St 'Hr	-dfou&fov,
«Sf
Posarne;
Naročnina usui : \_-e»o leto öl» din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru} mi večkratnem inseriranju primeren popust. Ilpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
za siamsko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mQre govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. rar*.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prost®. Telefon interurban št. 113.
J. 12, štev,
]ML«rit>oi*» «Sia© »eptemibra* 1024.
ILetnib XVI.
wmmmmmmsm
Parlamentarno nadzorstvo zunanje politike.
Meat zelo važnimi in potrebnimi zadevami, ki so se obravnavale na nedavni interparlamentarni konferenci v Bernu, je gotovo v prvi vrsti vprašanje kontrole nad zunanjo politiko. Vsi pravi pacifisti soglašajo v tem, da nastajajo vojne vsled tega, da ljudstvo nima prave vednosti in odločitve glede početja in nehanja svojih oblastnikov. Na interparlamentarni konferenci v Bernu je o problemu nadzorovanja nunanje politike referirai svetovni učenjak dr. Schiking ter je priporočal kontrolo potom parlamenta.
Referent je uvodoma navajal dejstva iz predvojne dobe, ki dokazujejo, da se je zunanja politika do nedavno na splošno vodila tajno in to ne samo pred ljudstvom, ampak tudi pred parlamenti. Narodi po svojih lastnostih in potrebah ne želijo vojne in vojne nastajajo kij ub narodnemu miroljubnemu značaju, ker narod ne more diplomacije nadzorovati.
Že med vojno so se začuli glasovi o potrebi parlamentarnega nadzorstva zunanje politike, po vojni se je pa načelo javnosti sprejelo celo v pravila Društva narodov, ki zahtevajo od vlad razglasitev mednarodnih dogovorov. S tem je bil storjen prvi korak proti tajni diplomaciji, bilo bi pa potrebno in koristno, da bi se dotično določilo Zveze narodov izpopolnilo s prepovedjo vseh tajnih pogodb.
Tajne pogodbe se sklepajo pod masko defenzivnih ali obrambnih zvez, dokazano je pa, ua se že od nekdaj. izrabljajo v napadalne svrhe. Će se tajne pogodbe prejkoprej nè prepovedo in ne. podvržejo gotovim sankcijam, so lahko posledice usodepolne, ko ni pričakovati, da bi se tudi v drugih državah tako temeljito nastopilo proti stari tajni diplomaciji, kot nastopa na primer Macdonald v Angliji.
Vsi parlamenti bi morali imeti posebne odbore za zunanje politične zadeve. Nekateri smatrajo to sicer za nevarno, češ, da bi nastala nasprotja med legislativo in eksekulivo, Ta bojazen je.pa-neopravičena. Od zunanje politike je neodvisna usoda naroda in zato se mora na vsak način ta politika nadzorovati. Parlament bi moral na vsak način nadzorovati duh zunanje politike in vse zasledovane cilje. Odbor za zunanjo politiko pa ni samo nadzorovalna moč, ampak itna tudi veliko vzgojno nalogo, s katero je treba računati. V teh odborih bi se vzgojevali strokovnjaki vseh panog najvažnejšega drž. življenja in vsak zunanji minister bi boljše služil svoji državi, če bi se poprej šolal v odborih za nadzorovanje zunanje politike.
Na interparlamentarni konferenci se je končno predlagalo, naj bi vse države izdajale letna poročila o delavnosti svoje diplomacije. Na ta način bi bila državnim činiteljem najbolj zajamčena podpora in sodelav-nost javnega mnenja in tiska, kar je v vsakem oziru neprecenljive vrednosti. Švica ima v tem pogledu že lepo prakso. Vlada predlaga parlamentu o vsaki seji Društva narodov tiskana poročila in ta poročila so najboljši viri ne samo za politike,, ampak tudi za učenjake, zgodovinarje in pravnike, ki od svoje strani zopet mnogo pripomorejo k boljšim metodam in uspehom zunanje politike svoje države.
Parlamentarno nadzorstvo zunanje politike spada na vsak način med prvovrstna sredstva za ohranitev miru, zä preprečitev sporov in vojn in končno za pro-speh evropske vzajemnosti v gospodarskem oziru. Da se namen vzajemnosti in sporazuma še posebno naglasi in podčrta, bi bilo dobro odpraviti naziv »ministrstvo zunanjih zadev« ter ga nadomestiti z; nazivom »ministrstvo za internacijonalne odnošaje«, kakor imajo to južno-ameriške republike.	__
Poročilo in predloge je vzela interparlamentarna konferenca z odobravanjem na znanje in ideje predavatelja so se posebno navdušeno pozdravljali francoski zastopniki.
nizmu hrvatskega ljudstva sploh itd. so se pošiljale na dvor v namenu, omajati stališče Davidovičeve vlade. — Zunanji minister je glede teh laži in intrig izdelal obsežno poročilo, ki bo predloženo kralju.
Neodvisni radikal o Pašičevih radikalih. Dr. Arand-jelovič je napisal v »Radikalu« članek o edinstvn stranice. V tem članku napada one radikale, ki napadajo korupcijo, a se vkljub temu držijo Pašiča. Arandjelovič pišd: čuvati edinstvo stranke, znači: posimeli Pašiča in njegovo družim. A te poslušati, pomeni, sprejeti nase in na stranko vse zlo, katerega so povzročili Pašičevci narodu, državi ter stranki. Kdor hoče radikalno stranko in sebe samega rešiti kot radikala, ta se mora ločiti od današnje radikalne stranke in stopiti v neodvisno radikalno grupo. Naj ostane Pašič in njegova ožja družba osamljena, potem bo zlomljena tudi njihova moč. — Potem še le bo radikalna stranka ona stara, zaslužna narodna stranka. Ako bi bil veroval v regeneracijo radikalne stranke pod Pašičevim vodstvom pokojni Pro-tič, ne bi bil izstopil iz radikalnega poslanskega kluba. Protičeva sodba, njegov propad pri volitvah, naj bo opomin vsem onim, ki mislijo, da se lahko zmerja korupcijo vodstva radikalne stranke, a. kljub temu ostane v isti stranki ter pod istim koruplnim vodstvom. Masa radikalnih volilcev pri prihodnjih volitvah ne bo delala razlike med onimi, ki jo napadajo ter obsojajo, ker so oboji pod istim klobukom. Volilna masa, v kolikor ni pod sugestijo Pašičeve avtoritete, bo obrnila hrbet enim kot drugim radikalom. Pa tudi Pašič in njegova ožja družba ne bo trpela v stranki ljudi, ki jo napadajo. Naj nikar ne misli Rankovič ter njegovi somišljeniki, da ne bo Pašič uporabil vseh sredstev, da onemogoči njihovo izvolitev za narodne poslance. Take vojske Pašič ne rabi.
Radikali odgajajo napovedane shode. Edino orožje, s katerim še grozijo radikali sedanji vladi, so njihovi shodi, za katere napovedujejo na deset in deset tisoč udeležencev. A vse te radikalne zborovalne grožnje so prazen bav-bav. Radikali so sedaj v tako neugodni politični situaciji, da so se odločili, da bodo začasno preložili vse že napovedane »velikanske« shode. Ker soj izbite radikalom iz rok vse parole, Je 'odpovedano ono ogromno zborovanje, ki je bilo sklicano za nedeljo, dne 28. t. m. v Prijedoru v Bosni. Politični položaj se je namreč v zelo kratkem času tako učvrstil, da radikali nimajo prav nič, s čimur bi lahko stopili pred volilce. Iz radikalnih zborovakrih pretenj ne bo nič!
Zadnji trenutki Pašič-Pribičevičevega časopisja. V
Beogradu so nenadoma prenehale izhajati zloglasne »Beograjske Novosti«, osebno glasilo Rade Bašiča. Ta list je živel dosedaj samo na račun raznih skrivnih fondov ter je služil vsem izrazitim korupcijcniStom Pašičeve vlade kot zadnje zatočišče, da so branili svoje korupcijonističreo delovanje. List je stal poleg »Balkana« v isti fronti za borbo velesrbstva proti Hrvatom. — V Subotici je skoro ob istem času prenehal izhajati dnevnik »Nova Pošta«, katerega je urejeval eksponent PP-režima Rude .Štagljar Majevčanin. Dokler je bil Pašič na vladi, je ta list izhajal v zelo obširnem formatu; po padcu starega režima se je takoj znatno skrčil, sedaj pa je končno izdihnil. — 'tudi drugim radi-kalsko-pribičevičevskim listom preti ista nevarnost, osobito zagrebški »Riječi«, dasiravno ta list vesti o propadu odločno dementila. Znano je, da je »Riječ« dosedaj vzdrževala Slavenska banka, ki je potrošila za Pribličevioev glavni organ ogromne svote. Ker pa se je Slavenska banka združila z nekaterimi inozemskimi zavodi ter so v njeno upravo vstopili novi možje, ki nimajo toliko zmislia za Pribičevičevo politiko, je Slavenska banka »Riječi« kredit nenadoma odpovedala in tako so .tudi temu listu — ure štete.

Po svetu.
Politižne beležke.
Radkrite laži in intrige. Notranji minister Nastas Petrovič je dobro izrabil čas svojega bivanja v Zagrebu. On je sploh prvi minister, ki je v Zagrebu temeljito Mal in proučeval položaj. Drugi ministri, tovariši Pri-bičeviča, so zahajali v Zagreb samo -kot strankarji ter so delali še veliko škodo s tem, da so svojim zaupnikom aa oblastnih mestih dajali navodila, ki služijo stranki, i delajo veliko škodo, upravi in redu v državi. Minister Petrovič se je razgovarjal z narodnimi zastopniki, ogle-ial si j« poslovanje uradov ter našel številne dokaze za rovarske mahinacije Pašič—Pribičevičeve družbe proti *edanji vladi. Ta družba se poslužuje nekaterih upravnih organov in posebno še oficirjev, da širi lažnjive vesti o razpoloženju Hrvatov. Poročila o puntarskem razpoloženj» hrvatskih vojakov, o aagriaenem republika-
Atentat na holgjarskega carja Borisa, že teden so se po raznih listih širile vesti o atentatu na bolgarskega carja Borisa in celo o umoru. Bolgarska vlada je vse te vesti dolgo časa zavračala kot popolnoma izmišljene, sedaj se pa iz Sofije le priznava, da je bil atentat poskusen in da je atentator zaprt. Atentator carja ni zadel. Car je padel v nezavest, z atentatorjem vred so pa aretirali še mnoge druge osebe. Zadeva tega atentata je zelo zagonetna in je tudi mogoče, da je vse skupaj izmišljeno z namenom, najti povod še za hujše preganjanje opozicijonalcev. Druga verzija, ki ima tudi mnogo za seboj, pa pravi, da se je atentat res poskusil in da se je za to prikrival, da svet ne bi zvedel, kako so se sami bolgarski oblastniški krogi sprli in razcepili med seboj v pravo anarhijo. Sumljivo je tudi to, da so bolgarske oblasti zaprle poročevalca beograjskega lista »Vreme«. Najbrž je hotel odposlati poročila, ki bi razjasnila marsikaj prikritega, in zato so ga zaprli. Proti aretaciji je bil poslan protest z napovedjo, da se bo stvar predložila mednarodnemu odboru za poročevalsko službo. Sumljive so nadalje tudi vesti iz bolgarskih vladnih krogov o velikanski popularnosti carja Bori-
, sa med narodom. Car se naj ne bi nikdar mešal v straa-! karske svari. To zatrjevanje ne bo posebne vrednosti, j ko je vendar znano, da se je car Boris za časa Stambo-\ lijskijeve vlade na tihem posvetoval s sedanjimi oblast-i niki, tedanjimi zarotniki, in da je za nje vršil pravo ! špijunažo, ko je hodil k vladnemu predsedniku Stam-j bolijskemu na njegov dvor v Slavovice na večerjo. —
! Zarotniki so namreč natančno vedeli, kako je ta dvorec j urejen in zastražen. Carjeva popularnost tudi vpričo j nečloveškega pobijanja in preganjanja zemljoradnikov, ki se vrši v carjevem imenu, ne more biti posebno velika.
Sporazum med Italijo in Egiptom. Med Italijo ia Egiptom je prišlo do pogajanj radi nekaterih korektur meje v Tripolisu. Pogajanja se vršijo v Kairu. Italijani v prvi vrsti zahtevajo, da preprečijo egiptovske oblasti tihotapljenje orožja v Tripolis. Ob meji se je namreč razvilo silno živahno tihotapstvo z orožjem in strelivom katerega kupujejo tripolitanska uporna plemena. Egiptovska vlada je pristala na to italijansko zahtevo, do-čim je Italija dovolila nekatere mejne korekture v korist Egipta. Sporazum bo podpisan, ko se vrne Zaglul-paša iz Londona.
Izredna seja Društva narodov. Iz krogov Društva narodov so se razširile vesti, da pride najbrž še letos v decembru ali pa tudi takoj začetkom drugega leta do izredne seje Društva narodov, ki bo razpravljajo o sprejemu Nemčije in Turčije v društveno zvezo. Tem povodom izražajo francoski listi sumnjo, da hoče Nemčija samo za to v Društvo narodov, da bi delala za revizijo j versailleske mirovne pogodbe.
Kitajska državljanska vojna. Vodja kitajskih usla-! šev Cong-Čo-Lin, ki prodira proti Pekingu, je kakor \ znano, zaprosil japonsko vlado, naj mu dovoli prevoz j čet po svojih železniških progah. Japonska je tej želji j ugodila, ker je voditelj ustašev neomejeni gospodar po-I krajin, v katerih so Japonci gospodarsko in politično j zelo zainteresirani, in je s tem bila prisiljena h koraku, t ki ga smatra kitajska vlada kot odkrito nasprotstvo.
! bolj kot to vznemirja svet dejstvo, da je Čong-Čo-Li i j priznal rusko sovjetsko vlado. Vse sedaj napeto priča -S kuje, ali ne obstoje kaki dogovori meti voditeljem ki-! tajskih ustašev in med sovjetsko Rusijo. Kakor se Rusija doslej ni vmešavala v notranje kitajske razmer., tako tudi ni videti, da bi imela kake namene poseči v sedanji notranji boj. Smatra se, da je ustaški pokret na Kitajskem s priznanjem Rusije hotel prehiteti sedanjo kitajsko vlado, katero smatra za nazadnjaško.
Zveza narodov prav proceni — reparacijska komisija zelo draga. Zveza narodov stane Angleže desettisoč« del celotnega državnega proračuna. Ta svota Velike Britanije J je stokrat pckrita z dohodki od avtomobilnega davka in več S nego desetkrat poravnana z davkcm na saharin. Vsaka i oseba na Angleškem plača 5 šilingov davka za končane \ vojne, 5 šilingov za prihodnje in samo eno desetinko I sou-a za Zvezo, narodov. Angleška mornarica stane same : v enem letu toliko, kakor bi stala Zveza narodov v 17 stoletjih. Francija plačuje za Zvezo narodov 3,800.000 fran-I kov, torej 2 sou-a na glavo. Samo: za civilno osebje vog-i nega ministrstva v Parizu se izda 6,600.000 frankov, vzdrževanje francoskih čet v Saarski pokrajini stane 24 milijonov frankov. Belgija plača za Zvezo narodov pettiso-I či del «cidi celotnega proračuna. Ta svota je petkrat krita od dohodkov davka na pivo in sedemkrat odi veseličnega davka. Reparacijska komisija s 160 funkoijonarji stane 12 milijonov; Zveza narodov s 350 funkcijonarji pa samo 8 milijonov. Vsak član reparacijske komisije stane dvakrat toliko, kakor nastavljenec pri Zvezi narodov. Prvi angleški delegat pri reparacijski komisiji dobi na mesec 1000 funtov. Prvi belgijski zastopnik z vračunanimi stroški za reprezentacijo 100.000 zlatih frankov.
Velika poplava v Petrogradu. Reka Neva, ki se izliva v Petrogradu — ali kot se sedaj imenuje: v Ljeningradu — v morje, je vsled velikih viharjev v Petrograjskem zalivu nenadoma narastla ter preplavila .celo mesto. Železniška zveza z mestom je bila več Ani pretrgana, voda je stala na ulicah po več metrov visoko in vsak promet je bil izključen, Porušenih je dosedaj že mnogo hiš in reka je odnesla mnogo mostov, ki so vezali Oba dela mesta. Pai zadnjih vesteh je voda znatno padla ter je nevarnost še večje katastrofe minila. Vsled poplave je izgubilo življenje mnogo ljudi ter trpi mesto ogromno škedo.
Sloiiškl nerodni vociteli Andrei Hlii) ka.
V* soboto je obhajal svojo 60 letnico voditelj slovaškega naroda in predsednik slovaške Ladove (Ijud-skè) stranke, Andrej Hlinka. Andrej Hlinka je pravi oče svojega naroda in spada med najmarkantnejše osebnosti v vrsti onih politikov, ki se borijo za pravico I in samoodločbo svojega naroda. Andrej Hlmka je kato-! liski duhovnik, a v svojem dolgoletnem političnem de-
iovanju, ki je polno herojskih momentov, je pritegnil k sebi tudi Slovake-protestante, ali kratko rečeno, on je njedinil vse Slovake.
Skozi celo dobo študij so ga preganjail kot panslavista in ko je leta 1889 prišel med narod kot kaplan, se je po njegovem delu že videlo, da bo postal eden. najboljših voditeljev Slovakov. V svojem kraju je organiziral ljudsko stranko, katero je na Madžarskem osnoval grof Ferdinand Zichy. Ta stranka se je zavzemala za pravice narodnih manjšin in je bilo naravno, da so se je oklenili vsi slovaški voditelji: katoliški in prolestanti. Slovaški del te skupne ljudske stranke se je pa kmalu pretvoril v posebno slovaško narodno stranko in pri tej stranki je bil Hlinka najboljši sotrudnik listov in najboljši ljudski govornik. Leta 1898 je Hlinka kandidiral na programu svoje stranke v ružomberškem okraste a je propadel pred nasprotnim kandidatom, zaupnikom Madžarov. Leta 1905 je postal župnik v Ružom-#berku in. tu je razvil naj intenzivnejše politično in prosvetno delo med. narodom ter je bil vsled tega tudi kmalu obtožen, da hujska narod proti kralju in proti Madžarom. Njegov škof ga je nekaj časa opominjal in svaril, končno ga je pa suspendiral »ab afficio«, najprej, kmalu na to pa tudi »ab ordine«. Ko je slovaški narod Vse lo zvedel, so bile daleč na okrog velikanske proti-madžarske demonstracije in takoj na to so po Hlinka prišli zaudarja. Od 20. novembra pa do 6. decembra 1906, je sedel Hlinka na obtožniški klopi in očitalo se mu je, da buni narod, češ, čemu narodu madžarski zakoni in naredbe, ki jih ne razume, naj se da Slovakom slovaški uradni jezik. Na razpravi je govoril Hlinka tako ■ognjevito in domoljubno, da prisotni slovaški novinarji niso pisali njegovega govora, ker so mu z mnogimi poslušalci vred delali ovacije, radi česar so bili potem seveda tudi kaznovani. Hlinka je bil obsojen na 2 leti ječe, obsojeni so pa bili tudi nekateri njegovi soobtoženci in tako se je glasil pravorek madžarske režimske justice v tem procesu za vse skupaj na pet let ječe in 6000 kron globe. Dokler je tekel priziv, je bil Hlinka na prostem in je bodril narod še bolj kot poprej. ObisT kal je tudi Moravsko in Češko, kjer so ga Cehi slavili kot največjega narodnega prvoboritelja.
Priziv proti njegovi obsodbi je bil pa kmalu odbit in Hlinka je moral v segedinsko ječo. Ob tej priliki je prišlo do velikih izgredov v Černovi, kjer je narod demonstriral proti madžarskemu župniku in škofu, ki je bil slučajno navzoč: Proč z vami, vi niste naši, Hlinka aam dajte! — Žandarji so streljali v ljudsko množico, bilo je več mrtvih in težko ranjenih, na to pa še več krutih obsodb. Ti černovski dogodki so vzbudili daleč ■po svetu zanimanje za Slovake in od tega časa datira tudi zavzemanje angleškega publicista Scolusa Viatorja za Slovake. Hlinka je v ječi prevajal sveto pismo na slovaški jezik in sadovi njegovega mučeništva so se pokazali tudi na ta način, da je slovaška narodna stranka celo v njegovi odsotnosti dobro uspela pri volitvah.
Po prestani ječi je dobil Hlinka zopet župnijsko mesto v Ružomberku, a okrog njega so nastavili kaplane kot špijone. Ob začetku svetovne vojne in skozi par let so Madžari proti Hlinku nastopali z najhujšim terorjem, večkrat so mu razbili župnišče, prepovedali so mu vsako gibanje, a on je že leta 1917 govoril s svojimi prijatelji, s katerimi se je na tihem shajal: To ne bo več dolgo trajalo. — Ob preobratu je igral Hlinka prvo vlogo, neumorno je hodil od vasi do vasi ter ljudem tolmačil osvoboditev od Madžarske in boljšo bodočnost. Veliko navdušenje, ki ga je zanetil, je pa kmalu zadu-.šilo brezobzirno postopanje Čehov napram Slovakom ifn napram samemu slovaškemu voditelju. Kakor nekdaj Madžarom, tako so se češkim centralizatorjein udinjali propali in izdajalski elementi z geslom: »Ni slovaškega naroda, ni slovaškega jezika!« — Po rešitvi izpod madžarskega jarma se je začelo od češke strani novo preganjanje Hlinke in njegovih sotrudnikov. — Hlinka, ki je imel že poprej dogovor z Masarvkom, in zagotovilo slovaške avtonomije, je šel tudi pred mirovno konferenco, da brani pravice svojega naroda in zahteva'izpolnitev obljub. Ko se je vrnil, so ga zaprli in v Ružomberku so bile zopet velike demonstracije — tokrat proti Čehom. Hlinka je bil zaprt od oktobra 1919 do maja 1920 in ko se je vrnil iz ječe, je dejal svojim Slovakom: Isti sem, kot sem bil poprej in v boju ne bom odnehal. — ie besede drži 60 letni Hlinka do ■danes v svoji zahtevi po avtonomiji in nobena sila ga ne zruši, ker ima ujedinjen ves slovaški narod in veliko zaslombo v svetu pri vseh, ki uvidevajo, da so se godile velike krivice ob preobratu. V Andreja Hlinka verujejo vsi Slovaki in dolga leta se že peva po.vseh slovaških vaseh: •	#
Pride Hlinka z Ružomberku, donesie nam slobodienku, a v tej naš e j republike bude dobre zasl
IZID CELJSKIH OBČINSKIH VOLITEV.
Včerajšnje občinske volitve so pokazal sle-
deči izid:
Narodni blok 600 (25 mandatov). * Socialni-gospodarski blok 486 (7 mandatov). Socialisti 93 (1 mandat).
* * *
Pri zadnjih skupščinskih volitvah so dobili v Celju: demokrati 250, SLS 215, Novačan 16, samostojni 4, Golouh 31, Nemci 288, Radič 4, Ko-
renevi socialisti 115, narodni socialisti 136, radikali 26. Pri zadnjih skupščinskih volitvah je bila udeležba 1085 — tokrat pa 1179.
Z ozirom na notico »Nemoralna agitacija«, objavljeno v »Slovencu« glede celjskih volitev, izjavljam, da je v dotični zadevi merodajno edinole pojasnilo »Straže« z dne
26.	sept. pod zaglavjem: »SLS in celjske volitve«, katero si naj vsakdo, ki ga stvar zanima, natančno prebere. Kon-J štatiram, da sem v obrambo stranke vedno in povsod pred j lastnimi pristaši in nasprotniki ponovno navajal dejstvo,
I da SLS kot taka s celjskimi volitvami nima ničesar opra-j viti, in da, kolikor sem imel poročil iz Celja, mnogi pristaši ne bodo šli na volišče, kar je, mislim, vsaj pred dobrim tednom povsem odgovarjalo resnici. Če je ta moja ponovno izražena ugotovitev dejanskega stanja po dopisnikih prišla v nasprotne liste, je radi tega ostala še vedno resnična. Da" urednikov »Nove Dobe« ne poznam, je pa tudi res, kar pa na zgoraj navedeni ugotovitvi dejanskega stanja ničesar ne izpremeni. Kakih drugih izjav v tej zadevi nisem podajal nikomur, in so, če bi jih bil kdo razširjal, popolnoma iz trte izvite. — Dr. Anton Jerovšek.
POGLAVJE O KORUPCIJI:	FIRMA RANČIGAJ—
BOGDANOVIČ—RAINCHARDT.
(Odkritje gnilih razmer v ljutomersko-radgonskem okraju.)
Svojčas, približno koncem maja t. 1. je prineslo »Jutro«, nekaj dni pozneje pa »Narodni dnevnik« odprto pismo obrtnim in drugim oblastem v Ptuju, glede inozemske tvrdke Rainchardt v Gradcu, ki ima svoje podružnice v Ptuju in Gor. Radgoni. Ker so gg. izvoz-ničarji že precej' balkanizirani, so čividno vplivali na dotične poročevalce in — nikome ništa: — oLljublje- ; nih in pričakovanih razkritij ni bilo . . . Toda to bodi le mimogrede omenjeno. — Neki J. Rančigaj, bivši rudarski pisar, zatem »stabsfeldbebl«, potem dacar, zatem veliki hlapec pri zadrugi, nato privatni »detektiv« in že . kaznovani tihotapec, s kratka človek brez profesije je začel po omenjenih litanijah svojih poklicov s — trgovino. Odkod začetni kapital? Tihotapil je na veliko. O zasačenih 300.000 D lahko govori carinama in srezka j firiačna uprava v Gor. Radgoni. Obstoji zanimiv akt, ; ki bo žarko osvetli ozračje, v katerem je Rančigaj postal j — »trgovec«. Nikdar se ni učil trgovine, vendar še je j ; ponudil za kompanjona trgovcu g. Cizeju, ki je pa tega ; kuj ona prepozno, a vendar temeljito spoznal. Od takrat je protokoliran kot »trgovec« z mešanim blagom. Kakor ; je menjal svoje poklice, tako je menjal svoje politično : prepričanje, nekdaj liberalec, je postal klerikalec, potem samostojnež, zatem demokrat in sedaj je predsednik kraj. organizacije radikalov in — čujte in strmite — ! občinski odbornik. — Kot tak je vstopil k tvrdki Rain- , hardt v službo proti mesečni stalni proviziji. Izvoz pa izvršuje v svojem imenu in tudi čekovne položnice nosijo njegovo ime. Posledica: 1. Izvozna tvrdka Rain- , hardt ne plačuje nobenega davka. 2. Država je od njenega obstanka do danes oškodovana za za prometni davek, ki znaša za inozemske tvrdke 4 odslot. Vočigled kolosalnega izvoza jajc in perutnine ter vočigled dejstva, da Rančigaj plačuje le davek o svoji dohodnini, kakor vsak nastavljenec gre tu za precejšnjo svoto na ; škodo države. 3. Pri davčnem oblastvu. v Ljutomeru ni- J majo za to veliko-obratno podružnico tvrdke Rainhardt ; nobenih prepisanih davkov, bodisi za tvrdko kot tako, s bodisi na ime slavnega Rančigaja. K tem dejstvom pa pride pikantna okolnost, da je carinski »upravnik« Djo-ka Bogdanovič stalni gost pri Rančigajevih »pošto ume \ gospodja Rančigaj larvati finu crnu kafo«. — Bogda- j novic je kavalir. S svojo, vedno naglašeno, dejstveno izgovorjeno samozavestjo od korupcijske porodice pro- 1 težiranega korupcijonista, češ, »šta mi mogu, ako se . izve? — Dok ja Vaša Bimitrijevič generalni direktor carina i moj kum i gospodin Davidovič školski drug : inoga ©tea, sam ja dobro« je kakor dokazano dovolil, da gospodin Rančigaj ne potrebuje za vsak transport za izvoz predpisane carinske deklaracije ter je od slučaja i do slučaja beležil po navedbah prijatelja Rančigaja za izvoz pripravljeno količino na brezpomembne listke in kadar se je zdelo listkov dovolj, je izstavil, da ne bi padlo preveč v oči — običajno deklaracijo, razume se, da brez dvoma s »prijateljskim« popustom, kajti drugače si te sumljive ljubezni med Rančigajem in Bogdanovičem ne morema razlagali. — Naravna posledica je, da je radikal Rančigaj postal pod vplivom protekcije odgovornega carinskega uradnika Bogdanoviča (ki je pa po pravem le »privremni« pripravnik« z malo praktikantsko prakso!) precej' ošaben. Zapretil je vsakomur, ki mu ni bil všeč, da bo pisal ministru in bo odstavljen. In faktično je sporazumno z Bogdanovičem ovadil slovenske carinske uradnike pri glavni direkciji, nakar je sledila premestitev. Iz konkurenčne zavisti je natvezil bivšemu režimu laži o našem državljanu Štefanu Ratniku, ki je bil na to — brez navedbe vzroka — izgnan iz države SHS samo očividno za to, ker je bil Rančigaju na poti in je le-ta hotel dobili njegovo hišo in trgovske prostore za isto izvozno stroko. Natančna preiskava bo dognala vso gnilobo in za posamezne eks-ponente propalega P. P. režima na meji žalostne, de- I tajle. — Ogorčena javnost vprašuje kompetentno oblast: j 1. Ali ji je vse to znano? 2. Inozemska tvrdka Rain- ! hardt je imela v Ptuju neko Alice Gabrič iz Zagreba kol j kuliso odnosno zaklon pred predpisanimi davki, v G. j Radgoni pa Josipa Rančigaja. — Ali se uvede preiska- ; va? 3. Kje ostane avtoriteta oblasti, ako jo diskreditira kak Bogdanovič e tako očitnim koraptnim poslovanjem? 4. Kako se je posrečilo tej' tvrdki, da se izogne dav- j kom, ki so predpisani? 8. Ali ni to vsaj simptom ko- |
I ruptne protekcije? 6. Ali niso take škodljive ramm*r* ▼
škodo narodno-gospodar,skill interesov? 7. Zakaj davčna oblaslvo v Ljutomeru, ki najde vsakega želarja in berača, še do danes ni našlo te dve in pol leti obstoje*« tujezemske izvozne tvrdke, niti pritegnila k plačilu njenega poslovodjo? 8. Ali ni oblasti znano, da nasprotuj* to razmerje predpisom obrtnega zakona odnosno direktnim razsodbam obrtnih oblasti? 9. Kako je mogel predkaznovani tihotapec dobiti koncesijo za trgovino? Čemu so min. odredbe, ako jih nekvalificiran proteži-ranec, kakor je Bogdanovič ne upošteva in velikopotezno izrablja v svojo korist?
Na Roženvensko nedeljo vsi v Št. liji Dne 5. oktobra popoldne ob treh se 'bo blagoslovil v Št. Éju Orlovski dOm, to je nekdanja telovadnica nemških turnerjev. Pomembno je, da je ta telovadnica prišla v posest Orlovskega odseka v Št. liju. Šentiljčani se tega dogodka zelo veselijo, zato bomo delili mi Mariborčani ž njimi veselje ta dan. Št. lij in Maribor sta bila vedno v tesni zvezi. St. Ilj je tiha pred-straža Maribora. Št. Ilj je rešil Maribor. Maribor gre obhajat zadnjo zmago pri občinskih volitvah v Št. Ilj. To je zelo primemo. Na sporedu je tudi slavnostni govor, ki ge bo imel nekdanji šentiljski kaplan, akademija in velika domača veselica. Preskrbljeno je za izvrstno kapljico iz znane Thalerjeve Meti in za dobro južino. Kdor je ljubitelj grozdja, se ga bo ta dan lahko nazobal.
35 letnico mature obhajajo ob priliki sadjarske razstave v Šmartnem ob Paki, dne 5. oktobra t. 1. sledeči učitelji: Cizelj Miško, kaznilniški nadučitelj v Maribo- ; ru, Krajnc Jožef, šolski vodja v Šmartnem na Paki, Kur bos Tomo, nadučitelj v Slivnici pri Celju, Iglar Franjo, učitelj v Ribnici na Pohorju, Teršak Josip, nadučitelj v pok. v Šmartnem ob Paki, Zacherl Franjo, učitelj v Ljutomeru; umrli so: Oton Vobič, nadučitelj v Studenicah, Pukmeister Jakob, nadučitelj pri Sv. Jederti in Čeh Jožef, nadučitelj, v Brezju. Od takratnih profesorjev še živita gg. Majcen Gabrijel in višji šolski nadzornik dr. Bezjak Janko.
Predavanja za vinogradnike. V času od 13. do 15. oktobra t. 1. se bodo vršila' na državnih trtnih nasadili in sicer: 1. v Pekrah, p. Limbuš pri Mariboru; 2. v Gor- i nji Radgoni; 3. v Šmarju pri Jelšah in 4. v Dramljah (Sv. Uršula) pri Celju če se prijavi zadostno število udeležencev teoretična predavanja in v kolikor dopuščajo obstoječe priprave, tudi praktična razkazovanja o vseh k vinski trgatvi in spravljanju mošta spadajočih opravilih in manipulacijah, kakor: pripravljanju in j čiščenju posode za trgatev; o branju, pecljanju (rep- 1 kanju) in maščenju grozdja; o določitvi sladkorja in vinske kisline v moštu; o ravnanju z vinskim moštom iz gnilega ali nepopolno dozorelega grozdja; o zboljšanju vinskega mošta; o uporabi žvepla pri spravljanju mošta; o pogojih pravilnega kipenja (vrenja), času f pretakanja, glavnih bolezni vinskega mošta in vina itd. Dostop je prost vsem vinogradnikom, viničarjem ia drugim interesentom, ki prijavijo svojo udeležbo do naj kasneje 10. oktobra t. 1. vodstvu dotičnega nasada. To se naznanja vsem okrajnim zastopom, občinskim uradom, vinarskim društvom in kmetijskim podružnicam mariborske oblasti, da skrbe za čim številnejši obisk teh v svrho povzdige kvalitete naših vin služečih predavanj.
________ ^	_ _ .___________________ ,, J
-
Dnevne mufe
•
Naredba proti batinanju. Notranji minister je izdal strogo naredbo proti batinanju, ki strogo nalaga ve- \ likim županom, da uvedejo s.Lrogo preiskavo proti uprav j nim organom, ki so obtoženi pretepanja in mučenja. Za dokazano batinanje bodo upravni organi ‘brezobzirno odpuščeni iz službe. Pričakuje se, da se bo sedaj uvedel red v raznih policijskih zaporih, katerim pred- j njači baš beograjska »gjavnjača« kot najbolj divjaška mučilnica,	t
Jadranska železnica in Blairovo posojilo. Dogovor j z Blairovo skupino je podaljšan. Vlada je prejela od j Blairove skupine tri milijone dolarjev za dograditev i Jadranske proge, če bi potrebovala vlada še nadaljp* kredit, ji bo izplačala Blairova skupina nadaljna dva milijona dolarjev. Dogovor za dograditev Jadranske železnice je podaljšan do konca marca leta 1925. Vlada he v kratkem predložila skupščini zakon o definitivne» trasiranju Jadranske železnice. Naravno je, da se bo ta predlog strogo držal zakona, ki je bil izglasovan v skupščini ob priliki sprejema Blairovega posojila.
Odškodninski delež naše države. Glede našega repe-racijakega deleža je izdalo zunanje ministrstvo kratko obvestilo z ozirom na poročila beogradskoga tiska, da je bil naši kraljevini za leto 1024 določen reparacijski kontin-‘ gent v znesku 40,000.000 zlatih mark. Definitivno še rti Ugotovljeno, koliki delež bo priznan naši kraljevini iz ene milijarde zlatih mark, ki jih ima Nemčija na podlagi Da-wesovega načrta izplačati zaveznikom ip udruženim drža- j vam v času od V. septembra 1924 do 1. septembra 1925- 1 Do danes je Nemčija plačala na račun anuitete za leto 1924-1925 samo eno dvanajstino). Iz te dvanajstine je reparacijska komisija dne 2. septmebre t. L določila naši kraljevini znesek 3,375.000 zlatih mark.
Selitev Srbov iz Grčije. V Grčiji živi ob jugoslovan-1 ski meji znatno število Srbov, ki so prišli vised mirov-j nih pogodb pod grško nadoblast, kjer se jim godi sedaj silno slabo. Grška vlada je namreč ob meji naselila svoje begunce iz Male Azije in vsak posestnik je primora» vzeti gotovo število teh ljudi, pod streho ter jih prehraniti. Ker je ob meji naseljeno pretežno prebivalstvo naše narodnosti, zadene naredba grške vlade skoraj; iz- j ključno nje, ker grške oblasti gledajo, da bi jim bivanj® ) v Grčiji Mm bolj zagrenile ter jih prisilile ina izselitev Jugoslavijo. Te dni so v resnici predstavniki la 40 vas*
** okolice Vodeno vložili pri naši vladi prošnjo, da «*
jim dovoli naselitev v naši državi, ter se jim od kažejo sdisca po južni Srbiji. Naša vlada je že odposlala posebno 'koikiisijo, da uredi z grškimi oblastmi vse potrebno za preselitev, ki bi se imela vršiti v spomladi prihodnjega leta.
Uboj na 150.000 din. ocenjenega komita. V bližini Ostrovice v Macedoniji so naši orožniški oddelki obkrožili četo, komitskega vojvode Divljanca, ki je početkom septembra prekoračil našo mejo. Vnel se je boj, v katerem sta bila «bita vojvoda Lazar Divljanac in njegov pomagač, vojvoda Stojan Tušev. D ivi jam ca je posla! Macedonski komitet iz Bolgarije, da prevzame mesto ubitega vojvcd-e Cvetanca, fci je bil nad eno leto- strah in trepet južne Macedonie, dokler ni padel v boju z našimi orožniki. Divljanac je že nad 25 let član komiteke organizacije ter je bil desna roka macedonskega komiteta kar se tiče organiziranja vpadov na naše ozemlje. Našim oblastim je dal že svoječasno mnogo opraviti ter je bila na njegovo glavo razpisana nagrada T50.Ö00 din. Trupli obeh vojvod so prepeljali v Skoplje; na potu skozi vas Divlje, rodno mèsto, Divljanca, se je zbrala cela vas okrog ubitega komita, itn njegovi rojaki so ,ga slavili kot največjega junaka.
Razglas finančne kontrole. 1. Ker je prosta žganjekuha sedaj dovoljena tudi onim, kateri nimajo lastno pridelanih surovin za kuho žganja, kupujejo nekateri te snovi, da kuhajo žganje. Dogodilo pa se je dosedaj, da so kupovali dotičniki velike množine surovin ter kuhali žganje na veliko in ž njim trgovali. Da se ta zloraba prepreči, se je določilo natančno, koliko surovin sme kupiti oni, ki nima lastno pridelanih surovin za kuhanje, žganja in sicer''po sledečem: za družino do 5 . članov 1000 kg, cd 5—10 članov 1600 kg, od 10 članov dalje 2000 kg. s'a člane rodbine, ki se štejejo pri odmeri o o volj ehe količine snovi, se smatrajo osebe, ki so stare nad 18 let. Vsak, kdor kupi surovine z namenom, da ho kuhal žganje, .mora to takoj prijavili oddelku fin. kontrole s pismeno prijavo v dveh izvodih; prestopki se strogo kaznujejo. 2. Gostilničarji, kakor tudi trgovci, ki prodajajo alkoholne pijače, pa želijo kuhati žganje, morajo 'brezpogojno letos do 15. oktobra prijaviti vsako ■nameravano kuho s pismeno prijavo v dveh izvodih finančni kontroli. V prihodnje so te prijave predlagati do
15.	avgusta vsako leto. Ta prijava pa mora biti potrjena po občinskem predstojništvu, ter mora bili natančno povedano, ali se bo kuhalo iz lastno pridelanih snovi ali iz kupljenih. Pozneje vložene prijave se ne bo v nobenem oziru moglo upoštevati. 3. Kakor lansko leto, je tudi letos vsak oni, ki pridela vino, odnosno vinski mošt dolžan prijaviti v desetih dneh po izprešanju, koliko vina, odnosno vinskega mošta je pridelal in sicer se ■prijavi pri onem oddelku, v čigar območju je dotični vinograd. Istotako mora vsakdo, kdor proda vino, to prodajo prijaviti prej kot vino izroči kupcu. Prestopki proti temu se kaznujejo z denarno kaznijo 1000 D, katera. kazen se v nobenem slučaju ne more znižati.
Socialna zakonodaja v naši državi. Izdala strokovna komisija za Slovenijo (Pokrajinski odbor GRSJ) v Ljubljani. Izšla je knjižica, ki je bila za orientacijo delavcev kakor podjetnikov že zdavnaj neobhodno potrebna. Iv'razčiščenju nejasnosti in neorientiranosti o veljavnih in razveljavljenih zakonih v raznih panogah socialne zakonodaje bo ta knjižica mnogo,pripomogla. Knjižico je uredil odličen delavec na polju socialne zakonodaje, ki se je z vprašanji delavske zakonodaje pečal pri delavskem oddelku Pokrajinske uprave za Slovenijo. Gradivo, ki je obseženo v knjižici je obdelano skrb no in izčrpno. Priporočamo knjižico tako podjetnikom, kakor delavcem, ker bo lahko obema prihranila marsi-kak nepotreben spor in marsikatero nepotrebno pot. — Knjižica se dobi po vseh knjigarnah in stane izvod 10 D. Naroča se pri Strokovni komisiji za Slovenjo v Ljubljani, Šelenburgova 6-II.
Dovršeno zdravilo proti revmatizmu. Pred letom dni je otvoril hiološko-bakterioioški laboratorij, dr. Rahlejev, izumilec zdravila proti revmatizmu Radio-Balsamica, ki je danes najboljši lek proti vsem vrstam revmatizma. Lek dr. Rahlejeva je priznan ne samo v naši državi, temveč tudi v inozemstvu kot najhitrejše in najradikalnejše sredstvo proti revmatizmu, o čemer srvedočijo priznanja zdravnikov in zahvalna pisma tisočer ozdravljenih bolnikov. Radio-Balsamica je osnovan popolnoma na novih principih ter je absolutno neškodljiv za srce in ne pušča nikakih znakov niti na koži, niti na organizmu. Bolniki, ki so se leta in leta le-čili po različnih kopališčih, so ozdravili po uporabi dveh ali treh steklenic tega čudovitega zdravila. Zdravilo se izdeluje in dobiva v laboritoriju dr. Rahlejeva, Beograd, Kosovska ulica 43.	579

li Harisra, '
Orjuna in mariborske občinske volitve. Pod tem za-giavjem piše »Slov. Narod« z dne 27. sept. t. L: »Vemo pe to, da je v seiboto, torej en dan pred volitvami, sam dr. Jerovšek z oblastnim tajnikom SLS g. Kranjcem prišel k predsedstvu Or jun e prosit, naj se udeleži agitacije.« Na to popolnoma zlagano trditev »Slov. Naroda« sem primoran pribiti: 1. Jaz še nikdar nisem bil pri predsedstvu orjune, tudi še danes ne vem, kje ©e isto nahaja; torej tudi v soboto pred vclivami nisem šel ne sam in ne z g. Kranjcem prosit k predsedstvu orjune za pomoč pri agitaciji. 2. Oblastnega tajnika g. Kranjca te dni žal ni v 'Mariboru, da bi ae sam branil proti nesramni laži »Slov. Naroda«, zato storim to jaz ter mislim, da v njegovem imenu lahlco izjavim, da tudi g. Kranjc še nikdar ni bil pri predsedstvu orjune, tudi v soboto pred volitvami ne in d® on gotovo nikdar ni prosil orjune kot take za pomoč. 3. Kako sem p& mislil pred volitvami in po izvršenih voMtvah o delovanja
orjune pri agitaciji, je orjuni gotovo znano, vsaj g. Reja mora vedeti za to. Jaz sem g. Reji, ko je tozadevno na cesti prišel k meni, odločno povedal, da naj orjunakot t a k a za volitve ne agitira, ker odbija volilce, v istem smislu se mgcvoril proti g. Reji tudi po volitvah. To odkrito pribijem, da mariborski slovenski voltici spoznajo laižnjivost »Slov. Naroda« ter ne nasedejo njegovim laž-ntivim poročilom. V Mariboru, 28. 9. 1924. — Dr. Anton J e r o v š e k.
Rekurz proti občinskim volitvam. Socialistična stranka v Mariboru je vložila pritožbo proti zadnjim občinskim volitvam.
Avto je povozil v Lajtersbergu 141etnega Makso Sma-gerja. Deček je zadobil težke poškodbe, ker mu je počila lobanja ter si je zlomil levo nogo. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. Nesrečo je zakrivil vsled lastne neprevidnosti.
Dijaška kuhinja v Mariboru je imela dne 23. t. m. svoj letošnji občni zbor z običajnim sporedom. Na njem smo se prepričali, da je imenovano društvo, ki je posebno v sedanjih draginjskih razmerah za srednješolska mladino zelo koristno in neobhodno potrebno, tudi v minulem šolskem letu vrlo in uspešno delovalo. Iz tajnikovega poročila je posneti, da je društvo vsaki dan preskrbelo začetkoma 60—65 dijakom tečen obed, proti koncu šolskega leta celo 75—77 dijakom. Obede je dajal Dijaški dom pod vodstvom svojega ravnatelja g. dr. Pavla Strmšek, kateri je tudi dijake vedno pazljivo nadzoroval. Blagajnik, g. ravnatelj Pirc je v svojem poročilu navedel med drugim, da je imelu društvo dohodkov po prostovoljnih darovih 67.876 dinarjev, za obede je pa izdala, ä po 5 dinarjev 79.865 dinarjev, upravni stroški so . pa znašali 363 dinarjev. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni: Za predsednika dr. A. Medved, za podpredsednika dr. Franjo Rosina, za blagajnika ravnatelj Matija Pirc, za tajnika dr. Matija Heric, za odbqrnike pa Janez Vreže, dr. R. Pipuš in profesor ,dr. Rostohar. Pri; prostih nasvetih je naglasa-lo več gospodov, kakor dr. Rostohar, ravnatelj, tiskarne dr. Jerovšek, Vreže, dr. Pipuš, da naj, se Dijaška kuhinja in Dijaška večerja združite k skupnemu delovanju, kar se bo, kakor je upati, v kratkem tudi zgodilo. Posebno poročilo o društvenem delovanju z na-značbo vseh darovalcev' izide prihodnji mesec. V tekočem šolskem letu se je že oglasilo do zdaj 85 dijakov, kakoršnega števila še nikdar ni bilo. Radi tega se društvo s prisrčno prošnjo obrača do vseh blagih in plemenitih src: Hvala tisočera za dosedanjo pomoč, a prosimo nujno, pomagajte še vnaprej! Vsak dar je dobrodošel!
Namesto venca na grob f g. dr. Turnerja so darovali Dijaški kuhinji v Maribor gg.: dr. Karel Koderman, odvetnik, 250 din.; dr. Radoslav Pipuš, odvetnik, 100 din.; Iv. Kejžar, ravnatelj, 20 din.; dr. Anton Mulej, odvetnik,, 30 din.; Orjuna 150 din.; Drago Rogiič/ trgovec, 50 din.; Šercer in drug, trgovca, 50 din.; Ivan Kravos, trgovec, 50 din.; Janko Hrast, kapetan, IO din.; I. Banaševič, kapetan, 10 din.; dr. Ljudevit Pivko, profesor, 10 din. in Avgust Škabar, podpolkovnik v pokoju, 10 din. Prisrčna hvala!
Shod upokojencev vseh vrst se trši v četrtek, dne
2.	oktobra ob 6. uri zvečer v dvorani kazine. Na dnevnem redu je nova uredba o penzijah. Poroča narodni poslanec Žebot.
Ribarsko društvo Štajerska dravska dolina v Mariboru. Občni zbor, določen za 3. oktobra t. 1. se vsled preložitve na poznejši čas ne vrši. Dr. Herman Krauss, predsednik, Anton Novak, tajnik.
Državna borza dela v Mariboru. Od 21. do 27. t. m. je bilo pri tej borzi 136 prostih mest prijavljenih, 167 oseb je iskalo dela, v 46 slučajih je posredovala borza z dobrim uspehom in 14 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 27. septembra pa je bilo 5801 prosto mesto prijavljeno, 7752 oseb je iskalo dela, v 2609 slučajih je posredovala borza uspešno in 1292 oseb je odpotovalo.
Orkester Glasbene Matice ima svoje redne vaje začasno samo vsak pondeljek ob 6.-uri zvečer. Točnost potrebna!
Razstava zvonov v zvonolivami »Zvonoglas.« Zvono-livarna '»Zvonoglas« v Tomanovi ulici je vlila nove zvonove za Rečico ob Savinji v skupni teži 6000 kg. Zvonovi so danes in jutri razstavljeni na ogled cenj. občinstvu' v zvonolivarni.
Trgovska nadaljevalna šola prične z rednim poukom v pondeljek, dne 6. oktobra t. 1. Vpisovanje se vrši prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. od 8. do 12. ure v državni trgovski šoli na Zrinjskem trgu 1, I. nadstropje, vrata 27. Trgovski gremij opozarja vse učne gospodarje, da zanesljivo pošljejo ta dan svoje šoloobvezne
učence k vpisovanju, kamor naj vzamejo seboj zadnje šolsko izpričevalo.
Zdravnik dr. Vilko Marin zopet ordinira dnevuo od pol 10.—12. ure in od 2.—4. ure v Razlagovi ulici št. 15. Telefon 205.
Obi sno-nadaljevalna šol« y Maribor» naznanja, da se začne pouk v šol. letu 1924-25 v nedeljo, dne S. okt. ob 8. uri zjutraj. Od dne 29. septembra do dne 4. oktobra naj si pridejo vajenci in vajenke v uradnih urah v mest. šolski svet na Slomškov trg po listke, na katerih be označeno, kam mora vsakdo v šolo.. j Jsl ne bo prevelikega navala, naj pridejo oa 29. septembra do 1. oktobra vsi oni, katerih rodbinska imena začenjajo s črkama A—M, od 2. do 4. oktobra s črkami N—ž.
Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo šari mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy.
Prevedel Paulus.
54
In kdo pa naj tudi gre mesto mene? Foulkesa oe morem ločiti od njegove žene, lord Anton in dr nji p« so tako strašno počasni!«
»Percy —!« je spet šepnila z nežno resnobo.
»Vem, vem, ljuba! — Pa nisem vreden, da se toliko skrbiš zame! Bog vedi, kak hudobnež in riehvaležnež sem bil pretečeno leto! Zanemarjal sem te, nisem vedel, da imaš tako plemenito, požrtvovalno srce. Niseei ga vreden, niti danes ne!«
Gotovo bi mu bila še več povedala, pa Julietta Marny je vstop Ha.
'Preprosto belo obleko je nosila, Id je še izraziteje poudarjala njeno nežno mladost, nobenega nakita si
imela, ne na vratu ne na zapestjih.
Margareta jo je gledala z odkritim odobravanje«.
»Lepa je nocoj, kajne Percy!« je dejala.
»Vaša dobrotljivost mi je vse to poskrbela!« se je otožno nasmehnila Julietta. — »Mislila sem n* nakit moje ljube rajnke matere —. Kako rada bi ga nosila, posebno nocoj! Tako ponosna je bila nanj mati!«
»Upajmo, da ga kmalu spet dobite nazaj!« je dejala Margareta z negotovim glasom ter peljala deklico v dvorano.
»Tudi jaz upam —!« je vzdihnila Julietta. »Ko se prišli tisti strašni dnevi nad nas po očetovi smrti, je prevzel dobri abbč Fahre iz Boulogna vso skrb za naše dragocenosti. Dejal je, da je bo shranil v svoji cerkvi v Boulognu. Cerkev ne bodo oropali, je pravil, in pri njem da bodo dragulji najbolj na varnem. Kdo bi tudi iskal Marnyjeve dragulje v neznatni podeželski cerkvi!«
Margareta ni ničesar rekla. Ni hotela vznemiriti Juliette in ji jemati njenih upov.
»Ubogi, dobri abbé Fahre!« je pravila Julieit*. »Tako vdan je bil naši hiši! Življenje bi bil dal za nasi Prepričana sem, da ne bo pustil iz rok draguljev, dokler bo dihal.«
Margareta je molčala.
Dobro je poznala divjanje francoskih revolucijo-narjev, dobro je vedela, kaj vse počenjajo v imenu »enakosti in bratstva«, da kradejo, ropajo, skrunijo cerkve, preganjajo duhovnike —. Slutila je, da abbč Fahre in njegova cerkev nikakor nista pripraven prostor, kjer bi bile vame take dragocenosti.
Rada bi še bila govorila z Julietto, pa ni bilo časa in tudi ne priložnosti.
Zabavni večer je bil v polnem teku. Pari so se vrteli, vesele gruče so stale naokrog, vse je pozdravljalo Margareto in njeno spremljevalko, le s težavo sta prodirali proti dvorani, ki je bila namenjena za nastop francoske pevke.

Bujni, s vilasti lasfe.
• jF HnmumuauiaMCiitaiammiininiiuuiiiiHiiHimicKimimiiijiiiiiiiimiuHiiitti
. 'TV'.„vi
po rednem umivanju glave z
Elida'* Shampoon
om f k
!
Radi porastka dinarja
dajamo pri rsakem nakupu
Bogata zaloga modnega blaga, drobnine, trikotaže, perila, potrebščin za krojače in šivilje, galanterije, parfumerije, igrač - ------i. t. d. i. t. d.----------
Maribor, Aleks« ndrova cesia 23.
Stroju® RiZirstVO
Kmoškac,53 MßRflOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent R«d‘.
Postrežba točna!	Cene zmerne !
« Maribora, Stolna aliai ii. i,
ki obrestuje”“ hranilne vloge po
oziroma po dogovoru.
Pokg koncertne dvorane je bila majhna predsoba, skozi »j« sta morali.
Jn kam j« sedela Renata Gandeille in čakala.
Jamišljena je bila, nekoliko nemirna.
Piai par dnevi se je pojavil na njenem stanovanju sir Londa»a sel. Dejal je, da prihaja od Chauvelina, od-postaaea Irancoske revolucijonarne vlade. Prinesel ji je .Skrinji«© iz črnega mahagonijevega lesa in pismo.
V pismu pa je brala tele besede:
»Bržavljanka Gandeille naj blagovoli sprejeti pritožen© darilo kot zahvalo francoske vlade za zasluge, ki si jiih je i* si jih še bo pridobila za svojo domovino.«
Pisma je podpisal sam Robespierre in pod njego-yhn podpisom je stal Chauvelinov podpis.
.V skrinjici pa se je bleščal na črnem žametu ovrat-aii nakit ‘kraljevske vrednosti —.
»V zahvalo za zasluge, ki si jih je in si jih še bo pnidwbila —!« In v pismu je stalo še več. Obljubljalo se fji j« sijajno mesto na Moìièrovem gledališču v Parizu, vdogo »boginje razuma« pri bližajočih se velikih narodnih slava oslih, slavili jo bodo, ves Pariz, vsa Francija p ho ploskala —.
.v'-'"'’.	V': ■ (Dalje p—'hodnjié.
Za dobičkanosno podjetje rabim še 25.000 dinarjev
za dobo enega leto. Kdor mi posodi ta denar, temu odstopim poleg običajnih obresti še brezplačno svoje stanovanje, obstoječe iz 9obe in kuhinje. Ponudbe na Vorsiča naslednik, Maribor, Slomškov trg 16.	598
òe greste v Maribor, oglasite se v Narodnem domu pri novem gostilničarju Osat*.	571 6—3
Lcšnitc« kupuje »Mirim« tovarna čokolade, Maribor, Prešernova ulica 19.	594 3—1
Kreksnsko sol, vagonske partije, ponuja najcenejše Vlado Radan, Zagreb, Margaretska ulica 4.	597
iPresnog k svojegs premogokopa pri Veliki Nedelji pro» daja Slovenska premogokopne družba z o, z. v Ljubljani, Wofe'ova uli®» št 1—I.	IO?
OR©i*®rskI mojstri
se sprejmejo za prevzetje dveh večjih obročnih peči na akord za kampanjo v letu 1925. Pismene ponudbe s prepisi spričeval se naj pošljejo na Julio Lauš & C«., A. G. Bjelovar (Hrvatska).
Avtomobilski klub
ICrsfjevine Srbov, Hrvatov ia Slovoscev
Nr
priredi'* dne 5. oktobra 1924 ob 14. uri (2. uri pop.)
II. jesensko avtomobilsko dirko
na'svojem dirkališču na »Banjici*.
Spored;
1.	Skupina: lahki motocikli do 550 kub. c».
2.	Skupina: težki motocikli preko 550 kub. cim.
3.	Skupina: damska dirka malih vozov do 1000 kub. era.
4.	Skupina: avtomobili do 1500 kub. cm;
$l) potniški vozovi,
b) športni vozovi.
5.	Skupina: avtomobili od 1500 do 2500 kub. e*s;
a)	potniški vozovi,
b)	športni vozovi.
6.	Skupina: dirka klub ovih članov (vozači so lastniki sami.
7.	Skupina: splošna dirka potniških vozov brez ozira na cilindersko vsebino.
Prijave se sprejemajo do 1. oktobra 1924. Prijavnina do 1. oktobra znaša za motocikle 50 D, za avtomobile 100 D, od vsakega litra eilinderske vsebine.
Po prvem oktobra se plača dvojna pristojbina.
Med dirko konkurenca (concours d’ élégance) naj-lepših prijavljenih zaprtih in odprtin vozil, prijavnina za konkurenco znaša 100 D. Posetniki dirke dobijo z vstopnico glasovalnico s spiskom prijavljenih vozil.
Privatni pouk za posameznike
za strojepisje, stenografijo, računstvo (nauk o menicah in devizah, kalkulacijah, kontokorentih), enostavnem, dvostavnem in amerikanskem knjigovodstvu z
bilanco, korespondenci in registraturi. Začetek dnevno. :	a mm
Traja 3—6 mesecev. Metoda Kovač: samo praktično, I Sr B B iUi B C temeljito, lahko umljivo. KOVAČ, MARIBOR, KRE- j %® BMP I® w K»
irojaške, suknjen« fei platne-e« odpadke, staro šeiezja, kavano In vlite, glaževlno, kakor odpadke vsake vrst» kupuj®® po aajriijih saash
1® «B
kupim vsako množiro po naj višji ceni. P#nudbe z navedbo cene in vzorcem na
I¥ÄN SBYER VELENJE
VRVI ZA ZVONOVE
yarns
T: Ivan NJdamič,
Mrliška ; ulica 20
Poskusite samo
in boste prepričani, da Vam za Vašo staro železo, litine (Guss), kosti, papirnate in krojaške odpadke plača najboljše cene
veletrgovina s surovimmi
IVAM. S L tl G JV. MARIBOR,
Tržaška cesta 5.
Telefon št. 460.
Istctam večja množina dobro ohranjenih obročev na prodaj. 6*
A. Arbeiter,
Maribor, Ikavska isSica 15. Zamenjala «udi staro lei «ja-, katero ja za vporabo, s k«* vsškhni odpadki in vlitin«.
Zadružna gospodarska banka d. d
podružnica t Marltooru®
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko Cerk» if o. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obre štovanje vlog na knjižice in v tek, računu«,
PooMa&èenl prodajalec srečk državne rasr* loterije.
Tisk tiskarne sv. Girila v Maribor«,
Odgovorni urednik; Vlad« Pušenjak.
Izdaja koasortij «Staate.«