Poštnina plačana v gotovini
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082 — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — 2iro račun St. 50120-603-55029. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24 00 din. — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v LJubljani
Domžale, 20. decembra 1974 Leto XIII — št. 12
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Ob- n&&em letu
Nehote nas novoletni prazniki pritegnejo v razmišljanja, ki nas popeljejo na prehojeno pot minulega in začrtano pot novega leta.
Z zaključevanjem starega leta bomo take trenutke razmišljanja doživljali doma v svojih družinah, o vsem pretečenem bomo izmenjavali misli v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, kjer delamo in živimo. Prav tako bomo seveda razmišljali o uspehih in težavah starega 1974. leta v občinskem merilu ter snovali in pripravljali naloge, ki jih bomo reševali v novem 1975. letu.
Velika večina delovnih ljudi, ki delajo v gospodarstvu, je s svojim delom in uspehi preteklega leta lahko zadovoljna. Delovni uspehi po sedanji oceni resnično niso majhni. Družbeni proizvod bo v primerjavi z lanskim letom za 45 % večji, delovni ljudje so dosegli za 45 % večji dohodek, osebni dohodki se bodo po oceni napram lani dvignili za 27 % na zaposlenega, produktivnost dela bo predvidoma porasla za 9 %.
Za razvoj našega gospodarstva so bila vložena v investicije velika sredstva. Da bi modernizirali proizvodnjo, pridobili nova delovna mesta in več proizvajali, je bilo porabljenih v 1974. letu 110,000.000.— din investicijskih sredstev. To je pripomoglo k zaposlitvi 342 novih delavcev.
S tem so le bežno prikazani nekateri uspehi na gospodarskem področju, ki je seveda osnova za ustvarjanje dohodka in za razvoj vseh dejavnosti, ki spremljajo vsakega občana v vsakdanjem življenju.
Tudi na področju osebnega in družbenega standarda, skupne in splošne potrošnje so vidni veliki premiki. Krajevne skupnosti so skupaj s skladi in občinsko skupščino naredile krepke korake napredka: 4,5 km novega vodovodnega omrežja, 9 novih trafo postaj, nov otroški vrtec v Radomljah in oddelek v Moravčah, nadaljevanje izgradnje osnovnošolske mreže, povečano število oddelkov podaljšanega bivanja, adaptacija in novogradnja internata za naše dijake, pa 8 km novih in moderniziranih cest, niso majhni dosežki naših občanov.
Prav posebej je vredno oceniti uspehe pri gradnji stanovanj. V letih 1972—1974 je bilo od planiranih 1200 stanovanj zgrajenih 980. Če k opravljenemu delu dodamo še vse, kar je začetega v stanovanjski izgradnji, vidimo veliko delo v celoti.
Vse to so veliki uspehi delovnih ljudi, vredni vse pozornosti in priznanja. Tako veliki so uspehi zato, ker imajo svoje korenine v samoupravnih odnosih, v vraščanju načel nove ustave in v izpolnjevanju politike Zveze komunistov. Vse to daje delovnim ljudem v roke pravico in dolžnost odločanja o našem današnjem in jutrišnjem življenju.
Ta razmišljanja nas napotijo k vprašanjem, kako in kam po poti, ki je v novem letu pred nami?
Obogateni z izkušnjami in uspehi letošnjega leta si prav vsi želimo še večjega vsestranskega napredka v letu 1975. Prav vsa naša hotenja, če jih hočemo uresničevati, moramo od vseh strani obdati z dolžnostmi, ki nas morajo spremljati pri našem delu, ko se bomo borili za večjo proizvodnjo s sodobno organizacijo dela, ko bomo iskali možnosti za večjo produktivnost ob smotrnem zaposlovanju. Še prav posebej bomo morali v naši občini spremljati izvozno-uvozno politiko, ki nam še kako lahko pomaga h gospodarski in vsestranski stabilnosti.
V novem letu bomo morali pomagati samoupravnim interesnim skupnostim na trdne samoupravne noge, poglabljati in utrjevati moramo začete delegatske odnose na vseh področjih. Vse to bo terjalo od nas vsestransko odgovornost, red in disciplino, ki si jo sami postavljamo; razvijati moramo vedno globlje samoupravne, socialistične in humane medsebojne odnose, kar pomeni našo srečo, blagostanje in mir.
Na vseh področjih dela želim našim delovnim ljudem čimveč delovnih uspehov v novem letu 1975, želim jim veliko sreče in zadovoljstva, ki naj ga uživajo v miru in veselju.
Jernej LENIČ predsednik skupščine občine Domžale
XCOCVXXX^XV,XXXVSXXXXXXXXXXXXNXXXWX*X*XXVW^XVSX^
cV6em bcaLcem in &cece
UREDNIŠKI ODBOR
««cc*x\xxxxxxxxxxxv«vxxxv>^xxxxxxxxxxxxxxxxxx^^
OB DNEVU JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
Dan armade, skupni praznik ljudstva in vojske, proslavljamo letos v znamenju poglabljanja in nadaljnje krepitve socialističnega samoupravljanja ter uveljavljanja delavskega razreda, v času ko razvijanje našega nadaljnjega družbenega razvoja usmerjamo na dogovarjanje in sporazumevanje v samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih. Letošnji Dan armade praznujemo tudi v sklopu odločnega boja neuvrščenih držav, socialističnih in vseh naprednih sil v svetu za mir in enakopravnost, v boju proti agresiji in vsem drugim oblikam imperialistične politike pritiska.
Svet, v katerem živimo, ni svet miru in pravice, četudi se sile napredka in neodvisnosti v tem svetu stalno krepijo. Še vedno so narodi in države, posebno majhne in srednje, neodvisne in neuvrščene, izpostavljene grožnjam in pritiskom imperialističnih krogov in sil. Tako dolgo, dokler bo svet tak, je naša skrb za obrambo, za krepitev in izpopolnjevanje njenih sestavin, naša velika naloga. Močna obramba je bila in bo tudi v prihodnje ostala naša zanesljiva opora v graditvi domovine v skladu z usmeritvijo, ki smo jo sprejeli, s politiko Zveze komunistov Jugoslavije, ki so jo delovni ljudje vgradili v svojo stvarnost in svojo perspektivo, kot trajno opredelitev.
Naši Jugoslovanski ljudski armadi in njenemu vrhovnemu poveljniku tovarišu Titu, ob prazniku pozdrav in najboljše želje! Ta pozdrav in vse želje pa naj ob tej priložnosti veljajo tako pripadnikom armade, kakor vsemu našemu ljudstvu, saj je — kakor je zapisano v ustavi — obramba domovine pravica in najvišja dolžnost in čast slehernega našega občana. Na podlagi ustavnega določila zdaj tudi pospešeno izvajamo naš koncept o splošnem ljudskem odporu.
Zato je praznik naše armade praznik nas vseh, ki moramo najti vsak svoje mesto v pripravah na splošni ljudski odpor, povezani z obrambo našega samoupravnega socialističnega sistema, izražajo življenjski interes slovenskega naroda ter potrebo in interes vseh naših narodov in narodnosti in končno vsakega, ki mu je do osebne svobode ter neodvisnosti in suverenosti narodov.
Jugoslovanska ljudska armada, od ustanovitve prvih partizanskih odredov v osvobodilni vojni in od tistega zgodovinskega dne, ko se je prva proletarska brigada pred 33 leti v vasi Rudo prvikrat postrojila pred vrhovnim poveljnikom tovarišem Titom, je bila in ostala ljudska vojska, socialistična in revolucionarna, stalno je utrjevala in razvijala ta svoj značaj in to svojo opredelitev. Njena sedanja opremljenost in visoka izurjenost
(Nadaljevanje na 2. strani)
O delu družbenopolitičnega zbora
Na zadnjem zasedanju delegatske skupščine je predsednica družbenopolitičnega zbora tovarišica Marija Ivkovič posredovala članom tega zbora dosedanjo oceno njegovega dela in nakazala nekatera bistvena izhodišča za delo tega zbora v prihodnosti. Tovarišica predsednica je ocenila vse tisto, kar je do sedaj reševal zbor sam ali pa skupaj z ostalima dvema zboroma delegatske skupščine, in skušala v svojem izvajanju najti tista izhodišča, ki bi služila zboru kot osnova za nadaljnje delo. Posebno se je dotaknila nekaterih bistvenih vprašanj, ki v osnovi predstavljajo notranje delo in fiziognomijo samega zbora in kar bo vplivalo na to, da bo drubžbenopolitični zbor v resnici lahko vedno odigraval tako vlogo, kot jo za njegovo delo predvideva sama ustava. Iz te razprave povzemamo nekatere misli, ki predstavljajo osnovo nadaljnjega dela:
1. Do ustanovitve družbenopolitičnega zbora v občini je prišlo zaradi tega, da se ob delegatskih zborih združenega dela in krajev nih skupnosti, kjer prihajajo do izraza zelo konkretni vsakodnevni interesi delovnih ljudi, zagotovi stalno soočenje teh interesov s širšimi skupnimi interesi ob dolgoročnih interesih delavskega razreda glede samoupravnega socialističnega razvoja. Čeprav ti interesi že prihajajo do usklajevanja v združenem delu, pa mora družbenopolitični zbor s svojim delegatskim de-
lovanjem in povezanostjo odigrati vlogo enega izmed dejavnikov v skupščini pri uresničevanju, razvoju in varstvu socialističnega samoupravnega SISTEMA. To se pravi, da družbenopolitični zbor združuje interese delovnih ljudi v resnični skupni družbeni interes. Družbenopolitični zbor pomeni neposredno vključevanje družbenopolitičnih organizacij v skupščinski sistem in s tem prevzema odgovornost teh organizacij za odločitve v skupščini.
2. V statutu občine je vloga družbenopolitičnega zbora opredeljena na podlagi ustavnih določil, in sicer tako, da le-ta sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva socialističnega samoupravnega sistema oziroma usmeritve. Verjetno v statutu občine nismo našli prave razlage za vlogo in naloge družbenopolitičnega zbora in ga obremenjujemo z nekaterimi zadevami, ki pravzaprav ne sodijo v področje samega zbora. V tem pogledu bo potrebno spremeniti nekatera določila sedanjega občinskega statuta.
3. Iz tega izhajajo tudi nekatera vprašanja glede obravnavanja posameznih točk dnevnega reda, ki se obravnavajo na delegatski skupščini. Zaradi tega, ker mnogokrat ni bilo mogoče jasno opredeliti, če mora zbor sam sprejemati posamezne odloke, je prihajalo do tega, da se je zbor pojavljal na zasedanjih skupščine in dajal glede
Delo mladinskega aktiva Dragomelj
Člani mladinskega aktiva iz Dra-gomlja so dali samemu dnevu volitev delegacij v samoupravne interesne skupnosti še posebno obeležje.
Organizirali so delovno akcijo za ureditev trase ceste skozi vas Dragomelj v dolžini 500 m. Občani so za to cesto zbrali 4,200.000 SD, ostalo pa bo prispevala krajevna skupnost. Tako so hoteli mladinci s to delovno akcijo pomagati krajevni skupnosti, da bi čimpreje prišlo do asfaltiranja same ceste. Mladinski aktiv pa pričakuje, da bo svet krajevne skupnosti pomagal
uresničiti njihove želje pri izgradnji igrišča za košarko. Na splošno je delo mladinskega aktiva v zadnjem obdobju dokaj plodno, saj se s svojimi delovnimi nastopi pojavljajo pri uresničevanju posameznih nalog v krajevni skupnosti. Redno se sestajajo na sestankih in razpravljajo o vsej problematiki, ki zanima mlade ljudi v krajevni skupnosti Dragomelj in tudi o tem, kako dela sama krajevna skupnost. Tesno so povezani z delom krajevne organizacije SZDL in posameznimi društvi, ki delajo na tem območju.
B. I.
tega svoja mnenja. Vendar pa se odpira vprašanje, če ni morda bilo to prevečkrat — čeprav ni bilo škodljivo — in da bi zbor lahko dajal svoja stališča predvsem takrat, ko gre za reševanje posameznih bistvenih vprašanj. Več bomo morali izhajati iz tega, da bo zbor dajal svoja stališča o aktih, ki se sprejemajo, in da bo s tem pomagal pri samem usklajevanju.
Funkcijo zbora bomo morali organizirati tako, da bodo družbenopolitične organizacije, združene v SZDL, predstavljale osnovo za tvor-jenje delegatskih sredin, iz katerih bo moral zbor črpati svoja gledišča na posamezna vprašanja. Dejstvo je, da iz tega izhaja dvojna odgovornost družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa SZDL: ena je pravica in dolžnost družbenopolitičnih organizacij in delegacij, da sodelujejo v oblikovanju stališč delegacij in delegatov, druga pa je v njihovi odgovornosti pri neposredni udeležbi družbenopolitičnih organizacij, da preko svojih delegacij vplivajo na oblikovanje takih stališč, ki zagotavljajo razvoj samoupravnega sistema.
4. Če globalno ocenjujemo dosedanje delo družbenopolitičnega zbora, potem moramo ugotoviti, da smo na začetku poti.
Za dosedanje sklepanje smo imeli osnove za naše opredelitve v dokumentih posameznih družbenopolitičnih organizacij, ki so nas v zbor delegirale, nismo pa imeli sestankov za določene točke dnevnega reda, ki so bile na sejah delegatske skupščine. Vendar pa ugotavljamo, da brez stališč družbenopolitičnih organizacij ne bo več mogoče sklepati in da bo potrebno najti izhodišča predvsem pri načrtovanju razvojne politike v letu 1975 in v daljšem obdobju.
Dejstvo je, da moramo prenehati s prakso, da ne predstavljamo delegacije, ampak le delegate. Tako prihajamo v razkorak z drugimi zbori, ki v svojih delegacijah razpravljajo o posameznih vprašanjih in prihajajo na zasedanje z že oblikovanimi stališči svoje baze. Družbenopolitični zbor bo moral torej v bodoče najti svoje delegatsko mesto v posameznih družbenopolitičnih organizacijah, kjer bo razči-
(Nadaljevanje s 1. strani)
enot in poveljstev, vojakov in starešin, njena moralnopolitična enotnost, njena sposobnost, da prevzame in do konca izpolni, v okviru vseh sil splošnega ljudskega odpora, nalogo prvega ešalona naših obrambnih zmogljivosti — je izredno pomembno družbeno dejstvo, ki nam omogoča, da uspešno in učinkovito gradimo veliko, pionirsko, revolucionarno in vseljudsko delo, ki smo se mu posvetili v današnjem nemirnem in razburkanem svetu, v katerem je vsak državljan globoko zainteresiran za obrambo dežele, saj je obrambna sposobnost pomemben del vsakdanjih skrbi in radosti.
Jugoslovanska ljudska armada je v povojnih letih vse bolj preraščala v sodobno oboroženo silo, katere moč temelji predvsem na človeku, in hkrati posveča dovolj pozornosti vsem tehničnim dosežkom na vojaškem področju. Vzporedno z izgrajevanjem ljudi je gradila svoj lasten koncept obrambe dežele, koncept, ki se je hitro prilagajal vsem našim razmeram in našim možnostim, koncept, ki je postal
koncept splošnega ljudskega odpora, naš, jugoslovanski koncept, v katerem ima vsak državljan največ možnosti za uresničevanje svojih dolžnosti in svojih pravic glede obrambe dežele.
In če v današnjem trenutku, ob prazniku Jugoslovanske ljudske armade, v trenutku, ko naša država doživlja globoke revolucionarne spremembe, v katerih je tudi obramba dežele izredno pomembno področje dela, predvsem zaradi tega, ker družbi ne sme in ne more biti vseeno, kako deluje njen obrambni mehanizem — če v tem trenutku ocenjujemo vse tisto, kar je v rasti naše obrambne moči bilo storjenega v nekaj zadnjih letih, potem pridemo do sklepa, kako zelo je zrasla naša obrambna moč.
Prav zavoljo takšnih prizadevanj vojakov in starešin naše armade in prizadevanj vseh zavestnih socialističnih sil, vse družbe, je naša obramba danes močnejša in zanesljivejša, kot je bila kdajkoli doslej.
Prav gotovo so to za našo armado najboljše čestitke za 22. december!
Zveza rezervnih vojaških starešin
ščeval posamezna vprašanja in se potem lahko pojavljal na zasedanjih skupščine z oblikovanimi stališči širših skupnosti posameznih družbenopolitičnih organizacij. Če pa posamezni delegat ni član izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij, bo potrebno doseči to, da se bo lahko udeleževal razprav na sejah vodstev teh organizacij ali sodeloval na konferencah.
5. Ko bodo izdelana podrobna pravila in sistem medsebojnih odnosov v družbenopolitičnih organizacijah, bo postala vloga delegata družbenopolitičnega zbora jasnejša. Nikakor ne sme preiti v prakso to, da bi na naših sejah usklajevali stališča posameznih družbenopolitičnih organizacij, ker bi to negativno vplivalo na funkcijo in mesto družbenopolitičnega zbora in tudi na delo samih družbenopolitičnih organizacij. Zaradi tega bo potrebno čimprej priti do tega, da se stališča družbenopolitičnih organizacij soočijo s SZDL, ker bo tako lahko prišlo do enotne razredne opredeljenosti delegatov in delegacij.
6. Posebno pozornost bomo morali posvetiti informiranosti delegatov glede samega dela in zavzemanja stališč. Vsako informacijo moramo obravnavati z dveh strani: informacija mora biti izčrpna, jasna dokumentacija, ki pomaga osvetliti vprašanje, ki se bo obravnavalo, istočasno pa mora imeti značaj obveščanja o dogajanjih v družbi.
To pa ne bo mogoče doseči samo s seznanjanjem delegacije z gradivom, ampak bo potrebno s tem seznanjati tudi družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti. Skratka, gre za to, da ne prepustimo razprave o vprašanjih samo delegacijam v krajevnih skupnostih, ampak v prvi vrsti za to, da družbenopolitične organizacije na terenu tudi razpravljajo o vprašanjih, ki so splošnega in širšega pomena.
S tem pa bo zagotovljeno, da se bo samoupravna osveščenost odrazila tudi v samem delu družbenopolitičnega zbora.
Če bomo še naprej utrjevali vse to, potem ni bojazni, da ne bi družbeno politični zbor mogel odgovorno razpravljati o razvoju socialističnega samoupravnega sistema ter o varstvu samoupravnih pravic delovnih ljudi. S takimi razpravami pa bomo dosegli tudi to, da bomo oživljali vlogo in samoupravne odločitve v taki zasnovi, kot jih od nas zahteva ne samo ustava, ampak tudi konkretna praksa, ki se pojavlja v samem delegatskem sistemu.
M. I.
Člani volilnih odborov so udeležencem pojasnjevali način volitev in jih istočasno seznanjali s pomenom novih samoupravnih intres-nih skupnosti
Uspešno posvetovanje v Jaršah
Konec meseca novembra je bilo v Jaršah posvetovanje sekretarjev Občinskih konferenc ZKS in predsednikov Občinskih konferenc SZDL ljubljanske regije, kateremu
no zanemarjali, ali pa nismo dovolj stvarno gledali na nadaljnji razvoj posameznih sredin, ki so se pojavile v naši družbi. Izhajati moramo iz tega, da je slovenski narod šte-
Udeleženci posvetovanja o novem statutu Socialistične zveze v Jaršah, kateremu sta mimo sekretarjev komitejev Občinskih konferenc ZKS in predsednikov Občinskih konferenc SZDL prisostvovala tudi predsednik predsedstva CK ZKS France Popit in sekretar RK SZDL Milan Kučan
sta prisostvovala tudi predsednik predsedstva Centralnega komiteja ZKS France Popit in sekretar republiške konference SZDL Milan Kučan.
Na posvetovanju je bila razprava o osnutku statuta Socialistične zveze in o nekaterih bistvenih vprašanjih, ki so nakazani v tem osnutku.
Iz uvodnih misli, ki so se nanašale na posamezna določila novega statuta, je bilo razvidno, da pomeni oblikovanje novih statutarnih določil delovanja SZDL istočasno tudi vsebino dela te družbenopolitične organizacije. Poudarjeno je bilo, da mora SZDL dobiti tako frontno osnovo, ki bo pogojena v sedanji praksi in ki bo povezana s tradicijo, ki se je izoblikovala v času narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije.
Delovni ljudje in občani v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem pa v SZDL, predstavljajo osnovno izhodišče za delo na vseh področjih našega samoupravnega sistema. Posamezne oblike delovanja morajo izhajati iz takih organizacijskih oblik, ki bodo omogočile plodno delo vseh posameznih družbenopolitičnih organizacij in ostalih mehanizmov ter dejavnikov, ki skrbijo za nadaljnji razvoj našega sistema.
IN KAJ JE NAŠA DOLŽNOST V TEM TRENUTKU?
Na to vprašanje sta skušala v svoji razpravi odgovoriti tako predsednik tovariš France Popit kot se-sekretar tovariš Milan Kučan. Oba sta izhajala iz tega, da reorganizacija SZDL ni in ne more biti sama sebi namen, ker hočemo s to reorganizacijo doseči vse tisto, kar smo v polpreteklem obdobju del-
vilčno majhen in da bo Zveza komunistov lahko zadovoljevala interese njegovega nadaljnjega razvoja samo takrat, če bo povezana z narodom in z vsemi tistimi progresivnimi silami, ki se pojavljajo v samoupravni družbi. Iz tega pa izhaja, da je nujno organiziranost izvesti tako, da bo Socialistična zveza povezovala vse potrebe delovnih ljudi in dosledno izvajala posamezne koncepte socialističnega razvoja, ki so bili sprejeti na posameznih kongresih Zveze komunistov. Ne smemo pozabiti, da pomeni stališče Zveze komunistov osnovo, da borba Zveze komunistov ne predstavlja borbe za oblast v imenu delavskega razreda, ampak borbo za oblast samega delavskega razreda. Zaradi tega si moramo z vsemi argumenti izboriti stališča med delovnimi ljudmi, kajti le tako bomo lahko dosegli tisto, kar smo povedali na posameznih kongresih. S tem, ko Zveza komunistov vedno bolj prehaja na idejnopolitično osnovo, moramo najti med vsemi ljudmi dovolj široko bazo, da bodo napredne ideje lahko našle svojo široko osnovo za lastno uresničevanje. Pri uresničevanju teh prizadevanj pa je jasno, da SZDL pomeni osnovo za akcije in da bo le preko nje mogoče izoblikovati ves naš nadaljnji socialistični razvoj. Zaradi tega moramo v delo Socialistične zveze vključiti vse tisto, kar se pojavlja v bazi v obliki društev in drugih združenj in pomagati usmerjati njihovo delovanje. Tako bo Socialistična zveza lahko našla svoje torišče dela In pomagala pri razvijanju krajevne samouprave.
SZDL IN KRAJEVNA SKUPNOST
V sedanjem razvoju lahko ugotavljamo, da se območja krajevnih
odborov SZDL in krajevnih skupnosti večkrat ne pokrivajo. To pa lahko predstavlja v sedanjem razvoju enega izmed problemov, ker ne bo mogoče zadovoljevati družbenega interesa tam, kjer ne bomo imeli družbenopolitičnih organizacij in kjer ne bo njihova dejavnost pogojena v nadaljnjem razvoju krajevne samouprave. Zaradi tega bomo morali poskrbeti, da oblike delovanja krajevnih organizacij SZDL ne bodo toge in da bi omajevale razvejano dejavnost ne samo družbenopolitičnih organizacij, ampak tudi vseh družbenih organizmov in društvenih organizacij. Zavedati se moramo, da moramo prilagoditi oblike tako, da bo mogoče ustvarjati najširše pogoje političnega delovanja in s tem pomagati reševati tudi delegatska razmerja v krajevni samoupravi.
Če govorimo o frontni usmerjenosti SZDL, potem se moramo zavedati, da smo že na VI. kongresu ZKJ sprejeli stališča samoupravljanja in da smo s tem dali Socialistični zvezi njeno politično platformo, na kateri se razvijajo odnosi med družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravljanjem in Zvezo komunistov kot avantgardo v našem družbenem razvoju. To pa pomeni, da ne sme prihajati do
konfliktnih vprašanj in da moramo odstranjevati vse tisto, kar bi lahko negativno vplivalo na medsebojne odnose.
Ob zaključku tega posvetovanja je bilo sprejeto, da predstavljajo naloge pri sprejemanju statuta SZDL eno od tistih političnih akcij, ki ji moramo posvetiti vso pozornost, kajti le tako bo mogoče povezati v tej organizaciji vse članstvo in najti osnovo za dogovarjanje in sporazumevanje, ki je v sedanjem času v središču celotnega našega dogajanja. Od tega, kako bomo dosledno izvedli zadane naloge, bo v marsičem odvisno, kako bo v prihodnje potekal naš razvoj. Čeprav so odprti še nekateri problemi, jih bo potrebno odstraniti in uskladiti razvijajočo se samoupravo v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevni skupnosti s prizadevanji po enotni in močni Socialistični zvezi. Tako bodo delovni ljudje in občani lahko v največji meri uresničevali sprejete smernice in, ob večji materialni pomoči družbe krajevnim skupnostim, dosegali tiste rezultate, ki vedno bolj terjajo reševanje in dokončno odstranjevanje negativnih pojavov pri nadaljnjem razvoju celotne naše samoupravne družbe.
L R.
Konferenca OO ZSM Dob
9. novembra 1974 je bila v klubski sobi v gradu Češenik redna letna konferenca osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Dob, kjer smo pregledali dosedanje delovanje mladih v KS Dob in izvolili nove organe.
Po izvolitvi organov konference je 65 mladincev in gostov poslušalo poročila o delu treh komisij: družbeno-politične, komisije za šport, delovne akcije in izlete in komisije za kulturne in zabavne prireditve. Delo vseh komisij je bilo precej plodno in zato si poglejmo najpomembnejše akcije:
Družbenopolitično področje.
Pripravili smo naslednja predavanja in razprave: o delegatskem sistemu in glasovanju za samoprispevek, o pomenu KS in o osnutku KS Dob, za mlade volilce, tri predavanja o SLO, o osnutku statuta ZSMS in o kongresu ZSMS. Sodelujemo s krajevno skupnostjo Dob, z družbenopolitičnimi organizacijami v KS, z občinsko konferenco ZSMS in s sosednjimi osnovnimi organizacijami ZSMS. Svoje predstavnike imamo v svetu KS in delegaciji.
Kulturno-zabavno področje.
V letu 1974 smo pripravili dva literarna večera, na katerih so nastopili mladi »pesniki in pisatelji«, Leninov večer, samostojno prireditev ob Dnevu žena, sodelovali smo na kvizu o Prešernu, organizirali kulturni program ob pohodu na Ok-lo, pripravili razstavo ročnega vezenja in slovesnost ob IX. kongresu
ZSMS v Murski Soboti. Poleg tega v klubski sobi vsak teden organiziramo ples, naši mladinci pa se vključujejo tudi v Prosvetno-kultur-no društvo Jožef Virk iz Doba.
Šport, delovne akcije, izleti.
Sodelovali smo na vseh športnih tekmovanjih v mesecu mladosti, pripravili več prijateljskih srečanj v namiznem tenisu, ki ga mladinci redno igrajo v klubski sobi.
Vseskozi urejamo klubsko sobo, sodelovali pa smo pri akciji »Za lepše in čistejše okolje«. V letu 1974 smo obiskali Planico, Logarsko dolino in Sladki vrh.
Po poročilih o delu MA Dob je sledila razprava, vendar razprav-Ijalcev ni bilo veliko. Ob tem bi veljalo pripomniti, da se je od vseh predstavnikov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev naše konference udeležil le predsednik GD in vodja delegacije tov. Rihtar.
Ker nadzorni odbor ni imel pripomb na finančno poslovanje aktiva, je stari odbor dobil razrešni-co in na dnevnem redu so bile volitve.
Soglasno je bilo izvoljeno novo vodstvo OO ZSM Dob, in sicer: predsednik Vera Grošelj, sekretar Marta Vojska, člani predsedstva: Slavko Birk, Roman Breznik, Mato Jeran, Pavel Orehek, Franci Starin, Nada Zelko in Miloš Zargi.
S tem je bila redna letna konferenca zaključena. Upamo, da bo tudi novo vodstvo uspešno delalo.
Predsedstvo OO ZSMS Dob
VAŠI PRIHRANKI BODO NAJBOLJE NALOŽENI V LJUBLJANSKI BANKI — PODRUŽNICI
DOMŽALE!
Seznam izvoljenih kandidatov skupščin SIS v krajevnih skupnostih na območju občine Domžale
BLAGOVICA Gabrovec Francka, Ovca Peter, Cerar Janez, Barlič Ivan, Podbelšek Alojz, Hrovat Rozka, Florjančič Milan, Bizilj Tončka, Pustotnik Viljem, Florjančič Vera, Slapar Stane, Judež Marija in Us Maks.
— Posebna delegacija na področ-vzgoje, izobraževanja in kulture
Habe Stane, Stiplovšek dr. Miro, Flerin Milan, Brojan Franci, Belšak ing. Niko, Poznič Franc, Hočevar Marija, Deisinger Milan, Mazi. Vinko in Torelli Janko.
Tudi na Vrhpolju so občani izbirali občane za skupno delegacijo, ki bo zastopala njihove interese v posameznih interesnih skupnostih
CEŠNJICE
Dimic Anton (Selce 3), Dimic Janez (Selce 3), Podbelšek Franc, Pustotnik Ivanka, Resnik Ančka, Urankar Franc (Selce 6), Urankar Franc (Selce 4), Urankar Vinko (Lipa 5), Zibert Franc, Zordani Francka, Zaje Martin in Rokave Helena.
DOB
Drolka Janez, Grčar Stanko, Jarc Sonja, Križnar Agica, Orehek Avgust, Osolin Franc, Pavli Marija, Starbek ing. Marko, Štrukelj Ivan ml. in Velepec Janez.
DOMŽALE
— splošna delegacija Šircelj dr. Mitja, Bogataj Vida, Varšek Miro, Habjan Boža, Kovač Janez ml., Zevnik Jože, Ločnikar Jože, Mazgon Marko, Sicherl Jože, Gabrovšek Franc, Novak Franc, Gostinčar Franc, Rihtar Martin, Pengov Anton, Dedič Mile, Roš ing. Janez, šra.j Malka, Rozman Daniela, Redenšek Ivan in Vodeb Jože.
DRAGOMELJ-PŠATA Banko Stanislav, Bolta Francka, Dermol Miha, Gregorc Andrej, Kopač Ivan, Kralj Tončka, Klemenčič Francka, Lazar Anton, Sctnikar Vinko in Slabanja Janez.
HOMEC-NOZICE Mavsar Ludvik, Hauptman Marjan, Grašič Ivan, Štrajhar Miro, Drolc Alojz, Bartol Janez, Rcpanšck Matija,
Jeran Milan, Januk Milena in Grošelj Ciril.
IHAN
Čič Franc, Drobnič Alojz, Gregorin Janez, Kralj Franc, Lenič Ani, Lenček Anton, Lekan Jože, Nahtigal Slavka, Rak Franc in Slovnik Anton.
JARŠE Blejc Franc, Cedilnik Vinko, Drmal Andrej, Gabrič Alojz, Gerbec Franc, Horjak Tone, Jasene Tomaž, Juhant Jožefa, Klemene Metka Kncp Jože in Mandelc Milan.
KRAŠNJA Štrukelj Maks, Štrukelj Marjan, Oražem Jože, Močnik Brane, Štolfa Nevenka, Ličen Evgen, Urankar Frančiška, Podmiljšak Roman, Šimunič Marinka in Udovč Avgust.
KRTINA
Cerar Miha,
Slapar Gašper,
Rožič Franc (Račni vrh),
Štefe Andrej,
Rožič Anton (Trojica),
Jerman Peter,
Grošelj Mavric,
Remc Viktor,
Rode Magda in
Berdajs Franc.
LUKOVICA Capuder Tilo, Cerar Marcela, Dolinar Jože, Gostič Anton, Hrovat Janez, Lončar Bojan, Maselj Cveto, Mlakar Sonja,
V Domžalah je bilo veliko volišč, na sliki pa vidimo potek volitev v sejni dvorani skupščine občine
\
V  nedeljo  so občani  v krajevni skupnosti volili svoje delegate. Na sliki vidimo volilca na volišču v Zalogu
Pavlic Ciril, Pezdirc Miran, Prašnikar Viktor, Sever Feri, Štajdohar Rada, Urbanija Niko in Vesel Franc.
MENGEŠ Aleš Peter, Bore Metod, Burgar Anton, Dolinšek Majda, Golob Stane, Gorjan Branko, Gubane Peter Ilič Zdenka, Ipavec Anton, Jankovič Francka, Kisilak Bojan, Lah Klemen, Maver Emil, Mučič Emil, Pišek Slavko, Rotar Marta, Ručigaj Peter, Sitar Tone, Šinigoj Rudi, Tavčar Ciril, Vidrih Ani, Vidic Franc, Vrhovnik Marjana, Zeleznik Julka in Zeleznikar Vinko.
MORAVČE Brvar Vida, Birk Ljudmila, Bizilj Ignac, Capuder Miro, dr. Djurić Rado, Kočar Anton, Kos Lojzka, Serianz Ivana, Vlastelica Olga in Vrcsk Janez.
PECE
Barlič Matija, Dolinar Franc, Lavrinc Mira, Lavrinc Vinko, Peterka Franc, Prašnikar Albin, Razpotnik Jože, Strehar Janez, Urankar Janez in Vettoraz Štefka.
PRESERJE Cerar Andrej, Grošelj Maks, Česnik Jože, Marinšek Franc, Kač Stanaslava, Koncilja Ivan, Lukman Nuška, Peterlin Lovro, Marolt Renata in Mrčun Terezija.
PREVOJE Andrejka Martin, Pogačar Jani, Hribar Tončka, Pele Stane, Berlec Jožica, Pire Brane, Cerar Vida, Češka Anton, Kržan Milena, Kuhar Ida, Požar Miha in Rak Marija.
RADOMLJE Jerman Stane, Jašovec Vinko, Laznik ing. Stane, Kramar Rudi, Hafnar Vida, Mihelj Karol, Letnar Marija, Marolt Vinko, Pepelnjak ing. Ivan in Vavpotič Ivanka.
RAFOLČE Jemec Marjana, Tekavc Jože, Iglic Ivan,
Breznik Johan, Andrejka Miha, Kotnik Franc, Borštnar Marjan, Grošelj Milan, Butalič Konrad in Kosmatin Milan.
ROVA
Andrejka Marjan, Kodrič Anton, Kožar Janez, Novak Maks, Osolin Anton, Prosenc Marija, Rode Janez, Rode Miroslav, Rode Valerija in Vrenjak Pavel.
TROJANE Gorišek Nada, Hribar Majda, Kralj Marija, Leveč Lojzka, Macerl Olga, Matjan Franc, Novak Marta, Smrkolj Danica, Smrkolj Vida in Vučko Albin.
TRZIN Kralj Stane, Cotman Miro, Ručigaj Ivan, Lukan Marija, Močnik Jerca, Orel Ivan, Dolenc Iva, Mušič Anica, Mlakar Vinko, Mlakar Meta in Kolenc Anka.
VELIKA VAS-DEŠEN Kokalj Milan, čebela Franc, Lovrič Franc, Ribič Miro, Krašovec Ciril, Sremšček Slavka, Merela Milka, Ribič Jožica, Gril Marijan in Močilnikar Anton.
»TOMO BREJC« VIR Sušnik Stane, Smolnikar Marjan, Potočnik Elizabeta, Vodlan Zdenka, Flerin Jože,
Leskovec Janez, Šuštaršič Albin, Pelan Evstahija, Vrenjak Ivan in Petere Jože.
VRHPOLJE-ZALOG Bosta j Ciril, Končan Stane, Kos Jelka, Lebar Franc, Lenček Angelca, Peterka Franc (delavec), Peterka Franc (kmet), Peterka Olga, Peterka Stane, Prašnikar Tone, Rožič Franc in Svetlin Peter.
ZLATO POLJE Burja Karel, Cevec Franc, Hribar Stane, Jeras Vinko, Močnik Miro, Resnik Jože, Stražar Franc, Stražar Jože, Šinkovec Milan in Vrankar Vinko.
Tudi mladi delegacij v
so glasovali za člane Krajevni skupnosti Lukovica
Seznam izvoljenih kandidatov za skupščine SIS v TOZD na območje občine Domžale
1. TERMIT
— splošna delegacija Miklavc Irena, Gregorič Davorin, Petek Slavko, Urbanija Anton, Novak Tone, Govekar Davorina, Lunar Niko, Stupica Vinko, Limovšek Boris in Smrkolj Vera.
2. MLINOSTROJ
— splošna deleglacija
Korelc Anton, Brojan ing. Franc, Kržan Albert, Marn Miro, Keržan Niko, Čad. Albina, Zupane Jože, Stcrk Jožica, O rr bek Janez in Flis Franc.
3. HELIOS
— skupne službe
— splošna delegacija Perše Gizela,
Kecelj Ivanka, Pire Breda, Flis Rozi, Rostan Danica, Mazgon Ivanka, Tomšič Tanja, Jančigaj Vladimira, Brunček Janez in Škcrjane Alojz.
4. HELIOS
— barve, laki
— splošna delegacija Capuder Milan, Gregorc Anica, Klopčič Andrej, Klopčič Marjan, Mikek ing. Leon, IVlirnik Janez,
Pire Marija, Pogačar Janez, Pustotnik Vladimir in Srša Darinka.
5. HELIOS
— TOZD kemična tovarna
— splošna delegacija Matui Karol,
Koš Anton, Logar Ivanka,
Tudi delavci zaposleni v TOZD Slovenijales v Radomljah so glasovali za
svojo delegacijo
Banko Franc, Deletič Lenka, Košir ing. Marija, Osojnik Jože, Ručman Slavica, Snoj Janez in Hrovat Franc.
6. OPEKARNA RADOMLJE
— splošna delegacija Cerar Borislava, Kern Ivan, Mazovec Boris, Kvas Franc,
Uršič Žarko, Durmiši Pajazit, Prosenc Marjan, Pire Ivan, Begič Juso in Sekirača Habib.
7. SLOVENIJALES
— splošna delegacija Pire Janez, Brcceljnik Janez. Mihelič Janko, Cerar Alojz, Prosenc Franc, Pestotnik Mari, Alpner Ciril, Blazina Štefka, Gradišar Vinko in Vidmar Vojko.
8. PAPIRNICA
— splošna delegacija Brinovec Franc, Hribar Srečo, Majdič Andrej, Dežela Niko,
Mav Viktor, Lampič Bogdan, Osolin Jože, Korošec Ivica, Sušnik Alojz, Smole Anton, Jezernik Minka, Zaje Mirko, Oražem Leopold, Hribar Viktor in Potokar Matija.
9. TOSAMA
— splošna delegacija Cerar Ivan, Dolenc Anton, Drolc Janez, Flprjančič Matevž,
Galič Nada, Križman Lojzka, Merkužič Danica, Milic Ivanka, Mislej Antonija, Ristič Stanka, Pire Branko, Strehar Zvonka, Svetlin Vinko, Vidergar Adrijana in Žagar Majda.
TOSAMA
— posebna delegacija
— zdravstvo Bizilj Franc, Gotar Sonja, Kerč Helena, Kerč Olga in Kralj Antonija.
TOSAMA
— SIS kultura Cerar Zalka, Klopčič Stane, Merlin Danica, Pišek Nada in Zebovec Olga.
TOSAMA
— vzgoja in izobraževanje Arnuš Marjana, Florjančič Vasilija, Furlan Pavle,
Gotar Helena in Vodlan Vida.
10. INDUPLATI
— skupne službe
— splošna delegacija Burja Pepca, Cedilnik Fanika, Gorjup Marija, Lipovšek Otmar, Mrdjenovič Drago, Pavlin Dana, Podboj Daliborka, Slapšak Marjan, Škrinjar Majda in Uršič Henrik.
11. INDUPLATI
— TOZD proizvodnja Ciglar Ljuba,
Dime Pavla, Dolinšek Marinka, Jerman Marica, Kavčič Rajko, Kepec Vinko,
Delavci
zaposleni v delovni organizaciji LEK — TOZD kemija Mengeš glasovali na volitvah 5. decembra
Klemenčič Tončka, Korošec Ema, Kosi Erna, Majdič Franc, Močnik Jelka, Nolimal Pepca, Peče Rcgina. Pirnat Cilka, Plaznik Olga, Prener Jože, Prestor Marija, Ručigaj Iva, Šimic Miro in Žučko Mira.
12. TRAK
— splošna delegacija Čanžek Cilka,
Koce Lojze, Žargi Jože, Korenčan Jana, Šimenc Minka, Bergant Pepca, Šink Valči, Ves Janez, Mušič Stane in Ošep Sonja.
13. UNIVERSALE
— splošna delegacija Anžin Drago, Berden Joži, Cvetko Albin, Erjavšek Marija, Guštin Zora, Hodžič Ana, Hrovat Jože, Kocjan Franc, Kralj Vika, Kvrinov Dimče, Lah Miro,
Logar Vika, Peterka Anton, Rebolj Jožica in Vavpetič Milica.
14. FILC
— splošna delegacija
Bohte Zinka, Kalan Kristina, Kralj Adolf, Lorbar Anton, Mezga Juraj, Paternost Mira, Slapar Metka, Smolnikar Elza, Šutar Berta in TJrbanija Ciril.
15. TOKO
— skupne strok, službe
— splošna delegacija Dimnik Cirila, Gabrovšek Konstantin, Kožar Egidija,
Mole Ivanka, Hribar Branka, Grmek Darinka, Pele Marinka, Kuč Franc, Vidergar Anica in Leveč Anica.
16. TOKO
— Usnjarna Korošec Slavka, Kovač Marija, Lajevec Marjeta, Narobe Rezka, Peršolja Miloš, Poljanšek Marija, Simon Mihajlo, Tominšek Peter, Trifunovič Jožica in Vodlan Janez.
17. TOKO
— TOZD Galanterija
— posebna delegacija
— zdravstvo Kušar Vinko, Mlakar Vinko, Močnik Janez, Korbar Mara in Božič Vera.
18. TOKO
— TOZD Galanterija
— splošna delegacija socialno varstvo, raziskovalna dejavnost Klemene Miro, Flerin Milena, Žankar Albina, Bogataj Branka, Opaškar Stane, Benda Marija, Brvar Cveta,
Cerar Rezka, Zupane Franc in Erdani Marinka.
19. TOKO
— TOZD Galanterija
— izobraževanje Bolhar Marjan, Kržan Anka, TJdovč Marija, Mikola Vera in Mihajlovič Pavla.
20. TOKO
— TOZD Galanterija
— SIS za kulturo Habjan Stane, Anžin Janez, Majhenič Marija, Pire Marija in Novljan Zvonko.
21. OLJARNA DOMŽALE
— splošna delegacija Maček Ivan, Dejanovič Ladislav, Mestek Franc, Cerar Marna, Kunaver Pavel, Judež Blaž,
Šantl Marija, Slabe Alojz, Mežnaršič Polda in Dečman Frančiška.
22. MELODIJA
— splošna delegacija Beravs Mihael,
Bizjak Ernesi, Hren Franc, Jagodic Alojz, Janežič Slavka, Kosirnik Stane, Ručigaj Zdravko, Sabdović Petar, Vodnik Ančka in Volmajer Marija.
23. ELEKTRO
— splošna delegacija Cerar Franc, Goropečnik Janez, Iglic Anton (Homec), Iglic Anton (Vir), Kosmač Jože, Peterka Anton, Pohlin Anton, Prašnikar Anton, Stražar Stane in Ulčar Viktor.
24. LEK
— DSSS Mengeš
— splošna delegacija Abe Ivan,
Bernot Janez, Gmeiner Francka, Habjan Jakob, Hribar Anica, Jagodic Jože, Potrpin Janez, Rejc Stanko, Rihtar Dora in Zrnel Marija.
25. LEK
— TOZD KEMIJA Mengeš
— splošna delegacija Balažič Štefan, Bendar Marija, Čepon Marija, Hauptman Marjan, Klavžar Brigita, Lanišek Anton, Lenček Jože, Ramovž Silva, Veider Metka in Zupan Marija.
26. SLOVENIJA CESTE
— TOZD Opekarna
— splošna delegacija
Cikač Terezija, Etemaj Smail, Jašarevič Mehmed, Kocjančič Angelca, Kolenc Janez, Murič Muhamed, Neralič Evida, Oražem Anton, Pogačar Angelca in Račič Mehmed.
27. RAŠICA MORAVČE
— splošna delegacija Urbanija Jože, Grilj Ivanka, Brodar Angela,
Šinkovec Ivanka, Kokalj Iva, Brinovec Minka, Kosmač Francka, Jcmec Marija, Ulčakar Marija in Žganec Marija.
28. ŽITO DOMŽALE
— splošna delegacija
Borec Jakob, Cerar Rudi, Gregorič Martin, Jemcc Ivan, Klopčič Vinko, Kuzma Marija, Maleš Jože, Potočnik Damjan, Zore Franci in Zupančič Jerica.
29. ETA MENGEŠ
— splošna delegacija
Gabrilo Milena, Janežič Franc, Kimovec Marija, Kolenko Marija, Kovač Angela, Kovač Milena, Pečnik Marija, Skok Anton, Šimenc Ana in Zupan Marinka.
30. SVIT
— OBRAT MORAVČE
— splošna delegacija
Barlič Majda, Bratun Stana, Dolinar Ivanka, Jemec Ivanka, Judež Slavko, Jančigaj Pepca, Klopčič Marija, Mal Joža, Malin Pavla in Tič Francka.
31. EMONA LJUBLJANA
— TOZD Poljedelstvo-govedoreja Domžale
— splošna delegacija Kiselak Ernest, Agapito Anton, Tivadar Franc, Orehek Branko, Matjan Joža, Pristovnik Magda, Lemut Alojz, Slavič Meda,
Arsič Marija in Kotar Anton.
32. EMONA LJUBLJANA
— TOZD Prašičereja Ihan
— splošna delegacija Demšar Jelka,
Dikl Rudolf, Goropečnik Marija, Hozjan Andrej,
Tudi v delovnem kolektivu MELODIJA Mengeš so volili člane delegacij za samoupravne interesne skupnosti
Volitve članov delegacij v HELIOSU v Domžalah
Kordež Štefan, Lenič Jože, Lipovšek Franc, Telban Jakob, Zrnec Stanislava in Zalokar Franc.
33. SEMESAMKE MENGEŠ
— splošna delegacija Bašan Barica, Grošelj Ivanka, Gornik Silva, Janežič Janez, Knap Marta, Papež Ciril, Stopar Anton, Sapač Viktor, Štebej Marija in Tomšič Milan.
34. KPC JABLE
— splošna delegacija Sočak Janez, Okoren Jože, Okoren Gizela, Baričevič Anka, Huber Štefan, Civič Husein, Furar Anton, Kecelj Ivan, Žunkovič Rezka, Podboršek Vinko in Kovač Martin.
35. GG LJUBLJANA
— GO TOZD Domžale
— splošna delegacija Humar Humbert, Premužič Ivan, Hribar ing. Jože, Rojs Vinko,
Kos Jože, Lebar Franc, Grašič Albin, Grčar Stane, Poljanšek Ivan in Rems Peter.
36. GIP BETON Zagorje
— splošna delegacija Volkar Peter, Slapar Janez,
Hace Rudi, Permc Jože, Cerar Janez, Dolanc Jože, Tavčar Srečko, Velič Smail, Cerar Ivan in Bitenc Jakob.
37. TOZD PTT DOMŽALE
— splošna delegacija Beden Marija, Cevec Janez,
Cof Majda, Doberšek Jožica, Dolničar Olga, Josipovič Josip, Kimovec Ivana, Podbevšek Fani, Sedeljšak Franc in Stibrič Ivan.
38. NAPREDEK DOMŽALE
— splošna delegacija Blejc Ivanka, Capuder Martin, Cerar Tončka,
Čad Ana, Iglic Jože, Janežič Ida, Narobe Nuša, Nastran Ana, Oražem Jože ml., Prelovšek Julka, Reven Jakob, Sesek Ciril in Zver Štefan ml.
39. MOJCA LUKOVICA
— splošna delegacija Avbelj Antonija, Barlič Franc, Capuder Pavla, Cerar Ivanka, Grošelj Metka, Kokalj Marija, Lončar Franc, Pestator Lojzka, Smerkolj Vida in Tkalec Anka.
40. GOSTIŠČE PRI KONŠKU TROJANE
— splošna delegacija Brglez Marta, Brvar Zdenka, Gomboc Ljudmila, Gorišek Ana, Lipovšek Rozalija, Povirk Doroteja, Smolič Alojzija, Sopotnik Bernarda, Štrekar Marija in Vučko Magdalena.
41. AVTOSERVIS DOMŽALE
— splošna delegacija Aleš Peter,
Kepic Franc, Vrhovnik Zvone, Križman Oton, Mihelač Andrej, Novak Janez, Rihtar Stane, Korošec Drago, Novak Valentina in Debevc Franc.
42. TAMIZ MENGEŠ
— splošna delegacija Burja Janez
Grilje Andrej, Gale Ciril, Krušnik Peter, Jauh Rudi, Jurak Miha, Poštrak Franc, Vodnjakov Ivan, Cotman Vinko in Mazovec Drago.
43. SLAMNIK MENGEŠ
— splošna delegacija Bergant Franc, Bergant Janez, Gostič Marija,
Hribar Veronika, Kimovec Joži, Koncilija Stanka, Majcen Marija, Pogačar Ivanka, Rihtar Jelka in štrukelj Zvonka.
44. BIRO 71 DOMŽALE
— splošna delegacija Hren Slavko, Pezdirc Anton,
Uršič Janez, Ferjan Marinka, Nemec Anton, Skok Pavla Svetic Nataša, Piškorič Domagoj, Stopar Marija in Žorž Sonja.
45. TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA MENGEŠ
— splošna delegacija Cerar Peter,
Koželj Stane, Kralj Franc, Grilj Jože, Oplak Jože, Cerar Edvard, Šuštar Jože, Birk Ivan, Romšak Ciril in Štampar Mirko.
46. HIDROMETAL MENGEŠ
— splošna delegacija Bele Milka,
Blejec Franc, Erce Florjan, Lavrič Marjanca, Maligoj Roman, Sadar Anton, Sitar Marjan, Škufca Ivan, Šuštar Franc in Urankar Žarko.
47. KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE
— splošna delegacija
Belcijan Franc, Hace Marjan, Janežič Janez, Juvan Hema, Makovec Ernest, Osolnik Milan, Podbevšek Ivan, Sitar Alenka, Šum Ivan in Tratar Marija.
48. OŠ JOSIP BROZ TITO
— splošna delegacija Blejc Angelca, Herič Cilka,
Ježek Pavla, Kljun Rozi, Kovač Tatjana, Martinec Cilka, Messesnel Miran, Mešiček Jerica, Pavli Marjan in Špendl Marija.
49. OŠ JANKO KERSNIK BRDO
— splošna delegacija Košcnina Jožica, Kregar Tone, Lederer Marjana, Miloševič Rado, Pavli Marina,
Perne Valentin, Rijavec Rado, Rode Julijana, Trček Ana in Urbanija Jožefa.
50. OŠ ŠLANDROVE BRIGADE
— splošna delegacija Bernot Janka, Brojan Zdenka, Končina Jožica, Košir Ela,
Križaj Marija, Leskovec Karel, Mihajlović Anka, Oberwalder Mara, Rebula Ida in Senica Antonija.
51. OŠ ŠLANDROVE BRIGADE
— posebna delegacija
Križaj Anton, Kacijan Katarina, Novak Marjan, Plavčak Mara in Stiplovšek Marcela.
52. OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ
— posebna delegacija Blejec Dora, Gubane Albina, Korošec Marija, Potočan Franja in Slabe Cecilija.
53. OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ
— splošna delegacija Flajšman Pia,
Jauh Nežka, Kastelic Vladimir, Komar Slava, Lampič Majda, Lukan Marija, Majdič Dani, Mlakar Štefka, Resnik Marija in Zornada Ivanka.
54. OŠ JURIJ VEGA MORAVČE
— posebna delegacija Lemut Amalija, Mejač Irena,
Penič Albin, Pajk Anton in Zaje Jože.
55. OŠ JURIJ VEGA MORAVČE
— splošna delegacija Capuder Maihela, Dostal Anica,
Hren Ida, Karažija Ela, Koprivšek Ivana, Moldovan Dragica, Stupica Fanči, Stražar Mimi, lTleli Joža in Vresk Janez.
56. OŠ RADOMLJE
— splošna delegacija Cerar Anica, Gostiša Janez,
Grilj Marija, Hribar Cilka, Jerman Janka, Kralj Nada, Kocbek Eva, Preskar Rija, Urbas Sonja in Žnidar Anica.
57. POKLICNA KOVINARSKA IN USNJARSKO GALANTERIJSKA ŠOLA DOMŽALE
— splošna delegacija Butala Božidar, Bostič Dušan, Belec Jože, Velkavrh Božidar, Bevk Alojz, Zalokar Andrej, Šutej Mihael, Peterlin Irena, Kern Stane in Seifrid Zlata.
58. TOZD »SLUŽBE OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA« ZDRAVSTVENEGA DOMA DOMŽALE
— splošna delegacija Del Bello Metka, Goršek dr. Matija, Grošelj dr. Janez,
Habe dipl. psih. Vladka, Leb Matilda, Kavka Breda, Novak dr. Marjan, Starin Stane, Svoljšak dr. Janez in Šimic Vera.
59. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
— splošna delegacija Ačkovič Minka,
Avbelj Alojzija, Dornik Danica, Kunstelj Ksenija, Maselj Ivanka, Pintarič Rozka, Štefanič Majda, Štrukelj Marija, Verbič Minka in Vulkan Mija.
60. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE TOZD »ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO«
— splošna delegacija Homar Marija,
Janežič Vinko, Kovačič dr. Rudi, Mirnik Metka, Muller Anton, Orehek Janez, Pertot-Šetor dr. Milena, Pire dr. Anton, Serianz Roman in Šubelj Janez.
61. BF RAZISKOVALNA POSTAJA RODICA
— splošna delegacija Dekleva Zdravko, Grebene Vilma,
Jug Ivanka,
Kern Marija, Kmecl Aleš, Orešnik Andrej, Pen Adolf, Sobar Davorin, Štepiliar Ivanka in Tomšič Melita.
62. VZGOJNO  VARSTVENI ZAVOD DOMŽALE
— splošna delegacija Klemenčič Francka, Kotar Pavla, . Lindič Ana, Peterka Janez, Pišek Sonja,
Skok Vesna, Sterle Helena, Škelj Helena, Merela Majda, Vinčec Štefka, Zalokar Ivanka.
63. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD DOMŽALE
— posebna delegacija za vzgojo in izobraževanje
Gerbec Silva, Mušič Anica, Peterka Milena,
Slapar Majan, Vodnik Ivanka, VVeith Helena in Žnidaršič Sonja.
64. DOM POČITKA MENGEŠ
— splošna delegacija Aljaž Frančiška, Bevk Draga, Cesar Terezija, Krašovec Ivanka, Lužar Marinja, Merčun Anica, Osolnik Frančiška, Rabič Marija,
Rom Jožefa in Zalokar Ivanka.
65. DELOVNI SKUPNOSTI DRŽAVNIH ORGANOV, DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI IN DRUŠTEV
— splošna delegacija Birk Ivica, Hrovat Frenčka, Hamoršek Martina, Janežič Nevenka, Janič Fani,
Jurica Stane, Jarc Franc,
Klinar Aleksander, Kokalj Anica, Obradovič Vojo in Žagar Milena.
66. ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA MENGEŠ — splošna delegacija Golob Marta, Goropečnik Stane,
Janežič Vera, Koželj Aleš, Mali Janez, Modcc Francka, Pire Ivan, Stanovnik Andrej, štupar Henrik in Vode Milena.
67. EMONA — trgovine na območju občine Domžale Krajšek Dragica, Gregorin Ivanka, Bolhar Helena,
Zaje Julijana, Mazovec Ivanka, Kalinšek Štefka, Divjak Marija, Lenko Terezija, Ules Vesna in Grkman Marija.
REZULTATI GLASOVANJA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ZA ČLANE DELEGACIJ, 10.12.1974
^Krajevna skupnost ^Smenik
Glasovalo volilcev %
1. Rafolče	202	190	97,5
2. Homec — Nožice	620	603	97,2
3. Velika vas — Dešen	218	211	96,8
4. Peče	285	272	95,8
5. Trojane	361	342	94,7
6. Rova	242	227	93,8
7. Radomlje	838	785	93,7
8. Ihan	966	901	93,3
9. Mengeš	3078	2820	91,6
10. Zlato polje	159	142	89,3
11. češnjice	75	67	89,3
12. Moravče	1478	1308	88,5
13. Preserje	721	628	87,1
14. Dragomelj  — Pšata	376	327	87
15. »Tomo Brejc« Vir	1827	1600	87
16. Trzin	809	693	85,7
17. Domžale	5818	4992	85,8
18. Dob	1018	873	85,8
19. Prevoje	547	466	85,2
20. Jarše	1185	1010	85,2
21. Blagovica	409	340	83,1
22. Krašnja	404	334	82,7
23. Lukovica	607	481	79,3
24. Vrhpolje — Zalog	428	315	73,5
25. Krtina	455	331	72,8
Skupaj:	23.126	20.265	87,63
Volilna komisija
REZULTATI VOLILNIH DELEGACIJ V TOZD IN OSTALIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH 5.12.1974
a TOZD
Vpisanih
Glasovalo
N«odelovna organizacija     v vol. imenik Volilcev			%
1. TERMIT Domžale	179	169	89
2. MLINOSTROJ Domžale	206	170	82,5
3. HELIOS Domžale			
TOZD barve-laki	340	285	84
TOZD Kemična Domžale	118	102	86,4
Skupne službe	142	127	96,2
4. OPEKARNA Radomjle	43	40	93
5. SLOVENIJALES Radomlje	363	283	80
6. PAPIRNICA Količevo	730	595	, 81,5
7. TOSAMA Domžale	799	681	84
8. INDUPLATI			
TOZD proizvodnja	732	617	84,3
Skupne službe	209	192	91,8
9. TRAK Mengeš	195	189	97
10. UNIVERSALE Domžale	527	467	88,6
11. FILC Mengeš	90	85	94,4
12. TOKO Domžale			
TOZD usnjarna	60	49	81
TOZD galanterija	753	669	88
Skupne službe	95	78	82
13. OLJARNA Domžale	104	99	95,2
14. MELODIJA Mengeš	183	174	95
15. ELEKTRO Lj. — ob. Dom.	50	46	92
16. LEK Mengeš			
TOZD kemija	139	128	92
Skupne službe	167	155	92,8
17. OPEKARNA Mengeš	50	50	100
18. RAŠICA Moravče	99	99	100
19. ŽITO Domžale	54	54	100
20. ETA Mengeš	33	30	90
21. SVIT Moravče	50	50	100
22. EMONA			
TOZD poljedeljstvo	195	181	92,8
TOZD prašičereja	116	110	94,8
23. SEMESADIKE Mengeš	47	39	82,9
24. KPC Jable	37	37	100
25. GG Domžale	32	31	97
26. GIP Beton Domžale	113	102	90,3
27. PTT Domžale	49	49	100
28. NAPREDEK Domžale	401	361	90
29. MOJCA Lukovica	91	85	93,4
30. KONŠEK Trojane	36	32	88,9
31. AVTOSERVIS Domžale	184	163	88,9
32. TAMIZ Mengeš	56	46	82
33. SLAMNIK Mengeš	48	46	95,8
34. BIRO 71 Domžale	68	61	90
35. VARNOST Mengeš	134	134	100
36. HIDROMETAL Mengeš	92	85	92,4
37. KOMUNAL. POD. Domžale	60	47	79
38. OŠ J. B. Tito Domžale	47	47	100
39. OŠ Brdo	47	44	93,6
40. OŠ šladrove Brigade	55	51	92,7
41. OŠ M. Blejca-Matevža Meng. 51		49	96
42. OŠ Jurij Vega Moravče	31	30	96,8
43. OŠ Radomlje	40	40	100
44. Poklicna šola Domžale	81	81	100
45. Zdravstveni dom Domžale			
TOZD osnovno varstvo	84	78	92
TOZD zobozdravstvo	45	42	93,3
Skupne službe	35	32	91,4
46. Raziskovalna postaja Rodica 62		56	90
47. VVZ Domžale	98	91	92,6
48. Dom počitka Mengeš	35	35	100
49. SOb Domžale	251	234	93,2
50. SAVA Mengeš	39	35	89,2
51. EMONA — trgovine	43	42	97,6
Skupaj:	9303	8274	91,95
Volilna komisija
Na podlagi 13. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale je skupščina skupne komisije podpisnik samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov na svoji I. seji, dne 15. 11. sprejela
PRAVILA O DELU SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI DOMŽALE I.  TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
S temi pravili določamo naloge, dolžnosti, pristojnosti in pravice skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale.
— poroča podpisnicam o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev, o učinkovitosti tega štipendiranja in predlaga spremembe sporazuma;
— predlaga podpisnicam višino sredstev, ki naj jo iz združenih sredstev namenijo v Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev v smislu 5. člena samoupravnega sporazuma;
— skrbi za uveljavljanje in spoštovanje samoupravnega sporazuma in daje razsodiščem pobudo za ugotavljanje kršitve samoupravnega sporazuma;
— voli predsednika in člane izvršnega odbora;
— voli delegate v skupno komisijo podpisnic na ravni republike;
— voli delegate v skupščino Titovega sklada in zastopa Titov sklad v občini;
— opravlja druge naloge, za katere jo zadolže podpisnice samoupravnega sporazuma.
2. člen
Sedež skupne komisije v občini bomo določili vsako leto na novo. Sedež komisije za to leto bomo določili na prvi seji, ki jo skliče skupščina občine v skladu z 29. členom samoupravnega sporazuma.
Sedež skupne komisije podpisnic na ravni republike je na izobraževalni skupnosti SR Slovenije.
3. člen
Delo komisije je javno.
V komisije izvolijo svoje delegate učenci in študenti. V delu komisij na ravni občine in republike sodelujejo enakopravno delegati podpisnic družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji (odbori za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji). II. NALOGE
4. člen
Komisija v občini opravlja v skupnem interesu udeležencev sporazumevanja zlasti naslednje naloge:
— skrbi za uresničevanje načel in kriterijev za štipendiranje učencev srednjih šol in študentov visokošolskih zavodov s tem, da daje mnenja k splošnim aktom, s katerimi urejajo podpisnice štipendiranje;
— razpisuje štipendiranje iz združenih sredstev in po sporazumu s podpisnicami štipendiranje za potrebe podpisnic;
— v skladu z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju, po navodilih in pooblastilih podpisnic štipendira učence in študente iz združenih sredstev udeležencev sporazumevanja (7. člen samoupravnega sporazuma) in odloča o izplačevanju razlike v skladu z določili 11. člena samoupravnega sporazuma;
— sodeluje z vzgojnoizobraževalnimi zavodi, službami poklicnega usmerjanja in drugimi organi in organizacijami v občini v smislu 9. člena samoupravnega sporazuma;
— ugotavlja višino sredstev, ki naj jo podpisnice solidarnostno namenijo v smislu drugega odstavka 7. člena samoupravnega sporazuma kot prispevek k združenim sredstvom v manj razvitih občinah in občinah, kjer združena sredstva ne zadoščajo za štipendiranje vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje iz samoupravnega sporazuma;
5. člen
Skupna komisija na ravni republike opravlja v skupnem interesu udeležencev samoupravnega sporazumevanja zlasti naslednje naloge:
— skrbi za uresničevanje in spoštovanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev  in študentov;
— določa razdelilnik sredstev za solidarnostno pokrivanje potreb štipendiranja iz združenih sredstev v smislu drugega odstavka 7. člena samoupravnega sporazuma;
— poroča podpisnicam o učinkih solidarnostnega združevanja sredstev in jim predlaga potrebne ukrepe;
— pripravlja predloge sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma;
— določa vrednost točke za določanje višine štipendij iz 13. člena samoupravnega sporazuma;
— določa višino življenjskih stroškov učencev in študentov v smislu 10. člena samoupravnega sporazuma;
— voli predsednika in 10 članov izvršnega odbora;
— sodeluje pri pripravi in sprejemanju družbenih dogovorov, ki zadevajo štipendiranje;
— opravlja druge naloge, za katere jo pooblastijo skupne komisije v občinah ali podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
III. POSLOVANJE
6. člen
Komisija  dela  na sejah. Seje so sklepčne, če sta navzoči dve tretjini članov.
Komisija odloča z večino navzočih.
7. člen
O sejah komisije se vodi zapisnik. Komisija objavlja zapisnike v uradnem glasilu občine.
8. člen
Komisija in izvršni odbori predstavljajo in zastopajo predsedniki.
Predsednik izvršnega odbora skupne komisije je odredbodajalec v mejah pooblastil potem, ko se v roku osmih dni po objavi zapisnika proti odločitvam komisije ali iz-
vršnega odbora ne izreče več kot polovica podpisnic samoupravnega sporazuma. Predsednik izvršnega odbora skupne komisije je odredbodajalec za račun združenih sredstev in podpisuje pogodbe o štipendiranju iz združenih sredstev.
9. člen
Seje komisije in izvršnega odbora sklicujeta in vodita predsednika.
Dnevne rede sej določa na predlog predsednikov skupne komisije in izvršnega odbora. Predsednik sklicuje seje komisije in izvršnega odbora po potrebi in najmanj vsako četrtletje enkrat.
Predsednika komisije in izvršnega odbora sta dolžna sklicati sejo, če to zahteva ena tretjina podpisnic samoupravnega sporazuma v občini, z navedbo vprašanj, ki naj bodo obravnavana.
Če predsednika ne skličeta seje v 15. dneh po prejemu predloga iz prejšnjega odstavka, smejo sklicati sejo predlagatelji.
10. člen
Komisija je za svoje delo odgovorna udeležencem samoupravnega sporazumevanja. Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupni komisiji.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
11. člen
Tehnično administrativne posle skupne komisije opravlja kadrovska služba skupščine občine Domžale.
12. člen
Skupna komisija mora začeti delati v skladu s temi pravili najkasneje v 15. dneh po sklenitvi samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
Št.: 67-SL/74
Datum: 15. 11. 1974
Predsednik skupščine skupne komisije Franc PANĆUR, 1. r.
Skupščina skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale je na svoji I. seji dne 15. 11. 1974 izvolila naslednje
ORGANE
1. Predsednik skupščine skupne komisije — Pančur Franc, Papirnica Količevo.
2. Predsednik izvršnega odbora skupne komisije — Kopitar Marjan, LEK Mengeš.
3. člani izvršnega odbora — Habjan Vito, predstavnik ZSMS Domžale, Gedrih Janko, v. d. sekretarja SOb, Uštar Zoran, Obč. konf. ZKS Domžale, Kralj Ivo, UNIVERSALE Domžale, čokan Jože, OLJARNA Domžale, šutej Štefka, TRAK Mengeš, Cerar Irena, štipendistka, Štebe Špela, štipendistka.
4. Delegat v skupščino Titovega sklada — Kopitar Marjan, LEK Mengeš.
5. Delegat v skupno komisijo podpisnic na ravni republike — Uštar Zoran, Občinski komite ZKS Domžale.
6. Tajnik skupščine in IO — Humar Nada, SOb Domžale.
Predsednik skupščine skupne komisije Franc PANČUR, 1. r.
Spremembe v obdavčitvi stavb
Z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, ki je objavljen v današnji številki Poročevalca popolnoma spreminjamo sistem obdavčitve stavb. To spremembo je narekovalo več objektivnih vzrokov, kot npr. ta, da je bil dosedanji sistem točkovanja zelo kritiziran na terenu zaradi tega, ker je na višino davčne osnove vplivala tudi oprema stavb.
Novo sprejeti sistem pa temelji na davčni osnovi, ki je odvisna samo od velikosti, načina gradnje in starosti stavbe. Vrednost stavbe pa se ugotavlja na ta način, da se kvadratni meter koristne stanovanjske površine pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanjske površine. Vrednost m* določi občinska skupščina z odlokom. Koristna stanovanjska površina pa se zmanjšuje glede na gradbeno izvedbo, kot to določa 4. člen in glede na lokacijo prostorov. Tako se npr. pri kletnih prostorih, balkonih in stopniščih zmanjša za 75 %, itd.
Od tako dobljene vrednosti stavbe pa se odšteje še amortizacija po Rossovi formuli, ki je objavljena v Ur. listu SRS, št. 29/71 — tabela 4, ki določa, koliko procentov se zmanjša vrednost stavbe za posamezno leto starosti. Tako se npr. vrednost stavbe zmanjša pri 20. letih starosti za 9,6%, pri 30. letih za 15,6% itd. Tako dobljena vrednost stavbe pred-
stavlja končno osnovo za Izračun davka. Procenti obdavčitve pa so ostali isti— to je za stavbe 0,15 %.
Kadar pa pride do spremembe vrednosti za dozidavo ali nadzidavo, ki poveča koristno stanovanjsko površino, pa je lastnik dolžan to javiti do 31. 1. naslednjega leta, kot določa 6. člen odloka. Kadar pa je stavba rekonstruirana več kot 50 %, pa zavezanec lahko uveljavlja oprostitev plačila davka za 10 let, kot to določa 142. člen republiškega zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 4/74).
Z namenom, da bi dobili kompleksen pregled o številu stavb in zavezancev v občini Domžale, bo davčna uprava skupaj z oddelkom za gradbenitšvo in komunalne zadeve, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, izvedla v letu 1975 popis vseh stavb in stanovanj na območju občine Domžale. V letu 1974 smo poslali ca. 6000 obrazcev za napoved davka od stavb, vendar smo izpolnjenih prejeli le polovico; večina od njih pa je bila nepravilno izpolnjenih. Zato smo se odločili izvesti popis, ker smatramo, da bomo le na ta način dosegli, da bodo vsi lastniki stavb enako obdavčeni glede na vrednost stavb. Popis stavb pa bo istočasno služil tudi za odmero prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
NAČELNIK DAVČNE UPRAVE, Štefan LONCNAR, dipl. iur.
Nov most preko Kamniške Bistrice
Predsednik cestnega sklada pri skupščini občini Domžale Jože Pogačnik podaja poročilo o gradnji novega mostu preko Kamniške Bistrice
V soboto, 22. novembra, je bil izročen svojemu namenu nov most preko Kamniške Bistrice. Otvoritve se je poleg velikega števila občanov in šolske mladine udeležilo tudi veliko predstavnikov delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, predsedstva skupščine občine in članov izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in sosednjih občin.
Uvodne besede je podal predsednik upravnega odbora cestnega sklada pri skupščini občine Domžale tovariš Jože Pogačnik. V svojem govoru je orisal pomembnost povezave vzhodnega in zahodnega dela Kamniške Bistrice in tudi to, da je lansko leto bilo usodno, ker je narasla Bistrica uničila tri mostove, ki oba dela povezujejo v naši občini.
S tem pa so bili odrezani od Domžal posamezni kraji in tudi cesta, ki povezuje Domžale z Zasavjem. Skupščina občine je zaradi tega sklenila, da se predvidi izgradnja novega mostu na novi lokaciji. Biro 71 Domžale je skupaj z Vodno skupnostjo Ljubljanica— Sava projektiral most glede na stoletno vodo. Ustanovljen je bil posebni gradbeni odbor, ki mu je predsedoval predsednik cestnega sklada Janez Otrin in ki je bil zadolžen, da preskrbi potrebno dokumentacijo in najugodnejšega izvajalca del. Glede na to, da je bila ponudba SGP Slovenija ceste najcenejša, je skupščina občine pod predsedstvom tovariša Albina Kle-menca podpisala pogodbo za izvajanje del na novem gradbišču. Pogodba je bila sklenjena po sistemu ključ v roke, višina pogodbenega zneska pa je znašala 3,780.000,00 din. Kljub temu, da cestni sklad v letu 1974 ni imel dovolj razpoložljivih sredstev, se je začelo z gradnjo, s tem da je upravni odbor cestnega sklada delno angažiral sredstva iz občinskega proračuna in tudi prosil za pomoč posamezne delovne organizacije. Imenovan je bil nadzorni organ za gradnjo mostu, ki ga je vodil Matjaž Karlov-šek, dipl. ing. gradbeništva.
Most je lociran na obvoznici podaljška Kopališke ulice in se navezuje na staro ihansko cesto in to južno od jezu pri Usnjarskem teh-nikumu. Most je zasnovan kot armirano betonska konstrukcija v dolžini 55,5 m. Glavni nosilci so narejeni tako, da so bili položeni na temelje in na posamezne pilote, ki prenesejo obtežbo 530 ton. Širina
mostu znaša 11,75 m in še dva vozna pasova širine 3 m za kolesarje in pešce. Pod mostom pa so položene instalacijske cevi za komunalne potrebe, tako da bo most lahko v prihodnje služil tudi povezavi v tem pogledu. Značilno je tudi to, da je most projektiran na stoletno katastrofalno vodo (367 m3/sek) s predpisano varnostno višino. Mostna konstrukcija je dimenzionirana rta 30-tonsko vozilo in gnečo ljudi.
V samo konstrukcijo je bilo vgrajeno približno 90 ton armature in približno 500 m3 betona, pri ureditvi same struge pa je bilo potrebno odstraniti 3000 m3 zemlje. Med samo gradnjo mostu je večkrat prišlo do večjih poplav, ki so povzročile veliko škodo predvsem pri samem materialu.
Toda situacija je narekovala, da je treba most čimprej zgraditi, ker je bilo potrebno odstraniti dotrajani leseni most pod Šumberkom. Da je lahko bila izgradnja pravočasno zaključena, gre velika zasluga tudi delovnim organizacijam: Emoni — TOZD prašičereja Ihan, Papirnici Količevo, Induplati, Tosa-mi, Heliosu, Mlinostroju, Universa-le, Toku, Avtoservisu in Napredku, ki so dale posojilo Komunalnemu podjetju Domžale, ki je prevzelo investitorstvo komunalnih del. Začetek gradnje je bil 13. septembra.
V sam nasip je bilo vgrajenih več kot 10.000 m3 nasipnega materiala. Kljub temu, da je delo oviralo slabo vreme, sta oba izvajalca, to sta SGP Slovenija ceste in Komunalno podjetje, do roka opravila vsa dela, ki so bila predvidena za letošnje leto. Celotni most z do sedaj opravljenimi deli stane 5,280.000,00 din. Pri delu na mostu so sodelovali naslednji: projektant mostu — Gradbeni biro v Ljubljani pod vodstvom Dušana Raiča, Biro 71 z dokumentacijskim gradivom, Slovenija ceste kot izvajalec gradbenih del, Komunalno podjetje Domžale kot izvajalec komunalnih del, Matjaž Karlovšek kot nadzorni organ in Janez Stenovec kot predsednik tehnične komisije za prevzem mostu.
V imenu izvršnega sveta pri skupščini občine Domžale pa je na otvoritveni slovesnosti spregovoril tudi predsednik tovariš Viljem Dr-žanič. Med drugim je v svojem izvajanju dejal: »K praznovanju naše domovine, ob 29. novembru, se domžalska občina pridružuje z veliko delovno zmago, ko Izročamo prometu nov most preko Kamniške
Bistrice. Občani Zaboršta, Podrečja, Ihana in drugih krajev so ga že nekaj let pričakovali. Ob tej priložnosti je prav, da se spomnimo na čase, ko je narasla Bistrica poškodovala in onesposobila že dotrajani leseni most in so ostali prebivalci onstran Bistrice praktično odrezani od Domžal, na katere so vsakodnevno vezani delavci v tovarnah, ustanovah in šolski otroci. Edina povezava, ki je ostala po makadamski cesti preko Vira in glavne ceste Ljubljana—Celje, je bila predolga in nevarna zaradi vse gostejšega prometa na tej cesti. Razumeli smo bojazen in dvom teh prebivalcev, kdaj bo zgrajen nov most. Skupščina in njen cestni sklad sta uvidela nujnost gradnje novega mostu in sta zaradi tega hitro ukrepala. Lahko rečemo, da je bil most zgrajen v zelo kratkem času, zlasti še zato, ker investitor — Cestni sklad — ni imel denarja, da bi prevzel tako veliko investicijo. Zaradi tega danes, ko izročamo ta lepi objekt prometu, s toliko večjim zadovoljstvom ugotavljamo, da je naša samoupravna družba sposobna reševati še tako težke probleme, ki so postavljeni pred nas.«
V nadaljnjem izvajanju je tovariš predsednik poudaril, da se naši delovni ljudje zavedajo svoje ustavne pravice, da gospodarijo s sredstvi in rezultati svojega dela in da so sposobni premagovati vse težave, ki se postavljajo pred našega delovnega človeka. »V naši občini,« je dejal tovariš predsednik, »veliko investiramo in se imamo tudi s čim pohvaliti. S pomočjo samoprispevka za izgradnjo šol, katerega smo v letošnjem letu obnovili, se kaže velika zavest naših občanov, da s svojim prispevkom od osebnih dohodkov pomagajo graditi tako nujne objekte, kot so šole. Dalje gradimo stanovanjske bloke, ceste, komunalne objekte, otroške vrtce in drugo s področja družbenega standarda. Vsaka krajevna skupnost se pojavlja kot investitor za lokalne potrebe, kot so ceste, vodovod, elektrifikacija itd. Vsi ti objekti družbenega standarda predstavljajo nekaj milijardne investicije. Vse te investicije naši občani vidijo in ko so dograjene, se niti ne zavedamo, kakšno vrednost predstavljajo za nas in koliko mora naše gospodarstvo izločati iz svojega dohodka.«
Tovariš Vilijem Držanič je opozoril na to, da ne smemo siroma-šiti našega gospodarstva, kajti lahko pridemo v tako situacijo, da ne bomo mogli več investirati.
Zavedati se moramo, da od siromaka ne moremo ničesar dobiti. Zaradi tega so še toliko bolj nujne naložbe v naše gospodarstvo in predvidene investicije, ki jih bodo izvajale posamezne delovne organizacije: Napredek, Toko, Trak, Tosama in Induplati, posebno pa še velika investicija Papirnice Količevo, predstavljajo materialno osnovo našega nadaljnjega razvoja. Opozoril je tudi na to, da ne smemo pozabiti na razvoj naše obrti, ki predstavlja v naši občini pomemben faktor pri celotnem našem gospodarskem razvoju in omogoča odpiranje novih delovnih mest. S tem bo dana tudi možnost za vrnitev naših zdomcev. Ravno tako se je tovariš predsednik dotaknil tudi nerešenih vprašanj slovenskega in hrvatskega življa na avstrijskem Koroškem. Poudaril je, da se tudi občani Domžal pridružujemo k temu, da bo to vprašanje resnično rešeno tako, kot bi moralo biti.
Nov objekt je izročil svojemu namenu delavec delovne organizacije Emona tovariš Peter ROTAR.
Po svečani otvoritvi so se številni občani ogledali nov most in z zadovoljstvom ugotovili, da je to resnična delovna zmaga in povezava obeh strani Kamniške Bistrice.
Tovariša ROTARJA smo zaprosili za krajši razgovor in nam je povedal naslednje:
»Ta most brez dvoma predstavlja veliko pridobitev v gospodarskem, kakor tudi v splošnem pomenu. Predvsem pa je osnova za to, da bodo delavci iz ihanskega območja lahko varneje prihajali na delo v posamezne delovne organizacije. Drugo vprašanje pa je tudi varnost naših otrok, ki hodijo v osnovno in druge šole. Nov most pa pomeni tudi to, da bodo sedaj občanom bolj dostopne trgovine v samih Domžalah, istočasno pa bodo dane možnosti za uvedbo avtobusne proge, ki je do sedaj ni bilo. Ta bo posebno v zimskem času velikega pomena, kajti celotni Ihan je po svoji dolžini zelo raztegnjen. Ravno tako pa bodo delovne organizacije veliko na boljšem glede dovoza surovin in glede prometa z Gorenjsko in Zasavjem.«
L. R.
Delavec EMONA — TOZD Prašičereja Ihan Peter ROTAR je prerezal trak in izročil most svojemu namenu
Naredili smo veliko - nismo pa vsega
V zadnjem času je bilo na dnevnih redih najrazličnejših organov poročilo o delu samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih organov. Zaradi tega, da bi naši bralci bili širše seznanjeni s temi problemi, je uredništvo zaprosilo tovariša Ćedomirja Deletiča, naj nam odgovori na nekaj vprašanj glede te dejavnosti na območju naše občine.
VPRAŠANJE:
Kakšna je bila od začetka stanovanjske reforme v letu 1972 angažiranost tistih dejavnikov, ki so bili odgovorni za delo na tem področju?
ODGOVOR:
V naši občini, kakor v drugih, se je začela dejavnost na področju realizacije nove stanovanjske reforme s tem, da je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti. Istočasno je tekla tudi akcija za izdelavo novega srednjeročnega plana na tem področju do leta 1975. Ta plan je predstavljal osnovo za celotno stanovanjsko gospodarstvo in tudi za samoupravno odločitev o višini stopnje prispevka za stanovanjsko izgradnjo od bruto osebnih dohodkov v višini 7 %. Ker je šlo za novo reformo in ker niso bili vedno najbolj jasni koncepti predpostavljenih nalog, smo bili večkrat v položaju, da nas je zakon prisiljeval na določene ukrepe in da delo samo ni bilo tako široko zasnovano, kot bi moralo biti. Vzroke za to lahko iščemo predvsem v kratkih rokih, novostih, pomanjkanju strokovnih kadrov, ki naj bi delali v iniciativnem odboru za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti. Toda kljub temu, da je delo slonelo na ožji skupini, pa ni bilo zaprto, ampak so bile vse pozitivne odločitve prenesene na širši krog, kjer so bile tudi sprejete.
VPRAŠANJE:
V zadnjem času je bilo več razprav na najrazličnejših forumih v občini, ki so poglobljeno razpravljali o stanovanjski problematiki. Kako je bilo v teh razpravah ocenjeno dosedanje delo in katere pomanjkljivosti so bile v razpravah nakazane?
ODGOVOR:
Dejansko se je v zadnjem času o stanovanjski problematiki razpravljalo na najvišjih in najodgovornejših forumih v občini. O tem je razpravljala Občinska konferenca ZKS, skupščina občine na zasedanju vseh treh zborov in koordinacija za politično delo v občini skupaj s predstavniki posameznih zborov iz samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih enot. Vse razprave, razen nekaterih posameznikov, so bile pozitivne in so realno ocenile stanovanjsko reformo, kar je predvsem rta delegatski skupščini dobilo tudi svojo verifikacijo.
Istočasno pa so bile dane pobude za reševanje še vrsto odprtih vprašanj, tako glede usmerjene stanovanjske gradnje, urbanizacije, decentralizacije stanovanjske gradnje, predvsem iz solidarnostnih stanovanjskih sredstev in težavnej-šega reševanja stanovanjskih problemov za določene kategorije občanov: prosvetnih delavcev, delavcev uprave javne varnosti, občinskih upravnih organov in drugih družbenih dejavnosti.
VPRAŠANJE:
Kaj je bilo dejansko doseženo na tem področju in čemu bomo morali v prihodnjem obdobju še posebno posvetiti pozornost, da se bo problematika na področju sta-
novanjske politike  dosledno izvajala?
ODGOVOR:
Pri realizaciji stanovanjske reforme smo v svojem delu dali prednost pravočasnemu in namenskemu obračanju stanovanjskih sredstev, ki se združujejo za solidarno reševanje stanovanjske problematike in za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske izgradnje. S tem smo dosegli velike prihranke, ker smo pred podražitvami in inflacijskimi pojavi zgradili večje število stanovanjskih enot, kot pa bi jih, če ne bi bili tako aktivni. Tako je do sedaj kupljenih 125 stanovanj, od tega jih je bilo 86 razdeljenih in bo 77 stanovanj vseljivih še v letošnjem letu.
Dodeljenih je bilo približno 12 milijonov posojil iz družbenih sredstev. Ta posojila so dobile vse delovne organizacije, ki so prosile za posojila in to na podlagi sprejetega in obstoječega pravilnika. Vsa posojila so bila odobrena na osnovi strokovnega ogleda stanja stanovanj posameznih prosilcev.
Ravno tako smo ustanovili vse enote in skupnost v zakonitem ro ku, sprejeli posamezne akte in odloke, ki so pogojeni z zakonitim delom na tem področju.
Na osnovi razprav pa bo v prihodnje potrebno posvetiti posebno pozornost še naslednjim vprašanjem: realizaciji in analizi izvajanja izgradnje stanovanj po sprejetem planu, ugotoviti odstopanja od predvidenih gradenj, pristopiti k izdelavi novega plana, izboljšati delo delegatov v sredinah, v katerih so bili izvoljeni, in poskrbeti, da bodo ti prenašali iniciative na posamezne organe, pospešiti bo potrebno delo strokovnih služb v temeljnih organizacijah združenega dela in si s tem zagotoviti, da bodo v bazi prihajali do izraza tiste potrebe, ki se tam pojavljajo, pomagati bo treba, da se odpravi sedanje stanje na področju stanovanjskega gospodarstva, predvsem pri upravljanju stanovanjskega fonda, in povezati bo potrebno vse dejavnike, ki se pojavljajo na tem področju, to je samoupravno stanovanjsko skupnost z vsemi enotami, temeljne organizacije združenega dela, gradbeno operativo, banke, varčevalce in druge dejavnike. VPRAŠANJE:
Iz dosedanjih natečajev za stanovanja in posojila že lahko potegnemo nekatere zaključke, kako so bili ti razpisi sprejeti. Vendar pa se postavlja vprašanje, če so bili vsi, ki so neposredno zainteresirani, dovolj seznanjeni, kakšne možnosti daje nov sistem pri reševanju stanovanjske problematike vsem tistim, ki je rešitev stanovanjskega problema za njih primarnega značaja.
Kaj ste do sedaj opazili in kakšna vprašanja še ostajajo odprta?
ODGOVOR:
Javni natečaj o podeljevanju stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih in posojilih so najboljši pokazatelji, da smo tudi glede informiranja dosegli velik uspeh, ki pa ga bomo morali v bodoče še povečati z boljšim obveščanjem in to ne samo preko javnih glasil, ampak in predvsem preko samih delegatov. Število udeležencev drugega natečaja je bilo neprimerno večje kot prvega, vendar pa moramo ugotoviti, da informiranost ni bila popolna, kar dokazujejo tudi naknadne prijave. Kaže, da ni bila v celoti izvršena informiranost na relaciji razpisna komisija—delegati —temeljne organizacije združenega
dela ali drugi zainteresirani. To je tisto, o čemer smo že prej ugotavljali, da bo potrebno čimprej odpraviti, če bomo hoteli doseči resnično samoupravno delovanje na področju celotne stanovanjske problematike.
VPRAŠANJE:
Kaj je novega na področju vzdrževanja obstoječega stanovanjskega sklada v sami zakonodaji in kako se v praksi rešujejo vsi ti problemi, za katere vemo, da so iz leta v leto vedno bolj pereči?
ODGOVOR:
V zvezi z vzdrževanjem obstoječega stanovanjskega sklada je v zakonu prišlo do precejšnjih sprememb. Te spremembe se nanašajo predvsem na delovanje hišnih svetov in hišne samouprave, saj hišni sveti po predlogu zakona dobivajo tudi pravdno opravilno sposobnost.
V praksi pa ni bistvenih premikov, lahko rečemo, da so ti premiki le v negativni smeri. To pa zaradi tega, ker se stanarine že od leta 1966 niso spremenile in so praktično manjše, kot znaša amortizacija v novo zgrajenih stanovanjih. Ta amortizacija je predvidena v višini 3.000 din, stanarina pa znaša 2.200 din, tako da že sedaj nastaja velika razlika, ki negativno vpliva na reševanje problemov obstoječega stanovanjskega fonda.
To vprašanje pa bo morala čimprej rešiti enota za upravljanje z   obstoječim   stanovanjskim fon-
dom in najti take rešitve, ki bodo lahko istočasno pogoj za uspešno reševanje in delovanje v zakonu navedenih samoupravnih institucij, ki se naj oblikujejo v posameznih stanovanjskih zgradbah oziroma v stanovanjskih soseskah.
Iz vseh teh razgovorov lahko zaključimo, da bodo vse oblike delegatskega delovanja v samoupravni stanovanjski skupnosti lahko zaživele samo tedaj, če bomo uspeli združiti vse dejavnike z najrazličnejšimi interesi in če bomo skušali narediti takšen program reševanja stanovanjske problematike, ki bo povezoval vse interese in istočasno zagotavljal reševanje te problematike na območju celotne naše občine. To pa bo mogoče mimo zakonskih določil in tesnega in plodnega delegatskega delovanja doseči le tedaj, če bomo odstopali od nekaterih parcialnih interesov in če bomo v skupnem programu izoblikovali takšne koncepte, ki jih bomo lahko reševali na realnih osnovah in v okviru danih materialnih možnosti.
Vse razprave, ki so sedaj obravnavale stanovanjsko problematiko, poudarjajo, da moramo izhodišča za srednjeročni program iskati v dosedanjih dosežkih in pri tem upoštevati vse tiste elemente, ki nimajo samo stanovanjskega značaja, ampak so povezani tudi z ostalimi dejavniki na področju komunalne ureditve in reševanja drugih vprašanj, ki se pojavljajo s samo izgradnjo.
Razgovor vodil: Karel Kušar
Dela na izgradnji kolektorja, ki bo povezoval kamniško in domžalsko občino redno napredujejo tako, da bo ta prepotrebna naprava kmalu izročena svojemu namenu
PODELITEV ODLIKOVANJ PREDSEDNIKA REPUBLIKE
V mesecu novembru letos je predsednik občinske skupščine Domžale podelil odlikovanja predsednika republike delovnim ljudem in občanom, ki so jih že v lanskem letu predlagale za oblikovanje delovne in druge skupnosti za njihovo uspešno delo in prispevek z razvoju socialistične skupnosti.
Po kratkem nagovoru, v katerem je poudaril naj bo vzpodbuda za nadaljnje uspešno delo in sodelovanje v korist družbene skupnosti, je predsednik občinske skupščine Jernej Lenič razdelil odlikovanja predsednika republike naslednjim delavcem in občanom:
RED BRATSTVA IN ENOTNOSTI S SREBRNIM VENCEM je prejel:
France HABJAN, na predlog Krajevne skupnosti Domžale.
RED DELA S SREBRNIM VENCEM so prejeli:
inž. Srečo BERGANT, na predlog delovne skupnosti INDUPLATI Jarše;
Viljem DRŽANIČ in Franc GERBEC, na predlog komisije za kadre pri komiteju Občinske konference ZK Domžale;
Helena OBRADOVIĆ in Janez PERNUŠ na predlog delovne skupnosti TOSAMA Domžale;
Aleksander SKOK, na predlog Medobčinskega sveta ZKS Ljubljana;
Mavricij VOLGEMUT, na predlog Okrožnega sodišča Ljubljana.
MEDALJO ZA DELO je prejela:
Ivanka OGOREVC-OSOLIN, na predlog delovne skupnosti TOSAMA Domžale.
OBČINA DOMŽALE
po BIRO 71 DOMŽALE, podjetju za projektiranje in urbanizem, stanovanjsko gospodarstvo, inženiring, Ljubljanska 11 O/a
RAZPISUJE
po 16. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča in o gospodarjenju s sredstvi za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč (Ur. vestni k občine Domžale št. 11/74) in 11. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. L. SRS št. 42/66 in 20/71)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča na področju stanovanjskih sosesk v občini Domžale, za stanovanjsko gradnjo:
1. TRZIN — 32 parcel za montažno gradnjo visokopritličnih individualnih hiš, in sicer:
a) 9 parcel za montažno gradnjo tipa Marles S-411, na parcelak št. 1631/56 do 1631/64 v skupni izmeri 4668tti2;
b) 11 parcel za montažno gradnjo tipa Marles S-413, na parcelah št. 1631/45 do 1631/55 v skupni izmeri 5688 m2;
c) 4 parcele za montažno gradnjo tipa Marles S-400, na parcelah št. 1631/15 do 1631/18 v skupni izmeri 2863 m2;
d) 8 parcel za montažno gradnjo tipa Marles S-410, na parcelah št. 1631/19 do 1631/26 v skupni izmeri 6210 m2.
Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 124.600,00 din.
2. DOPOLNILNA ZAZIDAVA VIR OB KAMNIŠKI BISTRICI
2 parceli za gradnjo visokopritličnih individualnih hiš na parcelah št.: 5650 v izmeri 583 m2; 5649 v izmeri 557 m2
Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 79.692,60 din.
3. DOPOLNILNA ZAZIDAVA VIR OB KAMNIŠKI BISTRICI
10 parcel za gradnjo vrstnih atrijskih hiš na parcelah št.:
5646 v izmeri 581 m2;
5645 v izmeri 769 m2;
5643 v izmeri 706 m2;
5642 v izmeri 529 m2;
5641 v izmeri 572 m2;
5640 v izmeri 656 m2;
5633 v izmeri 665 m';
5632 v izmeri 472 m2;
5631 v izmeri 512 m2;
5630 v izmeri 643 m2.
Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 104.248,15 din.
4. Vsa zemljišča pod zaporednimi številkami 1 do vključno 3 so družbena lastnina.
5. Zemljišča oddajamo komunalno urejena. Komunalna ureditev zajema:
— pod zaporedno številko 1: pripravo, vodovod, elektriko, kanalizacijo, asfaltne ceste, javno razsvetljavo in primarno telefonsko omrežje;
— pod zaporedno številko 2: pripravo, vodovod, elektriko, asfaltne ceste, in javno razsvetljavo;
— pod zaporedno številko 3: pripravo, vodovod, elektriko, kanalizacijo s skupno greznico in pomikovalnico, asfaltne ceste in javno razsvetljavo.
6. Odškodnina za zemljišča znaša 40,00 din za m2 in jo je treba plačati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o oddaji.
Najboljši ponudnik bo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dolžan plačati pri SOb Domžale še davek na prekvalifikacijo zemljišča.
7. Stroški za pripravo in komunalno ureditev so izračunani iz predračunske vrednosti in jih je treba plačati v naslednjih rokih:
— pod zaporedno številko 1: 50 % takoj ob podpisu pogodb o oddaji zemljišča in komunalni ureditvi; 50 % pa po prodani parceli bodočemu (investitorju;
— pod zaporednima številkama 2 in 3: takoj ob podpisu pogodb o oddaji zemljišča in komunalni ureditvi.
8. Natečaja pod zaporedno številko 1 se lahko udeležijo samo pravne osebe, pod zaporenima številkama 2 in 3 pa pravne lin fizične osebe.
9. Na natečaju uspe najugodnejši ponudnik. Ugodnejši ponudnik pod točko 1 je tisti, ki licitira vseh 32 parcel iin ponudi višjo ceno za komunalno ureditev; ugodnejši ponudnik pod zaporednima številkama 2 in 3 pa tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno za komunalno ureditev.
10. Pismene ponudbe je treba vložiti na BIRO 71 DOMŽALE v zapečateni ovojnici z oznako »JAVNI NATEČAJ«, najpozneje v 15 dneh od objave natečaja in sicer do 13. ure. Ponudnik mora hkrati s ponudbo vplača ti varščino na račun številka 50120-601-30351 BIRO 71 DOMŽALE, v višini 5.000,00 din za eno stavbno parcelo. K ponudbi je treba priložiti potrdilo o vplačani varščini. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne, uspelemu ponudniku pa se varščina vračuna v izklicno ceno za komunalno ureditev.
Prispele ponudbe bo pregledala posebna komisija in izbrala najboljšega ponudnika.
O izidu javnega natečaja bodo vsi udeleženci obveščeni z odločbami v smislu določil Odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale.
Vse informacije v zvezi z natečajem so na razpolago pri BIRO 71 DOMŽALE, Ljubljanska 110/a.
Dodatek
k javnemu natečaju objavljenem v Občinskem poročevalcu občine Domžale št. 9, z dne 20. 9. 1974.
Pod točko 9 razpisa citiranega natečaja se odškodnina za zemljišča zviša od 30,00 din za 1 m2 na 40,00 din za 1 m2.
Ker Je bila odškodnina z odlokom Skupščine občine Domžale št. 14-6/74, z dne 24. 10. 1974 določena po 2. členu oitiranega odloka na 40,00 din.
Ostali pogoji natečaja so nespremenjeni.
BI^RO 71 DOMŽALE Ljubljanska 110/a
Štipendiranje po novem
V občini Domžale je bil, 25. 9. 1974 sprejet samoupravni sporazum
0 štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale. Novi samoupravni sporazum je rezultat triletnih prizadevanj Izobraževalne skupnosti SRS za čimbolj usklajeno družbeno dogovorjeno politiko štipendiranja v SR Sloveniji. Vse občinske skupščine v SRS so sprejele samoupravni sporazum in je tako štipendiranje enotno za celo republiko.
Do sedaj je bilo štipendiranje v naši občini urejeno z družbenim dogovorom o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov iz leta 1971.
Z novim samoupravnim sporazumom so določeni enotni kriteriji, ki so nujni, ker po eni strani zmanjšujejo odliv kadrov iz manj razvitih območij, odpade odvzemanje kadra, po drugi strani pa tudi preprečuje, da bi se mladi ljudje kljub morda drugačnim poklicnim željam, usmerjali v poklice za katere so že v času šolanja bolje nagrajevani.
Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov obravnava štipendije kot sestavni del razvojnih načrtov združenega dela in s tem zagotavlja učinkovitost sredstev vloženih v ta namen. Samoupravni sporazum vsebuje dve vrsti štipendij, in sicer štipendije iz združenih sredstev in štipendije organizacij združenega dela in samoupravnih   interesnih skupnosti.
Za štipendiste iz združenih sredstev združujejo OZD, ki so podpisnice samoupravnega sporazuma od 1. julija 1974 dalje iz svojega dohodka v višini 0,5 % od bruto osebnih dohodkov (od izplačanih osebnih dohodkov doseženih v 42-ur-nem delovnem tednu) na posebnem računu pri SDK — podružnica Domžale. Iz teh združenih sredstev se bodo podeljevale štipendije na podlagi materialnega stanja družine prosilca. Pri štipendiranju se dosledno upošteva prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši učni uspeh ter otrok iz delavskih in kmečkih družin. Poleg teh kriterijev, ki jih določa samoupravni sporazum je nujno upoštevati tudi kadrovske potrebe, da bi štipendirali le tiste kadre, ki jih potrebujemo.
Pri določanju višine štipendije iz združenih sredstev se kot osnovo upoštevajo mesečni življenjski stroški učencev in študentov v času šolanja (za srednješolce 900 din, za višješolce in visokošolce 1.200 din). Pri tem se smatra, da k stroškom šolanja prispevajo tudi starši. Zato se kot delež staršev upošteva polovičen dohodek na člana družine in otroški dodatek prosilca za štipendijo, razlika do življenjskih stroškov pa se zagotovi s štipendijo iz združenih sredstev. Življenjski stroški se ugotavljajo vsako leto na novo, zato se bodo tudi štipendije iz združenih sredstev usklajevale z višino življenjskih stroškov vsako leto na novo.
Štipendije organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti se podeljujejo v skladu s kadrovskimi potrebami v razvojnih načrtih in v skladu s planom izobraževanja. Štipendije so enotno določene z lestvico točkovnih vrednosti (vrednost točke v 1.1974 je
1 dinar, in sicer:
— za učence srednjih šol
z zadostnim uspehom      350 točk
z dobrim uspehom 400 točk
s prav dobrim uspehom 450 točk z odličnim uspehom 500 točk
— za študente visokošolskih zavodov s poprečno oceno: 6,0—6,5 oziroma 2,0—2,4    450 točk
6.6— 7,2 oziroma 2,5—2,9    500 točk
7.3— 7,9 oziroma 3,0—3,4 570 točk 8,0—8,6 oziroma 3,5—3,9    650 točk
8.7— 9,3 oziroma 4,0—4,4    750 točk
9.4— 10 oziroma 4,5—5      850 točk Pri štipendiranju v OZD in SIS
ni važno materialno stanje družine prosilca. Štipendija se podeli na podlagi kadrovske potrebe. OZD in SIS se morajo točno držati točkovnih vrednosti, ker bo le s tem enotno štipendiranje in ne bo odvzema kadra. Za kršilce samoupravni sporazum določa sankcije.
Na podlagi samoupravnega sporazuma odloča o štipendiranju v občini skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, ki se je konstituirala, 15. 11. 1974 in ima 37 delegatov. Na svoji prvi seji je izvolila tudi Izvršni odbor, ki šteje 9 članov. IO je že imel prvo sejo, 22. 11. 1974. Na seji skupščine skupne komisije in IO je bil sprejet sklep, da morajo vse podpisnice samoupravnega sporazuma v roku 30 dni uskladiti svoje interne pravilnike o štipendiranju s samoupravnim sporazumom (objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale št. 10), vse podpisnice pa morajo tudi takoj izpolniti finančne obveznosti, ker je sklad združenih sredstev brez denarja in je otežkočeno redno izplačevanje štipendij dosedanjim štipendistom (115), za nove štipendije pa tudi ni finančnih sredstev. IO je zato na svoji seji, dne 22. 11. 1974 reševal prošnje le pogojno in sprejel sklep, da se štipendije izplača, če se bo zbralo dovolj denarja in to od 1.9. oz. do 1. 10. 1974 dalje, v nasprotnem primeru pa se nove štipendije podelijo šele s 1.1.1975. V ta namen so bile vse podpisnice že drugič pozvane, da naj takoj izpolnijo svoje finančne obveznosti. Do 6.12.1974 je svoje obveznosti izpolnilo le 8 podpisnic samoupravnega sporazuma (od 38).
Vsi dosedanji štipendisti so že prejeli štipendije po novem izračunu. Tisti štipendisti, ki jim je izračun štipendije znesel manjšo višino štipendije, kot pa so jo prejemali do sedaj, bodo prejemali štipendijo v višini dosedanje pogodbe.
Navajamo še to, da štipendisti iz združenih sredstev nimajo dodatka na letnik in na učni uspeh. Dodatki so z novim samoupravnim sporazumom odpadli, ker je s sprejemom novega sporazuma prenehal z veljavnostjo dosedanji družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov v občini Domžale.
N. Humar
ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN in PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE vabita občane na slavnostno akademijo v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade, ki bo v petek, 20. 12. 1974 ob 18. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah.
Vabljeni!
Stanovanja so dodeljena
Izid 2. javnega natečaja za podeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale.
Izvršilni odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale je na svoji redni seji, 27. 9. 1974 potrdil sklepe komisije za dodeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih in naročil strokovni službi, da pripravi javno objavo izida 2 javnega natečaja.
Natečaj je trajal od 22. 5. 1974 do 22. 6. 1974. V tem času je na natečaj prispelo 133 vlog, od tega sta dve vlogi prispeli po roku, in ju komisija ni mogla upoštevati. Iz naslednjega prikaza je razvidno število prispelih in ugodno rešenih vlog:
	bore i-star i ljudje	mlade družine	socialni primeri	skupaj
1. Prispele vloge 2. Ugodno rešene	17 2	32 10	82 18	131 30
Zaradi objektivnosti je komisija za dodeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih izvolila 3-člansko delovno skupino, ki je ogledala dejansko stanje stanovanj prosilcev.
V delovno skupino za mlade družine so bili izvoljeni:
1. Zupanek Metka, Toko Domžale.
2. Golob Ferdo, SOb Domžale.
3. Korbun Pavel ali Hren Slavko, strokovna služba, Biro 71 Domžale.
V delovno skupino za borce, stare ljudi in socialne primere so bili izvoljeni naslednji člani:
1. Lenček Boris, ZZB NOV Domžale ali Cerar Janez, Papirnica Koli-čevo.
2. Golob Ferdo, SOb Domžale.
3. Korbun Pavel ali Hren Slavko, strokovna služba, Biro 71 Domžale Skupine so opravile 83 ogledov stanovanj. Preverjeno je točkovanje
na osnovi ogledov dejanskih stanovanjskih razmer in tako je komisija za dodeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih na svoji 5. redni seji, dne 26. 9. 1974 dokončno odločila o dodeljevanju stanovanj na osnovi naslednjega:
— vlog prosilcev,
— zahtevane dokumentacije,
— ogledov delovne skupine določene za preverjanje vlog, dokazil in stanovanjskih razmer na kraju samem,
— potrebne in razpoložljive strukture stanovanj,
— pravilnika in javnega natečaja.
Stanovanjsko pravico na najemnih stanovanjih samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so po sklepu komisije in soglasju izvršilnega odbora zbora delegatov samouprave enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu stanovanjske skupnosti občine Domžale na osnovi 2. javnega natečaja dobili naslednji prosilci:
^.af>' Priimek in ime št.
preverjeno št. družinskih potrebno št. točk        članov stanovanje
c c
0} 03 ^ > CD O
-a <=
O «3
■9«
Borci — stari ljudje				
1. Pire Ljudmila				
Opekarniška 5, Radomlje	43	3	2-sob	2-sob
2. Gostič Ivanka				
Cesta Talcev 1, Domžale	42	1	garso.	1-sob
Mlade družine				
1. Štuklec Vinko				
Dragomelj 4, Domžale	41	5	3-sob	2-sob
2. Cerar Fanika				
Brdo 21, Dobovlje	41	4	3-sob	2-sob
3. Knez Franc				
Radomeljske čete 6, Radomlje	35	4	3-sob	2-sob
4. Remšak Rado				
Sp. Jarše 20, Domžale	35	3	2-sob	2-sob
5. Ribič Ljudmila				
Levstikova 37, Domžale	35	3	2-sob	2-sob
6. Hace Marjeta				
Vir,  Robova 6	34	4	3-sob	2-sob
7. Horvat Majda				
Podrečje 32, Domžale	33	3	2-sob	2-sob
8. Čokan Marinka				
Lukovica 37	29	3	2-sob	1-sob
9. Sečen Štefan				
Ljubljanska 27, Trzin	29	3	2-sob -	2-sob
10. Camara Sidiki,				
Simona Jenka 10, Domžale		3	2-sob	2-sob
Socialni primeri				
1. Šljaku Ivanka				
Podrečje n. h. Domžale	47	2	1-sob	1-sob
2. Orehek Marija				
Količevo 47, Domžale	45	3	2-sob	2-sob
3. Oprešnik Venčeslava				
Dolenje 6, Radomlje	45	4	3-sob	2-sob
4. Janežič Erna Šentvid 333, Lukovica
5. Dime Pavla Pelechova 37, Preserje
6. Novak Rozalija Za hribom 3, Trzin
7. Brodnik Anica Preserje 76, Radomlje
8. Vučko Andrej Preserje 58, Radomlje
9. Resnik Justina Gorjuša 21, Dob
10. Novak Štefan Sp. Jarše 31, Domžale
11. Nalimal Pepca Pelechova 37, Preserje
12. Bohorč Milena Kamniška 15, Mengeš
13. Razdevšek Ivanka Ljubljanska 61, Domžale
14. Globočnik Cveta Šentvid 33, Lukovica
15. Skol Helena Simona Jenka 11, Domžale
16. Starbek Valentina Dob 123, Dob
17. Vrtovšek Anton Gorjuša  19, Dob
18. Majdič Miro Ljubljanska 49, Domžale (dobil stanovanje po
I. natečaju)
Ostale vloge, ki jih v tem natečaju nismo mogki uspešno rešiti bomo upoštevali v naslednjem 3. javnem natečaju, ki bo v februarju 1975. leta.
O eventualni potrebi dopolnitve vloge bodo prosilci pravočasno neposredno obveščeni.
BIRO 71 DOMŽALE, strokovna služba
42	5	3-sob	2-sob
41	3	2-sob	2-sob
41	4	3-sob	2-sob
41	3	2-sob	2-sob
41	4	3-sob	2-sob
40	3	2-sob	2-sob
40	5	3-sob	2-sob
40	3	2-sob	2-sob
39	5	3-sob	2-sob
38	6	3-sob	2-sob
38	3	2-sob	2-sob
40	5 .	3-sob	2-sob
40	2	1 -sob	1-sob
38	7	3-sob	2-sob
31	4	3-sob	2-sob
Zupančičeva 4, i Trzinska n. h., Ljubljanska 65, Zupančičeva 6, Rojska 5,
22,
Izid 2. javnega natečaja
7. Habjan Marija, Dob 74
8. Komazec Todor. Zupančičeva 4, Domžale
9. Ružnič Mujaga, Domžale
10. Strehar Zvonka Domžale
11. Zivulovič Nada, Domžale
12. Sitar Marija, Domžale
13. Pangeršič Marija Domžale
14. Soškič   Olga, Ljubljanska Domžale
15. Kovač Angelca, Antona Skoka 1, Domžale
Razdeljeno je bilo v skupnem znesku 1,000.000,00 din posojil. S tem so bila vsa sredstva namenjena po natečaju za nakup etažnih stanovanj razdeljena.
3. Izvršilni odbor je na 2. javnem natečaju razpisal posojilo za individualno gradnjo za leto 1974 v višini 2,000.000,00 din. Prispelo je 169 vlog.
Pregled prispelih vlog je naslednji:
— odstopil 1
— nepopolnih vlog —
— nima gradbenega dovoljenja —
— ima že več kot 150.000.— din posojila 2
— ne dela v organizaciji, ki združuje sredstva pri LB podružnica Domžale
— neugodno rešenih
— preloženih za 3. javni na tečaj
— ugodno rešenih v okviru 2,000.000,00
— ugodno rešenih 1,000.000,00 Skupaj
Izvršilni odbor v okviru 2,000.000,00 din prošnje naslednjim prosilcem:
1. Avbelj   Mirko,   Dragomelj 38, Domžale
2. Burgar Mira, Glavarjeva I.Mengeš
Izvršilni odbor samoupravne enote za kreditiranje stanovanjske izgradnje je v 5. številki Občinskega poročevalca (Uradni vestnik občine Domžale št. 6, z dne 22. maja 1974) objavil 2. javni natečaj. Natečaj je trajal do 22. 6. 1974. Na natečaj se je prijavilo 186 prosilcev.
Prošnje je obravnaval izvršilni odbor samoupravne enote za graditev stanovanj na svoji redni 5., 6. in 7. seji. Na 5. seji, ki je bila 20 . 8. 1974 je izvršilni odbor izvolil 3 člansko komisijo za oglede stanovanj in faz gradnje na terenu. V to komisijo so bili izvoljeni: Slavko Petek, Matevž Florjančič in Slavko Hren. Ta komisija je napravila 113 ogledov in ugotovila, da so nekateri primeri zelo kritični. Izvršilni odbor je obravnaval vloge v skladu z določili pravilnika.
Konkretni rezultati obravnave so naslednji:
1. Izvršilni odbor je v skladu s sprejetim planom razpisa za posojila za najemna stanovanja delovnim organizacijam, ki združujejo sredstva v višini 2,340.000,00 din razdelil med naslednje delovne organizacije:
— SOb Domžale,
— Osnovna šola Šlandrove brigade,
— Papirnica Količevo,
— Helios Domžale,
— Komunalno podjetje Mengeš.
2. Za posojilo za nakup etažnih stanovanj je prispelo 18 vlog. Ugodno so bile rešene prošnje naslednjih prosilcev:
1. Alešovec Radomlje
2. Banko Polonca, Domžale
3. Berlec Antonija, Domžale
4. Černohorski Marija, ska 25, Mengeš
5. Gregorin Milena, Šaranovičeva 10, Vir
6. Gubenšek Ludvik, Depala vas 8
Marija, Pelehova 35, Šentpavel 7, Brejčeva 28, Kolodvor-
v
okviru
je ugodno
1
30
86
46 169 rešil
3. Burnik    Ivanka,   Varškova 5, Domžale
4. Cencelj Stane, Bukovčeva 9, Vir Domžale
5. Cotman   Slavko,   Perkova 32, Domžale
6. Dolenc Anton, Vrba 5, Lukovica
7. Dolgan   Dušan,   Rozmanova 9, Domžale
8. Dimič Mitar, Lukovica 10
9. Grintal Damjan, Vodopivčeva 44 Domžale
10. Gotar Sonja, Petrovčeva 30 Rodica
11. Gerbec Silva, Perkova 14 Rodica
12. Habič Stane, Društvena 2 Ljubljana
13. Horvat Ivanka, Lukovica 74
14. Horvat Metka, Dob 130
15. Huskič Hasema,    Zonanina 15 Mengeš
16. Jančar  Marija,    Podrečje 33 Domžale
17. Ješeloik Hilda, Ljubljanska 103 Domžale
18. Jemec Majda,    Krakovska 17 Domžale
19. Jagodic   Milka,   Jelovškova 2 Mengeš
20. Jarc Jože, Jelovškova 17 Domžale
21. Jesenko Anton, Zupančičeva 6 Domžale
22. Kuhar Angela,   Liparjeva 11, Mengeš
23. Krulc Srečo, Sp. Tustanj 13, Moravče
24. Kralj Marija, Ljubljanska 1, Trzin
25. Knaus   Anton,   Prešernova 21, Radomlje
26. Kušar Marinka, Dob 96
27. Karažija EVica, Vegova 4, Moravče
28. Kotnik Marija, Radomeljske čete 11, Radomlje
29. Kecelj Ivanka, Depala vas 14, Domžale
30. Krajšek Valentin, Ihan 13, Domžale
31. Križaj Anton, Osnovna šola Ihan
32. Lenček Jožefa, Ihan 40, Domžale
33. Lavrič Vera. Bukovčeva 32, Vir
34. Lavrič Francka, Bukovčeva 32, Vir
35. Miklič Marija, Dob 126
36. Morela Anton, Zaboršt 5, Domžale
37. Marolt  Kristina,  Metelkova 2, Vir
38. Novak Slavko- Lobodova 2, Domžale
39. Novak Ema, Sp. Jarše 46, Domžale
40. Oštir Ivanka, Šmarca 15
41. Opaškar Franc, Gorjuša 17, Dob
42. Ogorevc Ivanka, Škocjan 13, Dob
43. Orel Francka, Mengeška 67, Trzin
44. Peterka Marija, Peče 31, Moravče
45. Podbevšek Štefka, Čufarjeva 16, Vir
46. Peterlin Franc, Šaranovičeva 19,
Vir
47. Pele Marjan,   Ljubljanska 101, Domžale
48. Pavlišič Anton, Depala vas 46, Domžale
49. Podpeskar Jože, Masljeva ul. 2, Domžale
50. Presekar Frančiška, Zalog pod Trojico 10, Dob
51. Ravnikar Vera, Mošenik 11, Moravče
52. Reven Jakob, Prešernova 23. Mengeš
53. Bezovšek Tadeja, Vegova 4, Moravče
54. Rožič Franc, Račni vrh 3, Dob
55. Sitar Anica, Preserje VII. ul. št. 14
56. Sedušak Ema, Podgorska pot 7, Kamnik
57. Stegnar Luka, Turniše 2, Dob
58. Svetlin Janez, Dob 88
59. Simčič Marija, Zaboršt 48, Domžale
60. Skok Pavla, Jarčeva 12, Domžale
61. Srša Ivna, Vaška pot 2, Preserje
62. Sršen Zofija, Trzinska 16, Loka
63. Sevnik Ana, Prešernova 10, Radomlje
64. Šuštar Anton,    Kidričeva 29, Mengeš
65. štiftar Franc, Erjavčeva 1, Vir
66. Štupar  Marta,   Finžgarjeva 5. Domžale
67. Šare Antonija, Bolkova 3, Homec
68. Turjačanin Ljubomir, Ljubljanska 1 Domžale
69. Tomažin Alojz, Simona Jenka 13, Domžale
70. Vovk Leopold, Einspilerjeva 5, Ljubljana
71. Vidergar Adrijani, Levstikova 4, Domžale
72. Valentin Štefan, Krašce 9, Moravče
73. Vrenjak Branka, Antona Skoka 14, Domžale
74. Volčini Stane, Kuharjeva 2, Vir
75. Vuga Elizabeta, Blejčeva 9, Mengeš
76. Zore Nada, Študljanska 25, Domžale
77. Zaje Darinka, Miševa 21, Domžale
78. Zupanek   Adolf, Kovičeva 27, Domžale
79. Zakojč Marija, Marokova 10, Moravče
80. Zupan   Angela,    Blejčeva 13, Mengeš
81. Zugec  Barica. Študljanska 34, Domžale
82. Zavbi Marija, Brezje 2, Dob
83. Zidan Nada, Kamniška 4, Mengeš
84. Zendar Franc, Študljanska 60, Domžale
85. Gorše Franc,   Ljubljanska 103, Domžale
86. Pavlic Ivana, Masljeva 8, Domžale
Od 2,000.000,00 din je bila razdeljena vsa vsota.
4. Nadalje je v istem natečaju razpisano za komunalno opremo stavbnih zemljišč za organizirano in usmerjeno stanovanjsko izgradnjo, znesek 1,000.000,00 din.
Prispeli sta dve vlogi, in sicer: od Komunalnega podjetja Domžale za ureditev kanalizacije v Obrtniški in Novi ulici ter od Biroja 71 Domžale za komunalno ureditev I. faze zazidalnega načrta centra Domžale. V natečaju je jasno razvidno, da se mora denar za komunalno opremo porabiti izključno za komunalno urejanje novih stavbnih zemljišč in ne na starih, kakor je razvidno iz vloge Komunalnega podjetja Domžale.
Zaradi slednjega je Izvršilni odbor dodelil posojilo v celoti Biro--71 Domžale.
Izvršilni odbor je sprejel sklep, da se pri naslednjem natečaju od-dvoje sredstva za komunalno ureditev v že obstoječih naseljih.
5. Zaradi velikega števila prosilcev in izrednih potreb, ki jih je komisija za oglede ugotovila na terenu je izvršilni odbor sklenil, naj bi napravili rebalans plana za blokovno gradnjo. Izredno je bil sklican zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj, ki je potrdil sklep izvršilnega odbora naj se prenesejo sredstva v višini 1,000.000,00 din, ki so bila dodeljena  Papirnici  Količevo za gradnjo
stanovanjskega bloka na sredstva za individualno gradnjo, glede na to, ker Papirnica v letošnjem letu ne potrebuje teh sredstev.
Iz teh sredstev so dobili kredite naslednji prosilci:
1. Bartol Janez, Homec V. ulica
2. Blejc   Vinko,   Rozmanova 12, Domžale
3. Berlec Zmago, Prevoje 12, Lukovica
4. Celestina Miran, Kidričeva 40, Mengeš
5. Cerne Valentina, Kamniška 14, Domžale
6. Florjančič Valerija, Jemčeva 6, Trzin
7. Gregorc Marjan, Zg. Jarše 13
8. Habjan Antonija, Cankarjeva 7, Domžale
9. Hribar Friderik, Zupančičeva 6, Domžale
10. Hren Franc, Loka 10, Mengeš
11. Horvat Štefan, Miševa 20. Domžale
12. Janežič Vida, Vegova 2, Moravče
13. Jasene Ana, Dob n. h.
14. Koplan Ljudmila, Koliška 4, Vir
15. Kunstelj Marta, Partizanska 6, Mengeš
16. Kokalj   Mihela,   Levstikova 7. Domžale
17. Kolar Marjana, Rojska 3, Domžale
18. Kmetic Leopold, Antona Skoka 17, Domžale
19. Kos Marija, Zrinskega 13, Vir
20. Kosec Marija, Ropretova pot 2, Mengeš
21. Kovačič Ana, Linhartova 10, Vir
22. Krampelj Hedvika, Zupančičeva 6, Domžale
23. Leveč Jože, Zg. Jarše 32, Radomlje
24. Lenček Alojz, Prelog 24, Ihan
25. Mihajlovič   Darinka, Obrtniška 3, Domžale
26. Majdič Ivan, Negastm 8, Moravče
27. Osojnik   Jože,   Kettejeva 11, Domžale
V torek, 26. novembra, je bila v hali Komunalnega centra v Domžalah osrednja občinska proslava ob Dnevu republike, ki sta jo pripravili Občinska konferenca ZSMS in Kulturna skupnost Domžale.
Proslava, na kateri so sodelovali mladi domžalskih srednjh šol in dijaškega doma, glasbene šole. Oktet bratov Pirnat in prof. Majda Mihelič, je bila zelo dobro obiskana. Največ je bilo mladih obiskovalcev. Proslavo je pričel predsednik Občinske konference SZDL Domžale Janez Vreček, ki je v slavnostnem govoru opisal revolucionarno pot naše države, dlje časa pa se je zadržal pri sedanji vlogi SFRJ v svetu. Program je povezoval Milan Marinič, vezni tekst je napisal Jože Skok. Prijetno presenečenje so s svojim nastopom pripravili mladi Tehniške srednje us-njarsko-galanterijske šole Domžale združeni v folklorno skupino, ki so odplesali Splitski in Glamoški ples. Na proslavi se je prvič predstavil tudi dekliški pevski zbor Zveze kulturno prosvetnih organizacij pod vodstvom Jožeta Naroločnika.
Proslava je lepo uspela. Vendar to ni bila edina prireditev v naši občini ob Dnevu republike. Slovesnosti so bile tudi v Radomljah, Mengšu, Moravčah in drugod. Praz-
28. Osolnik Marija, Gregorčičeva 4, Radomlje
29. Pavli Valentin, Savska 48, Domžale
30. Petrič Marija, Loka pri Mengšu
31. Petek Zdenka, Tineta Zajca 13/a, Mekinje
32. Pavič Frančiška, Slomškova 19, Domžale
33. Remšak Stane, Jelovškova 10, Domžale
34. Svetlin   Ivanka,   Kidričeva 11, Domžale
35. Skočaj Milena, Kolodvorska 10, Domžale
36. Serianz Roman. Vegova 22, Moravče
37. Štiftar   Greta,   Kidričeva 22. Mengeš
38. Vodlan Marinka, Stritarjeva 6. Vir
39. Završnik Klara, Klanec 11, Komenda
40. Zupančič Metka, Rova 11, Radomlje
41. Zaje Vera, Simona Jenka 10, Domžale
42. Pavlic Marija. Mušičeva 13, Loka pri Mengšu
43. Bolhar   Marjan,   češenik 14, Dob
44. Durič Radomir. Vegova 22, Moravče
45. Kopina Ciril, Loka, Mušičeva 8, Mengeš
46. Ahčin Janez, Ustje 29, Šmartno pri Litiji
Tako je kolo po 2. javnem natečaju razdeljenih posojil:
1. za blokovno najemno gradnjo 2,340.000,00 din;
2. za nakup etažnih stanovanj 1,000.000,00 din;
3. za individualno gradnjo 3,000.000,00 din;
4. za  komunalno opremo 1,000.000,00 din.
S tem smo posegli v angažiranje sredstev, ki se bodo zbrala v letu 1975.
Biro 71 Domžale Strokovna služba enote
nik republike so proslavili tudi mladi osnovnih šol.
Vera Grošelj
POPRAVEK
V zadnji številki Občinskega poročevalca je izšel članek pod naslovom »Nogometno društvo Radomlje«, v katerem je prišlo do nekaterih nejasnosti. Pravilno se glasi: »Iniciatorji za ustanovitev tega društva so bili Bojan Klemene in Mitja Župančič itd., ne pa Albin Klemene in Bojan Krištof. V članku tudi ni bilo navedeno, da je bil Mitja Zupančič, predsednik KO SZDL Radomlje, eden od najbolj prizadevnih irficiatorjev, da je sploh prišlo do ustanovitve tega društva.
Odgovorni urednik
RAZPIS
Delavska univerza Domžale vpisuje do 15. januarja 1975 v:
— tečaj za kuharice,
— nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja.
Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 14. ure v tajništvu Delavske univerze Domžale, Kolodvorska 6 ali na telefon številka 72-082.
Delavska univerza Domžale
Proslava ob prazniku republike
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI, VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI LJUBLJANSKI BANKI —
PODRUŽNICI DOMŽALE!
Mladinski kviz
2e precej časa pred Praznikom republike smo se v osnovnih organizacijah ZSM Trojane, Lukovica, Prevoje-Šentvid in Dob dogovarjali, da bi skupaj počastili naš največji praznik. Odločili smo se za mladinski kviz.
Prireditev je bila 29. novembra zvečer v dvorani kulturnega doma v Lukovici.
2e precej pred začetkom kviza so se zbirali mladi, največ jih je bilo iz sodelujočih osnovnih organizacij, kmalu pa so se zbrali tudi tekmovalci, ki so še zadnjič ponavljali temo, ki je bila določena za kviz: Nova organiziranost mladih. Spraševali so drug drugega o vlogi republiške in občinskih konferenc ZSMS, o osnovnih organizacijah, pa o konferencah, kongresu, financiranju in kadrovanju ipd. Dvorana se je napolnila, ura je bila že sedem, ko se je kviz pričel. Po uvodnih besedah predsednice 00 ZSMS Lukovice, smo začeli s prvo skupino vprašanj.
Najprej so se predstavili tekmovalci, nekateri z veliko tremo, drugi zelo samozavestni, vsi pa z upanjem, da se bodo čimbolje »odrezali«. Po obrazložitvi sistema tekmovanja so prvi odgovarjali predstavniki Trojan. Zelo uspešno, kajti odgovorili so pravilno na vsa tri vprašanja in bili deležni aplavza mladih s Trojan, ki so jih prišli bodrit. Tudi tekmovalci iz Lukovice so odgovarjali hitro in pravilno, medtem ko so tekmovalci iz Doba in Prevoj hranili moči za konec, saj so odgovorili vsak le na po eno vprašanje. Potem smo slišali »dob-sko« izvedbo Železne ceste, recitacijo o Svobodni domovini in na vrsti je bil drugi krog vprašanj. Mladi s Trojan niso popustili. Spet pravilni vsi trije odgovori in vodstvo, ker je šlo mladim iz Lukovice bolj slabo. Prevojci so ostali zvesti tradiciji, mladi iz Doba pa so se potrudili in odgovorili pravilno na dve vprašanji. Medtem, ko so mladi iz Doba izvajali recital Nekoga moraš imeti rad, so gledalci v dvorani ugibali, kako bo v finalu. Vsak je navijal zase, za svoje tekmovalce, vsi pa smo želeli, da bi mladi tekmovalci znali čimveč.
In potem je prišla tretja, odločilna »runda«. Mladi s Trojan so do konca odgovarjali zbrano in zbrali vse možne točke tako, da je bilo vprašanje zmagovalca odločeno. Lukovčani so odgovarjali s spremenljivo srečo. Prevojci so se že skoraj vdali v usodo, mladi iz Doba pa so komaj ujeli prve in komisija je morala sestaviti dodat-
na vprašanja. Na veliko veselje gledalcev niti eni niti drugi niso vedeli odgovorov na dodatna vprašanja, dokler ni stroga komisija vprašala: Koliko sej je imela konferenca mladih iz krajevnih skupnosti. Na to vprašanje so pravilno odgovorili mladi iz Lukovice in vse je bilo odločeno. Pa vendar še ne, kajti pomerili so se še pevci v petju partizanskih pesmi. Zborček so sestavili mladi s Prevoj ih Šentvida, Trojane pa so se predstavile s tercetom. Iz mladih grl je najprej zadonela Bilečanka, nato pa Na oknu glej obrazek bled. Prva je bila bolj glasna, druga pa bolj ubrana in strokovna komisija je odločila, da nagrado dobe Trojane, »prevoj-ski zborček« pa je smel zapeti še eno pesem. Izbrali so si Kozaro in treba je reči, da so navdušili polno dvorano, pa tudi komisija je po tej pesmi- imela kaj za premišljevati.
Taborniki pri Sedmerih jezerih
Po tem veselem delu je sledila podelitev priznanj in nagrad. Priznanja in nagrade so dobili vsi tekmovalci. Eni bolj, drugi manj zadovoljni so se tolažili z zaključnimi besedami predsednika strokovne žirije: Važno je sodelovati ne zmagati. S tem je bil kviz, ki so ga pod pokroviteljstvom Občinske konference ZSMS Domžale pripravile osnovne organizacije ZSM Trojane, Lukovica, Prevoje-Šentvid in Dob in je bil posvečen Dnevu republike, zaključen.
Po številni udeležbi in dobrem znanju vseh tekmovalcev je bilo videti, da si mladi takih prireditev želimo in mogoče ne bi bilo slabo, če bi vanje vključili čimveč mladih z območja občine Domžale.
Vera Grošelj
Skupina tabornikov pred kočo pri Sedmerih jezerih
20 let počitniške kolonije
Na dan volitev delegacij v samoupravne interesne skupnosti so mladinci iz Dragomlja organizirali delovno akcijo za ureditev ceste skozi vas
Leta 1954 je Občinska zveza prijateljev mladine Domžale prvič organizirala počitniško letovanje šoloobveznih otrok naše občine v Izoli. Najprej smo imeli na razpolago poslopje italijanske osnovne šole, nato staro poslopje Osnovne šole Vojke Šmuc, zadnjih nekaj let pa imamo kolonijo v novem poslopju imenovane šole. Tu so pogoji za letovanje bolj ugodni, ker je sodobna kuhinja in velika jedilnica in končno zaprto dvorišče, ki služi v prostem času za razne igre. Moramo pa poudariti, da so režijski stroški za najetje prostorov za kolonijo iz leta v leto večji in so letos znašali z najemnino, vodo, elektriko in drugim že preko 12.000 din. Zato bo treba misliti, da v do-glednem času dobimo lastno bazo, ki bi služila tako predšolskim, kakor šolskim otrokom, ker smo na tem področju v naši občini naredili bore malo. Leta 1972 smo zamudili idealno priložnost, ker smo zamudili nakup počitniškega doma z inventarjem, ki ga je prodajal SAP Ljubljana in sicer s kapaciteto 150 oseb. Ta dom je v Volpariji pri Sa-vudriji. Cena je bila zelo ugodna, saj je znašala le 1.250,000 din, plačljivih v roku petih let. Medtem, ko smo se mi v Domžalah prerekali, kako bo s prepisom zemljišča in plačilom, so nas interesenti v sosednji republiki prehiteli in si tako zagotovili poceni počitniško bazo. To naj bo opomin, kako ne smemo v bodoče več delati.
Poudarim naj, da je Občinska zveza prijateljev mladine vložila od začetka kolonije v Izoli pa do danes veliko naporov, da je lahko vsako leto pripravila letovanje otrok. Nabaviti je bilo treba ležišča, žimnice, nekaj odej, štedilnike, hladilnik, pralni stroj in posodo ter jedilni pribor, vsako leto pa zagotoviti poceni in dovolj hrane, zlasti sadja, ki je otrokom še kako potrebno. Nič koliko je bilo težav za zagotovitev dovolj tehničnega osebja, saj je v vsaki izmeni, v kateri letuje do 150 otrok — imamo pa dve izmeni — pet kuharic, snažilka, upravnik, ekonom in do 15 vzgojiteljev. V dvajsetih letih je letovalo okrog 5000 otrok, za katere je delalo okrog 600 kuharic, snažilk, vzgojiteljev in vodstvenega osebja. Poudarim naj, da so se vsi, ki so sodelovali ali pri organizaciji, ali pa v koloniji sami izredno prizadevali, da bi bilo letovanje čimbolj udobno in tudi ni bilo nobenih večjih nesreč, zato tudi starši nimajo pomislekov, komu zaupajo otroke.
Pri vsem tem delu pa je največ doprinesel in žrtvoval sekretar občinske zveze Franc Rak, ki od ustanovitve kolonije neutrudno dela pri njeni vsakoletni organizaciji.
Letos je v koloniji letovalo 297 otrok in to v dveh izmenah po 14 dni. V vsaki izmeni je bilo 14 vzgojiteljev, pet kuharic, snažilka, upravnik in ekonom. Starši so za letovanje prispevali 73.650,00.—, Skupščina občine Domžale 64.500,00 in Občinski odbor RK Domžale 10.000,00 dinarjev. Vsi stroški kolonije so znašali 148.900,00 dinarjev. Dnevna oskrba s petimi obroki hrane je znašala samo 37,00 din. Pripomniti moramo, da so znašali režijski stroški: najemnina, prevoz v Izolo (14.000,00 din), nagrade vzgojiteljem (350,00 din za 14 dni) in nagrade vodstvu in tehničnemu osebju 1.200,00 din za 14 dni, za delo od pete ure zjutraj do najmanj 21. ure), več kakor pa izdatki za hrano.
Delovni dan v koloniji je izpolnjen s celodnevno zaposlitvijo otrok in sicer od pol sedme ure zjutraj, ko otroci vstanejo, pa do 21. ure, ko zaspijo. Dvakrat na dan odidejo na kopališče, kjer jih učimo tudi plavanja in se je letos od neplavalcev naučilo plavati 80 % otrok. Imamo tudi razne prireditve ob Dnevu borca, Dnevu vstaje, občinskem prazniku ter poslovilni večer ob zaključku vsake izmene. Otroci pod vodstvom vzgojiteljev pripravijo program, nato pa seveda malo zaplešejo.
Za prihodnje leto bomo skušali organizirati kolonijo še v Izoli, ne moremo pa odlašati s pridobitvijo lastne baze v nedogled, ker ni nikjer rečeno, da -nam bodo v Izoli vedno tako naklonjeni kot doslej. Zato bi bilo prav, da bi vse interesne skupnosti, ki imajo opravka z mlado generacijo, skupno z občinsko skupščino in vodstvi družbenopolitičnih organizacij v občini takoj pristopili k postopni realizaciji pridobitve lastne baze za letovanje.
Ob koncu se v imenu Občinske zveze prijateljev mladine občine Domžale vsem, ki so v dvajsetih letih nesebično pomagali, sodelovali pri organizaciji kolonije, ali pa kot tehnično, vodstveno osebje ter kot vzgojitelji delali v koloniji in s tem vršili neprecenljivo poslanstvo pri vzgoji naše mlade generacije, najlepše zahvaljujem.
Rajko Hafner
O delu občinske skupščine na prvi decembrski seji
3. decembra letos je bila sklicana 6. skupna seja vseh zborov delegatske občinske skupščine Domžale. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta najprej izvolila svojo verifikacijsko komisijo, ki sta ugotovili, da je bilo navzočih od 51 delegatov zbora združenega dela 42 delegatov. Na seji ni bilo nobenega od delegatov skupnosti kmetov, enega delegata skupnosti obrtnikov, delegata iz LEK Mengeš, dveh delegatov iz Papirnice Količevo ter delegata trgovine Peko in drugih prodajaln.
Verifikacijska komisija zbora krajevnih skupnosti je ugotovila, da je od 32 delegatov zbora bilo na seji navzočih 30 delegatov, manjkala sta samo delegata Krajevne skupnosti Blagovice in Krajevne skupnosti Trojane.
Od 25 delegatov družbenopolitičnega zbora se je seje udeležilo 72 % delegatov,
Po ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi mandatov navzočih delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so delegati poslušali najprej uvodno poročilo k informaciji o stanovanjski izgradnji, ki jo je podal Marjan BOLHAR, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti. Opisal je naloge, ki jih je opravil iniciativni odbor od svojega imenovanja v letu 1972 ter opozoril na nekaj nujnih in neodložljivih zadev, ki jih je treba še izpeljati. Med drugim večina delovnih organizacij še vedno nI izdelala svojih srednjeročnih programov reševanja stanovanjskih problemov svojih delavcev, kar je še posebno neodgovorno glede na to, da so TOZD ena od osnovnih oblik reševanja stanovanjskih problemov svojih delavcev, hkrati pa osnova za izdelavo programa za družbeno gradnjo stanovanj v občini. Tega programa doslej ni bilo, zato gradbena podjetja delajo izključno po tržnih principih, medtem ko bi se samoupravna stanovanjska skupnost v okviru omenjenega programa dogovarjala za ustreznejše pogodbe, ki za razliko pri gradnji za trg, kjer se cene prosto oblikujejo, gradbenim podjetjem ne bi prinašale nekih posebnih dobičkov. Samoupravna stanovanjska skupnost je namreč zainteresirana, da rešuje stanovanjske probleme delavcev, ki so zaposleni v občini Domžale. Šele po izpolnitvi tega programa naj bi prišla na vrsto gradnja stanovanj za trg. V zvezi s tem programom bo treba sprejeti tudi ustrezen dokument o stanovanjskih standardih, ki prav gotovo za delavca z nerešenim stanovanjskim problemom, predstavlja streha nad glavo in ustrezni stanovanjski prostori, ne pa bazen, marmorjeve plošče in podobni luksuzni elementi.
Nadaljnje izvajanje je navezal na vprašanje vikendov ter v zvezi s tem ugotovil, da bo treba tudi glede teh zavzeti ustrezno stališče. Večina lastnikov vikendov namreč stanuje v družbenih stanovanjih, kar ni sprejemljivo glede na to, da jim njihov standard omogoča gradnjo vikendov, torej imajo tudi možnost za pridobitev lastnega stanovanja.
Prepričan je, da spada v sklop reševanja stanovanjske problematike tudi vprašanje črnih gradenj. Nujno je, da se tudi za rešitev tega problema zavzamejo vsi dejavniki, ki so zadolženi za reševanje stanovanjske problematike v občini.
Čedomir Deletič, predstavnik strokovne službe BIRO-71, Je me-
nil, da morajo delegacije oceniti dosežene rezultate v treh letih stanovanjske reforme in je prepričan, da bo ta ocena ugodna. Vendar pa je treba ugotoviti, da vsi stanovanjski problemi v občini še daleč niso rešeni. Tako je še vedno odprto vprašanje stanovanj borcev NOV, prav tako izgleda, da si delavci v nekaterih delovnih organi zacijah tudi iz naslova minulega dela še niso zaslužili pomoči pri reševanju svojega stanovanjskega problema. V zvezi s tem je menil, da tudi službe v delovnih organizacijah, ki so odgovorne za družbeni standard niso odigrale svoje vloge, in bodo morale v prihodnje poiskati več stikov z delegati in strokovnimi službami samoupravne stanovanjske skupnosti.
Franc Pančur, delegat družbenopolitičnega zbora, se je zavzel za to, da bi vsaj v okviru občine veljala enotna merila za dodeljevanje stanovanjskih kreditov in stanovanj. Mimo tega je treba nujno spremeniti tudi startne osnove, saj marsikdo že zaradi teh ne more računati na posojilo.
Ludvik Rode, delegat Krajevne skupnosti Radomlje, je povedal, da je delegacija omenjene KS ugodno ocenila dosedanje delo na področju stanovanjske reforme, saj ta omogoča reševanje stanovanjskih problemov delovnim ljudem in občanom, ki brez izdatne družbene pomoči še ne bi mogli priti do stanovanja. Delegacija KS Radomlje se zavzema tudi za to, da se prične z gradnjo družbenih stanovanj tudi izven Domžal. Meni tudi, da je treba razmisliti tudi o tem, da marsikdo, ki mu je dodeljeno družbeno stanovanje ne zmore stroškov, ki jih mora nositi vsak najemnik družbenega stanovanja.
Tudi delegat Metod Klemene se je v imenu delegacije osnovnih šol zavzemal za gradnjo družbenih stanovanj izven Domžal, saj tudi šole težko rešujejo svoje kadrovske probleme, če so brez možnosti za vzporedno reševanje stanovanjskega vprašanja. Prav tako se je zavzel za ustrezno rešitev oziroma odpravo nesmisla, ki nastaja v primerih, ko lastnik vikenda stanuje v družbenem stanovanju.
V zvezi z vikendi je več prispeval v razpravi delegat KS Vrhpolje Anton CERAR. Na območju te Krajevne skupnosti se je gradnja vikendov močno razširila, in to že tako daleč, da prihaja do črnih gradenj tudi na njivskih površinah. Te gradnje je treba takoj ustaviti, mimo tega pa je treba območje te Krajevne skupnosti tudi urbanistično obdelati in omogočiti legalno gradnjo tudi stanovanjskih objektov. Ista delegacija se zavzema tudi za občinski ali zakonski predpis, ki bo zavezoval tudi lastnike vikendov, da bodo morali prav tako nositi breme komunalnega urejanja kraja. Prav tako je treba v prihodnje za vsako gradnjo vikenda zahtevati tudi mnenje oziroma soglasje krajevne skupnosti.
Janez Zibelnik je ugotovil, da se tudi delegacija KS Mengeš zavzema za gradnjo najemnih stanovanj izven Domžal ter zahteva, da se celotno območje občine najkasneje v naslednjem petletnem obdobju urbanistično obdela in sprejmejo ustrezni urbanistični in zazidalni načrti in določi urbanistični red.
Jože ZEVNIK, delegat KS Domžale, je v svoji obširni razpravi med drugim ugotovil, da je treba v bližnji prihodnosti pripraviti in na občinski skupščini obdelati celotno problematiko, ne samo stanovanj-
ske gradnje, ampak tudi vseh spremljajočih problemov in nakazati rešitve za daljše obdobje. Opozoril je na nujno gradnjo čistilnih naprav, da se prepreči sicer neizogibna okužba pitne talne vode. Menil je, da bo treba v naslednjem petletnem obdobju iti še bolj organizirano v stanovanjsko gradnjo, in to na podlagi programov TOZD, ki naj bodo osnova za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Z načrtno gradnjo se bo na podlagi ugotovljenih potreb razširilo gradbeno območje tudi na kraje izven Domžal, pri čemer pa ima seveda solidarnostno in namensko združevanje sredstev tudi svojo vlogo. Opozoril je na probleme, ki jih prinaša gradnja za trg, kar vse bo treba upoštevati pri bodoči politiki na tem področju.
Predsednik skupščine je opozoril še na problematiko hišnih svetov ter ob zaključku razprave apeliral na delegate, da aktivno sodelujejo v pripravah za naslednji petletni program stanovanjske izgradnje, v katerem morajo najti svoje mesto tudi problemi prosvetnih delavcev, borcev NOV in ne nazadnje tudi problemi številnih mladih zakonskih  parov brez stanovanja.
Sledilo je sklepanje o potrditvi statuta samoupravne stanovanjske skupnosti, katerega bistvene elemente je pojasnih Peter PRIMOŽIČ, predstavnik strokovne službe BIRO-71. Na predlog delegata Jožeta Zevnika je bil dopolnjen 20. in 21. člen statuta, medtem ko pripombe delegata Otmarja Lipovška ni bilo mogoče upoštevati.
RAZPRAVA O REKONSTRUKCIJI CESTE LJUBLJANA—MARIBOR
Osrednja točka dnevnega reda skupne seje vseh zborov skupščine je bila prav gotovo obravnavanje stališč izvršnega sveta občinske skupščine do predloga rekonstrukcije obstoječe vpadnice Dob— —Črnuče. Načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve inž. Janez Kovač je v svojem uvodnem poročilu v imenu izvršnega sveta seznanil delegatsko skupščino o poteku rezervatov avtocest skozi občino Domžale in z idejno študijo priključne ceste Pre-voje—Črnuče (rekonstrukcija obstoječe republiške ceste 1/6 Ljubljana—Maribor, na odseku Prevo-je—Črnuče).
Ustrezna dokumentacija predvideva skozi območje občine Domžale od naselja Lukovica proti zahodu severno in južno varianto. Prva poteka od naselja Lukovica, in sicer skozi prevojsko in češeniško gmajno, med naseljema Radomlje —Hudo, severno od homškega hriba, skozi naselje Nožice, severno od naselja Mengeš, proti naselju Koseze v občini Ljubljana Šiška.
Južna varianta poteka od naselja Lukovica, izpod Krtine in Doba ter Vira, med Prelogom in Ihanom, izpod naselja Studa in objektov posestva Pšata proti sosedni občini Ljubljana—Bežigrad.
Mimo navedenih variant rezervatov je v dokumentaciji LUZ predvidena tudi regionalna povezava Dolenjske z dolino Črne in Savinjsko dolino. Ta poteka v smeri sever— —jug vzhodno od urbaniziranih površin ob Kamniški Bistrici.
Grafična dokumentacija osnutka odloka o splošni prepovedi graditve na območju predvidenem za modernizacijo ceste Arja vas—Domžale predvideva prav tako dve varianti poteka rezervatov avtocest, In sicer vzhodno od Lukovice po dolini   Črnega   grabna   ter severo-
vzhodno od naselja Lukovica preko Zlatega polja, Tuhinjske doline proti Ločici, kjer se oba rezervata stekata.
Za vse navedene rezervate je treba še sprejeti ustrezne odloke o prepovedi gradnje, vendar strokovna služba SOb in BIRO-71 ter republiške skupnosti za ceste že rešujejo prošnje za zazidavo po navedeni dokumentaciji, da bi se izognili nepotrebnim rušenjem ob gradnji avtoceste.
Ugotovil je, da je v letu 1974 projektivna organizacija Projekt nizke gradnje po naročilu republiške skupnosti za ceste izdelala idejno študijo priključne ceste Prevoje— —Črnuče. (Rekonstrukcija obstoječe republiške ceste Ljubljana—Maribor). Strokovne službe pooblaščene organizacije BIRO-71 so v zvezi s tem pripravile poročilo k tej problematiki, v katerem opozarjajo med drugim na najtežje in najočit-nejše hibe, ki jih vsebuje predlog začasne avtoceste ter tudi predlog za ustreznejšo rešitev.
Na seji skupščine je bil navzoč tudi predsednik izvršnega odbora republiške skupnosti za ceste Vinko GOBEC, ki je v svojem izvajanju opisal sistem avtoceste Šentilj—Koper s posebnim poudarkom na predlagane rešitve na ljubljanskem območju; opisal sistem financiranja te gradnje in zagotovil, da bo do leta 1976 sprejeto dokončno stališče glede variant; orisal in navajal je vzroke za nagibanje k posameznim variantam, od katerih varianta glede začasne avtoceste po obstoječi trasi Ljubljana— —Maribor še ni bila nikjer obravnavana, ker je tudi vprašljivo, koliko je to z ozirom na program do leta 1980 že potrebno. Opozoril je na problem zbiranja sredstev za ceste, ki jih je kljub podražitvam bencina manj (zapora Italije), nakazal probleme v zvezi z najemanjem posojil ter prizadevanje republiške cestne skupnosti, da se razširi še na druge veje s področja prometa. Opozoril je na pozitivno stran programskega dela ter poudaril, da je izvedba programa za leto 1975 zaradi izpada denarnih sredstev močno dvomljiva. Pohvalna se mu zdi zavzetost in iniciativa občinske skupščine Domžale za čimustreznejšo rešitev obravnavane problematike. Republiška cestna skupnost si bo prizadevala, da se predlogi za rešitve v največji možni meri upoštevajo.
Inž. Marusik, predstavnik republiške cestne skupnosti, je nanizal med drugim podatke o številčnosti prometa na odseku ceste Črnuče—Domžale ter ugotovil, da glede na to, še najmanj deset let avtocesta ne bo potrebna. Ker pa bo ta del navezan na obvoznico, pa je treba misliti na to, da bi cesto razširili, in sicer na štiri pasove kot mestno vpadnico. Vendar gre zaenkrat samo za idejno študijo in je torej še dovolj časa za dogovarjanje in predloge.
Inž. ŠAREČ iz zavoda za regionalno prostorsko planiranje, je med drugim menil, da je treba v prioritetni gradnji cestnega omrežja graditi predvsem v smeri, ki v dolgoročni perspektivi stimulirajo razvoj, ki je začrtan z družbenimi usmeritvami in razvojnim planom. V tem smislu meni, da bi v obdobju 1980—1985 investirali za tiste ceste, ki že služijo tem dolgoročnim potrebam, to je verjetno tudi smer regionalne povezave Kamnik—Domžale—Škofljica—Dolenjska, kar bi pomenilo realizacijo polovico tiste
(Nadaljevanje na 20. strani)
(Nadaljevanje z 19. strani)
ceste, ki bi jo v perspektivi speljali in navezali na sistem osnovnega omrežja Slovenije. Cesta, ki jo predlaga strokovna služba BIRO-71 je ugodnejša, ker že realizira del vzhodne obvoznice in je tudi bližja smotrom ustrezne resolucije, ki pravi, da se tranzitni promet ne vodi skozi naselja.
Inž. Stane Omahna, delegat KS Domžale, je pripravil osebno mnenje glede na obravnavano rekonstrukcijo odseka Dob—Črnuče, ki naj bi bila glavna vpadna cesta do izgradnje avtoceste Ljubljana—Maribor. Njegov pismeni prispevek je bil posredovan strokovni službi. Med drugim se je zavzel za to, da se v prvi etapi zgradi štiripasovni-ca na obstoječi trasi, in sicer od Črnuč do Trzina. Ta investicija bi bila opravičljiva zaradi tega, ker ni na tem odseku nobene pomožne vzporedne ceste, po kateri bi se lahko odvijal promet v primeru prometne nezgode in mora v takih primerih promet na tej cesti skoraj mirovati.
Inž. Janez KOVAČ je ponovno spomnil, da je bil namen seznaniti delegatsko skupščino s problematiko na tem področju ter na pripombo predstavnikov republiške cestne skupnosti, da je celotna zadeva prekmalu dana v javnost, ugotovil, da je do tega prišlo zaradi problema širjenja podjetja Tosama, ki ne dobi soglasja republiške cestne skupnosti prav zaradi te idejne študije. Glede na to je bila vsa razprava in podana dokumentacija povsem upravičena in z namenom, da se problem nakaže preje, predno bodo zavzeta dokončna stališča. S tem se je strinjal tudi predsednik občinske skupščine ter predlagal sklep, da občinska skupščina Domžale zahteva, da jo republiška cestna skupnost sproti obvešča o svojem delu na tem področju, o svojih stališčih in predlogih. Istočasno zadolžuje občinska skupščina svoj izvršni svet, da je v stalnih stikih s pristojnimi republiškimi organi in da stalno spremlja njihovo delo na tem področju. Občinska skupščina tudi zahteva, da so informacije jasne, pravočasne in točne in to glede vseh variant, ki zadevajo občino Domžale.
OSTALI SKLEPI SKUPŠČINE
Nato so delegati vseh zborov poslušali še uvodno pojasnilo k odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o poslovnem času gostinskih obratov na območju občine Domžale. Predlagana sprememba se nanaša na določila odloka glede obratovalnega časa lokalov, kot je na primer tovarniška menza, katere delovni čas je prilagojen delovnemu urniku podjetja in tedaj zanjo ne bi bilo smiselno določilo odloka, da ob nedeljah ali državnih praznikih lokal ne sme biti zaprt.
Predlog odloka so kasneje delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na svoji ločeni seji soglasno sprejeli.
Delegati vseh zborov so nato sklepali še o predlogu izvršnega sveta naj občinska skupščina ugotovi družbeni interes za prodajo na drobno in sicer sadja in zelenjave na Viru. Krajevna skupnost Vir je za to že dala svoje soglasje. Tudi delegati skupščine so brez razprave soglasno ugotovili, da je podan družbeni interes za omenjeno prodajo na drobno, vendar je potrebno pri postavitvi montažnega kioska upoštevati urbanistični izgled kraja in da bo lokal obratoval skozi vse leto.
Spremembo in dopolnitev odloka o davkih občanov je utemeljeval načelnik davčne uprave Štefan
Loncnar. Med drugim je ugotovil, da se s predlagano spremembo odloka spreminja sistem obdavčitve stavb. Po dosedanjem sistemu se je za obdavčenje upoštevala tudi oprema, na kar je bilo veliko pripomb. Po predlaganem novem sistemu pa se osnovna vrednost točke ugotavlja na ta način, da se koristne stanovanjske površine pomnože z vrednostjo m2 stanovanjske površine, ki jo določi upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve. Delegacija BIRO-71 in komunalnega gospodarstva je predlagala ustrezno dopolnitev 4. člena, medtem ko je Ivan Zupan v imenu delegacije KS Mengeš zahteval, da se dopolni odlok z določilom, kaj se šteje za rekonstrukcijo in da se obdavčitev lož zniža za 50 % in ne 30 % kot določa predlog odloka. Kasneje je bilo ugotovljeno, da ta dopolnitev ni potrebna, ker ustrezni republiški zakon določa, da se za rekonstrukcijo v tem primeru šteje, če je opravljena več kot 60 % dosedanje vrednosti objekta in se je to zakonsko določilo že doslej upoštevalo. V razpravi je sodeloval tudi Janez Zibelnik delegat iste krajevne skupnosti z zahtevkom za znižanje obdavčitve lož.
Delegat KS Radomlje Ludvik Rode je seznanil skupščino s stališči delegacije omenjene krajevne skupnosti, ki sicer v načelu ni proti obdavčitvi stavb, vendar, če ni določenega izračuna in če se upoštevajo pogoji, pod katerimi je delovni človek in občan prišel do lastne strehe nad glavo, se delegacija ne more odločiti za potrditev odloka. Načelnik davčne uprave je seznanil delegate s približnim izračunom davka z upoštevanjem posameznih elementov, ki jih določa odlok, na kar so delegati z večino glasov najprej izglasovali predlog, da se davčna obveznost za lože namesto za 30 % zniža za 50 % ter nato prav tako z večino glasov izglasovali sklep, da se sprejme predloženi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka s predlagano dopolnitvijo 4. člena ter upoštevanjem že izglasovanega znižanja za lože.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina nato po ločenem glasovanju brez razprave soglasno sprejela sklep;
— da se Srečko Berčič imenuje za načelnika oddelka za skupne in družbene službe;
— da se Anton Miklavčič iz Domžal imenuje za vodjo kadrovske službe in na predlog izvršnega sveta tudi za člana izvršnega sveta občinske skupščine;
— da se v iniciativni odbor za ustanovitev temeljne samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva v občini Domžale imenujejo:
za predsednika Leon Štiftar, za tajnika Majda Štefanič, za člane: Kosmač Jože st., Majcen Marjan, mgr. Nada Mericijo, Franc Zupan, Lenček Boris, Milena Peterka, Franc Zabret in Marjan Slapšak;
— da se v iniciativni odbor za ustanovitev temeljne samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje v občini  Domžale imenujejo:
za predsednika Pančur Franc, za tajnika Gabrič Klelia, za člane: Hrovat Štefan, Novak Slavko, Dolenc Tone, Vidergar Anica, Ukmar Janko in Blejc Matija;
— da se v iniciativni odbor za ustanovitev temeljne samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini Domžale imenujejo:
za predsednika Vodnik Nace, za tajnika Lepenik Olga, za člane: Re-denšek Ivan, Kutnar Karol, Kaliman Marjan in Požek Mirko.
Aneks k družbenemu dogovoru o solidarnostnem prelivanju sredstev je bila naslednja pomembnejša točka dnevnega reda skupne seje.
Solidarnostno prelivanje sredstev je bilo že obravnavano na pretekli seji skupščine in ugotovljeno, da sistem prelivanja ne ustreza. Tudi aneks k posebnemu družbenemu dogovoru pomeni za občino Domžale še vedno nesorazmerno velik znesek za solidarnostni prispevek. Zato je izvršni svet pripravil amandmaje k navedenemu aneksu ter predlaga, da jih skupščina sprejme. Izvršni svet namreč predlaga, da se v dogovorjeno porabo vključijo obveznosti, ki jih imajo občine po posebnem računu za izravnavanje v gospodarstvu in obveznosti, ki so jih prevzele od interesnih skupnosti iz določenih programov. Mimo tega predlaga izvršni svet, da se aneks tudi uskladi z družbenim dogovorom, ki za določanje splošne porabe v občini predvideva tudi povečanje družbenega proizvoda. V razpravi so mimo predsednika skupščine sodelovali delegat Otmar Lipovšek, Ludvik Rode, Janez Zibelnik, Marija Ivkovič, Jože Zevnik, Janez Ko-derman in predsednik izvršnega sveta Viljem Držanič.
Predvsem so delegati postavljali vprašanja, koliko znašajo obveznosti po aneksu in koliko z upoštevanjem amandmajev. Ugotovljeno je bilo, da bi znašale po aneksu za deset mesecev približno 650 milijonov SD, po predlaganih amandmajih pa približno 160 milijonov SD. Vsi razpravljala so se strinjali, da predlagani aneks za občino Domžale ni sprejemljiv. Vsekakor občinska skupščina ni proti pomoči nerazvitim, vendar jo priznava v mejah razumnosti in zmogljivosti. Občina Domžale je kot obrobna občina Ljubljane še posebno prizadeta, saj rešuje probleme delovnih ljudi, ki sicer stanujejo v občini Domžale, delajo in ustvarjajo dohodek pa v ljubljanskih občinah. Ko so delegati razčistili še postopek v zvezi z glasovanjem so nato po ločenem glasovanju soglasno sprejeli sklep, da se predlagani aneks k družbenemu dogovoru o solidarnostnem prelivanju sredstev med občinami ne sprejme. Soglasno pa je bil izglasovan sklep, da se sprejme aneks s predlaganimi amandmaji.
Pri zadnji točki dnevnega reda je predsednik skupščine ugotovil, da so delegacije na vsa vprašanja, razen na eno, že dobile odgovore.
Delegati so postavljali še nova vprašanja  in predloge, na katere
S sedanjem času, ko dograjujemo našo samoupravno družbo na delegatskih osnovah, mora postati SZDL tista organizacija, ki bo povezovala interese delovnih ljudi in občanov. Gre za to, da se v oblikah samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja vedno bolj soočamo tudi z organiziranostjo krajevnih skupnosti in političnih organizacij, ki delujejo v teh skupnostih. Samoupravno delegatsko povezovanje pa pomeni istočasno tudi to, da ne sme zajeti samo Zveze komunistov, sindikata in
bodo delegacije dobile odgovor do naslednje seje skupščine.
Janez Juham je nanizal vrsto zahtev oziroma vprašanj delegacije Krajevne skupnosti Jarše, in sicer v zvezi z gradnjo nove trgovine na Rodici — Sever I, postavil vprašanje, kako je s financiranjem in zagotovitvijo sredstev za pričeto gradnjo novega trgovskega objekta pri hali komunalnega centra v Domžalah, nadalje glede plačevanja davčnih obveznosti in ukrepanja, če obrtnik te obveznosti ne izpolnjuje, predlaga, da se naselje Zg. Jarše priključi na pošto Domžale in zahteva, da se končno določi upravljavec poslopja nekdanje osnovne šole Jarše.
Metod Klemene, delegat osnovnih šol, je želel mimo odgovora na vprašanje, kaj je s stanovanji za prosvetne delavce, odgovor na vprašanje, kdaj se bo pričelo z gradnjo že zakoličene telovadnice in veznega trakta pri osnovni šoli Dob in prav tako v imenu delegacije osnovnih šol zahteval, da se reši vprašanje upravljanja z objektom bivše osnovne šole Jarše.
Srečo GOROPEČNIK, delegat Krajevne skupnosti Ihan, je v imenu omenjene delegacije želel pojasnilo glede gradnje in financiranja mostu v Biščah ter se zavzel za regulacijo tudi spodnjega toka K. Bistrice in Pšate, ki zaradi reguliranega zgornjega toka povzroča na ihanskem območju še pogostejše poplave kot doslej. V imenu delegacije KS Ihan je zahteval, da se končno tudi občanom naselja Brdo pri Ihanu zagotovi zdrava pitna voda.
Delegat KS Prevoje Janez Ce-
rar je mimo zahteve za pojasnilo glede sredstev za preventivno zdravstveno varstvo, prosil za izpolnitev predloga za brezplačno dostavo »Občinskega poročevalca« krajevnim skupnostim.
Po skupni seji so sledile še ločene seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki sta zaradi enakega dnevnega reda zasedala skupaj. Obravnavala in sprejela sta sklep o sprejemu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o poslovnem času gostinskih obratov na območju občine Domžale; pooblastila sta geodetski zavod SRS Ljubljana za opravljanje nekaterih geodetskih del na območju občine Domžale ter sprejela predlagano dopolnitev odločbe o ustanovitvi Kinopodjetja Domžale.
Družbenopolitični zbor pa se je na svoji ločeni seji dogovoril o nadaljnjem delu zbora na delegatskih osnovah.
Iz skupščinske pisarne
drugih družbenopolitičnih organizacij, ampak vse, ki delajo v našem sistemu.
Ne sme biti več odprtih vprašanj glede delovanja in odgovornosti SZDL pri uresničevanju delegatske politike v družbenopolitičnih zborih pri občinskih skupščinah. SZDL mora postati osnovna baza, iz katere se bodo izoblikovala stališča in od koder bodo prihajale pobude za nadaljnji razvoj posameznih zadev, ki so življenjskega pomena.
(Iz razprave tov. Franceta Popita v Jaršah).
SZDL in nova delegatska razmerja
Vozniki motornih vozil — novi zakon o temeljni
varnosti cestnega prometa
Nadaljujemo prispevek iz prejšnje številke Poročevalca s prikazom posameznih sprememb, ki jih uvaja novi zakon.
Glede hitrosti na javnih cestah omogoča novi zakon (čl. 39), da se z znakom dovoli skozi naselje tudi večja hitrost kot je 60 km/h. Novo je tudi določilo (čl. 40), da hitrost na javnih cestah ne sme biti omejena v normalnih razmerah pod 40 km/h.
V čl. 41 je nova določitev največje dovoljene hitrosti za tovorna motorna vozila s priklopnim vozilom. Dosedanja dovoljena hitrost 60 km/h je povečana na 70 km/h.
Odpadla je omejitev hitrosti na 50 km/h za tovorna motorna vozila, ki vozijo v prostoru, ki je namenjen za tovor, več kot 5 ljudi. (To je bilo določeno v 10. členu Pravilnika o pravilih cestnega prometa, v nadaljnjem besedilu Pravilnik).
Hitrost do 50 km/h za avtobuse je ostala samo za avtobuse s priklopnikom za prevoz tovora in ne več tudi za avtobuse z več potniki, kot je v vozilu vgrajenih sedežev.
Glede prednosti v križišču je novo določilo v čl. 43: Voznik, ki pri zavijanju z vozilom seka kolesarsko stezo, mora pustiti mimo kolesa in druga vozila, ki vozijo po kolesarski stezi.
Pri srečavanju je odpadlo odvečno določilo (čl. 30 st. z.), kako se srečujemo z vozili na tirih, ki so položeni ob skrajni desni strani vozišča.
Odpadlo je določilo (čl. 35 st. z.), da težja vozila ne smejo prehitevati več vozil zaporedoma na cesti, ki ima dva prometna pasova za vožnjo v isto smer.
Novo določilo (čl. 56) velja za vsa vozila in se glasi: Na cesti, ki ima v smeri, v katero vozi njegovo vozilo, najmanj dva prometna pasova, sme voznik, ki namerava takoj po prehitevanju prvega vozila znova prehitevati, izjemoma ostati na prometnem pasu, po katerem je prehiteval prvo vozilo, če s tem ne ovira drugih hitrejših vozil, ki vozijo za njegovim vozilom.
Izjemoma je rečeno zato, ker je treba po prehitevanju čimprej zavzeti položaj na prejšnjem prometnem pasu. Voziti pa moramo vedno po desnem prometnem pasu, razen v naselju, kot je bilo že pojasnjeno v zvezi s stranjo vožnje (čl. 34).
Pri opozorilnih znakih je odpadlo določilo (čl. 38 st. z.), da smemo uporabiti zvočni opozorilni znak tudi ponoči v primeru neposredne nevarnosti ali pri nujnem prevozu bolnika.
Odpadla so podrobnejša določila (čl. 39, 40, 43 st. z.) o postavljanju ustavljenih in parkiranih vozil tako, da ta ne bi ovirala ali ogrožala drugih udeležencev v prometu.
Odpadlo je določilo (čl. 41 st. z.), da mora voznik, ki pušča vozilo na cesti ukreniti tudi vse, da nepoklicani ne more spraviti vozila v gibanje. To stvar je urejeval Pravilnik o napravah in opremi motornih vozil z varnostno ključavnico.
Glede ukrepov, da se ustavljeno zapuščeno vozilo samo ne more začeti premikati, je obdržal novi zakon samo najsplošnejša določila. V dosedanjem Pravilniku je bilo med drugim tudi povedano, kako moramo zasukati kolesa vozila, kadar ga zapustimo v strmini. Odpadlo je podrobnejše določilo, kaj lahko predpisuje občinska skupščina za urejanje prometa v krajih z razvitim prometom in kako lahko ukre-
pajo pri odstranjevanju vozil, ki so parkirana tako, da ovirajo ali ogrožajo promet (čl. 44, 45 st. z.).
V čl. 72 je novo določilo: Na avtomobilski cesti in na cesti, ki je rezervirana za motorna vozila sme biti vozilu na motorni pogon dodano le eno priklopno vozilo. (Na drugih cestah sme vleči motorno vozilo največ dve priklopni vozili).
Odpadlo je določilo, koliko oseb se sme voziti z motornim vozilom (čl. 48 st. z.).
Nadalje so odpadla določila glede števila oseb, ki jih smejo prevažati vozila za prevoz potnikov in tovorna vozila, ki vozijo osebe za nakladanje tovora (čl. 49, 50 st. z). To bodo urejevali republiški predpisi.
Spremenjena so določila o postavljanju posebnega znaka za ustavljeno vozilo na vozišču — varnostni trikotnik (čl. 69). Znak moramo postaviti vselej za ustavljenim vozilom v predorih, na podvozih, nadvozih, pod mostovi, v bližini vrha klanca in na ovinkih, kjer je preglednost nezadostna ter povsod tam, kjer vozniki, ki vozijo v isti smeri, ne morejo ali komaj morejo pravočasno opaziti stoječe vozilo.
Znak mora biti postavljen v pokončnem položaju in primerni razdalji tako, da lahko vozniki pravočasno ukrenejo, kar je potrebno.
Vsa druga podrobnejša določila so odpadla (čl. 54, 55 st. z.).
Odpadlo je podrobnejše določilo (čl. 56 st. z.) o umikanju s tirnic cestne železnice.
Problem
(Nadaljevanje iz 11. številke) Predno preidem na nadaljevanje mojega članka objavljenega v prejšnji številki, bi rad obdelal obveščenost v temelju, to je delavca v delovni organizaciji.
Prvo pomanjkljivo obveščanje v TOZD je osebni dohodek. Kot je do sedaj navada, dobi delavec izplačilo svojega zaslužka v neto znesku. Ta neto osebni dohodek pa ne pove delavcu drugega kot to, da je dobil svoj delež, ki ga je vložil v delo. Sedanji sistem obračuna osebnega dohodka ima administrativni značaj. Oseba, ki v tovarni objavlja obračun osebnega dohodka, pa nima samo izračuna neto osebnih dohodkov, temveč precej več. Predno gre v banko dvignit denar za izplačilo, mora predložiti virmane in položnice za poravnavo »družbenih obveznosti«, ki so sestavni del osebnega dohodka. Delavec po navadi zve za te dajatve šele ob obravnavi polletnega ali letnega obračuna poslovanja. Ti administrativni ukrepi plačila obvez do družbe so bili dejansko odmaknjeni od dejanskega plačnika. Seveda posledica tega je bila, da delavec ni bil stalno in direktno obveščen, zato pa se tudi ni zanimal, kam in kako se uporabljajo ta sredstva.
Mislim, da je nujno potrebno, da v korist in pospešenost samoupravljanja v skupnostih uvedemo in to čimprej »obračun osebnih dohodkov v bruto izračunu«. Uvedba tega načina izplačevanja bo imela na delavca-plačnika družbenih dajatev popolnoma drug učinek. Delavec, ki bo redno mesečno prejemal obračun v bruto znesku, bo dejansko redno mesečno obveščen o plačilu obvez do skupnosti.
Delno so spremenjene in dopolnjene določbe o hoji pešcev. Členi 91, 93 in 94 povedo: Pešec praviloma ne sme hoditi po vozišču in postajati na njem. Če gre pešec po vozišču, mora hoditi čim bližje njegovemu robu. Pešec, ki hodi po vozišču na javni cesti zunaj naselja, mora hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. Kadar gredo pešci v gostem prometu po vozišču, morajo hoditi drug za drugim.
Novo določilo v čl. 94: Izjemoma sme pešec izven naselja hoditi ob desnem robu vozišča le tedaj, kadar je to zanj varneje (ovinek, prepad in pod.). Pešec, ki potiska motorno kolo ali motorno kolo, in osebe, ki se premikajo z vozičkom za slabotne se morajo premikati ob desnem robu vozišča. Pešci se morajo ravnati po svetlobnih znakih, ki urejajo promet na zaznamovanih prehodih za pešce. Denarna kazen znaša 50 din. Na zaznamovanih prehodih, kjer ni svetlobnih znakov, mora pešec pazljivo stopati na vozišče.
Iz zveznega zakona (čl. 72 st. z.) je odpadlo določilo, da je na avtomobilski cesti prepovedano poučevanje kandidatov za voznike.
Nova so določila za avtomobilske ceste in ceste, ki so rezervirane za motorna vozila. Čl. 105 (samo za avtomobilske ceste): Na avtomobilsko cesto ne sme zapeljati motorno vozilo, ki vleče drugo motorno vozilo. Vleka je dovoljena po skrajnem desnem prometnem pasu do prvega odcepa le, če je
obveščanja na
Točno bo seznanjen, koliko mora plačati za vsako skupnost. To se pravi, da bo sedaj videl, da sporazum, ki ga je potrdil, stane toliko in toliko. Vse te obveze ga bodo vzpodbujale k razmišljanju in raz-govarjanju o delu in uspehu posamezne skupnosti. Sedaj se bo šele začel stik plačnika kot uporabnika s skupnostjo. Po domače povedano začel bo misliti na dinar tako, kot na tistega doma v družinskem proračunu. Pri »denarju se vse začne in tudi neha«.
Omenil sem družinski proračun, ta je doma pri hiši. Ta družinski proračun je pač usklajen s potrebami vsakdanjega življenja. Naše življenje doma pri družini pa ni samo hrana, obleka, stanovanje itd., temveč so tu tudi kulturne potrebe. Naše vsakdanje življenje je prepleteno direktno ali indirektno s temi potrebami. Te potrebe pa ne vodimo v družinskem proračunu, to pa iz preprostega razloga, ker do sedaj nismo prejeli zato denarna sredstva. Vidite sedaj, kaj naj pomeni izračun osebnega dohodka v bruto znesku.
Da se bomo bolje razumeli bom navedel primer Temeljne izobraževalne skupnosti — šolstvo. V občini Domžale se plačuje po sporazumu 6,10% za Izobraževalno skupnost — šolstvo. To je delavec v TOZD sprejel in potrdil. Zato je sedaj nastala za njega zakonita obveza s to razliko, da si jo je sam postavil in ne drugi izven TOZD. Doma v družinskem krogu pa ima šoloobvezne otroke. Omenil sem že, da družbo šolanje stane. Kot je iz poročila in objave Temeljne izobraževalne skupnosti, Domžale, pride na enega osnovnošolčka 4.105,60 dinarjev za obdobje 1973/ /74 stroškov.
vzrok za vleko nastal na avtomobilski cesti.
Čl. 106: Na avtomobilski cesti morajo voziti motorna vozila po skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni zaseden z vozili v koloni. To velja tudi, če pelje avtocesta skozi naselje.
Čl. 107: Na avtomobilski cesti, ki ima tri ali več prometnih pasov, namenjenih za promet vozil v eni smeri, smejo vozniki tovornih motornih vozil, katerih največja dovoljena teža presega 3500 kg, in vozniki skupin vozil, daljših kot 7 metrov, voziti le po dveh prometnih pasovih ob desnem robu vozišča.
Čl. 108: Voznik, ki se z motornim vozilom vključuje v promet na avtomobilski cesti mora voziti po posebnem prometnem pasu za povečanje hitrosti, če je priključna cesta podaljšana s takšnim pasom, in se vključiti v promet na avtomobilski cesti s tem, da da ustrezen znak in tako, da ne ogroža vozil, ki vozijo po avtomobilski cesti. Če na mestu, kjer se vključuje v promet, ni posebnega pasu za povečevanje hitrosti, mora pustiti mimo vozila, ki vozijo po avtomobilski cesti. Voznik, ki se z vozilom izključuje iz prometa na avtomobilski cesti, mora z njim pravočasno zavzeti položaj na skrajnem desnem prometnem pasu in čimprej preiti na poseben pas za zmanjševanje hitrosti, če ima vhod na priključno cesto takšen pas.
Vrhovec S.
poti...
Sedaj pa imamo podlago za izračun in to za tisto, kar je delavec glasoval v TOZD, to je 6,10 % in koliko plača kot poedini plačnik in pa skupni trošek na enega šo-larčka. Če ima dva ali tri, potem ima lahko vsak mesec jasno sliko, kako rentabilno ali koristno je vložen ta denar.
Iz tega lahko sedaj vidimo, da postaja denar za plačilo obvez do skupnosti sestavni del družinskega proračuna. Seveda, kar se tiče glede rentabilnosti pa je takole, če se učenec pridno uči in izdeluje razred, je rentabilno vložen denar, če pa zaostaja in ima cveke, je pa nerentabilno vložen denar. Upam, da ne bo zamere, če povem, da smo precej grešili v odnosih do šolanja, ker nismo imeli jasne slike, kako se obrača ta dinar. Ker nlismo bili pravilno obveščeni, smo pač dolžili za slab uspeh učitelje, profesorje itd., samo mi nismo bili krivi. No, sedaj pa, ko vemo, da je šolanje v sestavu družinskega proračuna, bomo lahko ocenjevali delo in uk svojih otrok.
Z uvedbo izplačila osebnega dohodka na osnovi bruto izračuna, bo to prva in temeljita informacija za vsakega delavca. Z uvedbo tega sistema bomo dejansko premostili prepad med tako imenovanimi odtujenimi sredstvi. Posamezne skupnosti bodo dejansko postajale življenjska potreba v nadaljnjem razvoju v sestavu družine, da se tako izrazim. Sodelovanje s skupnostmi ne bo odmaknjeno od delavca-plačnika, temveč obratno, kajti združevalo bo plačnika in koristnika. Tu bo sedaj odmrla administrativna manipulacija s sredstvi, temveč bo nastala vez kot pravimo »čisti računi dobri prijatelji«.
Vodeb
Predavanje o novitetah v zakonu o temeljih cestnega prometa
Združenje šoferjev in avtomehanikov Domžale je 19. 10. in 28. 10. 1974 priredilo predavanje za svoje člane in nečlane o novitetah v zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa.
Predavanje je vodil republiški sekretar za promet tovariš Trobec, vsak udeleženec predavanja pa je prejel knijžico »Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa«. ZŠAM Domžale se zaveda pomembnosti poznanja prometnih predpisov vseh voznikov motornih vozil, posebno pa je to važno za poklicne voznike, da so seznanjeni z vsemi novostmi v prometnih predpisih, saj si oni vsakdanji kruh služijo prav v cestnem prometu. Ker je v domžalski občini še precej poklicnih voznikov, ki niso člani združenja šoferjev in avtomeha-nikov, je upravni odbor sklenil, da pismeno obvesti vse delovne organizacije, ki zaposlujejo poklicne voznike, naj le-te pošljejo na predavanja. Mnogo delovnih organizacij je pokazalo razumevanje in svoje delovne tovariše poslalo na predavanja. Bile pa so tudi take delovne organizacije, ki voznikom niso omogočile udeležbe na predavanjih. Verjetno so prepričane, da je voznik v tistih urah dela več doprinesel podjetju, kot pa s tem, če bi bil seznanjen z novim zakonom. Verjetno pa te delovne organizacije ne bodo pripravljene plačevati prekrškov za svoje voznike, ki jih bodo oni napravili zaradi ne-poznanja novitet v zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa. Prepričani smo, da bo to neznanje najbolj občutil voznikov žep. Žalostno je, da se pri nekaterih delovnih organizacijah takoj postavljajo razna vprašanja, kadar gre za izobraževanje ali dopolnjevanje znanja njihovega poklicnega voznika.
Menimo, da tako lahko delajo samo ljudje, ki se ne zavedajo težkega in odgovornega dela voznika in varnosti v cestnem prometu. Treba bi se bilo zavedati, da ima malokateri ali nobeden poklic toliko tako hitrih in različnih sprememb v svojem delu, kot je to ravno delo v cestnem prometu. Da je zlo še večje, imamo ceste, ki s svojo propustnostjo ne ustrezajo današnjemu porastu prometa in da se na njih odvija raznovrstni promet od pešca, otrok, kolesarjev, vprege itd.
Nam voznikom ni vseeno, kot nekateri pišejo po časopisih, da na prometne nesreče in žrtve gledamo kot na nekaj normalnega, nepomembnega, nekaj, kar se mora dogajati. Verjemite, da se marsikateri vozniki oziroma bralec časopisa ustavi pri strani, na kateri so opisane prometne nesreče in razmišlja, kako ta problem rešiti. Vendar je kot posameznik v teh stvareh nemočen.
K večji varnosti v prometu lahko prispeva le s tem, da se sam vede po pravilih, če jih seveda pozna.
Tudi celotno združenje šoferjev in avtomehanikov Jugoslavije se bori za večjo varnost v prometu z izobraževanjem kadra, z raznimi predlogi in dokazovanji, kot na primer ureditev delovnega časa poklicnih voznikov, skrajšanje delovne dobe itd., vendar nima uspeha, ker ji je vedno prikazana finančna problematika, kot glavna ovira za rešitev problemov.
Malokdo ali pa nihče ne pomisli, koliko denarja stanejo družbo prometne nesreče z materialno škodo, da ne govorimo o posledicah žrtev za družine — otroke, ki
ostanejo brez očeta, matere ali celo obeh.
Naše združenje v Domžalah se zaveda dolžnosti, ki jo ima kot organizacija prometnih delavcev. Zato posveča veliko pozornost izobraževanju mladega kadra in tekočem seznanjanju svojih članov oziroma vseh poklicnih voznikov o spremembah, ki so življenjsko pomembne za njihovo varnost pri opravljanju svojega poklica. V preteklosti smo že imeli nekaj takih predavanj in tudi v bodoče jih bomo imeli, če bodo spremembe v zakonu take, da bo potrebno o tem seznanjati voznike. Vsako leto organiziramo dva tečaja po pet mesecev za izobraževanje voznikov motornih vozil. Ti tečaji so jeseni in spomladi, obiskuje pa jih od 25 do 30 slušateljev. Naš glavni cilj je, da usposobimo čim boljše voznike, ki bodo s svojim znanjem kar najbolje upravljali svoje delo in tako prispevali k večjemu družbenemu doprinosu.
Zavedati se moramo, da se je cestni tovorni in avtobusni promet v zadnjih letih zelo razvil.
Avtomobilska industrija je v svojem razvojnem programu zelo napredovala in danes imamo tovornjake z veliko nosilnostjo in dokaj  veliko  hitrostjo. Gospodarska
podjetja se danes bolj usmerjajo na cestni promet, ker je dostava človeških dobrin na tržišče hitrejša in po sistemu »od vrat do vrat«, pri čemer se prihrani marsikateri izdatek. #
Pri takem razvoju tovornega in avtobusnega prometa se tudi naloge voznikov spreminjajo in postajajo vse bolj zahtevne. Danes voznik ni samo voznik, ampak je predstavnik podjetja, ki najbolj neposredno kontaktira s poslovnimi partnerji.
Od njih prevzame blago, za katerega odgovarja kvalitetno in količinsko, ter takega včasih po več tisoč kilometrih vožnje zopet preda drugi stranki. Poleg tega mora obvladati razne dokumente, kot so dobavnice, zapisniki, seznanjen mora biti z raznimi carinskimi predpisi, vsaj pasivno obvladati kakšen tuj jezik in še mnogo drugih stvari je, ki se zahtevajo od današnjega voznika. Zato nam ni jasno, da v 20. stoletju ta poklic ni priznan in da se še danes ne morejo sporazumeti o programu izobraževanja in profilu poklica ali naj bo ozek ali širok profil, ko pa se vsakdo lahko vsakodnevno praktično prepriča o zahtevah in nalogah pri opravljanju šoferskega poklica. Vemo,
da se tu zopet postavlja vprašanje financiranja vzgoje oziroma šole.
Smatramo, da je tovorni in potniški cestni promet za celotno gospodarstvo tako pomemben, da bi se tudi za izobraževanje šoferskega kadra morala dobiti potrebna denarna sredstva. Samo poglejmo, če se v neki državi ustavi cestni promet, ko vozniki zahtevajo svoje pravice s tem, da začasno prekinejo delo, kakšni problemi se takrat pojavijo pri prevozu potnikov, surovin, goriva itd. S tem pa takoj nastanejo zastoji v delovnih organizacijah in kaj lahko si predstavljamo, kakšno ogromno škodo utrpi določeno gospodarstvo oziroma država.
Čeprav že 15 let ali celo več upamo, da se bodo tako grobe pomanjkljivosti pri poklicnih voznikih motornih vozil vendarle uredile še naprej upamo, da se bodo res.
Do uresničitve naših zahtev in seveda tudi naprej želimo vsem voznikom srečno vožnjo, našim predstavnikom, ki se neposredno pogajajo za uresničitev zahtev poklicnih voznikov in avtomehanikov, pa mnogo uspeha pri nadaljnjem delu.
Za ZŠAM Domžale Janez Hribar
Za boljše delovanje
Zveza rezervnih vojaških starešin se tudi v naši občini vse bolj uveljavlja kot družbenopolitična organizacija in poleg že ustaljenih oblik svojega dela z rezervnimi vojaškimi starešinami išče še druga področja, kjer naj bi bilo v večji meri izkoriščeno njihovo strokovno znanje in družbena razgledanost. Njena dejavnost se je usmerila v večje angažiranje pri obrambni vzgoji prebivalstva, zlasti pri delu z mladino. Naša organizacija se je vključila v vsa družbena dogajanja in prizadevanja, predvsem pa v politične akcije Zveze- komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva kot enotne fronte organiziranih sil.
Vseljudska obramba in njena krepitev je glavno področje dejavnosti Zveze rezervnih vojaških starešin in naša osnovna aktivnost je zasnovana prav v tej smeri. Nova usmeritev je na svojem pomenu pridobila idejno politično komponento našega dela, ki ima svoj izvor v naši samoupravni ureditvi. Prodrlo je spoznanje, da pri organiziranju ZRVS, kot samostojne organizacije, niso bili primarni nekakšni stanovski in poklicni interesi našega članstva, ampak predvsem širši družbeni interesi.
Prispevek k uveljavljanju koncepcije vseljudske obrambe, se ne zoži samo na splošno vojaško in idejno politično usposabljanje članov, temveč se odraža v številnih iniciativah aktivnosti in pobudah na področju ljudske obrambe v raznih strukturah, katerih dejavnost so obrambne priprave in podružbljanje vseljudske obrambe. Ko je beseda o družbenopolitični platformi dela ZRVS, mislimo na tovrstne naloge, ki imajo bolj družbenopolitični značaj, kot pa ozko strokovnega.
To so predvsem misli, ki so izrečene o novi vlogi ZRVS na zadnjem posvetu občinskega odbora ZRVS Domžale, ki se ga je udeležil tudi sekretar republiškega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije tovariš Stanko Petelin in vsi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Na tem posvetu je tovariš Petelin dejavnost občinske organizacije ocenil zelo pozitivno in omenil, da jo štejejo med najboljše v republiki!
Da pa bi se Zveza rezervnih vojaških starešin v svoji dejavnosti prilagodila in usposobila za še boljše delovanje izven svoje lastne organizacije, predvsem v zvezi z novimi ustavnimi principi, se bo ce-
Rezervni vojaški starešina pri pouku obrambne vzgoje v šoli
lotna naša organizacija morala reorganizirati. Dosedanja organiziranost v naši občini je s stališča izvajanja splošnega in strokovnega vojaškega pouka ustrezala, kar pa je za bodoče delo rezervnih vojaških starešin, neustrezno.
Na občinskem območju sedaj deluje samo šest osnovnih organizacij, nekatere od njih so številčno zelo močne. V bodoče naj bi rezervni vojaški starešine v vsaki krajevni skupnosti imeli svojo organizacijo, bodisi osnovno, ali samo aktiv, kjer je manjše število naših članov. Prav tako naj bi delovne organizacije imele osnovno organizacijo ali aktiv rezervnih vojaških starešin, aktive pa vse šole.
Kaj bo s tako reorganizacijo pridobljeno, mislim, da je razumljivo, predvsem če upoštevamo novo vsebino dela, katero rezervnim vojaškim starešinam nalaga družba, na družbenopolitičnem področju v krajevni skupnosti, v delovnih organizacijah in šolah. Na ta način bomo skušali vključiti v vse vrste dejavnosti, kjer je mesto rezervnim vojaškim starešinam, čimveč naših članov, tako v sodelovanju pri reševanju družbene problematike na terenu, tako v pomoči pri izgrajevanju koncepta vseljudske obrambe, pri čemer pa je že sedaj vključeno dosti naših članov.
Pomembna je ugotovitev, da so dosedanje naše osnovne organizacije pri izvajanju svojih programov postale bolj samostojne, pri tem se niso zapirale samo vase, temveč so se začele povezovati s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi dejavniki na področju celotnega družbenega in političnega življenja, zlasti na področju obrambnih priprav.
To dejstvo nam jamči, da se bo z ustanovitvijo novih organizacij ZRVS v osnovnih celicah naše samoupravne družbe, dejavnost rezervnih starešin povečala, kar pa naj bi bilo porok družbi o doslednem izvajanju nalog rezervnih vojaških starešin, ki so jim naložene s statutom orgnizacije.
Miha Bernot
In memoriam
PETER PESTOTNIK
JOŽE MARTINIČ
Konec meseca novembra smo na zadnji poti pospremili k zadnjemu počitku mnogo prezgodaj umrl-lega Jožeta Martiniča. Pokojni Jože se je rodil leta 1921 na otoku Braču, v revni kmečki družini. Že v rani mladosti je občutil vse pomanjkanje, ki je bilo vedno prisotno v kmečkih družinah in se je pozneje v času pred drugo svetovno vojno priključil naprednim gibanjem in leta 1939 postal član SKOJ, leta 1941 pa član KPJ.
V začetku vojne je začel politično delovati na terenu in junija 1942. leta stopil med borce ter postal aktivni borec v Dalmatinski brigadi, ki je bila v sestavu 1. proleterske udarne divizije. Sodeloval je v mnogih bitkah svoje enote in se udeležil tudi legendarne bitke na Sutjeski in bojev te divizije na Zelengori in v dolini Tare ter Pive.
Leta 1946 je končal oficirsko intendantsko šolo in bil leta 1957 demobiliziran kot kapetan I. klase. Po demobilizaciji je aktivno delal na oddelku za narodno obrambo in bil tudi komandant mladinskega odreda.
Za svoje delovanje in borbenost v času narodnoosvobodilne borbe
je bil odlikovan z ordenom za hrabrost, ordenom bratstva in jedinstva, ordenom zasluge za narod in s partizansko spomenico 1941.
Od pokojnega Jožeta so se na domžalskih Žalah poslovili številni njegovi vojaški tovariši, soborci iz časa narodnoosvobodilne vojne in mnogi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in javnega življenja.
V poslovilnih besedah so govorniki orisali lik pokojnega Jožeta, kot neustrašnega borca in aktivista v času težke borbe, kot tovariša in prijatelja ter sodelavca povsod, kjerkoli je delal. Ob zadnjih zvokih žalostinke godbe na pihala JLA in ob streljanju častne salve smo se poslovili od enega izmed tistih naših ljudi, ki so vse svoje življenje posvetili revoluciji in današnji stvarnosti. Številni prapori, ki so se poklonili njegovemu zadnjemu spominu, pa bodo ostali v naših spominih kot simbol za delo človeka, ki je prerano izgorel za našo veliko stvar. Soborci in njegovi tovariši ga bomo vedno pogrešali, in se pri tem zavedali, da je moral oditi od nas, ne v krvavih borbah, ampak na pragu tistega življenja, za katerega se je tako hrabro boril.
R.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta Jožeta Martiniča se iskreno zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju Vojaške bolnice v Ljubljani in Zdravstvenega doma Domžale, pripadnikom JLA, vsem govornikom za izrečene poslovilne besede, družbenopolitičnim organizacijam iin delovnim kolektivom, njegovim soborcem in tovarišem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Ravno tako se zahvaljujemo vsem, ki so mam izrekli sožalje, darovali cvetje in nam lajšali bolečine ob njegovi prerani smrti.
Žena Francka in hčerka Nuška v imenu sorodstva
PETER JUVAN
V mesecu novembru smo se na domžalskih Žalah poslovili od Petra Juvana. Rodil se je leta 1924 kot sin mizarskega mojstra v Domžalah. V očetovi delavnici se je izučil za mizarja lin pozneje postal tudi mizarski mojster.
V času II. svetovne vojne je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar je Ml kmalu ujet na vzhodni fronti in se priključil brigadi, iki je bila formirana v Sovjetski zvezi. Skupaj z borci NOV in Rdeče armade je sodeloval v bitkah za osvoboditev našega glavnega mesta Beograda in se kot borec udeležil bojev na sremski fronti.
Od pokojnega Petra se je na domžalskih Žalah poslovilo veliko njegovih tovarišev in prijateljev ter članov borčevskih organizacij.
P. A.
10. decembra smo se na domžalskih Žalah poslovili od tovariša Petra PESTOTNIKA. Tovariš Peter se je rodil 12. 2. 1907. leta v revni kmečki družini v Blagovici. Svojo mladost je preživel doma na kmetiji, vendar je že leta 1930 odšel na delo v Francijo. Delal je kot rudar v raznih krajih v Franciji in se že kmalu seznanil tudi z naprednim gibanjem. Skupaj s svojimi rojaki jo sodeloval v veliki stavki leta 1 337. V času II. svetovne vojne se je priključil francoskemu odporni-ŠKemu gibanju, bil izdan in obsojen na dve leti zapora. Pozneje je delal kot sekretar posameznih partijskih grup v Franciji vse do konca II. svetovne vojne.
Leta 1946 je skupaj z našimi izseljenci prišel nazaj v domovino. Najprej je delal v Kamniku, pozneje pa v Melodiji Mengeš. Ves čas je tudi politično sodeloval kot član AGITPROP na bivšem kamniškem območju. Poleg tega je s svojo aktivnostjo mnogo doprinesel k delu posameznih družbenopolitičnih organizacij, tako Zveze borcev, kot Zveze komunistov. Po upokojitvi je aktivno delal pri društvu upokojencev v Mengšu, pozneje, po preselitvi v Domžale, pa v Domžalah.
Tovariš Peter, ki se je v Franciji tudi poročil, je okusil trdo življenje izseljencev kot rudarski delavec in ravno ta borba za vsakdanji kruh ga je pripeljala v vrste tistih, ki so v najtežjih časih II. svetovne vojne nastopili proti okupatorjevemu nasilju. Svojo aktivnost je vedno pokazal povsod, kjer je čutil, da lahko pomaga s svojimi bogatimi revolucionarnimi izkušnjami, ki jih je dobil že v KPF, v katero je stopil 1940. leta. Poleg tega se je med delavci pojavljal kot učitelj, saj je mimo slovenščine dobro go-
voril tudi francosko, poljsko in esperanto. Tako je njegovo življenje na tujem povezano tudi s kulturnim delom med izseljenci.
K zadnjemu slovesu so ga pospremili mnogi njegovi tovariši in znanci, kajti Peter si je med ljudmi, v času svojega življenja, ustvaril velik ugled. Vsi, ki smo ga poznali mu želimo mirnega počitka v zadnjem domu, v tisti domači zemlji, ki mu toliko let ni mogla dajati kruha za preživljanje in ga je moral iskati v tujini.
Tako smo zopet izgubili enega izmed tistih, ki je vedno čutil utrip časa in se prizadeval za to, da bi življenje bilo lepše in bogatejše. Za vse njegove zasluge se mu najlepše zahvaljujemo!
ZAHVALA
Ivan Kotar, Srednje Jarše 42, se ob nepredvidenem požaru najlepše zahvaljujem gasilcem in občanom, ki so pomagali pogasiti požar. Posebno se še zahvaljujem vsem občanom, ki so pomagali, da sem skupaj s svojo družino tako hitro spet prišel do lastne strehe.
Družina KOTAR
RAZGLAS
Biotehniška fakulteta — raziskovalna postaja Rodica razglaša 3 prosta delovna mesta nekvalificiranih delavk v enoti perutnina, za delo pri poizkusni proizvodnji. Obstaja tudi možnost priučitve.
Vse informacije dobite po telefonu 72-703 ali 72-710 in pa osebno pri sekretarju na Raziskovalni postaji Rodica.
NOVOLETNI POPUST
Trgovsko podjetje NAPREDEK Domžale — poslovalnica KURIVO vam nudi 5 % novoletni popust za nakup stavbnega pohištva in to do konca januarja 1975. leta.
Izkoristite ugodno priliko, ki vam jo nudi NAPREDEK!
V primeru okvare na cesti se lahko poslužite »VLEČNE SLUŽBE«, ki jo opravlja Pavel Novak, Preser-je. Tovarniška 27 Radomlje, telefon (061) 72-784.
DOPISUJTE V
NAŠE GLASILO
Na osnovi MNENJA sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 26. 11. 1974 je glasilo SZDL Domžale OBČINSKI POROČEVALEC oproščen temeljnega davaka od prometa proizvodov.
Jugoslovanske pionirske igre
Na letni konferenci Pionirskega odreda Radomeljska četa na Osnovni šoli Radomlje so pionirji — delegati razrednih skupnosti, imeli kaj poročati. Pod vodstvom izredno požrtvovalne mentorice odreda tov. Rije PRESKAR so se zavzeto vključili v JPI. Rezultati njihovega dela so bili veliki.
Pri urejanju okolice na šolskem prostoru so uredili nad 800 m2 zelenic in pri tem opravili okoli 500 ur prostovoljnega dela. Ob pomoči KS Radomlje, ki jim je preskrbela traktor s prikolico, so očistili nesnage naselji Radomlje in Hudo. S prostovoljnim delom so naložili in odpremili na odlagališče odpadnega materiala in smeti 11 traktorskih prikolic razne navlake. Obiskali so vse predsednike svetov KS na našem šolskem okolišu ter delovne organizacije in se pogovorili o vseh možnostih za lepši videz naših naselij. Vse pogovore in intervjuje so zapisali in na koncu šolskega leta na razstavi prikazali celotno delo s področja varstva narave. Poleg člankov so bili na razstavi plakati s to tematiko, fotografije in drugo. Najboljše plakate na temo varstva narave so poslali na republiško razstavo v Šoštanj. Fotokrožek pa sodeluje na pionirskem foto v Murski Soboti.
Na zaključni razstavi so prikazali svoje delo tudi pionirji prometniki, ki so sodelovali tudi na občinskem prvenstvu in na srečanju pionirjev-prometnikov v Ajdovščini. Na razstavi so pokazali rezultate svojega dela tudi člani tehničnega in fotokrožka, ki jih vodi France REPOV2, člani gospodinjskega krožka, ki jih vodi Nada UR-BANIJA. Likovnih izdelkov na temo varstva narave je bilo veliko in jih je največ prispeval likovni krožek, ki ga vodi Nada KRALJ.
Naši šahisti so v skupini mlajših pionirjev zasedli prvo mesto v občini in na ljubljanskem področju. Vodi jih že vrsto let Ivo PENKO. Navezali so tudi stike s šahisti Osnovne šole PRULE iz Ljubljane in imeli dvoje srečanj.
Naši strelci so občinski prvaki med pionirji in pionirkami, na srečanju v Novi Gorici pa so bili pionirji   drugi,   pionirke   pa četrte.
Gimnastična vrsta pionirk je postala občinski prvak, košarkarji so drugi in rokometaši tretji v občini. Deluje tudi namiznoteniška sekcija, množično se udeležujemo krosov in atletskih tekmovanj v občini, kjer zasedamo prva mesta. Vso športno dejavnost uspešno vodita učitelja telesne vzgoje tov. Momo LISIČIĆ in Marija MRŠA.
Za novoletno praznovanje smo pripravili z DPM Radomlje novoletno igrico, katero si je ogledalo 1500 predšolskih in šolskih otrok ter okoli 400 odraslih.
Skupina treh pionirjev je sodelovala v mali Groharjevi slikarski koloniji, ki je bila letos v Smede-revski Palanki. Trije pionirji pa so decembra 1973 tekmovali v Beogradu na temo »poznavanje narodnih herojev Jugoslavije«.
Ko smo lani oktobra sodelovali domžalski pionirji na srečanju hrvatskih in slovenskih pionirjev v Stubici, smo z našimi gostitelji v Mariji Bistrica, kjer so naši pionirji prenočevali, navezali prijateljske stike. Letos junija so nas pionirji Marije Bistrice obiskali in smo pred šolo Radomlje imeli ma-nifestativno prireditev bratstva in edinstva naših narodov in narodnosti. Pionirji so bili gostje pionirjev v naši občini, naslednji dan pa smo jih odpeljali na Veliko planino in v Kamniško Bistrico. Ob tej priliki sta odreda iz Radomelj in Marije Bistrice navezala bratske stike s tem, da bodo vsako leto srečanja pionirjev športnikov, glasbenikov in drugih izmenoma enkrat pri nas, enkrat pri njih.
Bliža se zimski čas z njim pa tudi čas zimskih športov: smučanja, sankanja, drsanja, hokeja ipd. Na to smo mislili tudi mladi iz osnovne organizacije ZSMS Dob in sklenili smo, da pripravimo razstavo TRIM kabineta, na kateri bi se stari in mladi seznanili s športnimi orodji, s katerimi skrbimo za ohranitev telesne kondicije in s smučarsko opremo.
Člani folklorne skupine so imeli več nastopov doma, udeležili pa so se tudi petega srečanja pionirskih folklornih skupin v Lendavi.
Nad 300 pionirjev je tekmovalo za Cicibanovo in Kersnikovo bralno značko, v tekmovanju VESELA ŠOLA pa je sodelovalo 160 pionirjev. Za občane našega kraja smo pripravili pet kulturnih prireditev in proslav, ki jih je obiskalo skupaj nad 1200 občanov. Oba pevska zbora, mladinski in otroški, sta sodelovala na občinski reviji pevskih zborov.
Pod vodstvom organizacije ZRVS iz Radomelj smo imeli dve srečanji z rezervnimi starešinami in obenem tudi orientacijski pohod in ogled orožja, kar je v sklopu pouka o SLO.
Vse zanimivosti in tudi literarne sposobnosti naših pionirjev prinaša tudi glasilo PO Radomeljska
Prizadevni mladinci Drago Juter-šek, Miloš in Jure Zargi, Roman Breznik in Slavko Birk so ob sodelovanju trgovskega podjetja KOLESAR in osnovne šole Dob v soboto, 30. novembra in nedeljo 1. decembra pripravili razstavo TRIM kabineta, na katero je opozarjal velik napis pred gasilskim domom ter veliko plakatov, osnovna organizacija pa je pred razstavo sklicala tudi sestanek, na katerem so bili vsi mladi seznanjeni z razstavo. Tako so v petek ves dan vozili športne rekvizite ter pripravljali razstavo v avli osnovne šole Dob. Stene smo prelepili s plakati, ki so opozarjali na pomembnost TRIM akcij, nasmučarsko opremo ipd., ob stenah smo postavili klopi, na katerih so bili razloženi različni veliki in majhni, dragi in poceni športni rekviziti. Tako si lahko videl veliko vrst smuči (tekaške, skakalne, sla-lomske), različne vezi, drsalke, sani, hokejske palice, žoge vseh vrst, zračna puška in pištola, različni loparji, rekviziti za krepitev mišičevja, pokal, medalje, različne štopa-rice, copate raznih oblik in vrst, uteži ipd. Med klopmi pa so bili po sredi zloženi rekviziti za vadbo smučanja v sobi, za vadbo veslanja, za vadbo kolesarjenja v zaprtem prostoru ipd. Ob glavni steni pa sta bili postavljeni dve mizi, kjer so obiskovalci lahko dobili informacije o razstavljenih predmetih, ki so bili tudi naprodaj. Mladinci, oblečeni v modre delovne halje, so obiskovalcem prikazovali uporabo razstavljenih predmetov, jim dajali nasvete, razdeljevali prospekte, mlajši  obiskovalci  pa so
četa LOKVANJI. Naši literati so pripravili tudi literarno srečanje s pesnikom Tonetom Kuntnerjem, na katerem so brali svoja dela, seveda pa jim je tudi pesnik prebral oz. recitiral nekaj svojih, vse pa se je končalo v prijetnem kramljanju.
V okviru estetske vzgoje smo lani prvič organizirali plesne vaje, ki jih obiskujejo tudi letos že drugič učenci osmega in sedmega razreda. Plesni tečaj vodi plesni učitelj tov. Jenko.
To veliko opravljeno delo in pa velika volja mladih tudi ob začetku letošnjega šolskega leta so porok, da bodo pionirske igre posvečene 30-letnici osvoboditve pod geslom »NAŠA DOMOVINA POD SVOBODNIM SONCEM« vsaj tako, ali pa še bolj uspešne, kot pravkar minule.
Rajko Hafner
bili najbolj navdušeni nad raznobarvnimi zastavicami naše največje tovarne športne opreme ELAN.
Razstavo smo odprli v soboto ob 10. uri in že od vsega začetka je bilo na njej kar precej obiskovalcev. Mladinci so pripravili tudi ozvočenje, s katerega so posredovali zaželene informacije in nasvete, vmes pa bilo veliko moderne glasbe. Med obiskovalci so prevladovali mladinci naše osnovne organizacije, šolska mladina, razstavo pa so si ogledali tudi mladinci sosednjih osnovnih organizacij in vaščani Doba. Vsi so bili z razstavo zadovoljni in so navdušeno spremljali vadbe mladincev na posameznih športnih orodjih.
Najbolj pa smo bili veseli obiska vodilnih kadrov trgovskega podjetja KOLESAR iz Ljubljane, ki nam je razstavo omogočilo. Ogledali so si razstavo, pohvalili razvrstitev rekvizitov in našo informacijsko službo in poudarili koristnost našega delovanja. Pogovarjali smo se tudi o nadaljem sodelovanju, ki upamo, da bo še tesnejše in plodnejše.
Razstavo je obiskalo točno 280 obiskovalcev. Naša osnovna organizacija je bila s tako številnim obiskom zadovoljna in mislim, da je to dobra vzpodbuda za njeno nadaljnje delovanje.
Ob koncu naj se zahvalim trgovskemu podjetju KOLESAR in kolektivu osnovne šole Dob, ki sta nam razstavo tako ali drugače omogočila in upam, da to ni bilo naše zadnje uspešno sodelovanje.
Vera Grošelj
Pred dnevi so začeli dovažati elemente za mostno konstrukcijo, ki bo na koncu Ceste talcev povezovala oba bregova Kamniške Bistrice. Preko te brvi bo prehod za pešce, kolesarje in mopediste tako, da bo odstranjena nevarnost z mostu, ki je bil odprt na koncu Kopališke ceste
TRIM KABINET V DOBU
Festival slovenskega amaterskega filma
Za nami je XI. republiški festival amaterskega filma Slovenije, ki je potekal ves drugi dan praznika republike, 30. novembra v Radomljah. Pred polno dvorano gledalcev in številnih gostov iz vse Sloveni-
OBČINSKI KOMITE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE iz Domžal je podelil nagrado mladinskemu filmu FANTJE PEJMO SE VOJSKO, ki ga je posnel član kino kluba »FRANCE KOSMAČ«  iz Ljubljane.
Predsednik sveta za film FOTO-KINO zveze Slovenije Tine Arko izroča predsedniku Organizacijskega odbora Lovru Korenčanu medaljo za uspešno organizacijo festivala amaterskega filma v Radomljah
je so organizatorji odvrteli 31 od skupno 52 prijavljenih filmov, ki so jih na to edinstveno manifestacijo amaterskega filma poslali av-.orji in klubi iz Ljubljane, Maribora, Kranja, Velenja, Kopra, Celja, Kočevja, Zagorja, Sevnice, Izole, Idrije in iz Radomelj.
Prijetna novost in posebnost letošnjega republiškega festivala je bilo ločeno ocenjevanje in nagrajevanje pionirskih, mladinskih in članskih filmov. S tem želi Foto-ki-no zveza uvesti enake tekmovalne pogoje vsem starostnim kategorijam filmskih ljubiteljev in zlasti spodbuditi tudi mlade in najmlajše k ustvarjanju pa tudi k sodelovanju in udeležbi na festivalih in drugih podobnih prireditvah tekmovalnega značaja. Dosedanji sistem namreč za mlade s skromnejšo tehniko, z manj izkušenj in znanja, ni bil spodbuden, saj so vedno vse nagrade »pobrali« starejši vrstniki. Želja Foto-kino zveze je tudi, da se v bodoče čim več mladine vključi v foto-kino organizacije, se v njih vzgaja, svoje dosežke pa tudi pokaže javnosti na takih in podobnih prireditvah, kot je festival amaterskega filma.
Po novem sistemu, v treh starostnih kategorijah, je Foto-kino zveza Slovenije na letošnjem XI. republiškem pregledu amaterskih dosežkov v Radomljah nagradila 22 filmov z zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami, poleg tega pa je za posebne dosežke (npr. za najboljši scenarij, režijo, kamero, montažo, itd.) avtorjem teh filmov podelila še 7 zlatih medalj in tri diplome. Diplome so prejeli tudi vsi filmi, ki jih je žirija izbrala za festivalski program.
Avtorji filmov, pa tudi organizatorji, smo bili zelo veseli tudi številnih praktičnih posebnih nagrad, ki so jih prispevale in podelile ne-in druge organizacije iz naše občine. Naj jih navedemo:
MELODIJA MENGEŠ je za najboljšo glasbeno spremljavo v filmu nagradila avtorje filma AGONIJA, Marjana Tomšiča, Konija Steinba-herja in Radovana Čoka iz Ateljeja animiranega filma iz Kopra.
RENJE« iz Velenja za najboljši animirani film itd.
Likovna skupina »PETER LOBODA« iz Domžal pa je prispevala nagrado, ki jo je podelila publika Stanku Jostu iz LT EMO Celje za ieredno lep igrani glasbeni film GOSLI.
Zelo lepe uspehe so s svojimi filmi dosegli tudi naši domači fil-marji, člani foto-kino kluba MAVRICA. Prijavili so sedem filmov in prejeli naslednje nagrade:
V zvrsti mladinskega igranega filma Franci Arko za film SIMETRIJA ČLOVEKA, zlato medaljo.
Srebrno medaljo za film REVIJA MOJSTRA DEBEVCA Karel Stei-ner v zvrsti članskega dokumentarnega filma.
Peter Roje srebrno medaljo za film BOSI KORAKI JUTRA v zvrsti mladinskega dokumentarnega filma.
Peter Roje še eno medaljo in sicer bronasto v zvrsti mladinskega dokumentarnega filma za film JESENSKI CVET.
Filma VROČA MENA2A in SLA-MNIKARSTVO sta prejela diplome Foto-kino zveze Slovenije.
še bolj. kot teh lepih nagrad, pa smo bili člani foto-kino kluba MAVRICA veseli priznanj in srebrne medalje, ki jo je podelila REPUBLIŠKA   ZVEZA ORGANIZACIJ
Na sam dan festivala je bila v Radomljah tudi slavnostna akademija v počastitev Dneva republike, katere se je udeležilo veliko število obiskovalcev, ki so pozneje gledali tudi nagrajene filme
OBČINSKA KONFERENCA SZDL je nagradila film domačega kluba SLAMNIKARSTVO POD KAMNIŠKIMI PLANINAMI, katerega avtorji so Lovro Korenčan, Andrej Burgar, prof. Tomaž Habe, Tone Ravnikar in Milan Marinič.
OBČINSKI ODBOR ZDRUŽENJ ZVEZE BORCEV NOV Domžale je nagradil igrani film s tematiko iz NOB z naslovom VROČA MENAZA, ki so ga posneli Janez Kosmač, Karel Steiner, Miha Kavčič, Lojze Stražar in drugi iz Foto-kino kluba Mavrica in v sodelovanju s KUD »MIRAN JARC« iz Škocjana.
KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE je nagradila film domačega kluba VROČA MENAZA.
OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE Domžale je podelila nagrado avtorjema pionirskega filma JUNAKI NAŠEGA BLOKA, Juretu Podržaju in Vesni Metelko iz Foto-kino kluba Osnovne šole Kočevje.
OBČINSKI ODBOR ZVEZE ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO DOMŽALE je podelil nagrado Miru Kermelju iz Kino kluba »GO-
ZA TEHNIČNO KULTURO za doslej najboljšo organizacijo in najlepšo izvedbo amaterskega festivala na republiški ravni. Poleg kluba ima za ta uspeh največ zaslug Organizacijski odbor festivala, v katerem so poleg članov kluba zelo prizadevno sodelovali tudi nekateri ugledni politični in kulturno-pro-svetni delavci iz več krajev naše občine.
Organizatorji festivala, Foto-kino zveza Slovenije in Foto-kino klub MAVRICA se za razumevanje, pomoč in sodelovanje pri uspešni izvedbi festivala zahvaljujemo pokroviteljema, predsedniku Skupščine občine Domžale, tov. Jerneju Leniču, Kulturni skupnosti Domžale, ZKPO Domžale, Krajevni skupnosti. Osnovni šoli in Kinu Radomlje, vsem posameznikom in članom Organizacijskega odbora ter Foto-kino kluba MAVRICA in vsem darovalcem posebnih nagrad.
K uspehu festivala so pomemben delež doprinesli tudi člani festivalske žirije: filmska delavca Ivo Lehpamer in Mile de Gleria, Edi Malekovič, predsednik Kino kluba Maribor, Matjaž Brojan, inž. Adolf Pen in Danijel Fugger iz Domžal. Prikazovanje filmov so tehnično zelo uspešno izvedli Rudi Jaki in Franjo Stromajer, oba iz Kino kluba Maribor, član našega kluba Karel Steiner in pa člana Minifilma iz Ljubljane. Ozvočenje je oskrbel Franci Jerman iz Radomelj.
Za lepa doživetja ob slavnostni otvoritvi festivala in kulturnem programu v počastitev Dneva republike se zahvaljujemo tudi vsem izvajalcem kulturnega programa, Godalnemu orkestru Domžale-Kamnik, pod vodstvom prof. Tomaža Habe-ta, Godbi iz Mengša, obema reci-tatorjema, Zali Daničičevi in Milanu Mariniču iz Šentjakobskega gledališča v Ljubljani ter napovedovalcema Olgi Lenčkovi in Mihu Kavčiču.
Omembe vredni sta tudi obe razstavi, ki jih je za to priliko pripravila foto sekcija našega kluba in ki sta pri gledalcih in gostih vzbudili mnogo zanimanja. V mali dvorani kulturnega doma je bila v počastitev praznika, Dneva republike, razstava fotografij-reprodukcij in dokumentov z naslovom NAŠ KRAJ V NOB, v avli pred festivalno dvorano pa je bila ob peti obletnici kluba MAVRICA, razstava klubske dejavnosti.
K.
Kulturna skupnost Domžale je pripravila zanimivo razstavo pod naslovom »Mlini na Slovenskem«, ki je bila v hali Komunalnega centra v Domžalah
Vrnitev šahovskega društva
I. zvezna liga v Poreču 1974. leta
V julijski — slavnostni — izdaji našega mesečnika smo priobčili daljši zapis o prehojeni poti domžalskega šahovskega društva od njegovega začetka do uvrstitve med najboljše šahovske ekipe Jugoslavije. Prikaz dolgoletne aktivnosti domžalskih šahistov smo sklenili s tiho željo, da bi društvo z nekaj športne sreče uspešno prestalo ognjeni krst v I .zvezni ligi, hkrati pa zapisali, da morebitno slovo od najboljših že po prvem srečanju za prizadevne domžalske šahiste nikakor ne more biti sramotno. Naše veliko upanje se žal ni uresničilo in domžalska ekipa se je morala — podobno kot pred leti mariborska — posloviti iz I. zvezne lige. V naslednjem spopadu 1975. leta bodo torej Domžale igrale v II. zvezni ligi in se poskušale ponovno prebiti — kot je to letos uspelo Mariboru — v družbo najboljših jugoslovanskih moštev. Najbrž pa bo kar prav, da o letošnjem 26. državnem ekipnem šahovskem prvenstvu spregovorim nekoliko podrobneje.
Tokrat je bil ponovno gostitelj najboljših jugoslovanskih šahistov prijazni Poreč, kjer so se od 13. do 27. septembra merila moštva Partizana iz Beograda, Mladosti, Indu-strogradnje iz Zagreba, Crvena zvezda iz Beograda, PTT iz Zagreba, Ni-kice Pavlica iz Banja Luke, Radnič-
kega iz Kragujevca, NSŠK iz Novega Sada, Mladosti iz Smederevske Palanke, Domžal in Mladosti iz Zemuna, skupno torej 10 ekip s po 10 igralci. Domžale so zastopali mojstra Bajec in Germek, mojstrski kandidati Karnar, Ivačič, Vavpetič, ter prvokategorniki Kolar, Mauhler in Cizelj, ženski mojstrski kandidat Koširjeva in brezkategornica Dedičeva, pa mladinci II. kat. Orel in II. kat. Bevk z rezervo III. kat. Osoli-nom. Po šahovskih nazivih so bili Domžalčani izrazito najslabši in se jim je odsotnost mojstra Kržišnika in mojstrskega kandidata Slaka zelo zelo poznala! V drugih ekipah so igrali neprimerno močnejši, doma in v tujini spoštovani šahovski velikani, ki jim šah ni le šport in razvedrilo, marveč celo edini poklic. V ilustracijo naj navedemo samo zasedbo prvih pet desk zmagovalne ekipe Partizana, pa si bo lahko vsak bralec ustvaril jasno podobo, resnične moči te ekipe. Imena samih velemojstrov (Gligorič, Ivkov, Matu-lovič, Velimirovič in Karakljajič) nam dovolj zgovorno vse povedo! Tudi drugo moštva so zastopali vrhunski igralci zvenečih imen, zato ni čudno, da se šibke Domžale s takimi šahovskimi silaki niso mogle enakovredno meriti in že sama uvrstitev mednje pomeni za Domžal-čane zares lep uspeh.
Košarkaški turnir ob Dnevu republike v Radomljah
Športniki v Radomljah smo dostojno proslavili 31. obletnico rojstva republike. Organizirali smo košarkarski turnir, ki je bil lep uvod v praznovanje, saj je bila naslednji dan v Radomljah največja prireditev ob Dnevu republike v občini — XI. republiški festival amaterskega filma.
Pa se vrnimo k turnirju. Sodelovala so moštva KK Mengeš, KK Domžale B, KK Kamnik in ŠD Radomlje. Žal so popolni ekipi poslali le Mengšani in Radomljam. Kam-ničani so nastopili z mladinsko ekipo okrepljeno z dvema članoma, Domžalčanov pa je bilo le 5. Tako je bilo že pred tekmami očitno, da sta resna kandidata za 1. mesto le KK Mengeš in ŠD Radomlje.
Najprej so nastopili domačini proti Domžalam. V nezanimivi tekmi so zmagale Radomlje 47 : 38 (25 : 12). Najučinkovitejša strelca sta bila Jereb (R) in Ločnikar (D). Vsak je dal 12 košev.
V drugi tekmi so nastopili igralci Mengša in Kamnika. Tekma je navdušila le na trenutke, bila pa je zelo učinkovita. Zmagal je Mengeš 76 : 49 (35 : 23). Kamnik se je Mengšu lahko dostojno upiral le, če sta bila na parketu Trobentar in Frbežar. Najboljši strelci: Oster-man (M) 20, Žerovnik (M) 15, Frbežar (K) 12, Kotnik (K) 12, Trobentar (K) 12.
V premoru sta se v dvajsetmi-nutni tekmi pomerili ekipi modrih in rdečih, sestavljeni iz pionirjev in mladincev ŠD Radomlje. Zmagali so rdeči 27 : 18 (13 : 13). Najboljši pri zmagovalcih je bil Ulčar s 15 koši, pri poražencih pa Marc 8.
Nato so se za 3. mesto pomerili Kamničani in Domžalčani. Zmagal je Kamnik 50 : 28 (27 : 16). Naj-
učinkovitejši: Krajk (D) 12, Šme (D) 10, Kotnik (K) 10 in Balantič (K) 9.
Najzanimivejša, najboljša, najbolj napeta in sploh poslastica za gledalce je bila finalna tekma med Radomljami in Mengšom. Radomlja-ni so presenetljivo dobro začeli in povedli 14 : 4. Nato jih je Mengeš dohitel in povedel 26 : 22, vendar so polčas dobile Radomlje 28 : 26.
Drugi polčas je bil še bolj silovit. Radomlje niso hotele izpustiti minimalnega vodstva, toda povečati ga tudi niso mogle. Tekma je postajala vse bolj živčna in na obeh straneh so se vrstile osebne napake. Žal so 3 minute pred koncem visoki igralci Mengša razbili obrambo Radomelj in onemogočili njihov napad. Tako je prvo mesto z rezultatom 50 : 49 (26 : 28) pripadlo Mengšu. Pri zmagovalcih so se odlikovali Žerovnik 24, Kavčič 16 in Osterman 8, ki so dosegli 96 % košev za svoje moštvo. Pri Radomljah je treba pohvaliti prav vse za borbenost, v napadu pa je bil najboljši Orešnik, ki je dal 23 košev.
Na turnirju so sodili Janko Kavčič, Metod Marinič, Marjan Gorze in Tomaž Štebe.
Prireditev si je ogledalo 80 gledalcev.
Zelja vseh nastopajočih je bila, da bi turnir, ki je odlično uspel, postal tradicionalen.
Vrstni red:
1. KK Mengeš
2. ŠD Radomlje
3. KK Kamnik
4. KK Domžale B
Najboljši strelec je bil igralec Mengša Marko Žerovnik z 39 koši.
Igor Lipovšek
Ekipe po žrebu	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	Točke	Mesto
1. Mladost, S. Pal.	■	5,5	6,5	3,5	3	4	4	5,5	5	4,5	41,5	VIII.
2. Mladost. Zemun	4,5	■	5	3,5	2	3	1	1 (2)	2	2	24 (2)	X
3. Domžale	3,5	5	■	3,5	1,5	3	4	4	4	6	34,5	IX.
4. Radnički	6,5	6,5	6,5	■	3	5	4,5	1	4,5	5,5	43	VII.
5. Partizan	7	8	8,5	7	■	8	7	5,5	7	2(3)	60 (3)	I.
6. Nikica Pavlic	6	7	7	5	2	■	4	5	3,5	5,5	45	v.
7. Mladost, Zagreb	6	9	6	5,5	3	6	■	5,5	6	8	55	II.
8. Crvena zvezda, Bgd	4,5	7(2)	6	9	4,5	5	4,5	■	5	6,5	52(2)	III.
9. PTT Zagreb	5	8	6	5,5	3	6,5	4	5	■	4	47	IV.
10. NSŠK, Novi Sad	5,5	8	4	4,5	5(3)	4,5	2	3,5	6	■	43(3)	VI.
Čeprav nam ob koncu prvenstva za nekaj prekinjenih partij še niso bili znani rezultati, pa vendarle lahko objavimo razpredelnico 26. državnega prvenstva. Vrstni red ekip se tudi po odigranju prekinjenih dvobojev ni mogel bistveno spremeniti.
Kot kaže razpredelnica, je Partizan premočno zmagal, Domžale in zemunska Mladost pa se vračata v II. zvezno ligo. Pri tem lahko ugotovimo, da so Domžalčani krepko prehiteli zadnjo Mladost in iz vsakega srečanja zbrali poprečno skoraj po 4 točke, kar pa je bilo premalo za obstanek v I. zvezni ligi. Čeprav bi Domžale vsak dvoboj izgubile z najtesnejšim rezultatom 4,5 : 5,5, se ne bi obdržale v najelitnejši družbi, kajti dosežene 40,5 točke še ne bi bile dovolj za osvojitev odrešilnega 8. mesta. Osmo-uvrščena Mladost iz Smederevske Palanke je namreč zbrala 41,5 točke. Ta primerjava nam nazorno pove, kako težak je bil letos boj oslabljenih Domžal, ki pa kljub premajhni beri
točk nikakor niso imele podrejene vloge in jih tudi nihče od močnejših nasprotnikov ni podcenjeval.
V naslednji sezoni bodo Domžale igrale v II. ligi, vendar je treba povedati, da tudi tu nad sicer nekoliko manj kvalitetnimi ekipami ni lahko zmagovati. Dokaz nam je ljubljanska Iskra, ki je letos kot slovenski moštveni prvak igrala v II. zvezni ligi. Žal ji ni uspelo obdržati se v tej družbi in znova bo morala začeti v republiški ligi. Primer Iskre pa opozarja Domžale, da bodo pripravam za ponovni nastop v II. ligi posvetile vso pozornost. To pa niti ne bo lahko, ker za svojo šahovsko dejavnost spet nimajo ustreznega igralnega prostora. Glede tega bodo morali pristojni činitelji vsekakor kmalu nekaj ukreniti, zakaj primerna dvoranica je osnovni pogoj za posamezna in moštvena srečanja. Brez žive igre in pogostnih merjenj šahovske moči pa ni vidnejših uspehov in želenega napredka.
I. S.
IZ ŠPORTNEGA DRUŠTVA RADOMLJE
Košarkarji smo dokaj uspešno končali tekmovanje in opravičili nastopanje v LTS ligi. Če računamo, da smo bili novinci, pa smo tekmovali celo zelo uspešno. Če v spomladanskem delu ne bi imeli spodrsljaja proti Šiški v Ljubljani, bi se lahko borili v kvalifikacijah za vstop v višjo ligo.
Iz navedenih rezultatov je razvidno, da smo v jesenskem delu tekmovanja igrali mnogo bolje kot spomladi. Dosegli smo prvo stotico in premagali vsa moštva razen v gosteh Hrastnika. Po učinkovitosti smo takoj za Hrastnikom. Zasluga gre predvsem razigranim zunanjim igralcem. V obrambi se pozna, da nimamo visokih igralcev in to je tudi vzrok, da smo prejeli veliko košev.
Jesenski rezultati: Brezovica : Radomlje 44 : 80 (54:66) Radomlje : Moste 80 : 51 (58 : 86) Komet: Radomlje 70:116 (65:81) Hrastnik : Radomlje 82 : 70 (93 : 59) Radomlje : Sp. Šiška 61:51 (40:57)
Opomba: V oklepaju so rezultati spomladanskega dela tekmovanja.
Končna lestvica LTS lige: Hrastnik 10 10   0 824:560 20
Moste-Lj. 10   7   3 720:617 14
RADOMLJE 10 6 4 811:656 12 Sp. Šiška 10   5   5 610:502 10
Brezovica 10   2   8 557:822 4
Komet 10   0 10 596:861 0
Sedaj smo košarkarji že v telovadnici, kjer dvakrat tedensko marljivo treniramo, saj je naš cilj višja liga. Zato pripravljamo prijateljske tekme z močnejšimi ekipami, nameravamo pa prirediti turnir v počastitev Dneva republike.
Tudi mladinci trenirajo dvakrat na teden in se pripravljajo na obljubljeno mladinsko ligo v okviru občine, katere prvi del je bil že izveden spomladi.
REKREATIVNA sekcija je tudi letos organizirala v telovadnici rekreacijo za odrasle. Ženske jo imajo vsak ponedeljek od 19,30 do 21,00, moški pa vsak torek od 20,00
do 21,30. Ker je to edina organizirana oblika sprostitve, je rekreacija zelo obiskana.
NAMIZNOTENIŠKA sekcija še ni povsem zaživela. Vzroka sta predvsem dva. Nezainteresiranost članov in nezakurjena (ni peči ali radiatorja) dvorana, ki prej odbija kot privlači. Upajmo, da se bo vse uredilo, saj mislimo, tako kot lani, prirediti novoletni turnir v namiznem tenisu.
Igor Lipovšek
IMELI SMO ŠPORTNI DAN
V torek smo zvedeli, da bo v sredo športni dan, a to samo pod pogojem, če popoldne in ponoči ne bo deževalo.
Ko sem se zjutraj prebudila, sem pogledala skozi okno, če dežuje. Nič, samo gosta megla. Nikamor se ni videlo. Nestrpno sem čakala odhoda. Pripravila sem si malico in odšla.
Kmalu je skozi oblake prikukalo sonce. Že od daleč sem zaslišala radostni smeh, ki se je razlegal pred šolo. Ko sem dospela do šole, je bila tu že množica otrok s kolesi. Ko smo bili vsi, smo se postavili v kolono in se odpeljali proti našemu cilju Krtini. Peljali smo se skozi Količevo in Dob in končno prispeli do Krtinskega hriba. Korak za korakom smo se vzpenjali, pot pa nas je vodila mimo polj, travnikov in gozdov. Narava je bila čudovito obarvana. Na vrhu hriba so nekateri nabirali gobe, a ker niso nič našli, smo se začeli obmetavati s storži. Kot blisk so se pritihotapile minute, ko smo se morali spustiti navzdol.
In zopet smo se v koloni, polni lepih vtisov, odpeljali domov. Lep je izlet v naravo jeseni, ko je vsa narava tako lepo obarvana.
Markič Janja in Tratnik Jože OŠ JBT Domžale
Veliko delovnih uspehov v novem letu želijo
Občinska konferenca Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale
TOSAMA
DOMŽALE
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM, ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV
»UNIVERSALE«
tovarna klobukov
Domžale
VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO
induplati — Jarše
TOVARNA KOVČKOV IN
USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE
ŽELI VSEM OBČANOM
MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE
Proizvodni program:
Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga
Usnjarska pomožna sredstva in sredstva za nego čevljev VELIKO USPEHOV V NOVEM LETU
ZAVAROVALNICA	SERVO MIHALJ	ČEVLJARSKO
»SAVA«		PODJETJE
	IPK ZRENJANIN	»MOJCA«
Poslovna enota	OLJARNA DOMŽALE	LUKOVICA
Mengeš		
	priporočamo kvalitetna jedilna olja	Priporoča svoje
priporočamo svoje storitve		kvalitetne usluge
Veliko delovnih uspehov v novem letu želijo
Komunalno
podjetje
Domžale
Priporoča svoje storitve
»MLINOSTROJ«
TOVARNA STROJEV
DOMŽALE
ŽELI
VSEM OBČANOM SREČNO NOVO LETO
GOSTILNA — pri Bunkežu KAVČIČ SLAVKO Srednje Jarše
Vsak dan vam postrežemo
z domačimi specialitetami — suhe
klobase, pečenice, domač želodec
in ostalimi toplimi jedili ter
dobrimi vini — cviček, refoško,
teran
Rezerviramo posebno sobo po naročilu
Se priporočamo
Papirnica Količevo
POŠTA DOMŽALE
Izdelujemo:
raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke,
več vrst sestavljenih kartonov
•I
71
BIRO 71 — Domžale Ljubljanska cesta 110 a
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE
IN URBANIZEM, STAVBNA ZEMLJIŠČA,
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
IN ENGINEERING
PRIPOROČA SVOJE STORITVE
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE
MENGEŠ
Semenarno in
Drevesnico Mengeš
Drevesnico v Radvanju
pri Mariboru in
Drevesnico v Tišini
pri Murski Soboti
nudi gozdno seme, sadike za
pogozdovanje in okrasne nasade
ter storže za okras in se
priporoča
Obrtna zadruga Slamnik Mengeš
proizvaja In priporoča svoje izdelke
Tovarna filca
MENGEŠ
Izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce, ter sodobne talne obloge za pode
SLOVENIJALES Radomlje
proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture
Priporočamo proizvode
lidrometa
KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge
— izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda,
— izgradnja regionalnih vodovodov in črpališč,
— preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo
Opekarna Radomlje
priporoča svoje izdelke: modularni blok, votlak 1,5, zidak, strop-njake, monta 12 in monta 14 roletnik, ograjnik. Cenjenim kupcem zagotavljamo kvaliteto, ugodne prodajne cene, kratek dobavni rok in po želji dostavo na gradbišče
MELODIJA MENGEŠ
Proizvajamo glasbene
instrumente, zvočne notne
table.    Priporočamo svoje izdelke
TAMIZ Mengeš
Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate
Se priporočamo
TOVARNA POZAMENTERIJE 49
VSEM OBČANOM SREČNO NOVO LETO
MENGEŠ
Kolektiv
delovne organizacije
»Napredek« Domžale
se priporoča za nakup vsakovrstnega po-trošnega blaga v svojih prodajalnah širom občine
EKSPLOATACIJA,
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN
»TERMIT« DOMŽALE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
Živilski kombinat
»ŽITO« Ljubljana
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
PRIPOROČA
SVOJE KVALITETNE IZDELKE