje vsega živega, materialnih dobrin in vsega, kar je človek ustvaril s svojim delom. Da je res tako, dokazujeta že prvi dve atomski bombi, ki so ju Američani uporabili za razrušitev Hirošime in Nagasakija. Na žalost si v svetu prizadevajo to orožje še bolj izpopolniti in prvi „napredek" v tej smeri je bil, ko je znanstvenikom uspelo izdelati vodikovo, ali „superbombo", kot jo tudi imenujejo. Kakšna „veliko-srčna" iznajdba je to, pove že podatek, daje to orožje s 50 do 750-krat večjo močjo od bombe, ki je uničila Hirošimo. V zadnjih letih se vse bolj izpopolnjuje tudi taktično jedr- sko orožje. Namenjeno je za napade na večje vojaške enote ali druge pomembnejše vojaške cilje. To je orožje z manjšo močjo in kratkotrajnejšim radioaktivnim sevanjem, kar omogoča prodor sovražnika na kontaminirano ozemlje. Omogočena je široka uporaba tega orožja, saj je izdelano v najrazličnejših oblikah raket, vodenih raket, topovskih granat ali celo min. Osnovni pogoj uspešne za-klonitve ljudi pred sredstvi za množično uničevanje je zadostna, dobro organizirana mreža zaklonišč in uspešna dozimetrij-ska kontrola, ta pa mora ob izumu nevtronskega orožja zagotoviti tudi dozimetrijo nevtronov in gama sevanja. Prav tako bi bilo potrebno proučiti projekte zaklonišč, da bi ugotovili stopnjo zaklonitve tudi pred nevtroni. Znano je namreč, da 7 do 10 cm debeli jekleni oklep tanka slabo varuje posadko pred prodorom nevtronov, če nima posebne proti-nevtronske specialne obloge. Vsekakor bi v primeru uporabe kakršnegakoli jedrskega orožja odigrala pomembno vlogo dozimetrijska kontrola. Radiacijska situacija mora temeljiti na točno izmerjenih podatkih; tako ugotovljena radiacijska situcaija omogoča, da se sprejmejo pravilni nadaljnji ukrepi. To strokovno in odgovorno delo bo med drugim naloga prav enot civilne zaščite. Zato so ukrepi, priprave in opremljanje enot in ostalih občanov za uspešno zaščito prebivalstva pred sevanjem in drugimi učinki jedrskega orožja za nas toliko bolj resna in odgovorna naloga. (Janez Podjed Logaški obrtniki so se pridružili Ob volitvah dne 9. marca 1978 je bilo izvedeno tudi podpisovanje samoupravnega sporazuma o združevanju finančnih sredstev za izvajanje obrambnih nalog v občini Logatec. Ta dan so samoupravni sporazum podpisovali samostojni obrtniki. Uspeh je bil velik, saj je sporazum podpisalo blizu 75 % obrtnikov, oziroma vsi, ki so prišli na volitve. Za primerjavo naj navedemo, da pred štirimi leti ni nihče od obrtnikov podpisal podobnega sporazuma. Zasluga za tako uspešen odziv gre predvsem veliki osveščenosti delovnih ljudi s tega področja do obrambnih priprav in tudi organizacijski izpeljavi te pomembne naloge, ki jo je izvedlo vodstvo logaških obrtnikov, oziroma njihovo združenje. Viktor ŠEN VLOGA ŽENE V OBRAMBI Kako sodeluje žena v obrambi svoje domovine? Preteklost nam je pokazala, da je žena odigrala v vseh vojnah zelo pomembno vlogo. Znani so primeri herojskih dejanj, ki so jih opravile žene. Žene niso zaostajale po pogumu, vzdržljivosti, iznajdljivosti. V vseh osvobodilnih vojnah, kot NOB, kubanski revoluciji, vietnamski vojni, so žene veliko prispevale k zmagi. Značilnost sodelovanja žene v osvobodilnih vojnah je bila ta, da so v začetnih fazah imele popolnoma enake naloge, namreč boriti se s puško v roki v isti vrsti kot ostali moški. Kasneje, ko so pozitivne sile dobile široko Pravica vseh, da odločajo o družbenih zadevah ..Socializma ne gradijo samo komunisti. Naša družba, pa tudi delavski razred, nista sestavljena samo iz marksistov. So tudi ljudje, ki so ideološko neopredeljeni in taki, ki so te ali druge religije, sprejemajo pa našo ustavo in socialistično samoupravljanje in so odločno za enakopravnost, bratstva in enotnost narodov in narodnosti, za neodvisno in neuvrščeno zunanjo politiko. To so vsi občani te in takšne družbe ter imajo pravico in tudi dolžnost, da sodelujejo pri graditvi njene politike, da odločajo o vseh družbenih zadevah, pa čeprav bi se, ponavljam, vedno ne strinjali z ideologijo marksizma in tudi ne z vsemi vidiki politike ZKJ." (Stane Dolanc, na 5. seji CK ZKJ) podporo ljudskih mas in s tem močno zaledje moške sile, pa so pričele prevzemati druge naloge, npr. vodstvene funkcije v družbenem in gospodarskem življenju. To pa ni bilo nič manj pomembno od bojevanja s puško v roki. Ko se vprašujemo, v kolikšni meri so žene vključene v naše obrambne priprave danes, lahko ugotovimo, da je to odsev splošne uveljavitve ženske v naši družbi. Danes je med zaposlenimi v naši republiki kar 43 % žensk. Izobrazbeni nivo se je bistveno izboljšal in s tem tudi sposobnost sprejemanja in realizacije nalog na tehnično težjih mestih. Vloga žene v obrambni pripravljenosti je lahko raznovrstna. Žene so člani odborov za LO in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih ali organizacijah združenega dela, nekatere so celo predsednice odbora ali celo poverjeniki. Veliko žena je vključenih v civilno zaščito, predvsem v ekipah prve pomoči, ekipah za socialno delo pa tudi po štabih tako v krajevnih skupnostih kot občinskem. Mlajše predstavnice so zastopane tudi v naši TO, celo v občinskem štabu. V občini je približno vsaka tretja žena organizirana v SLO. Kljub temu pa še vedno niso izkoriščene vse sposobnosti žene kot enakopravne članice v obrambni pripravi družbenopolitične skupnosti. Se vedno so subjektivni elementi, ki ovirajo, da bi žena zasedla tisto mesto, za kar je usposobljena že v miru. Pri tem se misli predvsem na žene, ki bi lahko v vojni proizvodnji zasedle vodilna mesta, saj vemo, da bi moški del moral v različne oblike oboroženega odbora. Podobno bo na vasi, na področju preskrbe. Žena bo postala nosilec bremena na vasi, torej eden glavnih realizatorjev partizanske baze. Vendar moramo že danes o tem razmišljati in jih vključevati in usposabljati za jutri. Možnosti in pota za aktiviranje žena je polno. Ne bi našteval področja vzgoje, otroškega varstva, izobraževanja, to so bile do sedaj značilne naloge, ki so bile v rokah le pri ženah. Da bo žena postala resnično del samoupravnega življenja v svojem okolju in s tem tudi branilka tega sistema moramo spoznati, da je obramba dežele tudi za žene ustavna pravica. Andrej LOGAR Ob prvem zvezku Notranjskih listov Prvi zvezek Notranjskih listov, prve samostojne publikacije posvečene cerkniški občini, je nastal v sklopu manifestacij, ki jih je v letu 1977 pripravila KK SZDL Loška dolina, da bi z njimi proslavila 500-letnico podelitve mestnih pravic Ložu, obenem pa Titove in partijske jubileje. Zatorej je razumljivo, da je večina listov posvečena prav Ložu in Loški dolini, ne da bi pri tem poizkušala dati neko zaokroženo podobo razvoja doline od prazgodovine do danes, pač pa le na znanstven način prikazati najbolj karakteristične, rekli bi prelomne dogodke iz njene preteklosti. Takšni so prispevki, ki predstavljajo širši javnosti stanje arheoloških raziskav na tem področju, več prispevkov, ki z različnih aspektov proučujejo razmere ob koncu srednjega veka, ko je Lož postal mesto, ki seznanjajo s položajem v prejšnjem stoletju. Seveda je poseben poudarek na novejši zgodovini, pri tem mislimo na koncizen pregled razvoja naprednega kmečko-delavskega gibanja med obema vojnama, na prikaz „boljševiških" dogodkov v letu 1918, na ustanovitev Partije leta 1920, in ne nazadnje na prikaz dogodkov v letu 1941, na razvoj OF in slavni napad na Lož. Pri nastanku publikacije je sodelovalo 26 avtorjev, med njimi več vidnih strokovnjakov za posamezna področja. V knjigo namreč nismo vključili samo historične tematike, marveč smo se trudili vsaj nakazati tudi drugo problematiko (geografski oris, več etnoloških prispevkov, umetnostna zgodovina ...). Kljub temu, daje razen dveh spominskih člankov, knjiga pisana znanstveno, smo želeli vsebino približati vsakemu delovnemu človeku, ne glede na stopnjo izobrazbe. Mislimo, da nam je to vsaj do neke mere uspelo z vsem razumljivim jezikom. V prve Notranjske liste je vključenih kar lepo število prispevkov, ki govore o ostalih notranjskih dolinah in planotah, kot o Cerkniški dolini in Blokah. Z ene strani zato, ker je Loška dolina v vsej gospodarsko-družbeni kompleksnosti v preteklosti bila in je še vedno kar najtesneje povezana s temi geografsko sosednjimi področji. O delu mladih na Vrhu Prizadevna dramska skupina, ki deluje v okviru OOZMS Vrh nad Rovtami, je 11. in 12. februarja predstavila krajanom gledališko delo ..Gosposka kmetija" in se s tem vključila v praznovanje našega kulturnega praznika ter 100-letnice rojstva pesnika Otona Župančiča. Kljub snegu, ki je nenehno padal dva dni, se je predstave Bliže potrebam kulture Prvi izračuni kažejo, da bo kulturni dinar v letu 1978 le znatno bližji resničnim potrebam po financiranju obveznosti, ki jih mora denarno pokrivati Kulturna skupnost Logatec. Dotok denarja iz izplačanih kosmatih osebnih dohodkov narašča prek vseh planiranj in najverjetneje bo za kulturne potrebe skupnosti - glede na vse finančne inštrumente na volio 860.000 din. Ker je imela kulturna skupnost lani 220.000 din presežkov, ki se prištevajo k letošnjim dohodkom, bo treba iz združenega dela združiti le še približno 660.000 din, kar bo narekovalo nižjo prispevno stopnjo iz kosmatega osebnega dohodka v primerjavi z minulimi leti. Torej: boljši obeti kulturi -zmanjšanje bremen združenemu de,u! maš udeležilo mnogo ljudi. Pri tem pa moramo pohvaliti našo zimsko službo, ki že celo zimo skrbi, da je pot prevozna, ne-glede na to, ali je snežilo ponoči ali v nedeljo ali je bila poledica in podobno. Gledalci, ki so obakrat napolnili dvorano, so bili zadovoljni z igro te nadvse prizadevne amaterske skupine, ki jim je za konec dolgih zimskih večerov pripravila nekaj uric razvedrila. Niso pa Vrhovci zadovoljni le zaradi same igre. Tu gre poudariti to. da šola ni namenjena le vzgojno izobraževalnemu delu, ampak je v resnici središče kulturno političnega dela na vasi. Poleg tega pa so Vrhovci lahko zadovoljni tudi zato, ker mladinci tu ne izgubljajo časa v lokalih in drugje, ampak v pripravah na igro ali proslavo. Povedati pa je treba, da do šole nimajo par korakov, ampak nekateri tudi po več kot uro hoda. Načrti mladih so v bodoče veliki. Urediti je treba balinišče, košarkarsko igrišče, se igrati. Predvsem pa sodelovati pri delu v KS in nekateri kot delegati našega kraja uspešno zastopati interese naših krajanov. Zaželimo jim veliko uspehov pri delu in graditvi socialističnih samoupravnih odnosov. JAKOB KOKALJ V začetku današnjega zapisa o filmih, kijih bomo srečali v mesecu aprilu, mi dovolite, da se obrnem na vse obiskovalce Kina v Logatcu z željo, da jo čim obzirneje upoštevate. V zadnjem času namreč opažamo, da so se nekateri obiskovalci nekako navadili zamujati predstave. S tem seveda motijo obiskovalce v dvorani, ki bi radi v miru spremljali predstavo. Pa ne samo to! Opažamo tudi, da so gledalci začeli zapuščati dvorano med predvajanjem in postajajo (nekateri gredo celo na „čik-pavzo!") na hodniku. Biljeter mora neprestano opozarjati, da tudi taka dejanja motijo obiskovalce. Redki so filmi, ki trajajo dalj kot dve polni uri in to prav gotovo ni čas, v katerem se ne bi dalo zdržati brez cigarete. Nihče seveda ne more in ne sme prepovedati, da nekdo zapusti dvorano, toda obračam se na vse obiskovalce z željo, da bi s skupnimi močmi odpravah to ..razvado". Pa preglejmo spored v aprilu. Gotovo ste opazili, daje v aprilu na sporedu bogata bera vvestrnov, te enkratne ameriške zvrsti. Posebej bi radi opozorili na nekatere od njih: EL DORADO je znamenit vvestern o revolverašu, njegovi ljubici in o dobrem in zlu. Vse to je v rokah izkušenih igralcev Johna Wayna, Roberta Mitchuma in Jamesa Caana. Film je na sporedu 11.4. -NEKOČ JE BILO NA DIVJEM ZAHODU je film spet o revolverašu in o farmarju, ki hoče obogateti s prodajo svoje zemlje družbi, ki gradi progo. Vse pa se suka okrog lepe Claudie Cardinale in llcnry Fonde ter krutega Charlesa Bronsona. Film je na sporedu 7. in 9. 4. - Nekoliko manj zahtevna a polna cowboyskih veščin sta tudi filma ZAGRIZI V KROGLO (14. in 16. 4.) in OD POLDNE DO TREH (18. 4.) - Posebej pa bi rad opozoril na ameriško kriminalko POINT BLANK z imenitnim Leejem Marvinom v glavni vlogi. Režiserje na poseben način prikazal atmosfero napetosti in negotovosti. Ves čas filma drži gledalca v napetosti in celo nejasnosti, dokler se na samotnem otoku v trenutku ne razkrije skrivnost celega filma. Seveda vam celotne vsebine ne bomo izdali. Film je na sporedu 15. in 16. 4, -Tudi znanstveno-fantastični film ZEMLJA, IZGUBLJENA V ČASU bo imel svojo publiko. Pripoveduje o deželi, kjer se je ustavil Čas. Ljudje in živali so v kameni dobi. Kapetan podmornice, mlada biolo- fuij.i in ameriški raziskovalec sklenejo pojasniti skrivnost te dežele, jer še žive orjaški dinozavri in pterodaktili. Film je na sporedu 21. in 23. 4. - Za konec današnjega zapisa naj omenim še odlično francosko kriminalko, ki bi jo lahko imenovali tudi politična slika današnje podzemske Italije IZJEMNA TRUPLA. Lino Ventura, ki smo ga bili vajeni predvsem kot zločinca v mnogih francoskih kriminalkah, se je tokrat izkazal kot policijski inšpektor.Film je na sporedu29. in 30. 4 Ob m let v l UpaiaGičeveqa rojstva (5Wlu/ia!L ijv*vr fj^jj^jo- ^JlovVrjJ/uj- W*Ac( j^rju^i. ur tukloj/is*, -itrr /Jknrt/rvAut, ^jjjoAvi, Ik^Ui, Jm. ^ ^ ujkmujdk. n>«liW Q**/H/Tvj /p*rtJjl!^c. <&Ki&ri*Yij mJvA»ou ut*j ApMjpmjdbij ^/Kr^vjo- /a- /»^otu/tm rtrtJUku^a, S». tfivr^JG&AntoKjjTv $ashx hji%uri*rju^ S'»/Krtii^.'£iW^.vf^,^/uZ«/T^ OS & taficB/»-/tfpowwi!x, /\xkiJ»uyi, ^t^Tj^aa, ^^ftotuj, i-ujfM&učja,. d-ofv .Ji/Krik«, KULTURNA KRONIKA MED ŽENAMI NA VALKAR-TONU. - Prvo soboto v marcu je sindikalna organizacija Valkartona priredila prijetno slavnost svojim delavkam. Poleg govornika Antona Nagodeta, ki je orisal zgodovinsko in sodobno pot uveljavljanja žensk v družbi, so pozdravili praznujoče ženske še učenci osnovne šole iz Gornjega Logatca, nad katero ima Valkarton že nekaj časa patronat. Logaški oktet pa je zapel nekaj prijetno razpoloženjskih pesmi. PRAZNIK KLIJEVIH ŽENA. -Klijeve delavke so se zbrale za svoj praznik, kakor že več let zapored, v veliki dvorani Narodnega doma. Posebna pozornost velja vsako leto tudi upokojenkam te naše največje delovne organizacije v občini. V pestrem kulturnem programu so sodelovali učenci obeh šol, Pihalni orkester, Logaški oktet in zabavno instrumentalni sestav SAMA, ki je s plesno glasbo zabaval praznujoče ženske še pozno v noč. BESEDA NA LAŽANSKIH TLEH. - Dan žena so letos praznovale vse Laze, zato je bila dvorana tega večera pretesna in ni mogla sprejeti vseh, ki so tačas drli iz Laz in okolice. Vedelo se je, da tega večera bo nekaj izjemnega. In res, usulo se je kakor plaz: najprej šarmantno zgovorna napovedovalka, nato domači mešani pevski zbor -kar 25 pevcev! - nato ženski zbor, pa recitatorji mali in veliki in dramska skupina, ki je uprizorila vaško spevoigrico ,.Fantje na vasi", s katero so mladi igralci pričarali na sceni tiste prijetne starožitnosti, ki jih vse bolj ubija drveča motoriza-cija. In aplavzi in vzkliki in priznanja, teh je resnično bila največ deležna Marija Šebenikova, ki česa vsega ni storila za ta lepi večer: vodila je oba zbora, napisala in zrežirala je spevoigro, pa še kaj, skratka duša tega večera. Kot gostje na prireditvi nastopil tudi moški pevski zbor iz Dolnjega Logatca, ki je, podobno kot domačini, razvnel srca navdušenih Lažanov, zlasti pa La-žank, ki jim je bila beseda tudi namenjena za praznični dan. PRVI TAMBURAŠKI NASTOP. - Ni dolgo tega, ko smo poročali o hotenskih tamburaših, ki da so začeli pridno vaditi. Pod vodstvom prizadevnega Matije L ogarja, so se domači javnosti prvič predstavili ob dnevu žena. Skupaj s šolskimi recitatorji in moškim pevskim zborom so tako v Hotedršici dostojno proslavili ženski praznik. GLEDALIŠKA NOVITETA. -Gledališka skupina „Mladi val" iz Hotedršice je 12. marca uprizorila izvirno dramsko delo Kapo dol ali Angležinja v Hotedršici. Režija je delo mladega, vendar pogumnega gledališkega amaterja Janeza Zelenca. Nabito polna dvorana je z velikim zanimanjem sledila dialogom, ki so vznikli iz domačih tal in so kot drobci iz vsakdanjega življenja kazali odlike in nerodnosti človeškega ravnanja. Vesela kupa s kančkom grenčice! Maš POČASTITEV ŽUPANČIČEVE 100-LETNlCE. V začetku februarja je lažanska mladina pripravila izredno zanimivo prireditev, s katero je želela proslaviti spomin na velikega pesnika Otona Zupančiča. Mladi a Laz so s predstavitvijo nekaterih pesnikovih del ob tankočutni izbrani glasbeni spremljavi zelo domiselno in prepričljivo oblikovali lep kulturni večer. = Tehnični pregledi mopedov, traktorjev, enoosnih traktorskih j prikolic in stanovanjskih prikolic__ Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec obvešča vse lastnike zgoraj naštetih vozil, da bodo tehnični pregledi po naslednjem razporedu: 24. aprila 1978 - od 8. do 16. ure na dvorišču gostilne „Pri Rezki" v Rovtah. LOGATEC 25. aprila 1978 - od 8. do 16. ured pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu in 26. aprila 1978 - od 8. do 12. ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu. HOTEDRŠICA od 13. do 16. ure pred Kulturnim = 26. aprila 1978 -domom v Hotedršici. Zamudniki bodo morali opraviti tehnični pregled pri pooblaščenih delovnih organizacijah izven občine. Obvezna je registracija stanovanjskih prikolic naslednjih tipov: 450, 410 Q, 450 L, 450 Q 450 O, 500, 500 DB, 550, 640 in 700. Dajatev za stanovanjske prikolice ni, lastnik plača samo dejanske stroške tablice in prometnega dovoljenja. Podaljšanje registracije in registracijo novih vozil opravlja oddelek za notranje zadeve SO Logatec vsak ponedeljek in petek od 7. do 15. ure, v sredo pa od 7. do 17. ure. Obenem obveščamo voznike motornih vozil, katerim je potekla veljavnost vozniškega dovoljenja, da morajo zahtevati podaljšanje oz. zamenjavo vozniškega dovoljenja, za kar morajo predložiti 2 fotografiji (ne iz avtomata), staro vozniško dovoljenje in takso din 24 ter din 23,50 za stroške novega vozniškega dovoljenja. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO LOGATEC ŽIRIJA za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Logatec RAZPISUJE za leto 1978 6 srebrnih priznanj Osvobodilne fronte, ki bodo podeljena 27. aprila - ob dnevu OF. V poštev bodo prišli posamezniki, družbene organizacije in društva, ter delovne in krajevne skupnosti, ki so dosegli vidnejše uspehe pri razvijanju in uveljavljanju socialističnih samoupravnih, demokratičnih in humanih odnosov v družbenopolitičnem delu med delovnimi ljudmi in občani. Predloge za srebrno priznanje naj predlagatelji (družbenopolitične in družbene organizacije, društva, delavski sveti in sveti KS) pošljejo žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Logatec, Notranjska 14, najkasneje do 5. aprila 1978. Kasnejših predlogov žirija r. bo mogla upoštevati v letu 1978. Predsednik žirije: Anton TRUDEN ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža in očeta FRANCA RUDOLFA se za vso toplino in prijateljstvo zahvaljujemo vsem, ki ste njegov spomin počastili z dobro mislijo, se poslovili od njega, ga pospremili k zadnjemu počitku, mu podarili vence in cvetje, nam pismeno ali osebno izrazili sožalje, ter sočustvovali z nami, vsem iskrena hvala! Logatec> dne , 5 2 ,978. Žalujoči: žena Francka in dvanajst otrok. Prvenstvo mladih v slalomu Smučarski klub Logatec je v februarju v Širokih njivah priredil mladinsko tekmovanje v slalomu. Nastopilo je prek sto tekmovalcev in tekmovalk, in sicer v štirih starostnih skupinah. Izidi tega tekmovanja so bili: cicibanke: 1. Darja Prezelj, 2. Breda Pivk, 3. Karmen Jakop cicibani: 2. Matjaž Jereb, 2. Andrej Muller, 3. Tomaž Dolenc; mlajše pionirke: 1. Mojca Omerzu, 2. Ermina Grdodolnik, 3. Barbara Urbas mlajši pionirji: 1. Božo Nagode, 2. Andrej Logar 3. Grega Tršar; starejše pionirke: 1. Alenka Mihevc, 2. Mateja Sovan, 3. Ingrid Kuralt; starejši pionirji: 1.-2. si delita Matjaž Mihevc in Tomaž Lu-kančič, 3. Vladimir Verbič Filmski program I. 4. - 2.4. ital. avanturistični afrika ekspres 4.4. amer. družbena drama vpliv gama Žarkov na rast marjetic 7.4. - 9.4. ameriški vvestern nekoč je bilo na divjem zahodu 8.4. - 9.4. ameriška kriminalka Šerif iz drŽave ten- nessee ii. 4. ameriški vvestern el dorado 14.4. - 16.4. ameriški vvestern zagrizi v kroglo 15.4. - 16.4. ameriška kriminalka point blank 18.4. ameriški vvestern od poldne do treh 21.4. - 23.4. angleški znanstve-no-fant. zemlja, izgubljena v Času 22.4. - 23.4. ameriška družbena drama maščevanje bele strele 25.4. zah. nemški glasbeni počitnice brez deklet 28.4. - 30.4. ameriška psihološka drama jeklena pest 29.4. - 30.4. francoska kriminalka izjemna trupla V^na Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Cuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK ZKS, Marcel Stcfančič, delegat KSP, Tatjana Stirn, delegat KLI, in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija dmžbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije it. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.