Poštnina plačana v gotovini
LETO IL ŠTEV. 14
Hoper, peiels 3. aprila 1953
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
Po tritedenski odsotnosti je predsednik jugoslovanske republike zo-pM stopil na tla svoje domovine. Milijoni Jugoslovanov, ki so po radijskih vesteh in po časopisju spremljali vsak njegov korak v kondomi in z navdušenjem odobravali gradnjo trdne stavbe, miru in prijateljstva med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, so ga z nepopisnimi ova-cija.mi zopet sprejeli v svoji sredi. Manifestacije v Splitu on na vsej po-Ci od Splita do Beograda niiso bile samo izraz ljubezni ljudstva do voditelja, temveč tudi izraz ponosa, da si je Jugoslavija v teli dneh s svojo miroljubno politiko pridobila še večji ugled in simpatije med vsemi svobodoljubnimi narodi sveta.
O rezultatih londonskih razgovorov so vsi svetovni časopisi pisali sicer na različne načine, vendar se je večina od njih strinjala v tem, da pomenijo velik prispevek k utrditvi miru v svetu. Najbolje pa jih je ocenil maršal Tito v svojem govoru Beograjčanom, ko je dejal: »Obisk v Veliki Britaniji je pokazal, da je zmagala upornost narodov Jugoslaviji'' za dosego enakopravnosti med malimi in velikimi narodi. V Veliki Britaniji so gledali na Jugoslavijo kot zavezniško državo, ki mi dala samo v vojni skupaj z Veliko Britanijo in drugimi zavezniki največ žrtev za svobodo om neodvisnost, temveč tudi pozneje v borbi proti napadalnim poskusom Sovjetskega oloka«.
Važen del londonskih razgovorov ¡e bilo tudi vojaško področje. O £em sicer niso izdali nekega podrobnejšega poročila, vendar lahko po izjavah odgovornih državnikov sklepamo, da je ves čas razgovorov prevladovala ideja o skupni obrambi v primeru napada in <da sta v tem pogledu dosegli Jugoslavija in Velika Britanija popohio soglasje. V Londonu so se strinjali z mnenjem Jugo-.sJavije, da bi bila lokalllzirana vojna nemogoča. To je potrdil tudi sam predsednik angleške vlade Churchill. ~ki je v svoji zdravici dejal: »Mi smo vaši zavezniki. Če bo Jugoslavija napadena, bomo mi umirali skupaj z vami.«
Mnogi novinarji so se ves čas obiska zanimali za Titovo mnenje o situaciji. ki je nastala po Stalinovi smrti. Njihovo radovednost je nekoliko potolažil že državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič na tiskovni konferenci v Londonu, maršal Tito pa je v svojem govoru v Beogradu potrdil, da so .se tudi o tem razgovarjali v Veliki Britaniji. Poudaril je, da on ne verjame, da bi Stalinovi nasledniki izzvali svetovno vojno.
O tržaškem vprašanju so razpravljali v Londonu le v okviru splošnih vprašanj. Po londonskih razgovorih ai nastopil glede lega in glede odnosov z. Italijo sploh noben nov moment. Maršal Tito je že večkrat predlagal neposredne stike med jugoslovanskimi in italijanskimi državniki za rešitev tržaškega vprašanja, vendar z italijanske strani ni bilo doslej še nobenega odgovora. Razumljivo je, da si tako Jugoslavija kot ves svobodoljubni svet želi rešitev te oporne točke, vendar je prav tako jasno, da Jugoslavija no bo reševala le,-ga vprašanja na neenakopravni podlagi in brez upoštevanja njenih cianionalnili interesov.
Že dolgo časa po vsej naši državi razpravljajo o problemih kmetijstva ter o socialistični politiki na vasi v zvezi z novim gospodarskim položajem, ki je nastal po sprostitvi jugoslovanskega gospodarstva in po prekinitvi z administrativnim reševanjem gospodarskih vprašanj.
Na vseh drugih področjih, zlasti v industriji, smo prehodili že precejšnjo pot ter je doba administrativnega vodstva v gospodarstvu že daleč zadaj. To je prineslo vsemu gospodarstvu nemajhne koristi. Na področju kmetijstva pa še danes obstaja marsikaj, kar je v protislovju s splošnimi gospodarskimi pogoji, ki vladajo v državi. Predvsem velja to za zadrugarstvo. V času administrativnega socializma so ustanovili v Jugoslaviji izredno veliko število delovnih zadrug. Velik del kmetov je vstopal v te zadruge, kot je ugotovil tovariš Kardelj v svojem članku, ki je bil oojavljen te dni v Borbi pod naslovom »O nekaterih problemih naše politike na vasi«, da bi več dobili od družbe od-nosno da bi družbi manj dajali, ne pa da bi več in bolje proizvajali in s tem izboljšali svoj in splošni življenjski standard.
Vprašanje delovnih zadrug, katerih člani so vstopali vanje na ta način in zaradi tega, je mogoče reševati samo z administrativnimi u-krepi, to je z nasiljem, kot rešujejo vprašanje težke krize sovjetskih kolhozov moskovski birokrati, ali pa s privilegiji, ki naj bi jih dobivale te zadruge na račun skupnosti. E-konomski privilegiji pa navajajo ljudi na parazitizem ter že v naprej onemogočajo vsako borbo za povečanje produktivnosti dela ter gospodarsko konsolidacijo zadruge.
Današnja pot, po kateri hodi socialistična Jugoslavija, pa narekuje drugačne rešitve. Gre za to, da se odstranijo vsi ostanki administra-
tivnega upravljanja v gospodarstvu kot vse umetne oblike, ki so bile nujen rezultat dobe administrativnega vodstva gospodarstva. — Treba je osigurati večjo širino in svobodo v oblikah kmečkega zadružništva in v drugih socialističnih oblikah kmečke proizvodnje, kot ugotavlja tovariš Kardelj v svojem članku.
Vsako posiljevanje ter ustvarjanje umetnih konstrukcij prinaša samo negativne ekonomske rezultate. G tem je dovolj zgovorna dosedanja jugoslovanska praksa, ki je v začetku šla po sovjetskih stopinjah. Tudi v Jugoslaviji, kot zaostali državi, se je v začetku premalo vodilo računa o tisti objektivni zakonitosti, ki jo je Marx izrazil z naslednjimi besedami:
»Neka družbena formacija ne propade nikoli prej, dokler se ne razvijejo v njej vse produktivne sile, ki se lahko v njej razvijejo. Nikoli iic nastopajo novi višji ednosi p~o-izvodnje prej, kot so se rodili materialni pogoji za njihov obstoj v ne-tlrih same stare družbe.«
Tovariš Kardelj ugotavlja v svojem članku, da je treba jugoslovansko kmetijstvo osvoboditi vseh elementov administrativnega vodenja ter postaviti njegov razvoj na temelj svobodnega tekmovanja gospodarskih sil. To pa ne pomeni, da bi prepustili v bodoče kmetijsko proizvodnjo, tla se razvija, kakor hoče, da se razvija neodvisno od socialističnega sektorja gospodarstva. To ne pomeni, da bi izgubili izpred oči perspektivo njene socialistične preobrazbe.
Samo po sebi je razumljivo, da bi spontano gibanje male blagovne proizvodnje — v pogojih svobodnega tržišča ter brez aktivne gospodarske intervencije socialističnega gospodarskega sektorja — nujno in stalno ustvarjalo kapitalistične odnose na vasi. Tov. Kardelj poudar-
WÈÈÈ
wM'
mmfa**
mmmsmh
«KäP É fm
ipitišš ppifN
¡¡■m
¡nI mM
manimmem
■ tmMmé
WFm
iwšlmm
11 m $
&BHŠ «S
-M

m
mmm
H
»ia m
"«s
J
^mssr
■Itma
< V
i ^ î m
fllP; Isa
:X>1 » .-J ..
Pomlad v zorah
ja v svojem članku, ko govori o takih možnostih: »Proti takim procesom smo mi ne samo kot borci za socializem ter za oblast delovnega
ljudstva — temveč ti:Ji zalo, ker v našem političnem sistemu i a. k i pro-
cesi nujno vodijo h krepitvi birokrat izma 1er v skiajni liniji zopet k r.dmin.i ¡".ratii'.tj intervenciji 113 področju kmetijstva.«
V prihodnje bo še vedno najvaž-(Naclaljevanje na 2. strani)
V trgovinstvu bo potrebno več socialistične morale in mani »trgovina je trgovina«
V torek sta v Kopni na ločenih sejah razpravljala okrajni zbor in zbor proizvajalcev o stanju v trgovini, o poročilu Sveta za notranje zadeve o izpolnitvi plana investicij za lansko leto.
Dobršen del diskusije so delegati posvetili obravnavanju nekaterih nezdravih pojavov v trgovini. Ugotovili so. da so cene nekaterih artuklov previsoke, kar povzroča upravičeno
* T* -
; . . '¡¿¿Mu* <*>•&.

v '/V-, - ' i v '	■
■m' y S Ü« ' •-'« » • ' - -
Novi nasadi malien joka ameriških t rsnih podlog v Zavodu za pospeševanje gospodarstva v ¿kocijanu
nezadovoljstvo potrošnikov. Lani 50 bile cene v koprskem okraju za povprečno 18% višje kot v drugih okrajih, v samem okraju pa so bile n. pr. v Izoli in Piranu višje kot v Kopru itd. Vse to je posledica nezadostne konkurence, visokih stroškov podjetij, slabega dela trgovskega kadra itd. Številni delegati so se strinjali s predlogom, da bi nekatera trgovska podjetja iz Slovenije odprla v okraju svoje podružnice, s čimer bi se preprečil monopolistični položaj naših trgovskih podjetij.
Vodstva trgovskih podjetij bi se morala že enkrat zavedati, da so zato tu, da čim bolj ugodijo željam potrošnikov. Nikakor se ne smejo več ponavljati primeri, da bi posamezne trgovine visoko navijale cene tistim artiklom, ki gredo dobro v promet ali se posluževale lažne reklame za slabo blago. Vodstva trgovskih podjetij se morajo zavedati, da naši delovni ljudje težko zaslužijo denar in jih ob nakupu pravilno in-iormirati o kvaliteti artikla, ki ga prodajajo. V' trgovini hi gostinstvu bo potrebno več socialist ione morale in socialističnih odnosov med trgovcem in 'potrošnikom in manj parol »trgovina je 'trgovina«, o kateri nekateri mislijo, da jih opravičuje za vse kar store.
Precej je bilo kritik tudi na rac. 1111 podjetja Vino v Kopru, ki je lansko jesen odkupovalo grozdje po ze.Io nizkih cenah, vino pa se je medtem zelo podražilo. Predstavnik podjetja Vino je k temu pripomnil. da so zvišanju cen vinu krivi kupci od drugod, ki kupujejo vino po visokih cenah. Seveda pa vplivajo na neprestano naraščanje cen vinu tudi drugi faktorji. O tem vprašanju pa bo potrebna širša diskusija v republiškem (Nadaljevanje na 2. strani)
Zasedanje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev v Kopru
Pri preprečevanju kriminalistike, gospodarske 3abotaže in tihotapstva mora sodelovati vse ljudstvo - Za vzgojo mladine so odgovorne tudi organizacije
( Nadaljevanje s 1. strani J in zveznem merilu, da hi -<• pene vinu kolikor (oliko stabilizirale. Pred-flavuik podjetja \ ino je dejal, da je njihovo podjetje pripravljeno razdelili dobiček od lanskega vina. ki stnaša okrog 10 milijonih dinarjev, ti-tim kmetom, ki so poceni prodajali grozdje,
Delegati so kritizirali tudi poslovanje zunanje trgovine, zla-li počasne dobave. Predlagali so, da l>i Vojaška uprava dosegla spremembo -|Mirazum a z. Zavezniško vojaško upravo v Tr-tu iz leta l'M8, glede deponiranja denarnih sred-lev v Banki ri l talin, ker je mnogokrat tam denar ležal in je prišlo zaradi lega do zastoja pri nabavah. Omenili -o t util, tla nekatera podjetja na svojo roko -klepajo trgovske pogod-be z inozemstvom, kar je -ieer konkurenčno in zdravo, vendar -e pri tem nekateri posamezniki okoriščajo z visokimi provizijami pri nakupu.
Glede odkupa kmelij-kili pridelkov za izvoz so ugotovili nezadovoljivo stanje. Od (lanske kmetijske proizvodnje smo izvozili samo 27"o, kar je odločno premalo. V zvezi s tem pada dobršen del krivde na sama odkupna podjetja, dolini pa tudi na kmete. Predvsem se ne sme krneli. m dirigirati op.ii, ampak jim pustiti svobodno stimulacijo za njihov trud. Z druge strani pa je treba zahtevati od kmetov a-orliman pridelkov in kvaliteto in glede na lo ra/lično formiranje t'en.
Na obeh sejah so sprejeli odgovar-
Za razvoj zadružništva in socialističnih odnosov na vasi
(Nadaljevanje s 1. strani J nejša naloça na področju kmetijstva razvijanje kmečkega zadružništva, in sicer od najnižjih oblik do najvišjih, to je do proizvajalnih zadrug.
Ta naloga izhaja tako iz gospodarskih razlogov, ker zadrugarstvo pomeni bolj rentabilne oblike poljedelske proizvodnje, po drugi strani pa usmerja kmeta k socializmu. O-benem lahko zadružništvo zajame takorekoč vse delovne kmete ter jih povezuje v najbolj osnovnih oblikah sodelovanja obenem pa jih navezuje na socialistično gospodarstvo.
Delovne zadruge bodo ostale tudi v naprej eden od najbolj razvitih socialističnih oblik poljedelske proizvodnje, Da pa bodo dobile svoje pravo mesto, jih je treba predvsem osvoboditi vseli omahljivih članov ter jih postaviti v iste gospodarske pogoje z vsemi ostalimi kmečkimi proizvajalci.
Zvezni izvršni svet je izdal v so-boio uredbo, ki vsebuje predpise o reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug na novih osnovah. Uredba u-reja način izstopanja iz kmečkih delovnih zadrug ter imovinske odnose pri izstopanju. Pri reševanju imovinskih odnosov bodo pristojna redna sodišča. Po dosedaj veljavnih predpisih so člani lahko izstopili šele 3 leta po vstopu v zadrugo. Pri vstopa v zadrugo so morali sprejeti gotove obveznosti, ki so imele namen otežiti izstop iz zadruge. Vse to sedaj odpade. Tudi ni nobenega roka za izstop.
Sicer pa so oblasti v zadnjem letu pospeševale razpuščanje tistih delovnih zadrng, ki niso bile rentabilne. Tako je bilo v času od pr-ves:;', januarja 1552 do 1. januarja 1953 razpuSčcnih 2.0G7 kmečko-de-lovr.ih zadrug ter jih je sedaj ostalo od G.888 le Se 1.82Î.
Kmečke delovne zadruge, zgrajene na načelu brezpogojne prostovoljnosti ter na zavesti njihovih članov, bodo lahko v prihodnje pokarale svojo pravo gospodarsko vrednost. S tem bodo postale privlačno za posamezne kmete, ki se bodo za vstop v zadrugo gotovo odločili, ko bo to postalo za njih zares gospodarsko koristno in nujno.
In tak razvoj bo socialistična družba aktivno podpirala. Toda ne s prisilnimi sredstvi, niti ne s privilegiji ali z drugimi administrativnimi ukrepi, temveč izključno z gospodarskimi sredstvi.
j a joče -ki epe glede na di-ku-ijo o trgovini. V' prihodnje bo potrebno bolj upoštevati predpise in uvesti večjo solidnost v poslovanju. Strokovnost kadra je na razmeroma nizki stopnji in bo potrebno oTgani/.ira-li zadevne tečaje in obisk šol. Predstavniki nekih podjetij «e sicer niso sifirinjali. tla hi delovala v okraju konkurenčna podjetja iz Slovenije (kar pomeni, tla jim splošni interesi niso preveč pri srcu) končno pa so se le zedinili, da bodo v okraju lahko delovala konkurenčna podjetja, toda pod enakimi pogoji kot domača. Na koncu so sprejeli se -klepc o dvigu kulturnega izgleda v lokalih, o dvojezičnih napisih na blagu in na poslovalnicah, o kulturni postrežbi itd. Glede podjetja \ ino -o menili naj okrajni gospodarski svet se--lavi posebno komisijo, ki bo pregledala dobiček tega podjetja in vso stvar rešila v kori-l prizadetih. Delegati so poudarili, naj v prihodnje ilelav-ki sveti trgovskih podjetij -to-re v-c, tla hi od-lranili ugotovljene pomanjkljivosti in napake.
V poročilu Sveta za notranje zadeve je bilo pretlvsem prikazano stanje krlminalistike, ki je lani nekoliko porasla, gospodarske krimi.na-listike, tihotap-tva in mladinskega kriminala. Delegati so menili, da je potrebno poostrili ukrepe in odpravili pasivnost pri nekaterih podjetjih in posameznikih do takih pojavov. \ okraju je bilo celo več primerov. tla so nekatera podjetja prikrivala malverzarije, namesto, da bi take primere takoj javljala na pri--lojna mesta. Svet za notranje, zadeve pa seveda ne bo imel večjih uspehov, če mu ne bodo pravočasno signalizirali vse negativne pojave in ee ne bo vse ljudstvo razumelo, da je v interesu vseh ostra borba proti kriminalisliki.
Zelo pereč je tudi problem -levil-nih negativnih pojavov pri mladini, Delegati so menili, tla je to predvsem stvar vzgoje in tla lahko' tu največ napravijo starši in učitelji. Treba je najti način, tla se mladoletnikom zahrani gledanje slabih fil-
V Trstu so obsodili krivce neredov (seveda, glavnim krivcem, ki so v Rimu. se nri tem ni nič hudega zgodilo!)
mov. branje sumljive literature, ki jo večkrat pretihotapijo iz Trsta, in «bi-k raznih večernih plesnih in zabav tetr da bi bilo mladini treba vcepiti ljubezen do dela in ji prikazali v-e negativne posledice brezdelja in postopanja. Tu čakajo vidike naloge ne samo starše, temveč tudi vse naše množične organizacije.
Na obeh sejali so tudi obširno razpravljali o delovanju organov na blokih, ter navedli nekatere primere. ki negativno vplivajo na prebivalec okraja in na tujec. Precej kritike je bilo na račun organov carinske shižlje. Oprav ta služba ne spada poti kompetenco okraja, so delegati menili, tla je njihova dolžnost, da te napake kritizirajo in prijavijo. Sklenili -o priporočali pristojnim organom, da se na blokih uvede večja ek-pediliv nosi in tla se posamezne organe opozori na večjo vljudnost. Delegati pa -o se povsem strinjali, tla ho potrebna še večja ostro.-t za preprečenje tihotapstva, in menili tla bi moralo tudi sodišče izrekati strožje kazni za tihotapce.
Oh kontu so še predlagali, naj se čimprej reši vprašanje osebnih izkazuje za jugoslovanske državljane, nadalje, tla je treba po mestih, vaseh in po podjetjih organizirati ga--il-ke čete in oskrbeli g&sfiske priprave ter uvesti stalno dimnikarsko -lužlio.
Delegati! okrajnega zbora so sklenili. tla se odvzame imuniteto nekdanji mu članu tega zbora Oskarju Sanarinu, ki je zagrešil kaznivo dejanje pri poslovanju kol direktor podjetja ADRIA. Niso pa se strinjali s postopkom tožilstva, ki je izdalo zanj zaporni nalog, preden mu je okrajni zbor odvzel imuuileto. Dele-gaii so zahtevali, tla se odgovornega organa tožilstva pokliče na odgovornost.

ÊÉS «äii
/et
SîSv-s. Q^szl
Sá
IM t


?" hA;-1
il 10-iolBici Prvega Koroškega batallona
Organizacije ZB NOV okraja Slo-venjgjadco se pripravljajo na proslavo pod imenom »Prvo koroško partizansko srečanje« ob 10 - letnici ustanovitve I. koroškega bataljona in napada na -Mežico, pri katerem jo sodeloval tudi narodni heroj Frane Rozman - Stane.
Program proslave je naslednji: dne 1. maja popoldne: nastop fizkultur-nikov in telovadna akademija, 2. maja popoldne: sprejem partizanskih patrol, glasbeni in pevski koncert, občni zbor koroških borcev, baklada in večerna predstava v Narodnem domu. 3. maja dopoldne: slavnostni del proslave z nastopi pevskih zborov. godb in zbornimi recitacijami, popoldne pa štehvanje. folklorni nastopi in ljudsko Tajanje.
Od 26. aprila do 3. maja bo tudi razstava o partizanski borbi na Koroškem in likovna razstava.
Zasedanje MLO Postojna
V soboto so se zbrali na zasedanje ljudski odborniki postojnske meslne občine. Nil programu so imeli spre-
jem občinskega proračuna po društvenem planu za tekoče proračunsko leto. Treba je bilo razdeliti 7.862.000 din. kolikor ima občina po družbenem planu na razpolago, na različne potrebe, k.-r pa so odborniki skrbno opravili. Precej razprave je bilo zlasti okrog problema popravil po šolah v občini, ki zahtevajo zaradi shdie^a stanja, v katerem se po večini nahajajo, precej izdatkov. Ti so -ieer skrči ni na najnujnejši minimum, vendar predstavljajo precejšno postavko v proračunu, kar spet kaže -krb in razumevanje odbora za ta problem, (lovora je bilo tudi o vodovodu, ureditvi Postojne kol turističnega mesta itd. itd. Proračun je bil -oglasno sprejel.
Na zasedanju -o še sprejeli nekaj gospodarskih ukrepov. Zlasti živahno so razpravljali o dodelitvi zemlje agrarne reforme raznim interesentom. za zaključi k pa so še odobrili sklepe, ki jih je na svoji seji spre-
PHOTIDEMOKR.ATKNI \ OJ.II NI ZAKON V ITALIJI
Predsednik italijanske republike je v torek podpisal zakon, ki spreminja dosedanja določila za volitve v poslansko zbornico. I tern novem zakonu je predvideno povezovanje list kakor tudi razde!jevanje 63'i- mandatov strankam ali grupi strank, ki dosežejo nad ~>0l t glasov. S tem pro-¡¡demokratičnim volilnim zakonom je ilejansko zagotovljeno i lailni skupini 380 sedežev v poslanski zbornici. vsem drugim pa 200.
Tržaški napretlni krogi poudarjajo. da ie ta večinski volilni zakon nov korak i klerikalno diktaturo. Po nekaterih mestih r Italiji in v Trstu je /irišlo tudi ilo protestnih stavi; in neredov. Splošno ogorčenje je verjetno tudi vzrok vse bolj pogostim glasovom. <la bodo morali razpustiti senat in razpisati nove volitve skupaj z volitvami v poslansko zbornico.
NOVI ATOMSKI POSKUS V Zl)\
J' torek je bila v ZDA tretja atomska eksplozija v seriji zadnjih poskusov. Poročajo, da sij, ki je nastal pri eksploziji, ni bil tako močan kol pri prejšnji!', dveh poskusih.
Komisija za atomsko energijo je objavila, tla je atomsko orožje eksplodiralo na 'JO metrov visokem stolpu. A'o področju eksplozije so razvrstili več živali, med katerimi je bih, veliko število miši.
Komisija je prav tako sporočila, dn so f poskusnem laboratoriju .srečno zaključili prve poskuse z atomskim motorjem za podmornice.
PRED PREMIRJEM NA KOREJI?
Vrhovni poveljnik sil združenega poveljstva na Koreji general Mark Clark je v torek izjavil, da deli mnenje Kitajcev in Severnokorejcev, da hrt zamenjava bulnili in ranjeni'i vojnih ujetnikov morda omogočila mirno rešitev celotnega vprašanja vojnih ujetnikov. Izrazil je tudi pripravljenost. tla oficirji za zvezo združenega poveljstva čimprej navežejo stike z oficirji za zvezo severne delegat i je in se dogovore za nadaljevanje pogajanj. Kakor .se je izvedelo.
je tudi severnokorejski ministrski predsednik izrazil pripravljenost zn nadaljevan je pogajati j.
V torek je tudi kitajska vlada: uradno poslala svoje novn prclln., zn pogajanja o premirju mi Kure ji glavni skupščini OZ..V I merici, i uradni krogi poudarjajo, tla <e Im i prihodnjih IS urah pokazalo, če Kitajska in Sn črna Koreja zares irli-tn kunce vojne na Koreji, ali pa jr-rse skupaj .tinto propaganda.
K ON i' no SO SE II SPOR \/t Mili O NO\ EM TAJNIKI OZN
Predstavniki petih velesil, l,i so *r sestali. ¡In bi proučili vprašanje naslednika Trvgve l.ifa t glavnem tajništvu (>'/.\. so se dogovorili, du bodo predlagali kandidaturo srci Iskrsu diplomata Dagu II ammarskjoelda. Takoj po sestanku so sklicali I ar-nostni svet, ki jr sklepal n njihovem pri poročilu. I arnostni svet je z 10 glasovi nb enem vzdržanem (nacionalistična Kitajska) sklenil priporočiti altu ni skupščini kandidaturo l)u-gii Ilatniitarskjorltlti za glavnega tajniku ()/\. Kandidaturo je predlagala francoska delegati ja.
I)ag Hnmmarskjopld jr star 13 Irl in je minister brez listnici' i švedski vladi, v kateri jr bil poprej ptulltii-n i k v ministrstvu za zunanje zatb i" Velja za izvedenca r gospodar* vprašan jih.
Z-\KIJl'(':EK ER ANC0SKO - V MI■.-RISK1H RAZGOVOROV
Kunce preteklega trdna so sr zaključili v Washington!! francosko-ameriški razgovori, ki so potrkali i soglasju med obrniti državama. 11 razgovorih so izdali uratlnn poročilo, v katerem jr med drugim rečeno, da udeležitev Irtmcije r evropski skupnosti. ur spreminja v ničemer njenih interesov in njene odgovornosti izven Evrope. Obe vladi sla sr sporazumeli o nujnosti, da se kolikor mogoče kmalu spravi v življenje evropska obrambna skupnost, ki bo ustvarila ugodna tla a sodelovanje med f ranči jo in Nemčijo, tul česar bo imeli, atlantska skupnost korist, enotnost m varnost Evrope pa bosta okrepljeni.
M.s?
jel svet za kulturo
prosvefo.
Brko
Na podlagi uredbe o izdaji novih delovnih knjižic (Uradni list FLR-I 7 25) in prenos veljavnosti na ozemlje tukajšnjega ozemlja z Uredbo 98 10-52 (Uradni list VUJLA), se bodo izdajale oziroma zamenjale delovne knjižice za delavce in nameščence uradov, ustanov in podjetij, kakor tudi zadružnih in družbenih organizacij.
Knjižica bo izdana oziroma zamenjana na podlagi »prijavne pole« in bo izpolnjena z glavnimi podatki: osebnimi, o strokovnosti in kvalifikaciji, o vajeniški dobi, o celotni prejšnji zaposlitvi, o času izven-delovnega razmerja, ki pa se bo štelo v pokojnino, t. j. prva svetovna vojna, narodnoosvobodilna borba, internacije in politični zapori, udeležba na prostovoljnem delu, kot gradnja mladinskih prog, avto ce-ceste in gozdne akcije itd.
Potrebno je, da se s tem seznanijo vsi delovni ljudje okraja, ker to ni samo delo biroja za posredovanje dela, ki bo izdajal delovne knjižice in pa komisij, ki so v podjetju in ustanovah določene za pripravo prijavnih pol z dokaznim gradivom za vsa službena leta posameznikov, ampak mora vsak uslužbenec in delavec vzeti resno in brez odlašanja dostaviti komisiji v podjetju, kjer dela, vsa dokazila svojih dosedanjih silužbenih let, ki bodo vpisana v novo delovno knjižico.
Ne moremo mimo tega, da ne bi podčrtali velikega pomena in vrednosti nove delovne knjižice. Knjižica bo osebni dokument delavca in nameščenca, ki bo služila za uveljavljanje vseh pravic v času delovnima razmerja, kakor tudi pri nastopu uveljavljenja pravic, ki pripadajo delavcem odnosno uslužbencem iz Zavoda za socialno zavarovanje, kot je to invalidska pokojnina, rodbinska pokojnina in starostna pokojnina,
\ knjižico bodo vpisana vsa leta službe, samo na podlagi odločbe okrajne komisije za presojo vero-
dostojnosti dokumentov o delovni dobi v prejšnjih zaposlitvah, k: bo imela tri člane, od katerih bosta dva stalna t. j. eden zastopnik Zavoda za socialno zavarovanje drugi zastopnik okrajnega sindikalnega sveta, tretji pa zastopnik tistega podjetja (urada ali zavoda», ki naj se za delavce in uslužbence zamenjajo, oziroma izdajo nove delovne knjižice.
•Podčrtati je treba tudi značilnosti nove knjižice, tako da, ko bc-posameznik zapuščal podjetje, r.r bo delodajalec samo vpisal štev:1;-let, mesecev in dni zaposlitve, .:. je dotični delal v podjetju, amp.'-: prištel k številu prejšnjih sluzcr-nin let, ki so že v knjižici zabe:~-žene. Tako bo delavec odnosno u-službencev vedno na tekočem koli':-uslužbenih let ima za seboj za r -kojnino in ostalo. Ni odveč, če kaj tudi pripomnimo, na kakS:. • težave dosedaj pridejo tisti, ki .-ščejo pravice za pridobitev pekojr.;-r.e, predvsem vdove in ostali, ki nimajo urejenih dokumentov za C:-kaz vseh službenih let in se 2. •■ rešitev teh vlog vleče v mesece in š-.' celo v leta.
Nova delovna knjiiica bo vse navedene težave avtomatično odpravila, dolžnost pa je vsakega, da si takoj preskrbi vse dokumente za Celotno službovanje.
Važen činiielj knjižice je rubr. :-»kvalifikacija posameznika« in r < bo vpisana posamezniku na pedis-gi strokovnega izpita ali diplom ki dokazuje, da je delavec polkv.Ui-ficiran. Zaradi ureditve te točke bodo postavljene izpitne komisije, za deli<itev stopnje kvalifikacije tistih, ki še nimajo urejene dokumente, imajo pa pogoje za to ali ono zvari je.
Po izdaji delovne knjižice ne bo mogoče nastopiti v delovno razmerje brez nje, ki jo bo pa delavec n->-svojo lastno zahtevo prejel od Unv da za posredovanje dela. K. M.
Nova frekvenca električnega omrežja v Istri
nk.-rj vraga že zapet podirajo! Komaj so dobro postavili, pa spet spreminjajo !.(
Tako in morda se kako drugače so modrovali ter besedičili mimoidoči nevedneži na svojih službenih in neslužbenili izprehodih mimo provizorično postavljene prostozrač-nc transformatorske po»taje v. Kopru.
nAmpak vendar nekaj pa res pripravljajo. I,e kaj neki?« — so ugibali drugi, opazujoč razgibanost pfadbišča, kamor so z vso naslico dovažali razni gradbeni material 1er podirali leseno konstrukcijo provi-ïorija.
»Zdravo tovariši! Kaj boste pa tukaj postavili? Ali bo kaj lepega?« — so se oglaševali pogumnejši ter radovedno ogledovali pravkar izdelan opaž za betonske temelje.
rTo bo pa nova transformatvorska postaja«, (kateri pa po domače pravijo kar centrala ai'li kabina), so odgovarjali delavci veselih obrazov ter neoziraje se na radovedneže nadaljevati z delom.
In rc.s — gradbišče nove transformatorske postaje je zadihalo s polnimi pljuči. Brnenje tovor rili avtomobilov, s katerimi so nepretrgoma dovažali gradbeni in ostali material, se je mešalo z oglušujočim ropotom betonskega mešalnika. Sem pa tja se je kaj zataknilo pa zopet steklo po že vnaprej določenem planu.
»No! Kakšno pošast rogato pa tajnic peljejo?« so začudeno spraševali mimoidoči, ko so opazovali transport 7 ton težkega oljnega stikala 60 k V, ki so ga pripeljali iz Ljubljane. Višek njihovega začudi n j a in odobravanja pa je bil oh priliki dovoza in razkladanja 24 ton težkega transformatorja. Sto in sto vprašanj so zastavljali opazovalni. Na vsako vprašanje so dobili odgovor ali pojasnilo delavcev, katerim je bila poverjena naloga zgraditi pro-tor.račno razdelilno transformatorsko postajo (RTP) v Kopru.
V zvezi z obnovo rudnika črnega pTemoga v Sečovljah ter rekonstrukcijo ostalih industrijskih objektov v Slovenski Istri je bilo nujno rešiti problem zadostne količine za to potrebne električne energije, kakor tudi v vsakem primeru zagotoviti zelo občutljivemu potrošuiku-rudniku v Sečovljah — možnost nepretrganega obratovanja. Do sedaj se je lahko cona B preskrbovala z električno energijo 42 11/. samo po 27 kV daljnovodu preko Boeola iz cone A. Da bi še nadalje napajali cono B z električno energijo iz anglo-amcriške cone glede na nove obratovalne pogoj«-, ni moglo biti niti govora več. Da zadostimo vsem gospodarskim in tehničnim potrebam po električni energiji je bila edina možnost rešitve tega problema — izvršiti povezavo električnega omrežja z visokonapetostnim omrežjem elektroenergetskega sistema Slovenije ter s tem momentom preiti iz dosedanje frekvence 12Ilz na novo frekvenco .>0 period v sekundi. V ta namen je preskrbela naša ljudska oblast, da smo zgradili 50 k V daljnovod Črni ka! -Koper, rezervni daljnovod 27 kV Karojba—Buje 1er novo razdelilno trafopostajo v Kopru.
Pri realizaciji tega načrta so po-ma »ali podjetju Elte tudi podjetja Edilil iz Izole, ki je sezidalo 27 kV stiskalnico, pri gradnji daljnovod t rni kal -Koper in Karojba—Buje pa sta doprinesla svoj delež pod-




*ï* .J i; «Î -
Û S I I ft\
81 «S
M
% H

•i
-i-,-'"
jetje ELEKTROPRENOS in ELEK-TRO-PRLMORJE. Ločilna stikala 50 kV za zunanjo montažo in železno konstrukcijo za prostozračno tra-fo-postajo pa je izdelalo podjetje JAMBOR iz Črnuč pri Ljubljani. \ sa ostala dela ,kot dodatna železna oprema za zunanjo in notranjo montažo, stikalno ploščo, vsa montažna dola električnih naprav hi merilnih instrumentov, kakor tudi organizacijsko stran tega projekta pa je z. uspehom opravilo podjetje
Elte.
V letošnjem letu je predvidena dokončna izgradnja transformatorske postaje in sicer razdelilni sistem 10 kV s transfivrmai-ijo 27/10 k V za potrebe podeželja in bližnjih okolišev ter nizkonapetostni del postaje s transformacijo 10 0.4 k V za lastno porabo postaje same kakor tudi za potrebe »vinske kleti« v Kopru ter podjetje »Bor«. Za vsa ta dela je v



letošnjem okrajnem planu investicij
predvidenih 11 milijonov dinarjev. * * *
\ nedeljo, dne 22. marca t. 1. je bil izvršen priklop električnega omrežja cone B na jugoslovansko visokonapetostno omrežje z frekvenco 50 IIz. Ta dan sla delovna kolektiva podjetja ELTE in rudnika v Sečovljah slavila svojo delovno zmago. Podjetje Elte za uspešno dovršena dela, rudnik Sečovlje pa za uspešen prieetok del na obnovi rudnika z vzklikom: »Vendar že enkrat teh 50 Hzla
Ostalo delovno ljudstvo pa se tej delovni zmagi pridružuje s čestitkami delovnega kolektiva podjetja Elte za l<po zgrajeno in opremljeno transformatorsko postajo z. novo frekvenco, delovnemu kolektivni rudnika pa na poti k njegovi delovni zmagi s pozdravom — srečno!
Stipe.
..... ■ ';■ 1
... ■ ■ -iT- ,
...
• ?:,-x • JU- -
- -fry- ■,: ti &
I i# m\ i» it,—
•s.,:-; • i?'?*
Transformator za znnanjo montažo 50/27 KV r Kopru
le z
med Članstvom dvignile svoï uQlod
i r , -rr- - v"'*- -Kotna piramida za dvojni vod 27 KT'
Rodnega letnega občnega zbora sindikatov koprskega okraja, ki je bil v Izoli, se je udeležilo 116 delegatov, ki so zastopali nad 5000 članov sindikatov. Poročilo o uspehih in pomanjkljivostih sindikalnih organizacij je podal Rado Pišot-Sokol. V diskusiji so delegati obravnavali številne pereče probleme iz dela svojih organizacij. Med drugim so poudarili, da morajo sindikalne organizacije skrbeti za zaščito interesov svojih članov in sodelovati pri vzgoji delavcev. V zvezi s tem so kritizirali nepravilno delitev dobička v hotelu »Triglav« v Kopru, kjer so strežnemu osebju dodelili manjša vsote kakor pa uslužbencem, čeprav ima prav strežno osebje največ zaslug za promet. Govorili so tudi o nezakonitostih pri odpuščanju delavcev. Bilo je več primerov, da so si morali delavci sami iskati pravice, namesto da bi jih zaščitil sindikat. O tem je govoril tudi tov. Julij Beltram, ki je poudaril, da morajo sindikalne organizacije samostojno intervenirati, kadar gre za kršitev pravic delavcev in uslužbencev. Glede dviga življenjskega standarda pa je naglasil, da bomo na tem področju dosegli uspeh le s povečanjem proizvodnje. Delavci se morajo stalno učiti drug od drugega, primerjati svoje delo z delom v drugih podjetjih ter se seznanjati tudi s pozitivnimi pridobitvami v inozemstvu.
Več delegatov je diskutiralo o problemu neupravičenih izostankov in poudarili so, da je treba borbo proti temu negativnemu pojavu zaostriti. Predstavnik tovarne Delanglade je omenil, da so pri njih uvedli evidenco nad neupravičenimi izostanki ter poostrili kontrolo. Uspeh ni izostal, saj so zmanjšali število neupravičenih izostankov od 14% na 0,5°,o. Kritizirali so tudi premajhno sodelovanje sindikalnih podružnic pri odpravljanju raznih nepravilnosti v podjetjih. V podjetju Adria sta na primer dva delavca kupila star avtomobil od podjetja za 50.000 din, nakupila nekaj novih delov za 150.000 din in ga sama popravila nato pa prodala za 800.000 din. Vsekakor bi bilo bolj pravilno, če bi prišlo na to idejo podjetje.
Na občnem zboru so razpravljali še o vzgoji mladega kadra, o potrebi povečanja proizvodnje in o nepravilnih odnosih do žena, ki so zaposlene v proizvodnji. Ob koncu so izvolili 21 članski okrajni sindikalni svet in delegate za republiški kongres sindikatov Slovenije.
Tudi v koprskem okraju bo treba pomnožiti število socialističnih obrtnih obratov
Na nedavni skupščini okrajne o-brtne zbornice so razpravljali o dosedanjem delu in nadaljnjem razvoju obrtništva v koprskem okraju. Predvsem so ugotovili, da so se nekatere stroke obrtništva od leta 3 951 dalje nesorazmerno pomnožile, clruge pa so v tem času padle, oziroma jih sploh ni. Sklenili so, da bo odslej obrtniška zbornica sodelovala z okrajnim ljudskim odborom pri izdajanju obrtniških dovoljenj. Do zdaj so obrtniki prejemali ta dovoljenja brez predhodno opravljenega mojstrskega izpita in bo vsekakor potrebna revizija. Za vse te obrtnike bo potrebno organizirati strokovne tečaje.
V prihodnje bo treba posvetiti dosti več pozornosti ustanavljanju socialističnih obrtnih obratov in za-sigurati lokale za tiste stroke obrtništva, ki jih je y okraju premalo. Pomanjkljiva je tudi evidenca glede prometa in zaposlitve delovne sile v obratih. V okraju je 457 obratov in le malo od njih sodeluje z obrtno zbornico.
Delegati so sklenili, da bodo v prihodnje bolj skrbeli za dvig strokovnosti v obrtništvu, zlasti s šolanjem vajencev. S pomočjo obrtniške zbornice LRS bodo priredili tečaje in skrbeli, da bodo vajenci redno obiskovali obrtne šole. Lani je obiskovalo obrtne nadaljevalne šole komaj 78° o vseh zaposlenih vajencev. Borili se bodo tudi proti šušmarstvu, ki je rak rana obrtništva. Obrtniki se morajo sami truditi, da vse primere šušmarstva čimprej prijavijo okrajni obrtni zbornici.
Na skupščini so tudi potrdili finančni proračun zbornice, ki znaša
Ê;
ODGOVOR DIREKTOR] I »EG1DK«
J zvozi s člankom, objavljenim v 1 asom con jenom časopisu ¡Slovenski Jadranu dno 21. t. m. v kotičku: Ali jo prav tako?, bi Vas prosil, da zaradi točnosti in pravilnosti objavilo naslednjo:
Ob priliki pregleda našega trgovskega podjetja »F.G1DA « t* Kopru trgovska inšpekcija ni zahtevala blagajniško knjigo, pač pa fakturno knjigo.
Z drugo strani, da kot direktor pod jotja nisem pristal na to, da bi pokazal fakturno knjigo, jo pa vzrok, fin som so ilržid strogo sklopov upravnega odbora podjetja.
V pravni tnlbor jo bil mnenja in zavzel stališče, naj napravi trgovska inšpekcija splošno kontrolo podjetja, no pa samo enostranske, ki ne bi nikakor pokazala točne slike poslovanja podjetja, z druge strani ima V svoji skupni problematiki z drugimi sorodnimi podjetji tudi tako siva ri, ki bi razčistila razna nesoglasja in ki jih bo treba čimprej razčistili, ako hočemo imeti ros pravično ter ločno odnose med trgovskimi podjetji. kar upamo, da je z ustanovitvijo trgovinsko zbornico dokončno rešeno.
N. A o r b o d o
LUČ IN VODA
Prebivalci Sv. Tomaža in bližnjih naselij so žo pred leti sprožili vprašanje elektrifikacije svojega kraja. Takrat so precej razpravljali o tem na zborih volivcev, množičnih sestankih in drugje. Bivšemu krajevnemu ljudskemu odboru ie celo okraj zatrdilo obljubil, da bo pri Sv. Tomažu zagorela luč v 1951 lotu. Tudi kmetje so to verjeli. Vsakdo je bil pripravljen pomagati, kar se. da, samo da bi čimprej zagorela električna luč v njihovi1, hišah. Toda danes so nad to obljubo popolnoma obupali. ker vidijo, da se zanjo niličo no zmeni. Občinski ljudski odbor Koper— okolica trenutno ne razpolaga s sredstvi za elektrifikacijo Sv. Tomaža, vsaj tako razlaga svojim volivcem njihov delegat v občinskem ljudskem odboru.
Prav tako je tudi z vprašanjem dograditve vodnega rezervoarja. Načrti so bili menda že pripravljeni, strokovni možje so si ogledali tudi mesto izvirka, kjer naj bi stal rezervoar. Ta izvirek bi zadostoval njihovim potrebam in bi tako imeli vodo doma. Vendar jo tudi to vprašanje še vedno odprlo.
Ko so nedavno prebivalci Sv. Tomaža prav tako zopet tožili, da so morajo hudičevo boriti z vodo. zlasti v poletnem času, so spet vprašali odgovorne ljudi, kaj bo z elektriko. Obljubili so jim, da bo zagorela luč v njihovem kraju istočasno kakor v Serminu. Dobro, so dejali kmetje. Nihče pa se ni zavzel in si prizadeval, da bi začeli kopati luknjo za drogove. V Serminu so je medtem našel človek, ki jo za to poskrbel. Scrminčani so si izkopali luknjo, podjetje riFltc« je poskrbelo za material in strokovni kader — in danes gori r Serminu luč. Pri Sv. To-mnžu pa godrnajo,češda si Scrminčani tega niso zaslužili, da bi imeli luč prej kakor oni, da niso nikoli opravili niti ure prostovoljnega delu. medtem ko pri Sv. Tomažu i ako leto popravljajo kmetje krajevno ceste prostovoljnim dolom itd. Tega verjetno nihče no upošteva. »Že prav.« pravijo pri Sv. Tomažu. >xlru-go lo/o naj pa občina plačuje cestarja. čo nam n" dajo luči.« Zaradi toga sodrnajo tudi za davke. l;i .-o jih doslej vedno redno plačevali, t o že
1
plačujejo davke, menijo, da bi morala tuili občina vsaj nekaj pokazali v njihovem kraju. Drugod, skoraj po vseh vaseh in mestih, imajo ali za-družni dom, luč, cesto, vodnjak ali karsibodi. Pri nji1: pa nič, niti takega prostora, kjer bi so sestajali, nimajo, tako da so morajo sestajati še vedno r gostilni pri Sv. Miliaolu, kar vsekakor ni spodobno. I odo pa vozijo iz vodovoda na Pradah, kar jo brez dvoma naporno i za živino i zanje, ki polog toga zgubljajo dragocen čas, ko bi lahko delali na polju. J hišah pri navzlic obljubam najvišjih forumov pri nas še vodno s volijo petrolejke.
Prav bi bilo, da bi se občina Ko-por—okolica za probleme v Sv. Tomažu rosnojo zavzela, kajti spričo vsega toga jo ilanes v tej volilni enoti že težko zbrali ljudi na množični sestanek ali zbor volivcev, ker pravijo, da obljubo delajo dolg. Zavedati pa Se jo tudi treba, da pri Sv. Tomažu zelo govorijo o vsem tem in da imajo končno prav. Tudi na zadnjem sestanku Socialistično zvezo delovnega ljudstva, ki jo bil r soboto ,so sklonili, naj odbor Zvezo vendar posreduje in ukrene potrebno za vsa ta vprašanja ¡¡ri Sv. Tomažu, ki so še vodno odprta.	G.B.
KAJ DELA LJUDSKA INŠPEKCIJA V POSTOJNI
Da Ljudska inšpekcija v Postojni malo ali pa nič no dola, nam dovolj zgovorno priča slika samo mlekarno. To todi lovarišica Paternosl Marija. Odnos to tovarišice do odjemalcev jo skrajno neprimeren. Obklada jih celo s psovkami. Tudi o snagi ve le malo. Mod svojim dolom gre na stranišče, toda niti na misel ji ne pride, da bi si umila roko, preden ponovno ¡iride k mleku. !\e vem. zakaj si mlekarna no nabavi zajemalk z dolgim ročajem. S lom bi bil marsikomu prihranjen neprijeten občutek ob pogledu na lovori-Uro, ki moči svoje prste v mleku. Tudi kakovost mleka jo skrajno slaba. To lahko trdno utemeljujem s lom, ker sama jemljem mleko r tej mlekarni. Smetano na mleku nikdar ni. mera jo tako pičla, da. če tri litre mleka razileliš na litre, ti pri zadnjem ostani' samo še pol litra, ali pa še tistega ne.
Opisala bom samo primer, kakšno mleko bi lahko imeli v Postojni. Dne 8. marca 1953 je imela KZ Postojna občni zbor. Takrat so jo to-varišici Mariji že ob 9. uri mudilo iz mlekarne, čeprav jo prod vrati čakalo dokaj otrok', da dobo mleko, pa tudi nekaj mamic jo bilo zraven. «Nimam časa, moram na obrni zbor. mleko mora v Ljubljano itd.« Čudoviti izgovori, katerim jia človek no more verjeti kar tako. (A nsletlnji dan som vprašala, čo bi se morala ros udeležiti že ob 9. uri občno a zbora. Zvedela som. da ji jo bilo dovoljeno, da pride oh 10. uri.) Toda lovarišica Marija ni kar takn. Napodila jo vso domov, češ, saj rr. dile, da nimam mleka. Vendar se jo našla med čakajočimi pogumna ženica, ki io energično zahtevala mleko. V obratnem primeru bi napravil: potrebno korake. Ta ženica jo ros dobila mleko. In veslo kakšno mleko? Kar vesel jo jo bilo pogl"-dc.ti za pol palca debelo smetano, ki jo siror mi tako zolo pogrešamo. Ali nam da to kaj misliti? Sigurno'
Želimo, da bi bilo mleko tudi v postojnski mlekarni dobro, no sum" drugod. Zalo pa jo potrebno, da Ijud-sl a inšpekcija delo mlekarno pregleda in tovarišico Marijo nauči lepega odnosa do odjemalcev.
M. C.
milijon dinarjev ter izvolili delegate za republiško obrtno zbornico. Družbeni plan predvideva za obrtništvo letos 2G4 milijonov dinarjev družbenega produkta
V Škocijanu so uredili trsnico z 250-000 cepljeiikami
Pri kmetijski šoli v Skocjanu so uredili moderno trsnico z 250.000 cepljcnkami, hkrati pa urejajo tudi matienjak na površini 3,7 hektarjev. S podobnimi deli za dvig sadjarstva in vinogradništva so začeli tudi v številnih drugih krajih koprskega okraja. Med drugim sadijo v Ankaranu 12.000 rrznikov, iz katerih bodo dobili oljčne sadike, v Dekanih pa urejajo drevesnico, kjer bodo sa-
di! seme eedrnvcga drevesa. Sadike ceder bodo v prihodnjih letih porabili za gozdne zaščitne pasove na go-l.eavah. ki so izpostavljene vodi in burji. Za obnovo vinogradov in sadovnjakov je v družbenem planu ko-pr-kega okraja predvidenih 21 milijonov dinarjev.
Pcdgrad
Občinski ljudski odbor je sklenil kupiti nov kino aparat, kar je vse prebivalstvo sprejelo z velikim zadovoljstvom.
\ Podgradu in okolici je opaziti precejšnje zanemarjenjc pri čiščenju sadnega drevja ter pri živini. Prav tako pa je tudi precej drugih stvari, ki jih ho treba izboljšati, zlasti na gospodarskem področju. Upamo, da bomo gledali na filmskem platnu tudi razne poučne filme in -o iz njih marsikaj novega naučili. S. J.
y
Kakor smo iavetleli na svelu za komunalne zadeve mestnega ljudskega odbora, bodo že letos zgradili v Kopru ljudsko kopališče, pralnico ter kemično čistilnloo in barvariiico. S tem bo .rešeno pereče vprašanje higienskega dviga mesta, ki se vleče že več let in ki je bilo zaradi prioritetnih gradenj in obnovitvenih tlel pomaknjeni) v ozadje.
Stavbo kopališča, pralnice in čistilnice bodo zgradili blizu tovarne »Stil« ali pa pri tovarni »Istra«. Površina vseli prostorov skupaj bo obsegala 35(1 do 400 kvadratnih metrov. Za gradbena dela so zaenkrat odobrili 12 milijonov dinarjev.
Po predvidenem načrtu bo v kopališču na razpolago 12 do 16 ločenih tušov, 2 kadi in prostor za skupinsko kopanje. Knpacitcta pralnice bo znašala okrog 300 kg perila dnevno, barvariiiice pa 50 kg dnevno. Uredili bodo tudi posebne prostore za sušenje iti likanje perila.
Razen navedenega objekta nameravajo letos tudi razširiti in ograditi kopališče ob morju, zgraditi dva betonska vhoda v vodo, urediti obalo in skakalnice. Prostor pred vhodom v kopališče bodo spremenili v park.
Letnemu kinu, ki ga bodo uporabljali tudi za letno gledališče, so namenili ¡prostor za ribarnico. V kinu bo prostora za nad 500 ljudi. Razen tega bo v kratkem urejena moderna slači Itiica na koprskem stadionu, uredili bodo park, plesišče in kanalizacijo pred hotelom «Triglav«, napeljali električno razsvetljavo ob zahodni obali mesta in asfaltirali nekaj ulic. Veliko stanovanjsko zgradbo bodo začeli zidati v začetku aprila, kti bodo dobili detajlne načrte od Projektivnega zavoda v Ljubljani. Letos nameravajo tudi zasuti del pristanišča pred Tavcrno in tako razširiti najbolj prometno cesto v Kopru.
Tudi koprskim dijakom je treba pomagati pri ustanavljanju organizacij „Počitniške 2ve?e"
Pred meseci so začeli po vsej Jugoslaviji ustanavljali republiške, okrajne, mestne in krajevne odbore »Počitniške zveze«. Te organizacije hočejo dijakom predvsem omogočiti, tla spoznavajo lepote iiu zanimivosti naše domovine in da se nauče samostojnega in skromnega življenja.
Upodnosti, ki jih nudi »Počitniška zveza«, so precejšnje. Vsak član bo dobit izkaznico, s katero bo imel v družbi enega ali dveh tovarišev znaten popust na vseli prometnih sredstvih, razen tega pa se bo posluževal »Vodiča Počitniške zveze FLRJ«, v katerem bodo naznačeni domovi s skoraj brezplačnimi prenočišči in hrano (v Sloveniji bo na primer na skoraj vsakih 20 km en tak tlom).
Nedavno so 'začeli ustanavljati organizacije »Počitniške zveze« tudi v koprskem okraju in sicer na slovenski in italijanski gimnaziji v Kopru, iia učiteljišču in gimnaziji v Portorožu ter na Pomorskem tehnikumn v Piranu. Dne 24. marca so osnovali ludi okrajni odbor v Kopru, ki ga začasno sestavljajo člani krajevnih odborov.
Vsa stvar pa je seveda šele v razvoju iu je potrebno, tla ob pomoči raznih podjetij in ustanov preskrbimo prenočišča in hrano za goste. Upamo, da nam bodo šla tukajšnja
podjetja in ustanove na roko i,i da bodo nudila pomoč tej važni dijaški organizaciji.	A. Z.
Na rednem letnem občnem zboru okrajnega društva inženirjev in tehnikov so razpravljali o dosedanjem delu Lii prihodnjih nalogah. Lani je društvo organiziralo več predavanj in .poučnih izletov. Člani društva, agronomi, so priredili na podeželju 130 predavanj. Ugotovili so, da je bila povezava med posameznimi člani slaba in da niso pritegnili še vseh inženirjev in tehnikov. Za Eidaj šteje društvo 44 članov.
Na občnem zboru so sklenili vključili v društvo kot častne člane podjetja Etlilit, Rudo lin Delanglade.
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Kopru je priredila v soboto zvečer v jhoilelu »Triglav« v Kopru poslovilni, večer članici SNG za Tržaško ozemlje Angeli Rakarjevi.
V MareaigaSi so se razgibali
Da ne bo samo Barba Vane pripovedoval o Marezigah, povejmo še sami kaj.
V zadnjem času je življenje v Marezigah bolj razgibano in živahno. Zakaj? Ali res pomlad vpliva na razpoloženje ljudi?
Ob večerih je vsa šola razsvetljena. V eni učilnici sede dekleta, ki z zanimanjem slede predavanju o prvi pomoči. Prav vse obiskujejo tečaj, ker vedo, da jim bo znanje v življenju le koristilo. V drugi učilnici je zbranih okrog 20 mladincev in mladink. Tudi starejši so med njimi. Učimo se igro »Miklova Zala«, ki zahteva mnogo truda in resnosti. Pri tem delu pričakujemo pomoči koprskega gledališča, ki jo je gledališče že tudi obljubilo.
Več kot 20 mladincev obiskuje šoferski tečaj. Dvakrat se je že sestal iniciativni odbor za ustanovitev fizkulturnega društva »Partizan«, čeprav tega okrajni odbor za letos še ni predvideval. Izbrali so že telo-vadišče in se pomenili, kje bomo dobili prva denarna sredstva..
Ob nedeljah je na trgu zelo veselo, Ves dan odskakuje žoga, kajti prav vsi hočejo igrati.
Tudi pionirji se v izvenšolskih krožkih izobražujejo in zabavajo. Sedaj bomo ustanovili tudi pionirsko moštvo za odbojko in za igro »med dvema ognjema«.
Večkrat slišimo, da imajo aktivisti in politični delavci, ki prihajajo v Marezige, o nas slabo mnenje. Toda to mnenje jim bomo spremenili. Dokazali bomo, da smo še vedno isti Marežani, ki smo se leta 1925 uprli fašistom in da smo danes vsi za našo ljudsko oblast. T.
Novice iz turistične Postojne
Niti začela se ni pomladanska sezona, pa je Postojna že polna obiskov. Tako je pretekli teden obiskalo jamo skoro 100 zastopnic socialistične svežo delovnih žena Srbije. Mestni komite je žene sprejel na Titovem trgu. Sekretar mestnega komiteja lov. Uhelj jim je izrekel dobrodošlico in nato jih je divizij-ska godba spremila do jame.
Z aprilom se začne prava pomladanska sezona za obiske v jami. Za 5. aprila je najavljenih 600 Švicarjev iz letovišča v Opatiji. V jamo pridejo popoldne ob 15. uri in bodo ob lej priliki tudi priredili koncert v jami.
Za večjo propagando obiska jame je direkcija kraških jam Slovenije izdala te dni 2000 plakatov, ki bodo razposlani v Avstrijo, Anglijo, Švico in Francijo. Tako se je jama zapela prav resno truditi ,da privabi čim več turistov k nam. V ta namen je izdala preko pol milijona za pre-barvanje. ograj, ureditev stez ter električno razsvetljavo v jami. Ze.lo velik korak je bil napravljen s tem. da je jama dobila prvič v svoji zgodovini izprašane vodnike. Polagati so morali vsi vodniki teoretičen izpit o razvoju in nastanku jam; o vodenju po jami, tako da bo odslej vsa razlaga vodnikov eno'tna. Osem vodnikov je tako položilo uspešen izpit za vodnike.
Prav tako se je pobrigala železniška postaja in začela z renoviranjern postaje. Dala je milijon dinarjev za ureditev službenih prostorov, 400.000 dinarjev za ureditev skladišč iu 311 tisoč dinarjev za izboljšanje inventarja v kolodvorski čakalnici. Prav tako je bila na kolodvoru že letos urejena prav okusna kolodvorska restavracija in okrepčevalnica s 4 prostori. Vse to je nujno potrebno, če pomislimo, da čaka včasih poleti na vlake nekaj tisoč ljudi.
Da bi, pa biila Postojna še bolj poležana s tujskim prometom, je sklenjeno, da priredi okraj v dneh od 19. julija do 2. avgusta Postojnski teden z različnimi prireditvami in razstavo o gospodarskem in kulturnem napredku našega okraja. Takrat bo tudi republiško tekmovanje jadralnega letalstva, avto-moto dirke in o tvorite,v jamskega muzeja.
¡Belkam
Te dni. so zaključili dela pri gradnji poslopja nižje gimnazije v Dekanih. Zdaj urejajo še cestni priključek in vrtove. Vsa dela je solidno opravilo gradbeno podjetje Etlilit liz Izole v 'desetih meseoih. Za gradnjo te šole, ki ije ena najlepših v okraju, je Svet za prosvelo pri OLO potrošil 24 milijonov dinarjev, nadaljnji milijon pa bodo potrošili za šolsko 'opremo. Stavba bo izročena svojemu namenu 12. aprila.
xxx
Pred dnevi so končali tudi movi betonski most čez reko Rižano na cesti Koper—Trst. To tlelo je opra-
V sredi marca je pri nas prvič posvetila električna luč in takoj so oživeli vsi radijski sprejemniki ki so že dolgo čakali na to priložnost. Vse je prišlo tako nepričakovano, da smo bili res presenečeni, čeprav so notranjo hišno napeljavo napravili že pred dvemi leti. Od takrat so nam napovedali veliko datumov, končno pa se je le uresničilo.
11

Osnovna šola na Maliji
Kulturno-prosvet.no udejstvovanje na vasi spi, čeprav imamo za njegov razvoj lepe pogoje. Saj smo pred petimi leti imeli dobro dramsko družino in pevski zbor, pred prvo svetovno vojno pa smo imeli mešani pevski zbor, ki je štel 50 članov. Imamo tudi 200 raznovrstnih najnovejših knjig, ki ležijo v osnovni šoli, in želeli bi, da bi se mladina ob večerih (zdaj, ko imamo luč) tudi izobraževala ter opustila »briškolo in trešete« ter ples.
Člani kmetijske zadruge iz Mali-je (s sedežem v Izbli) so nejevoljni, ker na letošnjem občnem zboru niso v upravni odbor izvolili nikogar iz Malije, čeprav so vse druge vasi zastopane in je v zadrugi največji odstotek članov že od leta 1945 prav iz naše vasi.
V Maliji imamo lepo poslopje o-snovne šole, ki so ga sezidali leta 1936. Gradbeno podjetje še danes dolguje nekaterim delavcem in kmetom, ki so vozili kamenje in drugi material, tudi do 10 tisoč lir. V času NOB (1944-1945) je bila v poslopju osnovne šole komanda nemškega bataljona, ki je pokvarila stavbo in uničila inventar. Po osvoboditvi je bila v šoli nekaj časa tudi JLA. Zdaj je šola sicer že popravljena, toda še vedno nezadostno, kajti ima samo dve učilnici ter dva stanovanja za učitelje. Na šoli poučujeta dve učni moči.
vilo podjetje Edilit v 70 delovnih dneh. Ves čas gradnje se je promet, ki znaša tu povprečno 2800 ton na dam, nemoteno razvijal. Stroški za gradnjo so znašali 4 milijone din.
xxx
Nedavno sta ibila na področju občine tliva požara, ki sla povzročila okrog 90.000 dinarjev škode.
V Riižani se je vnela stanovanjska hiša uslužbencev čistilnice vodovoda. Požar so posasili komandir postaje narodne zašcitc Rižana-blok in stanovalci. Škoda znaša okrog 30.000 dinarjev. Ob tem dogodku bi pripomnili, da ni inihče obvestil gasilcev, ki bi požar uspešneje pogasili in zmanjšali škodo.
Pri gašenju požara, ki je nastal v občinskem gozdu nad Dekani, je sodelovalo 60 vojakov, 30 domačinov ter dekanski in koprski gasilci. ICljub takojšnji intervenciji je trajalo gašenje nad 1 uro. Škoda znaša okrog 60.000 dinarjev.	Ž. M.
XXX
Občina Dekani je dobila nad šest milijonov dinarjev za pomoč pri obnovi podeželja. Ta denar bodo dobile predvsem vasi: Soce.rb, Tinjan. Škofije, Sv. Anton lin Dekani. Da bi hi! Tczultat obnovitvenih tlel čim večji, bo potrebno, tla prebivalci pomagajo s prostovoljnim delom in materialom.
Mladina Sv. Antona je uprizorila preteklo nedeljo Vodopivčevo igro »Na Visokem«. To je prva uprizoritev tukajšnje mladine. Priprave je vodila učiteljica Olga Ogrim, mladinci lin mladinke pa so pokazali precej požrtvovalnosti, isaj so tudi vse kulise sami naredili in prihranili 20 tisoč dinarjev.
Ta leden bo začel z vajami novoustanovljeni pevski zbor. Zaenkrat se je. prijavilo 25 ljudi, večinoma mladincev. Z vajami bodo začeli tudi godbeniki .tako da se obeta Sv. Antonu precej razgibano kulturno-prosvetno življenje.	S. Č.
ALE JE KES.
da je sodelovanje učiteljstva v sežanskem okraju pri popisu prebivalstva Šibko ?
V članku »Priprave za popis prebivalstva«, objavljenem v «Slovenskem poročevalcu« z dne 28. marca 1953 na poni strani, je rečeno, da je udeležba učiteljstva pri popisu prebivalstva žal najbolj šibka v sežanskem okraju.
Taka ugotovitev je netočna in neresnična ter se ueileljstvo sežanskega okraja čuti prizadeto, kajti resnica o sodelovanju učiteljstva v tem okraju je precej drugačna. Od skupnega števila 81 učiteljev v okraju jih sodeluje pri popisu kot aktivni popisovalci 57, to je 68 odstotkov, net učiteljev kot rezervni popisovalci, nekaj pa kml člaini 'občinskih popisnih komisij. Načelnik oddelka za kulturo in prosvelo pri OLO aktivno sodeluje kot. član okrajne popisne komisije, (ločim je okrajni šolski nadzornik tov. Mesaric Alojz eden izmeti najboljših in najbolj akliv-niili ¡okrajnih inštruktorjev pri popisu.
Po vsem tem je torej nemogoče trditi, da je sodelovanje učiteljstva v sežanskem okraju šibko, marveč prav nasprotno, da je najmočnejše, kajti dvomimo, da je še v katerem okraju Slovenije pri popisu zajeto v sodelovanje skoraj 3 četrtine vsega učiteljska, kakor je to primer pri nas.
Ciril Ko bal
¡¡trs
V tej mali vasici pod Nanosom se že vseskozi postavlja problem zdrave pitne votle. Pol kilometra oddaljeno Veliko Ubeljsko ima vodovod, Malo pa mora vodo za pitje zajemati kar iz kaluže za vasjo, kjer se napaja tudi živina. Prebivalci te luže, meti njimi tudi veliki močeradi, so seveda strahovito upirajo, kadar slučajno zaidejo z vodo v lonec in je že prenekatera ženica z gnusom izpustila lonec iz roke, ko je v njem ugledala strahovitega rc.ptila. Ne
manjka 'tudi pijavk in podobnih živalskih primerkov. Ko je bila v vasi nastanjena vojska, je zdravnik vojakom prepovedal piti to vodo, prebivalci pa jo morajo piti. Poleti smrdi — in še prav ,pod pokopališčem je — lepo obdana od venca iztrelukov domače živine. Prav nič čudnega ni, če so ljudje bolni zlasti na prebavilih — tudi tifus so že imeli.
Nastane vprašanje, če pri taki obupni situaciji res ne bi bilo mogoče dobili nekje 500 m cevi in potegniti vodo iz Velikega Ubeljske-ga?	Brk»
Šolsko vprašanje v
Mestni svet v Idriji je posvetil veSji del tretjega zasedanja prosvetnim problemom. Predsednik prosvetnega sveta tovariš Golob Miro je podili zelo izčrpno poročilo o problemih ¡idrijskega šolstva in ostalih prosvetnih ustanov. Kljub temu, da je letos mesto določilo za prosvelo zelo visoke zneske, je vendar večina ustanov še zelo v težkem položaju, ker se jc ¡po vojni šolstvo v Idriji zelo razmahnilo in mu bo v bližnji bodočnosti treba zagotoviti boljše prostore, ,za kar bo potrebnih celo nekaj novogradenj. Za veliko pridobitev so vsi odborniki že na zadnjem zasedanju smatrali ustanovitev gospodinjske šole, kjer naj bi dekleta pridobila vse praktično znanje, ki, ga bodo potrebovale kot bodoče gospodinje. Zato pa so odločno obsodili sklep rudniškega, delavskega svela, ida za, šolo ne. bo odstopil silno juimemega prostora z veliko kuhinjo v opuščeni rudniški menai, ampak preuredil ta prostor z velikimi stroški za stanovanje.
Tudi nadaljnja razprava je bila zelo živahna, žal pa je izzvenela preveč v obravnavanju personalnih zadev učiteljstva, načelno važna vprašanja pa so ostala nerešena in so odborniki prešli preko njih brez konkretnih rešitev. Popolnoma v redu je, da odborniki na zasedanju signalizirajo razne nepravilnosti', rešitve ožjih problemov pa naj podvzamejo sveti.
Predsednik gospodarskega sveta je nato podal poročilo o pregledu gostinskih podjetij v mestu, ki je ugotovilo še mnoge nepravilnosti, ki jih bo treba nujno odpraviti, ker se naš okraj v veliki' meri usmerja na tujski promet.
Končno je zasedanje odobrilo, da bo šel župan tovariš Skok dva meseca uadomestovat obolelega predsednika okrajnega ljudskega odbora v Tolminu, v Idriji pa bo posle župana vodil njegov namestnik. L. S.
Mladinski aktiv je v nedeljo prvič samostojno nastopil. V režiji učitelja Ivana Vidriha so mladi igralci nastopili pri Sv. Trojici z igro »Svet brez sovraštva.« Kar v šoli, na improviziranem primitivnem odru. so vendar navdušili število gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili »dvorano«.
Omenim naj ob lej priliki tudi velikansko tlelo, ki ga je opravil mlatli režiser. To je po lanskem režiserskem tečaju v Ljubljani, ki se ga je udeležil ludi učitelj Ivan Vidnih, njegov prvi poizkus v režiji. Naletel pa je pri tem svojem delu na veliko nerazumevanje in odpor zlasti nekaterih staršev, ki so svojim otrokom-mladiinccm, prepovedali sodelovanje, posebno še prihajanje na vaje, »da se morda ne bi pokujšali.« Razen tega pa je bilo potrebno urediti razna nesoglasja in premagati nezdrave ambicije tudi med nastopajočimi, kar je vse skupaj Vidrihu skoraj vzelo pogum. V veliko zadoščenje in vzpodbudo' za nadaljnje tlelo pa naj bo njemu in mlademu igralskemu kolektivu priznanje, ki so ga ob svojem pravem nastopu želi med gledalci. Položeni so temelji, zdaj pa le pogumno naprej! — kljid) vsemu lvazadiijakom, ki nočejo razumeti novega časa. Če bo potrebno, pa jih bomo tudi s prstom pokazali!	Brko
Meri zobotrebčcsrji
jemu namenu
(Dobre in zdrave misli)
S Tolminskega smo prejeli dopis k Članku pod gornjim naslovom, ki smo ga objavili v našem listu dne 13. marcu štev. 11. Članek radi. objavljamo, ker se pisec dotika takih vprašanj, ki jih v prvem, kratkem članku ni bilo. Pripominjamo še. da je razveseljiva ugotovitev, da so po naših podeželskih vaseh začutili potrebo po takih kulturnih središčih, ki naj bi v bodoče še bolj povezale obdelovalce zemlje, za-
Dopisni k Slovenskega,
pa vemo vsi. da današnja ne govori o kulturni vzgoja, išče povprečni kmečki človek
uružnike in privatnike.
P.P. je v 11. številki Jadrana dobro prikazal stanje in vlogo zadružnih domov. To dokazuje, da so naši zadružni domovi, kar ju,h je že zgrajenih. potrebni našim ljudem. Kiako pa je tam, kjer zadružnih domov še ni? O tem bi rad povedal nekaj besed.
Ce naj povem osnovno misel, je ta sairuo taka, da bi zadružni dom. kul turni dom ali gospodarski dom moral obstajati v vsaki podeželski vasi. Zakaj? Koliko je še na podeželju hribovskih vasi, ki so zelo oddaljene od večjih središč, pa je tam kulturnoprosvetno življenje zelo razgibano. Če vemo, da je v teh vaseh povprečno ena kulturna prireditev na leto, liahko rečemo, da je to — edini kulturni užitek in razvedrilo kmečkega človeku v enem letu. Veliko vlogo opravljajo v takih vaseh (udi ljudske knjižnice, čitalnice, pre-uavanja, tečaji hi časopisi. Žal, da slednji ne prihajajo redno in še to v manjšem številu med ljudstvo. Ugotovili moram še to: ako bi se kulturno življenje razvijalo tako kol mod NOR, bi bila danes kulturna slika naših vasi idealna'. Nastal pa je zastoj, ki so ga narekovale gospodarske težave in ponekod idejna, trenja. Moram pa zapisati, da so posamezne vasi zelo delavne tudi na kulturnem področju.
Pa poglejmo stanje tako, kot je. V občini Cerkno (okraj Tolmin) sta dva zadružna domova in tri zgradbe gospodarskega značaja.
Druga stran: občina Cerkno ima 26 večjih in manjših vasi in 18 cerkva in še več gostiln. V gostilnah An cerkvah človek Kje
nekakega oddiha po težkem delu ? V gostilni in cerkvi. Kaj sledi iz tega ?!
Nič ne pomaga kritizirati in govoriti o zastoju hi nazadnjašlvu našega kmečkega človeka. Treba mu je nekaj dJajti, dali prostor in sredstva (kulturno-propagondni materiali, radijske aparate, kino, knjige, časopise in drugo). Nad polovica vasi te občine je še brez radijskih aparatov, kaj to pomeni za vas, vedo povedati tiari, ki te že imajo.
Je pa še eno vprašanje, ki je po mojem (govorim iz izkušnje), še ve-<?je vaaiKisli. To je: dobra učiteljska moč na vasi. Naj navedem kar primer učitelja Močnika, ki je delov al od 1919 do 1927 v Sebreljaii. Bil je dober pedagog - vzgojitelj, orgauLizi-ral je (Kmetijsko bralno društvo, vodil je dramsko družino, pomagal jc or.g;jiusidrali godbeni krožek, ustanovil šolsko knjižnico, šoLko zadrugo, kjer so člana-učenci dobivali po nižjih cenah šolske potrebščine, organiziraj in vodil je dvoletno kmetijsko večamo šolo, katere dobri uspehi se šc danes poznajo v vasi. Bil je tudi navdušen sadjar in vrtnar in je z zgledom kazal napredno pot v kmetijstvu. Skratka: bil je pravi ljudska ue.tclj, prosvetar in gospodar na vasi.
Ne lji hotel podcenjevati dela današnjih učiSeljev-fl« na vasi, kar bi mogoče bil vtis gornjih besed. Imamo tudi danes posameznike, ki se taudijc, da bi ličili ires ljudski učitelji:. laejiotvo pa je, da le ne moremo biti iiajdovoljni z vsemu. Kdo je bolj poklican, da moralno, strokovno in ku>! iiurno pajna^a vaui iz zaostalosti, če ne prav učitelj-oc-a ?! S pomočjo ieh je omogočfcaia .uspfišno delo zavedenih in drugih ljudi na vasi.
Kmetijske zadruge so danes dnevno v stikih z ljudmi, njihovo delo pa je trgovsko, časopisi in kmetij-
se revije po navadi ležijo pozabljene v predalih. Zadrugam manjka ljudi, ki bi imeli čut za vzbujanje zanimanja.
Iz vsega, kair sem navcd'cl, se ponovno vsiljuje vprašanje zaid.nran.ega ali. kulturnega doma, linam vtis, tla se o tem veliko .govori in premalo die.la. Kani menim: na tiste odgovorne, ki se zelo zanimajo za napredek in olepšavo večjih središč in pri tem nekako pozabljajo na podeželske vasi, posebno na tiste, ki so bile po-žga.ne in imičemc med borbo. Te bi potrebovale več, kot so dobile, saj je bilo uničeno vse, kar so celi rodovi zbrali v več stoletjih. Upam, da se bodo o tem oglasili še drugi, zalo sem se dotaknil le nekaterih vprašanj.
P_vk
V ponedeljek zvečer je itmel v okviru Ljudske univerze v postojnski osnovni šoli ing. Jenko iz Ljubljane zanimivo predavanje o možnosti praktičnega Izkoriščanja podzemeljskih kraških voda. Že ;fri leta trajajoča raziskovanja vodovja in obvod-ja Ljubljanice so dala zanimive konkretne rezultate. Ta reka ima v svojem teku različna imena, ker svojo pot dvakrat skrije pod zemljo. Ta pot pa je preozka, da bi zlasti ob deževjih lahko prepuščala vso količino vode, aa:to posebno v planinski in postojnski kotlini, pa tudi bloški planoti, cerkniški dolini in vsej gravitacijski okolici nastanejo poplave. Raziskovanja so ugotovila, da je planinsko kotlino mogoče izkoristiti kot akumulacijski bazen, H bo reguliral stanje voda na vseh omenjenih področjih .
Iz. tega jezera bi voda po rovu odhajala v strojnico pod Verdom, ki bi dajala saima tri četrtine elektrike od količine, ki jo danes proizvaja vsa Slovenija. Za projekt se zanimajo tudi inozemski strokovnjaki in tehnični biro OZN. V tem regula-tivnem načrtu so predvidene še tudi druge manjše okoliške centrale. Važno pri tem je, da bi bille s ilem sproščene ogromne površine plodne zemlje, ki jo zdaj dvakrat na leto pTelije voda. Graditev tega velcob-jekta bi trajala skoraj 10 let, v kolikor OZN ne bi pomagala z mehanizacijo.
Stroški zn ureditev planinskega jezera in pripadajoče HC so predvideni na eea 15 milijard dinarjev, stroški za ureditev vsega področja pa 26 milijard dinarjev.
Predavatelj jc nato nakazal tudi
možnosti pridobivanja pitne vode za Postojno iz lokalnih virov. Prav pod samo Postojno teče morda nili. ne tako globoko potok, v katerem je dovolj vode za vse področje. Če bi msipcilo najti ta podzemeljski pretok, bi bila situacija rešena z mnogo manjšimi stroški, kot jih predvideva projekt planinskega vodovoda, o katerem sem pisal v zadnji številki našega lista. Iz republiških sredstev je bilo odobrenih pet milijonov dinarjev za raziskovanja v tej smeri in so zlasti naši jamarji že. pridno na delu, da omogočijo Postojni čimprej zadostne količine dobre pitne vode, kar jc predpogoj za njen nadaljnji razvoj.	Ur ho
Loška dolina ' in Prešernova dražbo
Tu-di v Loški dolini je bilo veliko zaniiuianjo za Prešernovo družbo. Nasproti desetim članom, kolikor jih je bilo Joni, pa šteje letos že 190. Računajo, da bo Loška dolina dala okrog 100 članov.
Ustanovna člana sta KZ v Iga vasi in Starem trgu — vsaka po 25.000 Din, podporna člana pa KDZ v Mar-kovnih in Po d cerkvi — vsaka no 5000 Din.
Podatki kažejo, da jc najmanj razumevanja in najmanj članov prav med člani ZK in drugimi političnimi delavci na terenu. Zakaj ta pasivnost ? Ne bi smel politični delavec poznati samo razne politične brošure, marveč bi moral svoje obzorje razširjati tudi s pomočjo dobre beleilmistilke itd., kar pa mu bo nudila prav Prešernova družba.
Premalo zanimanja je tudi med obrtniki. Tireba je tudi razumeti kolektiv obrata cerkniškega LIP v Marofu. ki jc hotel pristopiti kot ustanovni član. pa mu je to centrala preprečila, češ da je dovolj, če da podjetje eno ustanovuino, kar so tudi storili prav na zahtevo kolektiva v Marofu, ki se je tudi ves včlanil v diružbo.	Brko
Gostovanje postojnskih dijakom v Ilirski Bistrici
V nedeljo
so ime
•li postojnski di-
Spodnja Eranica v Vipavski dolini
jaki svoj prvi fizkulturni nastop , letošnjem letu. Gostovali so v Ilirski Bistrimi, kjer so se pomerili s tamkajšnjima ekipama JLA v odbojki in v šahu.
V odbojki je zmagala ekipa JLA z rezultatom 3:1 (16:14, 13:15, 15:16 in 15:6). V prvih dveh selili je bila igra enakovredna, potem pa so dijaki naglo popustili. Najboljši igralec v njihovem moštvu je bil sed-mošolee Boštjančič.
-Sahisti so se rovanžirali za poraz odhojkašev in zmagali z rezultatom 4 in pol proti 2 in pol. M. A.
Iz hiše je bilo slišali glasno govorjenje in smeli. Zanimalo me je, kaj naj bi tu bilo.
»Dober dan, kaj pa delate!« »Zobotrebce!« »Kako pa?«
»Povsem enostavno. Najprej naberemo leskovih palie, lepili gladkih. Seveda, čim lepše so, tem lepše je delo. Nato »mobiliziramo« vse. kar je sposobnega za delo. Eni sekajo na tnale koščke — dolge do 7 cm, Drugi zopet le — le lupijo, da ostanejo beli, čisti, če niso palice že prej prav čisto olupi jene. Tretji zopet cepijo te na več ogljatih delov. Najspretnejši pa šele potem oblikujejo v zobotrebce. To delajo z ukrivljenim nožkom tako hitro, da se njihovim gibom z očmi komaj sledi. Tako naslaja zobotrebce za zobotrebcem in ta roma v nalašč za to obli kovano posodico, ko se ta napolni, je napravljenih tedaj približno 30 zobotrebcev, te sedaj povežejo v snopiče tako si zaslužijo komaj 1 din. Spretne roke napravijo na dan tudi 100 siunpiflčeiv, tako le dobijo svojo dnevnico, ki pa je. zelo revna.«
Čeprav nudi to delo le borni zaslužek, vendar se ukvarja s tem poslom polno ljudi. Središče te zim-sk" obrti je Sv. Vid nad Cerknico. Bavijo pa se tudi bližnje vasi. Letos je KZ v Sv. Vitlu odkupila približno 180.000 snopieev, torej kar visoko stev:.!o. Tako si ljudje pomagajo, da »ujamejo« kak dinar za najnujneše potrebe. Ti zobotrebci so namenjeni predvsem za izvoz. Čeprav majhna stvar, vendar nam tudi zobotrebci ustvarjajo devize.
Ivan Vidrih

Drugi del borbe — obnova porušenih liaš in mest in uničenega gospodarstva — zahteva od slehernega državljana skrajnih naporov. Sto in sto tisoči delavcev 'danes dnevno pri-spovajo v obliki akumulacije milijone dinarjev, da tako skupno gradimo '.in utrjujemo napredno gospodarstvo.
'Mnogi delavci so zapustili pasirae kmetijske kraije in se vključili v delo za industrializacijo. Tisti, ki so ostali ina zemlji, vztrajajo, garajo 'in se mučijo in ne vidijo izhoda, zopet drugi l)i izhod lahko videli, toda nočejo. Polno je pritožb in godrnanja. Nekateri pravijo: ni denarja za poravnavo davkov, ni sredstev za nujne potrebo družine, kako dobili orodje za boljšo in cenejšo obdelavo zemlje, s čim nabaviti umetna gnojila, semena in podobno. Sliši se tudi : potrebno bi bilo nekaj ukreniti, da bomo mogli naprej.
Nastaja vprašanje: ali so take pritožbe upravičene tin, če so, kaj napraviti?
Odgovor je. samo eden: prelomiti bo treba s starim načinom obdelovanja zemlje tudi v pasivnih krajih. Naše vodstvo, naši strokovnjaki nas dnevno opozarjajo preko strokovnih časopisov, revij in knjig na naš zaostal — liahko irečem že preživel način obdelovanja zemlje. Posamezni kmetovalci privatnega in zadružnega sektorja že sledijo in iščejo novih <.biik za višjo proizvodnjo, ker čutijo, da je to nujno. Spoznali so, da jc pridelovanje več kultur na
Če računamo [povprečni delovni dan din 300 x 65 . dcikvvai d ¡in z HTpircigo in dva delavca idiiin 1200x14
seme 2-500 kg po 15 dim kg.........
umetno 'gnojilo, suflKirJjosiat 300 kg po 600 din .
o OO
enem in ustem zemljišču nedonosno in igre tako delo ■— v izgubo. Spoznali so tudi, da je danes ročna obdelava prav tako izguba. Velika poraba delovne sile pri obratni ročni obdelavi zemlje in na drugi strani majhni dohodki nas pehajo v vedno večje težave.
Delam na malem kmetijskem zadružnem posestvu občine Cerkno v okraju Tolmin. Iz vsakdanje delovne ipraksc boni navedel nekaj številk, ki naj bodo odgovor na vprašanje: Prelomnica — po starem ali po novem ?
Način dela, ki smo ga uvedli na malem zadružnem posestvu kmetijske zadruge, v Se.brel.jah, bi lahko uvedlo katerokoli večje, srednje in tudi malo posestvo privatnega sektorja.
Se pred tremi leti smo na posestvu sejali krompir z vmesnimi kulturami, korenjem, peso in fižolom. Vsa obdelava je bila izključno ročna, sadili, ple.li, osipavali in izkopavali smo z majhnimi ročnimi molj ikami. Večjo število žensk je po •več dina čepelo na njivi za vsako delo posebej.
Danes uporabljamo v ta namen konje, ki 'vlečejo plcvelnik, osipalnik in lizkopalnik. Med krompir ne se-jcmno drugih kultur. Po natančni evidenci opravljenega dela je danes potrebno za obdelavo enega hektarja krompirja od oranja, saditve in do vekladiščenja 65 navadnih delovnih ■dini po 10 ur .in 14 dni- z vprego.
Besedo številkam.:
.	.	=	19.500 din
.	.	■-	16.300 din
.	.	=	37.500 din
.	.	=	1.800 din
organski gnoj 300 stolov -po 50 dim stol zaščitna sredstva skupno......
......= 15.000 din
1 ' ' : - = L0°0 din Skupno . . . 91.600 din Obdelava enega hektarja krompir- za obdelavo eneaa hektarja 76300 ja po starem pa zahteva 170 navad- dinarjev. Enaka uporaba umetnih mh delovmnlh dni in 12 dni z vprež- gnojil, organskega gnoja in semena no znamo. Upoštevajoč enaki zaslu- .kupno din 55.000. žek na delovni dan, značajo stroški
Skupni stroški samo ročne obdelave ........ ---- 131.600 din
Ce primerjamo deloma Izboljšamo obdelavo.....- 91.600 din
dobiinm razliko ............... .	.10.000 din
Povprečni« donos krompirja na hektar 1952 je bil na zadružnem posestvu 170 stolov, katerega vrednost je 170 x 140 = 238,000 din Če iod tega odštejemo vse obdelovalne stroške . . , . = 91.600 din
........= 116.400 din
činu obdelovanja je potrebnih za obdelavo enega hektarja 80 delovnih dni Lil 7 dni z vprežno živino. V tem je vključeno dolo setve strniščne ajde. Če računamo na en hektar 15 stotov zrnja, kar je za naš predel zelo dobro,
..... 15x2500 = 37.500 din
..... 30 x 200 = 6.000 din
..... 7 x2500 = 17.500 din
..... 20 x 100 = 2.000 din
Skupaj 7. . 63.000 din
dobimo čistega dohodka
Naravno, da pridelek krompirja po starem nadinu ne doseže tiste višine in je vedno za 20 in tudi več odstotkov nižji.
Navedel bi še drugo primerjavo, in sicer pridelovanje žitaric na enem hektarju površine. Pni sedanjem oa-
dobiuuo: ..........
silama ...........
ajda strniščna ........
ajdova slani a ........
Stroški: človeška in živinska delovna sila
seme pšenice in ajde........
umetna gnojila za pšenico in ajdo . . .
lie primerjamo dohodke s stroški, dobimo
'Skupno
dobička: =
= 36.400 din 7.500 din
_=_UlOOdin
45/700-din = 63.000 din - 45.700 din 17.300 din
Te številke nam pokažejo, da 'je od dveh hektarjev njiv bilo čisteča dohodka ......,.......
Da zaključim:
Danes ni več vprašanje nabave potrebne hrane za nežitorodne kraje. Kmet na Cerkljanskem, ki ima dva hektarja njiv, ima priložnost, da en hektar posadi s krompirjem, drugi hektar pa s krmskimi rastlinami in žitaricami zaradi pravilnega kolobair-jenja. Z izkupičkom za prodani
= 163.700 din krompir bo lahko zagotovil kruh družini in tudi poravnal druge obveznosti.
Potrebno bi bilo spregovorili o pomanjkljivosti hlevske ireje živine v drobnem kmečkem gospodarstvu tam, kjer so ¡dani pogoji za pašo. O lem pa naj spregovori kdo drugi.
Viktor Pagon
t....1. : - m........Kg
Taka je bila partizanska četa, iz katere je izšel narodni heroj îvan iuršič = Iztok
V soboto, 11. marra t. 1,, je bila na Rakeku v kulturnem domu proslava 11. obletnice ustanovitve Rakovške četo. Dan njene, ustanovitve so izbrali Raikovui za občinski, praznik.
Marec leta 1912. Na Notranjskem je bilo vse polno do zob oboroženih italijanskih posadk. Ma Rakeku in v- Cerknici si •wLdel na vsakem koraku sivozeleno uniformo pa mi-traljezc, topove in dolge kolone Fia-lovih kamionov. Kairabinjcrji so z mrkimi oSmi kri.žariu po cestah, zapirali ljudi in jih krvavo pretepali, faši-ti so izpolnjevali poslanstvo prekletega spomina in vladali z mae-
■K
ta« H
BESt

,v
Narodni heroj Ivan Turšič-Iziok
chiavellističnlm prezirom do vsega, kar je bilo slovensko.
Sneg je skopnel že po vseh prisojnih krajih, obetala se je lepa pomlad. Okurpatorji so upali, da si partizani ¡>o hudi zimi ne bodo več opomogli. Čutili so se gospodarje, ki bodo zlahka obračunali z »ostanki upornikov«. Toda hudo so se motili.
Z Rakeka je vozil v Loško dolino avtobus. Vsak dan — zjutraj na Rakek. popoldne z Rakeka. Z njim se je večkrat peljala siva petrole.jska »kam t a«, na videz prav tako kakor vsaka druga. Če bi jo vzc.l v roke, bi menil, da je polna petroleja — v resnici pa je bila polna »Slovenskih poročevalcev«. V avtobusu je ležala tudi vreča, polna različnega živeža.
V Lož.u je šofer izročil vrečo in »kanto« aktivistu Tonetu — in šc isti dan so brali ljudje v Loški dolini »Slovenskega poročevalca«, še isti dan se je v partizanskem kotlu kuhal živež z Rakeka.
Osvobodilna fronta je rasla, iskra upora je čedalje bolj žarela po no-tranjskih vaseh. Tlelo je tudi tam, kjer je okupator mislil, da je njegova oblast najtrdnejša — na Rakeku in v drugih krajih, kjer so gnezdile okupatorske posadke.
Nekega dne — menda je bilo 13. marca — je bil avtobus skoraj poln ljudi, ki bi jih površen opazovalec imeil za izletnike. Bilo so obuti v težke okovane čevlje, nosili so natlačene nahrbtnike, nekdo pa je imel celo kitaro. Med Grahovim in Že-rovnjico so »izletniki« izstopili in jo mahnili po stezi mimo Žerovnice proti Križni gori. Za njimi sla kmalu prišli še dve skupini »izletnikov«. To so bili rakovški fantje, ki so se poslovili od domov in odšli v partizane. Tako je nastala Rakovska četa (v sestavu Bataljona Ljube Šer-oerja). Njen komandir je bil Slavko KovaČ-Smeli, komisar pa Tone Ba-vec-Cenc. Taborila je na Raeni gori, pozneje pa tudi na Križni gori.
To so bili fantje, da jih je bilo veselje pogledati. V partizane niso prišui kot nerodni zelenci, ampak kot preizkušeni ilegalni delavci, saj so
imeli za sabo že precej sabotažnih akcij. Že meseca junija 1. 1911 sta bih na Rakeku organizirani varnostna služba in vojaška četa. V istem mesecu jc začela delati v prostorih Žagarjeve žage. ilegalna tiskar na (»tehnika«). A' .septembru istega leta je skupina rakovških fantov napadla k arahin jersko patruljo med Rakekom in Cerknico, jo razorožila in sezula. Kmalu potem so bile pretrgane telefonske zveze —- tudi to jc bilo delo Rakoveev. Se bolj pa so se izkazali meseca oktobra, ko so ¿nsceuurali napad na Rakek in tako zadržali posadko, da ni šla na pomoč posadkama v Bczuljaku in Lož.u, ki so ju napadli partizani. Skratka — rakovški fantje so prišli v partizane dobro pripravljeni.
Tista pomlad je bila muhasta: sneg je ponovno zapadel, pomladanska rast je zapoznela. Partizani pa niso počivali — pripravljali so se na hude hoje, pri čemer jim je pomagalo prebivalstvo sleherne vasi. Sredi aprila je začelo pokati sirom po Notranjskem.
Dne 16. aipriia 1912 je del Rakov-ške čete postavil v bližini Prezida zasedo. Osvobodila naj bi dva terenska delavca, ko hi ju Italijani peljali v čebran.-kc zapore. Ko so fantje prežali (d) cesti, je pribrcnčal od Prezida motor, na katerem sta se peljala dva karabinjerja. Fantje so udarili po njem iin ga ustavili, nato pa so karabinjerjem vzeli važne dokumente in obleko. Toda naloga --osvoboditev dveh ujetih terenskih
delavcev — še ni bila izvršena. Zato sta se partizana Lisjak in Tarzani »prelevila« v karabinjerja, sedla na motor .in se odpeljala proti Prezidu, da bi rešila ujeta tovariša. To pa se jima kljub izredni drznosti ni posrečilo.
Čez tri dni jc ob cesti blizu Prezida spet prežala zaseda — 8 borcev Rak.ov.5ke čete. ¿Nenadoma se jc pr.ikazal na cesti vojaški transport — 1 kamioni, polni do zob oboroženih sovražnikov. Borci niso dosti premišljala — pripravili so se na napad. Osem partizanov proti sto šestdesetim Italijanom! Ko so se jim kamioni približali, so udarili po njih z vsem orožjem, kar so ga imeli. Med Italijani, ki napada niso pričakovali, jc nastala nepopisna zmeda. Kričali so in divje streljali, toda zaman. Partizanske svinčonke so podrle 131 sovražnikov, 26 pa jih je ušlo. Partizani so zavriskalli — to jc bil uspeh, velik uspeh: dobili so mnogo orožja in drugih vojaških stvari. Prebivalstvo pa je bilo tako navdušeno, da je še isti dan vstopilo v partizanske vrste 107 fantov iz o-koliških vasi.
Proti koncu aprila 1. 1912 je četa prežala v zasedi ob cesti, ki pelje z Bloške planote proti Loškemu potoku. Po cesti je prikorakala dolga kolona Italijanov. Vnela se je srdita bitka, v kateri so spet zmagali partizani - - Italijani so morali kljub moderni oborožitvi pokazati pete in zbežali nazaj v postojanko na Velikih Blokah. To jc bila dirka čez drn
Profesor dr. Olrajt, ki poučuje na
naši gimnaziji angleščino, je bil lani o počitnicah povabljen v London, da bo videl iz bližine Grinvič ter druge znamenitosti v okolici in v mestu samem.
V desetih dneh se je do grla nasitil učen jaške hrane in potem ga je zamikalo podeželje, obenem ga je pa obšla velika pustolovska strast in hrepenenje ipo doživljajih. Prosim vas lepo, nikar ga krivično ne sodite — ni ga skominalo po »doživljajih«, ki hodijo okoli v napetih bluzah in več ali manj napetih kik-Ijah. Za take doživljaje je bil gospod profesor dokaj prestar. Zamikalo ga je, kakor kakega Livingsto-na, raziskovanje divjih pokrajin v neznanih krajih londonske okolice.
I RANCE MAGAJNA:
nobene hrame. Čemu mu pa bo hrana, saj jo prodajajo v vseh gostilnah ! Potem jo jc urezal naravnost proti seve.roza.padat. Nekaj ur mu je vzelo, preden se je znebil obširnega Londona in šele potom jc zašel v temno samoto, kjer ni ob cesti bilo nobene 'luči več in tudi nobene hiše ne.
Korakail je naprej po beli cesti in z zanimanjem je pričakoval bližajoče se zore, ko bo lahko gledal okoli sebe divjo pokrajino. Nekaj ur pozneje se je. zaTes začelo daniti in prvo, katr je profesor v jutranjem somraku opaail, je bil zelo visok zid na levi strani, ki je šel vzporedno s cesto. Na desni strani se jc pri nastopajoči svetlobi začela odražati navadna kmečka dežela, kakor kje pri
in stim v pravem pomenu besede. Še zdaj se ljudje v Novi vaai in drugih okoliških vaseh spominjajo, kako so Italijani na begu skakali čez jarke in podirali plotove.
Uspehi Raikovške čete so pognali Italijanom strah v kosti. (Znano jc, da so takrat italijanski vojaki na Notranjskem govorili, da so partizani v zvezi s samim vragom.) Nekega dne v začetku maja 1912 je posadka v Loškem potoku pobrala šila in kopita ter se jadrno odpeljali a v kasarne na Velike Bloke. Sledila ji je ka-rabinjc.rska posadka v Starem trgu. Tako jc nastalo na Notranjskem prvo osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo vso Loško iin Lošfcopotioško dolino ter kraje od Loškega potoka do So-dražice. Res jc, da »partizanski republiki« ni bilo usojeno dolgo življenje, ker so navalile nanjo močne okupatorske sile v spremstvu tankov, je pa kljub temu mnogo pomenila za narodnoosvobodilno gibanje in zavzema častno mesto v naši zgodovini.
To kar sem zapisali, je le del junaških podvigov Rakovške čete. .Moral bi pisati še o borbi pri Grahovem, o napadu na Čušperk, o bojih okrog Begunj, o miniranju proge itd. To pa bi bila že dolga povest, za katero na tem mestu ni dovolj prostora. Naj povem le to, da četa ni ostala dolgo Rakovska četa: pridružilo se ji je toliko novih borcev, tla je nastal iz nje Bataljon Miloša Znidamška, pozneje pa Notranjski odired.
Boirce Rakovške čete srečamo pozneje v mnogih bataljonih in brigadah, srečamo jih kot komandante in komisarje, kot vodilne ljudi v enotah Narodnoosvobodilne vojske. Najbolj znana sta Ivan Turšič-Iztok. ki jc junaško padel kot komandant 30. divizije in jc bil proglašen za narodnega heroja, in Tone Bavec-Ce-ne, ki ga pozna vsa Primorska kot nesebičnega komandanta. Notranje! smo nanju upravičeno ponosni.
Ponosni pa smo tudi na druge rakovške borce, ki jih je bilo vseh skupaj nad 80. Toda niso se vsi vrnili — dve tretjini jih je žrtvovalo življenje za našo svobodo. Naj živi njihov spomin! Da bi nam tri!a notranjska zemlja rodila še mnogo takih sinov!
France Šušteršič
ni-o začele poganjati kocine pod nosom.
»Ali bi mogel dobiti malo zajtrka, sinek ?« je vprašal gospod profesor.
»Seveda. Imamo sir in svež kruh iin izvrstno kavo.«
Gospod profesor je naročil vse troje. Ko se je okrepčati, si jc zapalil pipo in se začel razgovarjati s prijaznim mladcem. In je bil izvedel, da se gospodar lokala ¡piše Samson in da je velik poštenjak.
Po dveurnem počitku sc je okrepčani goipod profesor napotil dalje. Pokrajina na desni sc mu je začela dozdevati dolgočasna, na levi pa ni hotelo biti konca vražjega zidu. Profesor je začel postajati trmoglav.
»Zdaj pa hočem res vedeti, do kje
Življenjska pot
Grinvič je, kot veste, že poznal, ni pa poznal še predelov, ki so skoro naravnost na oni drugi strani.
Gospod profesor je v svojem do-iffiem namenu hotel biti originalen. Ni sc hotel poslužiti tiskanih kažipotov ,niti ni hotel najeti živih. Hotel si je pomagali čisto sam kakor Livingston v Afriki. Takole je bil sklenil, da povem z njegovimi besedami :
»Ob polnoči bom vstal. Vzel bom V roke popotno palico iin jo mahnil peš iz Londona proti severozapadu. Hodil bom in hodil magari teden dni in nikogar ne bom vprašal, kje sem in kaj vse me čaka v zavzeti smeri pred menoj. Morda bom naletel na zelo lepe kirajc, morda pa tudi na zelo grde. Za noben denar se ne odpovem tej skrivnostni in popolnoma neznani mikavnosti bodočih dni.«
Kakor vidite, je gospod profesor popolnoma pojasnil svoj namen. Prav vse hi pokvarili, če bi sc sirota le bežno in samo po nesreči ozrl na kak okoliški zemljevid. Skrbno je pazil, da bi se kaj takega ne zgodilo.
Sredi naslednje noči je gospod profesor vstal. Vtaknil si jo v nahrbtnik nekaj najnujnejših potrebščin in
nas. Videl jc njive in travnike, go-iičave in gozdiče. Prav nič posebnega ali takega, kar bi ga moglo .presenetiti, Gospod profesor je pešačil datlje. V takem čistemu jutranjem zraku zelo prijetna dn priporočljiva zabava. Veliko liolj zdrava, kakor pa pitje piva v zakajenih oštairijah.
Pokrajina na desni ga je zanimala v toliko, v kolikor zanima vsaka pokrajina, ko jo vidimo prvič. Le zid na levi strani ga je jezil. Ni hotel nehati pa ni hotel, gospod profesor bi pa rad videl tudi na levi strani kaj.
»Vrag ga vzemi-« je momljal sam pri sebi. »Saj jc dolg kakor lislti na Kitajskem!«
Potem se je naveličal razmišljati o njem. Začel sc je namreč oglašati želodce, ki ji-, največji avtokral na svetu. In je imel profesor veliko srečo, Kmalu je naletel na lično hišico na desni strani lik oh ccsti i.n nad vhodom je visela tablica z napisom »Luuich«. Ta beseda pomeni okrepčevalnico in je prav tako slovenska kakor ljubljanski »bufel«. Brez oklevanja je prašni potnik zavil na dvorišče in sc ustoličil ob mizici pod latnikom divje trte. Približal sc mu je mlad in ljubezniv fant, ki mu še
»Jaz nisem ne v uradu ne v šoli, čeprav tu od vekov živim, kot tujka beračim okoli, le v cerkvi zavetje dobim.«
Tako je pred kakimi, šestdesetimi leti zapisal o Slovencih in slovenskem jeziku pesnik Peter Podreka. rojen v Sv. Petru Slove,nov ob Na-diži. Po šestdesetih letih se ni po-iložaj prav nič spremenil. Nasprotno, še slabši je danes, čeprav De Gasperi v Rimu nekako pridigarsko izjavlja, naj Slovenoi zahvalijo boga zato, ker živijo pod Italijo. 'Ne vem, kako bi De Gasperija sprejeli danes Benečani, če bi jih prišel obiskat. Zelo verjetno bi se mu tprarv Igquo »zahvalili« iza. vse »dobrote«, ki jih prejemajo vsa leta, kar jim Italija -mačeha gospoduje in deli svojo »kulturo«. Poštenemu in delovnemu človeku, ki se zaveda in kaže svoje poreklo, ni več mesta -na zemlji pra-dedov. Ne mislim frazariti, ker dejstva potrjujejo te uvodne besede. Ta dejstva pa so takale:
V Slovenski Benečiji so ljudje sprejeli prve partizane in aktiviste s simpatijami. Prinesli so v njihove izmozgane vasi revolucionarnega duha borbe in dela. Številni, domačini so se priključili partizanski vojski, drugi pa so doma sprejeli terensko dc.lo kot aktivisti. Eden takih jc bil tudi tov. Anton Predan iz vasi Ravne pri Obilici.
Predan je beneški proletarec, ki je imel v Benečiji samo hišo in nekaj zemlje, pa še te ni mogel uživati. ker je Italija res dobro »skrbela« zanj. Imperialistično madrepa-triotično in še bolj klerikalno novo-fašistično in sovražno protislovensko n a st rojeni lokalni eksponenti (se razume, da vodenu iz Čedada in ti iz Rima) Predana niso mogli videti po osvoboditvi v svoji sredi. Moral se jc. umakniti v Jugoslavijo, ker so šli tako daleč, da so mu začeli streči po življenju. Naj pripoveduje sam svojo življenjsko pot — pot beneške-
t'a strela od zida seže. Tudi če hodim ves teden, mu moram priti do konca. Bom vsaj vedel doma povedati, kako dolge zidove imajo na Angleškem.«
In jc pešačil in pešačil neutrudno naprej. Sonce je Icz-lo čedalje više in začelo je postajati vroče. Profesor pa je polno odločnosti korakal niaipraj. Okoli desete ure ga je zopet začel gnjaviti glad. Zagledal je bil ob cesti na desni strani prijazno hišico, ki jc tudi nosila tablico z napisom »Luneh«. Krenil jc vanjo.
»ALi bi dobil kaj krepčila?« je vprašal prijazaiega mladeniča za točilno mizo.
»Seveda. Imamo kuhan pršut ter sveže pivo.«
Gospod profesor je naročil obojega v obilici in ko se je. okrc.pčal dovolj. je vprašal dobre volje:
»Kako sc imenuje lastnik tega lokali a?«
»Miister Samson. Dober človek in velik poštenjak.«
Gospod profesor je prijazno poki-mal in se napotil dalje. Zid na levi ni hotel nehati, pa tudi gospod profesor ni hotel nehaJti.
(Nadaljevanje prihodnjič)
bistri
v* «
¡¡SillMl«:*
Anton Predan — zaveden sin Sicv. Benečije
ga hlapca Jerneja, ki bi se bila lahko končala z dramo, če ne bi njegova prava domovina Jugoslavija dala zatočišča in življenja — svojemu zvestemu sinu.
i! *
»Rojen sem v vasi Ravne pri Oblici prvi dan devetega meseca lijeta 1896. Tisto liijeto jc oče popravljal liiišo iin nismo imeli kvartirja. Moja mati me. je imela dol v štal.
Bilo mi je šele devet let, ko sem šel v Nemčijo na delo v neko 'opekarno. Doma ni bilo zaslužka in ne kruha. Trdo sem moral delati celo noči že. kot otrok. Zaslužil sein 57 mark in cai kg sira na mesce in jedel polento dvakrat na dan. Za kratek čas sem sc. vrni! domov in leta 1913 znova odšel v Nemčijo (Ilatno-ver — Osnabrriiik). Tam sem se pridružil očetu, ki ji>- delal že 23 let v kamnolomu in jc leto kasneje tam umrl. Ker se je začela vojna, je Italija poklicala vise svoje državljane, vojaške obveznike domov. Nemci bi na< bili radi zadržali in so nas pošiljali i«! vojašnice do vojašnice, da bi Viili pridobili na času. Ko sem
Z zvonom so takrat sklicevali. ljudi skupaj, kadar je hilo kaj zelo važnega. Sina pa je vprašal: »Si sc kaj naučil ?« »Ja, pisati znam in brati, pa še nemško in italijansko govoriti in firajtar sem.«
Ko so se ljudje zbrali, je »obcrri-chter« pokazal na Perlota:
»Vidite ga. Zna pisati in brati. Od danes naprej je on vaš župan. Kdor ne bo ubogal — vidite tam gavge«.
Za •niimivo je vedeti odkod ime Na-brežina. Nekdaj so kraj, kjer stoji danes vas imenovali »Brcžina.« Kadar so imeli ljudje opravka na vrhu, so se vpraševali:
»Kam greš ?«
Na »Birežlno« jc bil odgovor. Tako se jc počasi udomačil sestavljen izraz Nabrcžina.
Najstarejši družini sta Peirtota in Grudnova, nato Cahaniijeva.
Prva italijanska imena se pojavijo šele leta 1859, ko so gradili železnico Dunaj—Trst, in sicer: De Lorenei, Boschetli in Rudnini. De Lorcnoi je bil mesar in je klal živino na »Klapovcm« skednju za delavce.
Lepa so damača hišna imena: pri Beeljevlh, pri Vančkovih, pri Mih-eevih, pni Koojanovuh, pri Trogarje-vih, pri Subotoviih, pri .Pečinčevih, pri Koaicljevih, pri Gospodiče.viih itd. Prav tako prijetno zvenijo 'imena krajev: Lišček, Oljčca, Sarajevo, Ivctc, Senik, Lesca, Pečica, Svinjska giriža. itd.
Nabrežinei pravijo, da sta bili prvi dve družini ribiški in sta se nad 300 let ukvarjali s piratstvom na morju. Tretja družina, ki je prišla v ta kraj, ie bila Caharijcva in se jc do prihoda ukvarjala s pa-stirstvom. Naselila so je v dolini »Lišček«. V Devin.u je bil takrat gospod Turiami.
Ko so mlade fante lovili za vojaščino, so si znali lepo pomagati. Takrat je veljalo kot zaikon, da ga niso smeli več prijeli, če se mu je posrečilo, da je zbežal iz območja svojega kraja. Taka moja je bila tudi pmi morju ob naibrežinskem »Bregu«. Zgodovina družine Pertot ima lak primer, ko je eden izmed treh iiinorv izjavil:
»Raje denem noge v morje, kot pa greni k vojakom«. In je to tudi napravil.
xxx
iNabrežinoi so bili in so še tudi hudomušni, kadar je potreba. Tako so nekoč hoteli potegjniti MallaJana na Opčinah. Slugi »obarrichterja« so dali dobro zavit brus . in naročili, naj ga takoj odnese Malalanu s sporočilom, da mu ta »sir« pošiljajo v dar. Ko je Malalan pogledal »da.r« je takoj spoznal, da je potegavščina. Naročil je slugi;
»Zmotili so se. To ni zame temveč za kapucinarje v Grijami. Kar odnesli jim, da ne bodo čakali.«
Slluga ie takoj ubogal odnesel »sir« naprej do kap.uoinarjev. Toda tudi kapuainarji so spoznali potegavščino — bil je namreč prvi april — in dobro pogostih slugo, ter mu naročili, naj brus zažene na gmajno.
Obiskal sem .še rojstno hišo pesnika Iga Grudna in Kulturni dom, kjer ima sedež prosvetno društvo. Pevski zbor se pridno vadi in je med najboljšimi v tej okolici. Na spominski pilošči, ki je vzidana na rojstni hiši .pesnika, zo zbledele zlate črke. Burja je odpihala zlato, kot bi ji ne hilo prav in da ni v skladu z življenjem pesnika in ljudi.
Ko sem že v temi vstopil v avtobus, me je objelo prazno in puhlo — klepetavo ozračje, ki ga je ustvarjalo nekaj tržaških »segnorin«. Izbral sem prazen sedež in se zazrl skoai okno, ko ie avtobus privozil na Kouilovel. Trst je žarel tam spodaj v bajna razsvetljavi. V mislih sem Nabrežjiini in ljudem še enkrat poslal pozdrav: 'Na svidenje čimprej!
P. A.
i MARTIN ANDERSEN NEXO:
ORNAR
| Danes je nedelja, res da na morju, toda nedelja je ven-| darle. Na palubi stojita do pasu gola kurjača in se poliva-| ta z vodo, da bi izmila s sebe črn premogov prah. Naporno | delo ju je zaznamovalo, iz njunih mišičastih teles pa diha | neka čudna in skrivenčena moč, Na najvišjem mostu se | sprehaja »stari«, se razgovarja s svojimi golobi in mrmra | melodijo: »To je na morju lepo, kadar mornarji veslajo«. | Ob nedeljah prevzame sam stražo, da sta lahko krmarja | prosta.
g Na spodnjem mostu sedi stari mornar Blom in mi drži = predavanje iz posvetne modrosti.
i »Mornarjev«, pravi, »mornarjev zdaj skoraj ni več! Po-| glej, pet in trideset let sem že na morju, pa sem jih po-| znal le nekaj in še ti so odjadrali v Feldo Grün; nikoli i več jih ne bo nazaj.
| Kaj je to Feldo Grün? E, vidiš, tega ne morem pojasni» | ti kar tako. Kaj je nedelja, ve vsak: pač zato, da pripravi | človeku pot v nebesa. No, in kako proslavljamo nedelje | mi, mornarji? Fedlo Griin pa je neke vrste travnik:, kjer | se pasejo velike morske ribe, mislim, da je nekako tako. | Toda kraj ni dobil v svetem pismu nobenega imena. Toda | nekje, tako je vendar pisano,.se morajo ljudje spet sre-| čati. Mornar, kaj ve mornar o družinskem življenju? Nič, | trudi se, trudi, da preživlja ženo in otroke, toda družina | mu je kljub temu tuja. Danes nosi njegovo dekle kratek | plašč, jutri gre že bogato oblečena z novim ljubčkom pod | roko. Pravi mornar se mora ogniti vsemu temu. Brezdo-| mec je in postilja naj si tam, kjer se pač ustavi. Ko tudi | tega ne more več, naj odplove in potem, kakor sem rekel, | je Fedlo Griin tukaj. Tam propade on in vse tiste »cipe«. | Z mornarji je dandanes tako, kakor z vsemi drugimi: | eni so taki, drugi spet drugačni, vseh vrst jih je. Našega j starega najbrž še ne poznaš, toda ko bomo pristali, ga s boš lahko videl v fraku in beli srajci, kot kakšen klovn | je. Toda gre s časom, in to je edini način, razumeš, da | človek lahko napreduje, šele ko pristanemo, začne njegova | navigacija. Moral bi ga videti, kako pretenta tiste lopove | pri carini. Toda nikar ga ne vprašuj, naj izračuna, mesto, I kjer se ladja zdaj nahaja!
Človek se bori dvajset let s takole lupino, s takim | mrtvaškim parnikom, ki mu je usojeno, da se potopi. Mo-= čen je kot škatlica za žveplenke in kdo jo drži v redu? | Včasih še sam stari reče: 'Blom! vseeno je dobro, da te jg imamo.'
| Misliš, da sta.na vsej ladji dva, ki bi znala narediti po-| šten vozel? Ali rokovati s čolnom, če bi se morali reševati?
NAJBOLJ RAZŠIRJENA OČESNA BOLEZEN NA SVETU. Svetovna zdravstvena organizacija namerava f a četi ostro borbo proti trahomu,
kajti za to (nevarno očesno boleznijo hobiha 15 odstotkov vseh ljudi na svetu.
VEČ PODGAN KOT LJUDI. Statistična poročila pravijo, da povzroče. podgane na Noirveškem na leto okrog šest milijonov funtov škode, ker jih jc skoraj toliko kot ljudi. V Veliki Britaniji računajo, da prideta na -vsakega ¡prebivalca dve podgani, v Holandijii, pa celo tri.
Delavci so to, samo delavci, danes na morju, jutri na suhem.« Stari Blom je zaničljivo pljunil.
»Mornarji... Bolje je, da greš v muzej in jih tam poiščeš. Tu, na tej ladji, je samo eden. Ce ga hočeš najti, se kar lepo sam potrudi.«
Blom je vstal in šel v svojo kabino. Danes je verjetno vstal z levo nogo. Zdaj se bo zaradi svoje jezičnosti kesal in se name hudoval vsaj tri dni. Naslonil sem se na ladjo in se zagledal v odprto medpalubje.
Kmalu nato je prišel Blom k meni in me vprašal, če bi si hotel ogledati njegovo kabinico. »Tisto, kar sem prej govoril, so bile same neumnosti«, se je opravičeval, ko sem sedel na rob postelje. »Zakaj bi se človek pritoževal? Kaj hoče še več, kakor svobodno življenje z določenim ciljem pred seboj in z dovolj vode pod seboj. Saj ne moremo postati vsi kapitani ali krmarji, tudi brez tega prislužimo toliko, da si na stara leta lahko na obali postavimo hišico in si kupimo čoln.« Govorila sva še dolgo.
V torek smo prispeli v Kronštat, raztovorili premog in po Nevi odpluli v Leningrad, da natovorimo les. Tu se je končala Blomova brezplačna vožnja v Novi svet.
Zasidrani smo bili v notranjem pristanišču, pri eleva-torju in prevzemali tovor. Nekega dne, v času opoldanskega odmora, je s skladovnic desak, zloženih tik ob obali, zdrsel v vodo nek deček. Blom, ki je sedel takrat na palubi, se je takoj pognal čez ograjo. Voda je bila motna, morda ga je zgrabil tudi tok, po dolgem iskanju smo ga našli pod nekim prevoznim čolnom z otrokom v rokah.
Umrl je kot mornar in tudi pokopali smo ga kot mornarja. Zadnji se je poslovil od njega švedski duhovnik in zakopali smo ga v rusko zemljo. Na hitro smo zbrali med seboj nekaj denarja in mu kupili dva venca iz palmovih listov, z rdeče-belimi svilenimi trakovi. Dolgo se ni ponašal z njimi, kajti čim smo odšli, so jih pobrale neke ženske.
Zvečer smo zavili v mornarsko krčmo, da trčimo na srečno vrnitev. Ko smo tako sedeli, pili in se razgovarjali o Blomtt, kako dober tovariš je bil, sta stopili na majhen oder dve deklici, prepasani s svilenimi rdeče-belimi trakovi, na katerih je z zlatimi črkami pisalo: Zbogom dobri tovariš!
Toda to niti malo ni učinkovalo kot skrunitev, temveč kot slovo in dobrodošlica, kajti Blom je odšel v — Fedlo Grtln,
Takšno breme je Italija naložila Slov. Benečiji po priključitvi
končno le prišel v Italijo, nisem bil potrjen za vojaka, moral pa som kot civaima obveznik pomagali pri gradnji eest, k a vera in sekanju lisa.
Po končani svetovni vojni sem odšel na delo v Anhovo, kjer so začeli graditi novo cementarno. Bili smo prisiljeni stavkati zaradi nizkih plač. Stavka je uspela in so delavcem zvišali plačo za eno liro, šestčlanski stavkovni odbor, v katerem sem bil tudi jaz, pa jc vodstvo — odpustilo.
Znova sem bil na cesti brez službe, brez kruli a in tudi brez — domovine. Prav takrat je začel Musso-lčni goniti svoje škvadre tudi v vasi. Odšel sem domov, ker mi je brat Ivan sporočil, da ga preganjajo, ker ie noče vpisati v fašistično stranko, in da bo ušel v Francijo. To je tudi napravil in mi od tam pisal pismo z navodili, kako naj še jaz utečeni '-n jiridem za njim. Leta 1922 sem ušel tudi jaa in ostal v Franciji cela štiri leta kot topile« železa v neki tovarni. Nato sem za kratek čas .prišel v Italijo v Milan 'in delal nekaj mesecev kot skladišSnik in težak pri nekem privatniku. Iz Milana sem prišijl domov z upanjem, da bom nazadnje le dobil kako zaposlitev, pa zopet, ni M© nič. Odločil sem se znova za Francijo, ki mi je bila postala že sko.ro druga domovina. Odpotoval sem im ostali tam celili 11 let. Ko mi jc umrla žena, sem se moral vrniti domov zaradi otrok, za katere je skrbela moti. Tudi lo pot domačija ni mogla datii sredstev za preživljanje in sem odšel leta 1941 y Albanijo. Tam sem ostal eno leto in sc nato vrnil domov. Junija 1913 je orišcl k meni neki aktivist iz Brd in sva se dogovorila o delovanju za OF. Vse do osvoboditve sem poitem pomagati aktivistom in partizanom iin upail ,da bo tudi Benečija rešena italijanskega suženjstva.
Kmalu po osvoboditvi pa so me t,isti, ki jim nikakor ni šlo v račun osvobodilno gibanje beneškega ljudstva, prijeli in zaprla v neki svinjak. Za to sta se zelo pobrigala župnik z 01 »lice in neki Barbal iz Spodnjega Teirbila, katerima sem bil zelo napoiti zaradi mojega delavskega mišljenja. Devet dni so me potem imeli zaprtega v tistem svinjaku in me nečloveško mučili. Tako so me zdelali, da nisem mogel ne ležati ne sedeti in izbili z udarci zobe. Očitali so mii, da sem prodajal Benečijo Titu. Neki dober človek je s kolesom odšel v Čedad in povedal na poveljstvu anglo-ameriške vojske, kaj delajo z mano. Takoj so prišli in me Tešili, ker bi me bili sicer tudi ubili. Zavezniki so me imeli v Čedadu tri dni. nakar so me poslali domov. Prišel sem nazaj v rojstno vas, kjer pa zame ni bilo več varno. Zalezovali so me ponoči z namenom, da me ubijejo na skrivaj. Posekali so mi več sadnih dreves na vrtu in pred hišo ter delali še drugo škodo. Bil sem prisiljen znova zapustiti dom in se zateči v Jugoslavijo.
»Trikoloristi« so se zelo veselili mojega umika in so uprizorili ogabno politično ceremonijo. Pripravili so slamnatega moža, ki naj bi predstavljal mene, in ga zaprli v kletko. Na drog so obesili jugoslovansko zastavo z rdečo zvez,do in od nekod prinesli še velikega čuka, ki naj bi skupno z menoj predstavljal novo Jugoslavijo. F Oblici je bila zahvalna maša v ta namen. Prisilili so lju-dii, da so morali gledati sodbo in obešenje. Vse to so potem opisali v svojem listu »H tricolore« dne 13. januarja 1946 pod naslovom: Tito e staito impiccato in dodali še ilustracijo z napisom: »I Tikirui di tutto il mondo abbiano eara queata istanta-nea che coglic aineeramente la posa in en ni Tito dovrebbe stare . .
Eno leto in pol sem bil v bližini meje, ker sem upal, da se bodo stvari že kako uredilo. Ker se to ni zgodilo ¡sem odšel v Ljubljano in od tam na Jesenice in dobil delo v tovarni. Tam sem delal do decembra 1952, nakar sem bil odpuščen z dela v pričakovanju upokojitve, ki je sedaj v teku. Na Jesenicah so me imeli zelo radi m sem prejel v priznanje lerpo knjigo. Udeleževal sem se prostovoljnega dela pri urejevanju vodovoda za bolnico in opravil nad 200 prostovoljnih ur.
To bi bilo v kratkem povedano moje življenje pod Italijo, Se vedno upam in sem prepričan, da bo enkrat prišlo tako, da bodo končno le vsi Slovenoi združeni. To je tako naravno in prav, da bolj biti ne mo<re.
Če naj povem še moje mnenje o današnji Italiji, je to samo tako: Kjer je — gracija kristjanski — (Demokrščanska stranka), tam je delavec vedno na slabem in trpi. S tem sem povedal vse.«
Res: »Slovenci pod Italijo naj zahvalijo boga . . .«
0 a a r c v
Kako ima naš človek rad, kar je njegovega, živo dokarujejo te naslovne besede pesnika Iga Grudna. Le odkod se je prvim prebivalcem vzela želja, da so se nastanili tu na tem skaiovitem kraju, ki je bolj podoben kameniti puščava kot pa človeškemu bivališču. Človek pa jc dobil t udi v tem kamenju tisti vir preživljanja. ki ga je vsega privezal nase.
Že iz starih časov so znani nahre-žin-ki kamnolomi in o tem govorijo nekdanje »Cave romanc«, kjer se je človek zagrizel v kamenje, ga lo-imd in odvažal za gradnje palač, mostov in hiš.
Ko danes obiščeš Nabrcžino te sprejme značilno brnenje majhnih vrtečih koles. Obstancš in gledaš, kam sc vlečejo drobne jeklene vrvi, ki vrtijo kolesca tam na zidu, na skali, v globini kamnoloma. Če po-zoimeje pogledaš, opaziš, da se. tista drobna vrv zajeda v skalo in jo »žaga« počasi, počasi od navpične stene. Nad skalami štrlijo v zrak železna ogrodja žerjavov, ki dvigajo iz jam odžogaine bloke od 5 do 50 m3. Žerjavov jc več. Ko sem jih gleda 1, sem dobil vtis, da so to roke velikanov, ki se dostojanstveno priklanjajo — kamenitemu bogastvu našega Krasa, dvigajo iz glabokuh jam velike skale na površje zemlje. Tam jih delavci obklešejo, nakar jih železna kača odpelje. Tuji podjetniki »impresar-j"i« ne rečejo niti boglonaj našemu kraškemu človeku. V borili, ki so jih nasadili nekdanji »jusarji«, ujlaša burja svojo večno pesem. Edino ta je tu stalna, kot je stalen prebivalec — naš človek. Postala mu je nekak zaveznik, četudi mu je odnesla malo po malo vso rodovitno zemljo tja čez skalovje na drugo stran. Sim-l«i'Kčna podoba- trdega življenja našega človeka.
xxx
In vendar se tudi v tem kameni-tem kraju odvija kot filmski trak košček naše zgodovine.
Če se pomaknemo za dobrih sto let nazaj (,po pripovedovanju 81 letnega Nabrežinca) srečamo mladega človeka Tcncita Pertota, ki mora k vojakom že osem dni potem, ko se poroči. Štiri leta ga ni domov in kot vojak spoznava tuje kraje po Italiji in takratni Avstrija. Nauči se pisati in brati, nauči se nemškega in italijanskega jezika. Po štirih letih gre skorji Pailmanovo in vpTaša za raiport glede dopusta, pa dobi odgovor:
»Kaj zdaj vprašaš, kje si še.«
Ko pride v Sežano mu »oberri-chiter« dovoli, da lahko gre domov. Pride ponoči in kliče, pa ga domači ne poznajo več.
»Saj sem vendar jaz. Tone vaš sin«, vstraija, nakar ga šele spoznajo, da je res on. Imel je doma že triletno hčerko.
Mati si je potem vse prizadela, da 1.1 sii.n ostal doma in se ji je tudi posrečilo. Vzela jc janSka in ga nesla »obenriehterju«. Ta namreč ni nobenega sprejel, če jc prišel prazen. Naročil je, naj sin opravi naslednje :
»Hodi k mežuarju, da bo udaril na zvon«.
Rojstna hiša pes i;:a Iga Grudna
Povod tem-le zgoščenim mis ljudska oblasti, je bil nedavni našnjem šolskem vprašanju.
Vsak prehod iz enega v drugi družbeni usiroj je bil vedno združen z manjšim ali večjim družbenim pretresom, ki se pojavi kot neizogibna posledica nakopičenih protislovij v predhodnem družbenem ustroju. Vendar ni še nobena zgodovinska doba posegla v druž-beno-politično in gospodarsko-druž-beno področje tako globoko kot tekoče stoletje. Silnice, ki gradijo nove temelje družbi, novo zgodovino, delujejo z neiprosno doslednostjo in učinkovitostjo, izpodjedajo korenine še obstoječega starega družbenega reda (ustroja) in tako delijo svet na dva tabora: na oni, ki predstavlja staro dediščino s preperelo in naglo razpadajočo vsebino, in na tabor porajajoče se nove rasti. V prvem so preplah, zmeda, mrkost, nedoslednost, v drugem vera, požrtvovalnost, optimizem in zato smelost v premagovanju težav.
Odveč bi bilo vprašanje, kdo da bo zmagal, ker tudi zgodovina, čeprav, oziroma prav zato, ker jo kujejo pozitivni zakoni, (zakoni, ki si jih ustvari družba), teče po tračnicah prirodnih zakonov, od katerih nam je dobro znan oni, po katerem se staro umika in se končno umakne novemu. Ta proccs se vrši tukaj prej in hitreje, tam kasneje in počasneje, a povsod taka kot to narekujejo ondotne družbene in druge prilike.
Prav na področju STO imamo priliko opazovati trenja med tema svetovoma: med starim in novim ali onim, ki se poraja iz socialnega razsula in iz razvalin in borbe, ki smo se z njo uprli imperialističnemu nasilju in izkoriščanju ter prelomili s črno preteklostjo.
Dva svetova, vmes pa nihanje. Hočemo reči, da se mnogi ne morejo sprijazniti z novo stvarnostjo, ker jih po fizikalnem zakonu vztrajnosti tlačijo stare usedline. Te se, čeprav v manjši meri in po-tajeno, držijo tudi mlajšega roda, ker sta mu videz in blesk starega sveta mnogo bliže kot resnica nove stvarnosti, naloge, ki jib ta nalaga delovnim ljudem, niso tako privlačne in prijetne. Tlači nas suženjska svoboda, ki nam jo — seveda na našo škodo — nudi kapitalistična družbena ureditev; njena mikavnost je toliko večja, čim bolj smo — zlasti nerazsodna mladina — pod neposrednim negativnim vplivom okolja (Trst).
Med činitelji, ki pomagajo pri polaganju temeljev novi zgodovini, novim materialnim odnosom, novemu človeku in novi družbi, je tudi šola in predvsem šola. A ne šola kot mrtev mehanizem in ustanova v smislu dediščine individualističnega egoizma, ampak kot organizem v cilju etičnega poslanstva, šola s sredotežnimi silnicami, ki naj zbirajo razbite in raztresene ude, šola kot odraz objektivne resničnosti.
Kaša bit je kot dvoramen vzvod: materialna in moralna. Oboje je v medsebojni odvisnosti in dopolnjevanju. V končni fazi gre za družbo, ki naj bi — seveda najprej opremljena z materialnimi pogoji — znala vrednotiti etično življenje. Predvsem gre za vzgojo družbene zavesti in v njej za čut dolžnosti in pravice posameznika nasproti družbi. Danes radi naglašamo svoje pravice, ker smo skozi stoletja kot raja, odvisna od tujih in domačih izkoriščevalcev, poznali samo trde dolžnosti. Nihče nam ne bo poravnal, kar smo v stoletjih zgubili in zamudili, zlasti pa, kar smo utrpeli v zadnji svetovni vojni. Sami si inor-mo graditi, sami ustvarjati pogoje za boljšo usodo, sami vršiti to svojo po zgodovini naloženo dolž- ■ nest. Čim bolje jo bomo izvajali, čim več bomo prispevali Ic izboljšanju materialnega življenja, tem večji bo naš delež, tem večja naša pravica.
V ta namen je treba družbi individualno čim bolj močnih, samostojnih, samokritičnih in samoiniciativnih članov. Izkušnje potrjujejo, da je mladina po svoji prirodi zelo družbeno nastrojena in se njeni pozitivni nagibi dajo pretežno močno utrditi. Dobra, lahka in zelo uspefina metoda zei to vzgojo je šolska (mladinska, deeja) zadruga.
Zim, ki se nanašajo na šolo i> pogojih razgovor z mlajšim učiteljem o da-
Podpisani je svojeeasno ustanovil in vodil takšno zadrugo v mestu, kjer niso nikoli tako ugodni pogoji, kot na vasi. Njen namen je bil:
1.	Skupna nabava šolskih potrebščin
2.	Zbiranje malih prihrankov in
3.	Pomoč siromašnim učencem.
Po dveletnem opazovanju je ugotovil :
1.	Da ima mladina pretežno razvit smisel in nagnjenje za vzajemno sodelovanje, za določen praktičen cilj.
2.	Da ima močan socialni nagib in o. Pa je zelo iniciativna.
Mladina se je uveljavljala — seveda ped mojim stalnim vodstvom in napotilih čim bolj samostojno in izpolnjevala sprejeta pravila.
To je bilo v letih 1936—1938 — takrat, ko mi je šolska oblast (klerikalni režim) zadrugo, ki je vendar imela vzgojni značaj, prepovedala.
Kolo se je zavrtelo in kazalec zgodovine se je premaknil za 180 stopinj; delovno ljudstvo prevzema v roke vajeti svoje usode.
Jutri si jo bo kovala današnja mladina. Kako?
Neizpodbitno je dejstvo, da je mladina produkt okolja, ki v njem živi. Ta bo torej vnesla v svojo aktivnost vzore in zglede iz šolske in izvenšolske vzgoje. Vaška šola — in to imamo v mislih •— pa se kot resnična ljudska šola ne more od-vojiti od javnega (izvenšolskega) udejstvovanja. Obratno: tudi tukaj in prav tukaj more izpričati, kako razume svoje naloge in si more tako tudi olajšati vzgojno-poučno delo med šolskimi stenami. Če se zadružništvo javlja v novi ekonomsko-tlružbeni stvarnosti kot nujnost — zakaj bi v tej smeri ne vzgajali šolske mladine? Zakaj bi je praktično in igraje ne seznanjali z o-snovnimi načeli socialističnega zadružništva?
Šola ni vsemogočna ■— saj je sama produkt vsakokratnega družbe-
nega ustroja — pač pa more bi. v določenih pogojih močan vsgo.n činitelj. Seveda se mora vzgoji h U zavedati, da ni učilnica obrtna delavnica in nima opravka z mrtvo snovjo, ki jo moremo poljubno obdelovati. Mlada živa bitja reagirajo na vsak najmanjši tresljaj. V kolikor to upoštevamo in smotrno u-smerjamo, v toliko je šola resnično sodobna in življenjska.
Današnje individualistične težnje, ki nas obtožujejo kot kapitalistična dediščina, so v nasprotju s socialistično stvarnostjo. Vzgojiti jc treba rod z novo duševnostjo, z novimi vzori in ideali — rod, ki bo zna! pravilno »meriti dalje in nebesno stran« ter misliti in delovati zase in za skupnost. Zgodovinski razvoj bo zrušil imperializem in njegove zastrupljajoče izrastke: nacionalizem, iredentizem, rasizem in euake družbeno škodljive izme in po zakonu nujnosti zbliževal in vezal svet (narode) na demokratični in enakopravni osnovi. Takšne so naloge naše vzgoje. Lepo priliko za to nudi šolska zadruga. Ne moreni se na tem mestu spuščati v podrobnosti in se le bežno dotaknem nekaterih momentov.
Pred očmi imam kos zemljišča, ki naj bi ga upravljala šolska zadruga: ga po možnosti obdelovala (sejala, ozir. sadila, gnojila z naravnim in umetnim gnojem itd.), ra:-:ume sc, vse pod nadzorstvom.
Kako lepa prilika za prirodoznan-ski pouk (zemlja, gnoj, rastline, zrak, rastlinska hrana in enako), za domoznanstvo, računstvo in geometrijo (cena, dohodki, izdatki, dobiček, površina zemljišča in enako).
Lahko bi si na ta način napravili šolsko drevesnico, tople grede in enako (vse seveda v manjšem ob-srgu), nabirali zdravilna zelišča, gobe in drugo.
To bi bila prava življenjska šola.
Polno je možnosti za vzgojo mladine, ki naj se jutri vključi v zadružno gibanje na vasi kot njegov čimbolj zavesten in aktiven član.
Janko Furlan
oarsKe
Prepričan sem, da mi bo vsak, ki se ukvarja z igranjem na podeželskih oziroma vaških odrih, Tad priznal, da je poleg drugih težav, ali pravzaprav med prvimi, tudi lep ter pravilen odrski jezik. Ta težava je temveč j a tam, kjer je dialekt zelo različen od 'knjižnega jezika. In če je kje amaterska skupina, ki se približuje idealni izgovorjavi, potem je ob naših primorskih razmerah vredna vse pohvale. Menim pa, da je pravilen odrski jezik skoraj nedosegljiv cilj p.ri več'ini igralskih skupin po naših malih vaseh.
Res je, da ima gledališče tudi nalogo gojiti lepo slovensko besedo, toda to si v polni meri lahko privošči samo poklicno gledališče. Toda zdi se mi, da je ob danih prilikah preko domačega odra in domačih ljudi iiie bodo vzljubili.
Ljudje slccir radi igrajo. In to ljudje, ki mogoče nimajo diruge izobrazbe kot italijansko ljudsko šolo. Čeprav ;o prizadevnosti in ljubezni do igranja ni dvoma, vendar bi tudi najboljši režiser porabil precej časa, da bi igralec eno samo stran pravilno prebral. In če bo režiser z vso do-
§pfl|t
Sllllli»
Prizor iz »Ivroga s kredo« v postojnskem gledališču
slednostjo hotel doseči idealni izgovor in igro, ne verjamem, da mu bo uspelo. Zato je bolje, da poskuša pri teh igrah doseči, dobro in. življenjsko resnično igro, kakor pa da poskusa prikazati lepoto slovenskega jezika.
Naj omenim resnično zgodbico. Takoj po osvoboditvi se je mladina neke vasi na Cerkljanskem lotila igre. Ker ni nihče razumel prislova »malone«, so ves stavek napak razumeli.
V tekstu je pisalo: »Malone na bobnu, pa so še tako napihnjeni.« človeku, ki pozna slovenski jezik, se zdi mogoče smešno, da so nastopajoči razumeli »buče (melone) na bobnu in še tako napihnjene«. Seveda so kasneje po besedni zvezi Ic razumeli, za kaj gre. S lem ne mislim igralcev žaliti in prepričam sem, (če danes še nastopajo), da teh težav zdaj nimajo več.
Pni zadnji prireditvi v domači vasi sem biil priča, s kakšno težavo so šle iz ust besede pisane v pravilni slovenščini. Že igra sama je bila papirnata, potem še tak jezik, da je bilo mučno vztrajati do konca. Vsi. ki smo gledali, smo imeli občutek, da so besede, ki jih igrailci govorijo, ločene od notranjega dogajanja, da so nenaravne, umetne in da zvenijo nekako kovinsko. Razen vsega lega je iz njih jasno un močno udarjalo domače narečje.
Tedaj mi je prišlo nekaj na misel. Ali ne bi kazalo, da bi nekatere igre prikrojili na domače narečje? Vem, da bo marsikdo na to odgovoril, da bi to bili kulturni škandal in odpoved enemu glaivnih namenov, namreč gojitvi slovenske besede. Toda i!e tega cilja ni mogoče doseči, zakaj bi sc zaman mučili in to na škodo drugemu cilju? Ko sem gledal občinstvo, sem sklepal, da so tudi drugi tega mnenja, kajti ko je igralec izgovoril nekaj stavkov v naročju in pri teui neprisiljeno igral, so ga billi prav veseli.
In če (iiomislimo, da so v Narodnem gledališču iarali Finžgarjcvo »Razvalino življenja« v gorenjskem narečju, zakaj ne, bi smeli igre partizanske vsebine, ki bi se. mogla vri-iti kjerkoli na Slovenskem, prilagoditi domačemu narečju? Tomo Pavšič
Orkester SKUD »Stane Scmič-Daki« iz Postojne
II i! tli4
Splošno je znano, da Slovenci ne znamo ceniti svoje preteklosti in jo pravilno vrednotiti, verjetno prav zato. ker so bili na vidnih mestih vedno tujci, naš človek pa je večinoma zanje tlačanil in hlapčevall. Toda delo, ki je bilo opravljeno, je bilo vedno delo našega slovenskega človeka, čeprav jc koristi pobral tujec.
Le malo komu je znano, da je idrijski rudnik živega srebra naše najstarejše rudarsko mesto ter tudi v evropskem merilu ga le malo rudarskih mest prekaša. O njem imamo Slovenci zelo skromno literaturo, zato pa so o njem toliko vet: pisali Angleži, Francozi, Nemci in Italijani. Pired dobrima dvema letoma je bil v Idriji ustanovljen muzejski odbor, ki pa ni imel prave možnosti razmaha, ker ni imel svojih prostorov. Letos je bil preosnovan v Mestni muzej in je dobil na razpolago veliko stavbo bivšega rudniškega magazina, kjer si bo uredil svoje razstavne prostore. Stavba sama na prvi pogled kaže z.c-lo žalostno sliko sredi mesta, vendar spada med edinstvene še obstoječe rudarske stavbe in že sama po sebi pomeni veliko zgodovinsko vrednost, ko bo urejena, pa bo tudi v okras staremu mestnemu središču v sklopu najstarejšega slovenskega gledališča, ki leži ob njej.
Za letos si je muzej naložil dve veliki nalogi. Prva bo verjetno izpolnjena že ta mesec. V tisku je knjiga Janka Trošta »Idrija, naše najstarejše rudarsko mesto«, ki bo služila tudi kot nekak vodnik po mestu in smo prepričani, da bo vsak tujec rad posegel po njej, če ga preteklost vsaj malo zanima.
Druga naloga je nekoliko težja. Muzejci so se. .dolgo časa ukvarjali z mislijo, da hi našemu narodu pravilno prikazali "vlogo idrijskega rudnika v naši zgodovini, ki prav gotovo ni bogata na industrijskih tradicijah. Končno so se odločili, da bodo letos proslavili 1. maj z veliko tehnično zgodovinsko razstavo vseh rudniških naprav, ki segajo polnih SCO let v preteklost. Intenzivno delo in študij se vrši že od konca lanskega lota in prepričani smo, .tla bo ta ediiMSvena razstava, ki bo odprta 8 dni, dosegla popoln uspeh, zato pa nanjo že danes opozarjamo vse znanstvenike in zgodovinarje, kakor tudi ostailo občinstvo, ker bo tako urejena, da ho tudi laik lahko razumel ves ogromni razstavni material. Prika-z razvoja rudnika bo šel od bajeslovnega škafarja, ki je prvi našel ži.vo srebro, preko prvih kopišč, ko so rudo žgali še kakor oglje in pri tem imeli seveda ogromne izgube, preko sistema glinastih loncev do leta 1752, ko so vpeljali španske peči. katere pa so v Idriji prej .temeljito ¿¡¡¿boljšali. Kmalu nato so se pojavile jaškovke, ki so bile urejene po italijanskem vzorcu. Velik napredek jc zopet vnesel Slovenec Ltpold, do-kitr se niso uveljavile Čennak-špi-rekove peči, ki so bile že tako izpopolnjene. da aso bile izgube živega srebra zelo majhne; zato so se obdržale dobrih 90 let.
Ali si član ,.Prešernove
družbe"
Malo komu je tudi znano, da je Idrija imela edinstveno tovarno umetnega cinobra, katerega je izdelovala v dvajsetih odtenkih (spojinai živega srebra in žvepla). V tej to-vairni so izdelovali tudi dva huda strupa: živosrebriiii siublimat in pre-eipitait, iNovejša in cenejša sredstva so to izdelovanje zavrgla in ga pred 30 leti popolnoma ustavila. Na razstavi bo prikazanih tudi mnogo najstarejših tehničlnih naprav in strojev. ki so se ohranili do .danes prav v Idriji, keir se v naš rudnik dolgo časa niso vnašale nikakc izboljšave in moderne tehnične naprave. Vsi gospodarji- so pač v Idriji videli samo mesto dobička in so zanjo skrbeli zelo mačehovsko. Danes se rudnik modernizira, stari stroji pa prehajajo v okrilje muzeja. Prav ta razstava bo ■vsakomur jasno pokazala, kako težko je bilo v našem rudniku, ko so za njega skrbeli tujci, Idriji pa gospodarili tuji kapitalisti. To mačehovstvo stopa v ospredje pri vsaki rudniški napravi, zato ni nič čudnega, če so investicije v idrijskem rudniku tako visoke, saj je treba popravljati napake, ki so se-godile skozi dolga stoletja.
Srečko Logar
D R G B IZ ==
Filmsko podjetje »Avala« v Beogradu je izdelalo nov film »Vsi na, morje«. Lalika glasbena komedija sc godi v dubrovniškem okolju sredi poletne sezone. Film nima posebnih umetniških kvalitet, je pa naša prvr-, filmska komedija.
xxxx
Japonska sopranistka Mičiko Su-nahoira jc gostovala v naši državi (v Ljubljani, Zagrebu in r.a Reki); v naslovni vlogi Pucoiinuljeve opero »Madamo B-utlerfIy« ter Imela velike uspehe.
xxxx
Dne 10. mairca 1953 je bila v Ljubljanski drami jubilejna predstava Linhartove veseloigre »Veseli dan aK Matiček se ženi«. S tem so proslavili sto šestdeset let, kar je ta igra izšla, ter šestdeset let in pol, kar je bila; odprta hiša, ki jc postala dom slovenske gledališke umetnosti.
x.\xx
\ Beogradu so posneli nov film pa znanem odrskem delu velikega srbskega komediografa Branislava Nu-šiča »Opštinsko dete«. Kritika pravi, da je razen nekaj pomanjkljivosti film dober in -da bo gledalce zadovoljil.
xxxx
Po dogovoru med Združenjem književnikov Jugoslavije in Zavodom za. socialno zavarovanje so priznali književnikom pravico do pokojnine. Tako je Jugoslarilja prva država, ki be književnikom plačevala pokojnino.. Od sedanjih 360 članov bo prejemalo, takoj pokojnino okrog 50. Najvišji pokojninski razred je 22.000 dinarjev, najnižji pa 1-1.800 dinarjev. xxxx
Letos ho trajala letna sezona kulturnih prireditev v Dubrovniku od 13. junija do 15. septembra. V tem času bodo uprizorili vrsto odrskih tlel poti režijo priznanih režiserjev^ gtv.tovnl bo Državni simfonični orkester iz Zagreba. Ansamhl narodnih plesov Hrvatske, Jugoslovansko, dramsko gledališče iz Beograda ter-raznih koimioirni ansamblu in solisti ili vse .diržave. Poleg tega bo imej domači mestni simfonični orkestev konecirt vsak petek.
S
Obvestila km© Hovafcem in nameni a® m
NAŠE UREDNIŠTVO SE JE SPORAZUMELO Z UREDNIŠTVOM KMETIJSKEGA V USTNIK A. DA BO KMETIJSKI VESTNI K ENKRAT MESEČNO TUDI PRILOŽEN K SLOVENSKEMU JADRANU. ZATO NE BO VEČ KMETIJSKE STRANI, AKTUALNE ČLANKE PA BOMO ODSLEJ OBJAVLJALI NA 3.. ■!, IN 5. STRANI. CENA LISTU S PRI-LOGO BO NEKOLIKO VIŠJA. ZATO PROSIMO VSE NAROČNIKE. KI PRILOGE NE ŽELIJO, DA TO JAVIJO NAŠI UPRAVI.
UREDNIŠTVU
o o o
ia
Po Stalinovi sinili zopet slopa v ospredje človek, ki ga smatrajo za največjega sovjetskega vojskovodjo. Vsa! lela zadnje vojne je Žukov vodil operacije lan', kjer je. bil položaj najtežji. Decembra 19-11 je rešil pred Nemci Moskvo. Maja 1915 je osvojil Serlin.
Njegova slava ni bila všeč Stalinu, zato na je poslal za komandanta «Odeške vojne oblasti, kjer je živel vse do nedavnega popolnoma potisnjen v ozadje. Malenkov ga je po Stalinovi smrti poklical v Moskvo ter ga imenoval za enega izmed namestnikov vojnega ministra. Kot kaže, se hoče novi sovjetski diktator okoristiti z priljubljenostjo Žukova med sovjetsko armado ter se s pomočjo njega nasloniti nanjo. Morda pa ga hoče imeti le pred očmi, ker mu je tako pianj nevaren.
Žukov je po splošni sodbi velik vojak, simbol zmage sovjetske armade v zadnji vojni. Prav zato pa jc doživel usodo, kot so jo skoraj vsi sovjetski maršali. Postali so nevarni «lavi Stalina, zato so po vojni morali postati brezpomembne figure v rokah diktatorja.
Poglejmo, kaj je govoril Stalin 25. maja 1915 na velikem banketu v Kremlju na čast proslave zmage, nad Nemčijo, katerega se je udeležilo 189 generalov Rdeče armade:
»Domovina in partija ne bosta nikoli pozabili vloge, ki jo je odigralo poveljstvo armade v domovinski vojni. Imena vseh poveljnikov, ki so znali dobivati bitke in ki so rešili domovino, bodo ostala večno zapisala na častni plošči, ki jo bo zgodovina postavila na bojnih poljanah. Od teh poljan je ena še zlasti pomembna, To jc prostor, na katerem se je odigrala bitka za Moskvo, prestolnico naše domovine. Ime tovariša Žukova pa bo ostalo povezano z njim kot simbol j same zmage...«
Nekoliko mesecev pozneje pa je £>ila izdana naslednja odločba politih roja.
»Zaradi pomanjkanja moralnega zaupanja v tovariša Žukova je ta razrešen svojih funkcij v Berlinu. Poklican je v Moskvo ter bo prevzel poveljstvo nad suhozemnini četa-čni...«
»... Zaradi reorganizacije Orleške .oblasti se pošilja na ta sektor.«
To je bila pravzaprav obsodba na izgnanstvo.
Po koncu vojne so Žukova vabili v Ameriko, da hi se udeležil zmagoslavnih parad v raznih ameriških mestih. Tam bi bil slavljen kot Rus, ki je dobil vojno. Toda Žukov ni šel. Vojno ji' dobil Stalim. ..
Kmalu po padcu Berlina mu je general Eisenhower priredil banket v Frankfurtu. Časopis ameriške armade Army Talks je 18. junija 19-15 objavil naslednji razgovor med njim in Eisenhowerjum na tem banketu:
Žukov: »Imam nekoliko nemških tovarn sintetičnega bencina, ki smo jih dobili na našem teritoriju. Popravili smo jih, toda nismo sposobni, da hi jih spravili ponovno v pogon. Slišali sem, da nekoliko takih tovarn dela na vaši strani. Ali lahko nekateri od mojih strokovnjakov pridejo pogledat, kako delajo vaše tovarne?«
Eisenhower: »Seveda. Pošljite jih preko.«
Žuk-ov (zelo začudeno): »Mislite, da vam rie bo treba prej vprašati vaše vlade?«
Eisenhower: »Seveda ne... Kar pošljite jih preko.«
»Simbol ruske zmage« jc bil začuden nad možnostjo, da laliko Eise-hower sam odloča o tem ,da lahko pride nekaj tujih strokovnjakov na njegov teritorij. Žukov bi moral nujno vprašati Kremelj. Vedel jc, da za sovjetskega komandanta ni dobro imeli preveč lastne iniciative ...
Toda kljub temu je moral oditi na mesto, ki ni zanj pomenilo samo degradacije, temveč tudi pregnanstvo.
»Tu teden ,ie že tretjič liri ješ. Hočem vedeti, kako ji je ime?«
Človek hi mislil, da rastejo pomaranče samo na Siciliji in v drugih južnih predelih. Da pa rastejo na otoku Islandu, ki leži blizu polarnega kroga, ne bi nihče verjel. Seveda rastejo pod steklom, toda ne kako posamezno drevo, kot marsikje v rastlinjakih v Srednji Evropi, temveč celi nasadi.
Otok Island je dežela vulkanov. Nad 120 jih je na tem otoku. Poleg vulkanov jc na tisoče vrelce/, tako imenovanih gejzirov. Uradna poročila pravijo, da dajejo vsi ti gejziri skupaj 1600 vrele vode na sekundo. Nekateri so tako veliki, da bruhajo celo po slo metrov visoko vrelo vodo.
Iznajdljivi prebivalci Islanda so v zadnjem času začeli izrabljati vrelo vodo iz toplih izvirov v najrazličnejše koristne namene. Mestna uprava v Revkjaviku je zgradila posebne naprave ter ccv.i, s pomočjo katerih teče vroča voda iz nekaterih vrelcev v rezervoar, ki leži na višini v bližini mesta. Od tod leče po ceveh v stanovanja, bolnice, tovarne, kopališča in drugam. Tako ima skoraj vse mesto poceni centralno kurjavo.
Pred leti jc. neki iznajdljivi vrtnar začel uporabljati toplo vodo iz gejzirov za gretje svojih rastlinjakov. To ie bilo pred kakimi dvajsetimi leti. Njegovo pobudo so začeli posnemati tudi drugi. Danes jc že nad 80 hektarjev takih rastlinjakov.
V začetku so sadili pod steklom navadno zelenjavo, zlasti zgodnjo, toda skoraj neomejeni viri vrele vode so dajali vrtnarjem nove in nove ideje. Največja senzacija za Tisland je bila, ko se je pred osmimi leti pojavilo na trgu v Revkjaviku
Delfini igrafo isogomei
V malem kopališču Velaskcz na Kubi se je zgodil pred kratkim zanimiv primer. Nekemu dečku je ušla žoga na odprto morje. V bližini se jc igraila skupina dolfintv, ki so se začeli, takoj z. njo igrati. Metali «o jo v zrak drug dlrugcmu. Znano je, da so delfini zelo ifnteligentine živali ter da se zelo radi igrajo.
LETALI IZ STEKLA
Današnja letala razvijajo velikansko brzino. Hitrost 1200 kilometrov na uro ni nič izrednega. Delajo pa že poizkuse s stroji, ki bodo leteli 2000 km na uro in še več. Pri taki brzini se zunanja površina letala močno segreje ter se začne skoraj topiti. Ker navadne kovine ne pridejo več v poštev. delajo sedaj poskuse z raznima novimi materiali. Kot kaže. se je do sedaj še najbolj obneslo steklo. Seveda ne gre tu za prozorno steklo, temveč za posebno zmes, v kateri prevladuje sleklo. V Ameriki so žc zgradili letalo, ki je iz stekla, ter se je dobro obneslo.
prvo grozdje, pridelano doma. Že dolgo časa niso nobena redkost paradižniki, dinje hi drugi sadeži, katerih domovina je daljni jug in ki ne bi brez tople vode iz gejzirov nikoli zrastli na Islandu.
Količina neizkoriščene vrele vode pa jc še vedno ogromna. Zato so začeli saditi sedaj tudi pomaranče. Islandski vrtnarji pričakujejo od lena novega poizkusa najboljših uspehov.
Človeška iznajdljivost ustvarja na Islandskem čudovite, vrtove sredi ledu in polarnega vetra. Vulkani, ki so
povzročiLi Islandcem s svojimi izbruhi tolikokrat nesreče, so tokrat postali vir blagostanja in napredka. Tako jc izbruh vulkana Hekle, ki jo največji na otoku leta 178.1 povzročil tako škodo, da je zaradi lakote, ki je nastala kot posledica opustošenja, pomrlo 20 odstotkov prebivalstva. V zadnjem času so ti vukani še precej mirni ter postajajo vedno bolj važni za narodno gospodarstvo. Posrečil se je tudi poskus izkoriščanja pare, ki prihaja v velikanskih množinah iz gejzirov, za proizvodnjo električne energije.
polarnih krajev
Brez severnega jelena bi bilo življenje skoraj nemogoče v obširnih arktičnih predelih. Ta skromna žival, ki se hrani z raznimi lišaji, pomeni za brezmejne snežene puščave isto, kot kamela za afriške puščave.
Severni jelen je po naravi dobro zaščiten pred mrazom. Njegova dlaka ne propušča niti zraku, niti vlage. Telovnik iz kože severnega jelena laliko nadomešča rešilni pas, kajti debela plast dlake, je napolnjena z zrakom ter drži človeka na površju vode.
Znano je, da so najboljši rejci severnih jelenov Laponci. Računajo, da imajo ti prebivalci polarnih krajev preko 500.000 severnih jelenov.
V	Sovjetski zvezi imajo po uradni statistiki milijon severnih jelenov.
V	Sibiriji jih uporabljajo za najrazličnejše namene. Med drugimi tudi za vprego poštnih sani. Armada jih uporablja za vzdrževanje zvez in za prevažanje strojnic.
Lota 1891 je ameriški misijonar dr. Sledon Jackson opazil, da so Eskimi na Aljaski umirali od lakote, medtem ko so bili njihovi sona-rodnjaki na drugi strani Beringov ožine. 90 kilometrov vstran, zaliti kot polhi. Spoznal je, da so vzrok
te razlike severni jeleni. Dr. Jackson je zbral 2000 dolarjev ter kupil 187 severnih jelenov v Sibiriji. Posledice tega so bile tako ugodne, da so kmalu za tem kupili še 100 severnih jelenov. ki so bili eden izmed glavnih virov prehrane prebivalstva. Leta 1937 je ameriška vlada pokuoila vse severne jelene na Aljaski ter jih je poklonila Eskimom. Ilotela je « tem dvi ¡miti življenjski standard teh nomadov in lovcev. Toda uspdi je bil zelo slab. Eskimi so predvsem lovci. Navajeni so živeti iz rok v usta. bres skrbi, kai bo jutri. Eskimi =o brez-načrtno klali črede severnih jelenov. ne da be se brigali za priplod. Posledice se poznajo še dane«. Računajo. da je sedaj samo še 25.000 severnih jelenov na Aljaski.
Malo je znano, da severne jelene tudi molzejo. To pa ni tako lahka stvar. Ko molzejo samico, jo morajo jo. da zmrzne ter ga vržejo majhen natakniti nagobčnik. Največ namol-zejo za kozarec mleka. Tod i to mleko je -t-krat bolj mastno kot kravje in nekaj kapljic zadostuje, da napravijo kavo belo. Laponci ga pustijo. da zmrzne ter ga vržejo majhen košček v skodelico za kavo, podobno kot sladkor.	'
M
»Seveda 1 Seveda!« mu je, hehetaje se, pritrdil Maracot. «Doigorepi svinec — neka nova vrsta, gospod Headley, z žico namesto repa in s svincem v nosu. Vsekakor je pa zelo potrebno, da opravljajo merjenja, kajti ostati moramo nad planoto, ki ni bogvekaj prostrana. Vse v redu, kapitan, je zavpil. »Kar opustite nas dol.«
In šlo je spet navzdol. Dr. Maracot je ugasnil električno 5uč in vse se je pogreznilo v popolno temo, razen številnice globinomera, ki je s svojim tiktakanjem oznanjal naše nenehno pogrezanje. Zaznavali smo samo lahno nihanje, kakšnega drugega gibanja se skoraj nismo zavedali. Samo pomikajoči se kazalec na številčnici nam je pričal o našem grozljivem položaju. Dosegli smo že preko tri sto metrov in zrak se je očividno začel kvariti, Scanlan je z oljem namazal zaklopke odvajalne cevi in postalo je znosneje. V globini pet sto ■metrov smo se ustavili ter se zibali sredi oceana z znova prižganimi lučmi. Neka velika temna gmota je tu hušknila mimo nas; ali je bil sabljak, globokomorski pes ali pošast neznane -vrste, tega nismo nikakor mogli Ugotoviti. Doktor je hitro ugasnil luč. »Največja nevarnost je v tem,« je dejal, »da so V teh giobtnah bitja, pred napadom katerih bi ta naša z jeklenimi ploščami zavarovana kabina bila prav tako varna kot čebelnjak pred razjarjenim nosorogom,«
»Verjetno kiti,« je rekel Scanlan.
»Kiti se lahko spuščajo v velike globine,« je odgovoril učenjak. »Za nekega grenlandskega kita točno vedo, da se je potopil skoraj za miljo globoko. Toda redkokateri kit bo šel tako globoko, razen seveda, če je ranjen ali pa hudo prestrašen. Lahko je bila tudi kaka ogromna sipa. Teh je povsod dovolj.«
»Menim, da so sipe premehke in nam torej ne morejo biti nevarne. Kad bi videl sipo, ki bi mogla pregristi naše nikljevo jeklo.«
»To bo že držalo, da so mehke,« je odgovoril profesor, »toda kljun velike sipe z lahkoto prereže železno palico in udarec s tem kljunom bi prebil to tri centimetre debelo steklo, kot. da je iz pergamenta.«
»Vrag naj jo nosi!« je vzkliknil Bili, ko smo krenili spet navzdol.
In končno smo, čisto mehko in nalahko, sedli na dno. Sunek je bil tako neznaten, da ga ne bi občutili, če ne bi pri znova prižgani luči opazili okoli nas velike zvitke jeklene žice. Ker je žica pomenila nevarnost za cevi za zrak, je Maracot zavpil skozi telefon, naj jo spet nategnejo. Mi pa smo obležali mirno na vulkanskem grebenu na dnu Atlantika.
II.
Sodim, da smo vsi imeli nekaj časa isti občutek, Nismo imeli nobene želje, da bi kaj počeli ali pa kaj gledali. Želeli smo samo, sedeti mirno in poskušati doumeti čudež: da počivamo v srcu enega od oceanov sveta. Toda kmalu nas je nevsakdanji prizor okoli nas, ki so ga osvetljevale v vseh smereh naše luči, pritegnil k okencem.
Ustavili smo se na rastju visokih alg («Cutleria multifi-da,« je dejal Maracot), katerih rumeno vejevje, razgibano od kake globokomorske struje, je valovilo okoli nas, prav tako kot listi v poletni sapici. Alge niso bile tako visoke, da bi nam zastirale pogled, čeprav so nam včasih njihovi široki, plosnati, kot staro zlato sijoči, listi priplavali pred naša okenca. Onkraj so ležala pobočja od neke črnkaste žlindraste snovi, ki so bila posejana z živobarvnimi bitji, z brizgači, kozol-njaki, mahovnjaki in iglokožci tako na gosto kot je pomladi
angleška obala posuta s hijacintami in trobenticami. Te žive morske cvetlice, razkošno škrlatne, nežno rožnate in živo rdeče, so v velikih množinah bile raztresene na ogljenočrnlh tleli. Tu pa tam so velike spužve štrlele naježene iz razpok temnih pečin in kakšna globinska riba je, kot barvni preblisk, švignila skozi naš svetlobni krog. Vsi zavzeti smo zrli v ta pravljični prizor, ko se je začul po telefonu zaskrbljeni glas:
»No, kako vam kaj ugaja na dnu? Jeli vse v redu? Ne zadržujte se predolgo, kajti barometer pada in to me skrbi. Imate dovolj zraka? Kaj lahko še storimo za vas?«.
»Vse je v redu, kapitan,« je zavpil veselo Maracot. »Kmalu pridemo. Prav lepo skrbite za nas. Počutimo se tako dobro, kot da smo v naših kabinah na ladji. Sedaj pa glejte, da nas boste počasi premikali naprej.«
Prišli smo v kraljestvo svetlečih rib. Zabavali smo s tem, da smo ugašali naše luči in v tej popolni temi, v kateri bi lahko izložili najobčutljivejšo fotografsko ploščo, a da se ne bi na njej poznali niti najmanjši sledovi ultravioletnih žarkov, smo opezovali svetlikajoče se življenje v oceanu. Kot na črnem žametnem zastoru smo gledali sijajno svetle točkice, kako so se naglo pomikale, kot se v noči pomikajo okrogle luči velikega prekooceanskega parnika. Videli smo strahotno bitje z žarečimi zobmi, s katerimi je peklensko grizlo v tem-nino. Drugo je imelo zlate dolge tipalke, tretje je s plamenečo perjanico nad glavo plahutalo skozi vodo. Povsod, kamor je segel naš pogled, so se vžigale v temi svetle točke, vsako majhno bitje je hitelo za svojim poslom ter si razsvetljevalo pot pred seboj. Prižgali smo spet svoje luči in doktor je začel s svojimi opazovanji morskega dna.
»Čeprav smo globoko, vendar nismo še dovolj, da bi lahko prišli do kakršnih koli karakterističnih globokomorskth usedlin,« je rekel. »Te so popolnoma izven naših možnosti. Morda ob drugi priložnosti, z daljšo jekleno vrvjo...«
»Nehajte s tem!« je zarenčal Bili. »Na to pa kar pozabite 1«
Maracot se je nasmehnil. »Vi se boste kmalu navadili na globine, Scanlan. To ne bo naše zadnje spuščanje.«
»Bes te plentaj 1« je stisnil skozi zobe Bili.
i*.
FRANCE MAGAJNA:
TOPLOMER
Takrat, ko sem bil en meter in sedem centimetrov dolg, je gospod učitelj v naši ljudski šoli vzel s stene malo dešcico, na kateri je bila pritrjena steKlena cevka. Spodaj je ta cevka imela srebrno bunčico, ne večjo od srednje debele jagode na grozdu, na obeli straneh cevke pa so bile zarisane nekake milimeter-ske črtice. Tiste na levi so bile malce bolj na redko zarisane kot one na desni.
»Glejte, otroci,« je rekel gospod učitelj, »to je toplomer!«
In nam je začel potem na dolgo in široko razlagati, kaj je ta igračka. Povedal nam je, da je v bunci-ci in deloma v cevki živo srebro, ki je kovina, čeprav tekoča, m da se to srebro v mrazu skrči, v vročini pa raztegne: cim hujši je mraz, tem boij se skrči, in čim večja je toplota, tem bolj se raztegne.
»Prav tako kakor tukaj pri Franc-ku«, je rekel gospod učitelj ni pokazal name, čim bolj mu je dolgčas, tem bolj se mu usta raztezajo pri zdehanju!« Zavoljo teh, po mojem mnenju hudo krivičnih besed, so mi pozneje "pravili nekateri tovariši »razteza«, kar m meni prav nič pri-jalo.
drobcev, da jih je skoro več kot vode same, in je zavoljo tega strašno mrzla, se živosrebrna nitka v cevi krči in leze navzdol. Krči se, sirota, ker zebe tudi njo. Več kot toliko se pa V ledeni vodi le ne more skrčiti. Nekje obstane in se ne krči več. O-ba gospoda, Reomir in Celzij, sta to dognala in sta vsak zase rekla, da je treba na tistem mestu, kjer je srebro obstalo in se ni hotelo več krčiti, zarisati črtico in zapisati zraven nje ničlo (0). Ta ničla bo odslej pomenila, da točno pri tej črti ni nobenega mraza in nobene toplote.
Ko sta gospoda hitro vzela toplomer iz ledene vode in ga nesla na dvorišče, kjer je vse škripalo od mraza, sta opazila, da se je srebrna nitka pomaknila precej niže od zarisane ničle. To je pomenilo, da je bilo zunaj bolj mrzlo od ledene vode in se je zaradi tega srebro še bolj skrčilo.	(se nadaljuje)
In nam je nato gospod učitelj povedal, da imamo v resnici dva toplomera in ne samo enega, kakor bi se nemara nekomu od daleč dozdevalo. In da sta oba, kakor dva brata, na tejle deščici kar skupaj narejena. Tiste bolj redko narisane črtice na levi strani cevke, da so stopinje nekega Reomirja, one gostejše na desni strani so pa stopinje drobcenega gospoda, ki se je pisal Celzij, Prav clobro smo razumeli, da je pivi nosil ževlje večjega kalibra kot drugi in so bile zaradi tega njegove stopinje daljše.
Pa tole zanimivost nam je pri tem povedal gospod učitelj: Oba gospoda, Reomir in Celzij, sta si bila pri meri svojih stopinj povsod različna, na eni točki sta se pa le »štimala« oba. Oba sta namreč rekla, da naj se toplota tajajočega ledu zaznamuje z ničlo. Ko namreč pomočimo bunčico toplomera v vodo, v kateri plava toliko ledenih
[Arabska narodna)
Na prostranih peščenih ravninah blizu Eufrata je v davnih, davnih časih živel noj. Ni se mu klanjala samo neizmerna ptičja družina, častili so ga tudi puščavski levi in krokodili velike reke.
Noj je bil zelo ponosen na svoje kodrasto perje, ki mu je pokrivalo celo telo in na krila, ki so bila zelo močna in velika. Zato se je nekega dne zaželel, da bi se dvignil v višave. Zahotelo se mu je živeti na soncu, kajti zemlja se mu ni zdela dovolj imenitna zanj.
Krepko se je najedel, napil se je sveže vode, visoko dvignil glavo, skrčil noge in se pričel s širokimi zamahi kril dvigati v zrak. Zemlja je postajala vedno manjša, reke so bile kot tanke srebrne vrvice, sonce pa je postajalo večje in toplejše. Noj je postajal vedno bolj žejen in iznemogel, toda kljub temu je letel više in više.
že je bil tik pod soncem. Se enkrat je zamahnil s krili, sonček pa, da bi ga kaznoval za prevzetnost, mu je osmodil rahlo, nakodrano perje. Ožgana krila ga niso več nosila, začel je padati in spet se je znašel na pesku rodne puščave.
Od takrat imajo vsi noji goio glavo, vrat hi noge in kot oglje črno perje po telesu. Samo na krilih in repu jim je ostalo nekaj lepih, belih kodrastih peres, ki pričajo o njihovi nekdanji lepoti in o kaznovani prevzetnosti.
REŠITEV UGANK IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE:
LEŠNIKI 132. strelovod, 133. živo apno, 134. vino, žganje, 135. tri in štiripcresna deteljica, 136. zvon, 137. kraguljčki.
Rožica pod zepiljo spava pa ji ličeca blede: »Oh. ta zima, dolga zima, kdaj li. bo je konec že?«
V domek sončni žarek pride, pa poljubi rožico. In tako je nepopisno strah bilo ubožico.
»Nič na boj se, ljuba moja, jaz sem prišel te iskat! Sonce me je sem poslalo, zunaj hodi že pomladiti
In zardela v lica nežna, očke si umila je, pa čez noč v obleki pražnji v lepi svet priklila je.
LEŠNIK 141) Vsi smo z doma nič se bati:
drobna žabica pred vrati hišo čuva nam pred tati.
1	2	3.		4	5	6 I
7			ijicHij	e		
9			10	lilij	11	
		12		] 3		
11	15				16	
„	17					
		18				
Vodoravno: 1 )mesto v Istri, 7) reka v Rusiji, 8) ime pesnika Grudna, 9) časovni veznik, 11) predlog, 12) dragocena tekočina, 14) Istokov prijatelj iz romana »Pod svobodnim soncem«, 17) žitorodna pokrajina v Srbiji, 18) naj (narobe).
Navpično: 1 )nasprotno od suh, 2) vidni organ, 3) kazalni zaimek, 4) osebni zaimek množine, 5) 10) jo imajo kralji na glavi, 12) prva polovica ugovora, 6) nihče, vprašalnica, 13) ime pisatelja Cankarja, 15) prve dve črki v abecedi, IG) kratica za atmosfero.
Med pisemci, ki potrpežljivo čakajo v mojem predalu, sem zagledal tole. Pisala ga je Mankočeva Tatjana iz Postojne. Takole je dejala:
Dragi stric Miha!
Zelo lepo je bilo, ko sem gledala v gledališču Žogico Nogico. Veš, lutke so bile iz Planine. Tudi Zmaja Tolovaja sem videla, babico, dedka in Žogico Nogico. Bilo je veliko odraslih ljudi, še več pa otrok. Vsi smo skakali od veselja. Tako smo pihali, da bi prepodili Zmaja! In smo ga res! Ko pa je bilo predstave konec, smo bili vsi žalostni, ker bi radi še gledali.
Vidite, tako je napisala Tatjana, No, dragi mah prijatelji, je morda še kdo med vami gledal kakšno lutkovno predstavo? če ste gledali, mi pišite! Saj veste, da je stric Miha zelo radoveden.
Naš znanec iz Pivke Marko Vil-har, pa mi je pisal, da bi rad zamenjal z mano. Rad bi prišel v Koper, kjer bi se vsak dan od jutra do večera kopal v morju! Velja, Marko! Stric Miha je popolnoma soglasen s tem! Ne vem pa kaj bi k temu dejala Tvoja mamica! No, Marko, bodi lepo pozdravljen! Pa vse ostale pionirje iz Pivke pozdravi v imenu strica Mihe!
Naša stara znanka iz Trsta Ondi-na Majcen pa mi je v svojem lepem pismu opisala kako je z bratcem Ljubom nabirala vijolice. Preberite še vi, mali prijatelji, kako lepo je napisala!
Kmalu se bo starka zima morala posloviti od nas in prepustiti svoje mesto prelepi, cvetoči pomladi. Že sedaj opažamo prve znake tega novega življenja. Ob potokih so prvi zacingljali snežno beli zvončki, zatrobile so prve trobentice in prve vijolice že sramežljivo skrivajo svoje sinje glavice med travo. 0.1 daljnih afriških krajev so nam prinesle drobne lastovke prve pomladne pozdrave.
Precej hladno je bilo tistega popoldne, ko sva šla z bratcem nabirat. vijolice. Sonce je pošiljajo le medle žarke na zemljo, lahen veter je šušljal in pozibaval gole drevesne veje. Iz veže se je oglasil nestrpen glas malega Ljubota: »Ontlina, pojdiva že enkrat!« »Takoj,« sem mu odgovorila in stekla po stopnicah v vežo. čez nekaj trenutkov sva že bila na prostem in dihala svež pomladanski zrak. Z lahnimi koraki in veselim srcem sva se napotila proti Bazovici. Medtem, ko sva hodila po gladki poti sva razmišljala, ali bova našla vijolice, ali pa se bova morala vrniti le praznih rok domov.« Ne, praznih rok se ne sme-vs vrniti, mamico morava vendar razveseliti s pušeljcem« sem mu hotela dopovedati.« Če bova hodila le po gladki poti, ne bova ničesar naš-
la.« Ubereva jo kar po travnikih,* me je opomnil bratec. »Prav imaa,* sem mu pritrdila in skočila čez o« grajo. Najine lahne nožice so sedaj prosto tekale po zelenih travnikih. Kmalu sva dospela v gozdi. Slovesno naju je sprejel pod svoj« temno streho, ki so jo tvorile zelen? borove veje. Začutila sva sveži zrate njegovih tal. Potegni! je veterčeli in pozibaval vejice, da so naju pir božale po žarečih licih. »Kako je 4Ji lepo!« je omamljen vzkliknil Ljtt' bo »Da, zares,« sem mu pritrdili »A sedaj ni časa za fantaziranje Na delo, da bova našla čim več vi' jolic.« Ko sem to izrekla sem žv skočila h grmičku. S poželjivostjo1 sem iskala, da bi zagledala sinji» glavico vijolice in si jo prisvojila Previdno sem tipala med listi in kmalu se mi je iz prsi izvil vesei vzklik: »O, kako lepa!« Med listi se je res skrivala velika, dišeča vi' jolica. »Pokaži jo!« je zaklical bratec in stekel k meni. V tem hiper pa se je spotaknil ob vejo in teleSj-nil na tla. »Neroda nerodna!« sen? se mu smejala. »Zdaj ne boš veš fantaziral o gozdu!« čakala sem, da bi se dvignil. Ker tega ni stori! sem preplašeno planila k njemu in< zagledala, kako je trgal nešteto vijolic, ki so rasle ob njem. Tudi jar sem mu pomagala.
Noč se je bližala. V gozdu sa-' zrasle temne sence. Veselo sva se poslovila od njega in se mu v srca zahvalila za prelepe cvetice, kater? bova poklonila mamici.
Tele vrstice pa so namenjene našim malim ugankarjem! Nekaj no-vega vam moram danes povedati i Odslej ne bomo več objavljali imer. vseh reševalcev ugank, kajti vsalf teden priroma toliko pisem, da bi imena zavzela zelo veliko prostor-»,-če bi jih hotel vse objaviti! Vsi tisti, ki niso prepričani, da so pravilno rešili ugank, naj si ogledajo v vsaki številki rešitve teh uganki Imena nagrajencev pa bodo sevedi vsakokrat objavljena! No, danes je botra Sreča izbrala tri srečne do--bitnike! To so: Bergoe Anton iz Orehka, Debevec Vanja iz H ruševja in Jenček Jože iz Studenega. V kratkem prejmejo po pošti lepa da.' riica! Vsem ostalim mojim malim dopisnikom in ugankarjem pa sporočam, naj mi v svojih pisemcih,-kjer pišejo rešitve ugank in Lešnikov napišejo še kaj .drugega, kakšer. spis, pesmico ali pa naj mi pošljejo kakšno risbo! Potem pa hodo ob--j avl j ena tudi njihova pisma in njihovo ime! Smo se razumeli? No, prav, dragi mali prijatelji, na delo Stric Miha čaka na vaša pisma in vas prav lepo pozdravlja!
»To vam bo postala tako vsakdanja zadeva, kot da bi stopili v podpalubne prostore »Stratforda«. Opazili boste, gospod Haeclley, da je tukaj tlo, v kolikor ga lahko opazujemo zaradi gostega rastja meduz in kremenčevih spužev, iz plovca in črne bazaltne žlindre, kar nam kaze, da je nastalo za pradavnih ognjeniških dejavnosti. Mnenja sem, da to potrjuje moje prejšnje gledišče, ko sem trdil, da je ta greben del neke vulkanske formacije hi da »Maracotova globina« tvori—te dve besedi je izgovarjal z neko posebno naslado — vnanje pobočje gore. Smatram, da bi bil zelo zanimiv poskus, če bi pomikali počasi naprej našo kabino, dokler ne bi dosegli roba tega brezna, da bi si na tem mestu ogledali formacijo tal. Pričakujem, da bom tam našel prepad ogromnih razsežnosti, ki se spušča v ostrem kotu v največje globine oceana.«
Ta poskus mi je izgledal zelo tvegan, kajti kdo bi nam mogel jamčiti, da bo naša tenka jeklena žica prenesla napor vodoravnega premikanja. Toda za Maracota ni obstajala nobena nevarnost, kadar je šlo za znanstveno opazovanje. Na druge se pa pri tem ni oziral. Meni in Scanlanu je zastal dih, ko je naša joklena lupina, pometajoč pred seboj valovito morsko travo, krenila počasi naprej in ko sva čutila, kako se je žica do skrajnosti napela. Vendar je odlično vzdržala in polahkoma smo začeli drseti po dnu oceana, medtem ko je Maracot, s kompasom na dlani, glasno dajal navodila glede smeri in včasih zahteval, da se kabina dvigne, če smo naleteli na kakšno zapreko.
»Ta bazaltni greben bo največ miljo širok,« je razlagal. »Zaznamoval sem brezno zahodno od mesta, kjer smo se spustili. S to hitrostjo ga bomo brez dvoma kmalu dosegli.«
Drseli smo brez težav preko vulkanske planote, obrasle vsepovsod z valovitimi algami ter okrašene z prekrasnimi dragulji prirode, blestečimi med črnim kamenjem. Naenkrat je doktor planil k telefonu.
»Ustavite jo!« je zavpil, »Dospeli smo!«
Pošastno žrelo je nenadoma zazijalo pred nami. Bilo je nekaj strašnega, kot privid iz težkih sanj. Črne in bleščeče bazaltne čeri so navpično padale v neznanske globine. Njiho-
vi robovi so bili obraščeni z nihajočimi se ogromnimi algami, toda pod tem nemirnim in plapolajočim robom so se lesketale črne stene prepada. Ni bilo mogoče preceniti širine brezna, kajti naše luči niso mogle prodreti skozi temo, ki je ležala pred nami. Ko smo usmerili svetlobo Lucasove signalne lam-pe nizdol, je dolg in zlat pramen vzporednih žarkov šinil v globino, globlje in globlje, dokler ni ugasnil v temini strašnega prepada pod nami.
»To je naravnost čudovito!« je vzklikal Maracot, zroč ven z izrazom zadovoljstva na svojem mršavem in radovednem obrazu. »Kar se tiče globine, lahko rečem, da ni tukaj največja. Imamo Challengerjevo globino blizu Landonskih otokov, ki meri osem tisoč sedem sto metrov, Planetovo globino pri Filipinskih otokih z deset tisoč osem sto metrov in mnoge druge, toda Maracotova globina je edinstvena po strmini svojega pada ter je znana tudi zato, ker je niso našli toliki raziskovalci, ki so izdelovali karto Atlantika, človek bi težko podvomil ...«
Zataknilo se mu je sredi stavka in na njegovem obrazu je bilo opaziti izraz začudenja in izrednega zanimanja. Bili Scanlan in jaz sva, zroč čez njegova ramena, okamenela od prizora, ki so ga uzrle najine oči.
Neko veliko bitje je prihajalo po svetlobnem predoru, ki smo ga bili poslali v brezno. Prav na koncu, kjer se je svetloba izgubljala v temnem prepadu, smo nejasno videli temne obrise nekega nakaznega telesa, ki se je omahovaje in sunkovito, počasi potiskalo navzgor. Z nerodnim veslanjem se je dvigalo plahutajoč k robu prepada. Ko se je približalo in ko je prišlo v središče svetlobnega snopa, smo lahko jasneje videli njegovo odurno obliko. Bila je neka povsem neznana zverina, ki je v marsičem bila podobna živalim, ki so nam dobro znane. Ni bila ogromna rakovlca, ker je bila predolga, niti orjaški jastog, ker je bila prekratka, pač pa se je najbolj približala oblikam potočnega raka. Na obeh straneh ji je štrlelo dvoje ogromnih klešč in nad črnimi, motnimi ter brezizraznimi očmi je migetal par petmetrskih tipalk. Svetlo-
rumen oklep je bil čez tri metre širok in njegova dolžina, brez tipalk, pa najmanj deset metrov.
»čudovito!« je vzkliknil Maracot in živčno nekaj čečkal v" svojo beležnico. »Na pol izbočene oči, elastične lamele, družina lupinarjev, vrsta neznana. Maracotov lupinar — zakaj p>. ne?«
»Hudirja, kaj bi sedaj z imenom, toda meni se vse zeh,-da gre proti nam!« je zavpil Bili. »čujte, doktor, kaj ne b; ugasnili luči?«
»Samo še trenutek, da si zabeležim mrežje!« je vzklikni), prirodopisec. »Dobro, sedaj pa lahko.« Obrnil je pretikalo in spet smo bili v popolni temi, razen lučk, ki so švigale zunaj kot meteori v brezmesečni noči.
»Menda je ni odurnejše zverine na svetu,« je dejal Bili in' si brisal potno čelo. »Bilo mi je v želodcu, kot da sem se vče raj napil najslabšega žganja.«
»Res je, da je strašna na pogled,« je pripomnil Maracot, »in bilo bi grozno imeti opravka z njo, če bi prišli v oblast njenih klešč. Toda iz notranjosti naše kabine jo mirne duše in z vso lagodnostjo opazujemo.«
Komaj je spregovoril te besede, se je zaslišalo, kot da bi nekdo s krampom udaril po zunanji steni. Potem pa je nastalo dolgotrajno praskanje in strganje, ki se je končalo z odsekanim udarcem.
»Hudiča, rada bi prišla noter!« je zakričal Bili Scanlan ves vznemirjen. »Bogme! Dobro bi bilo, če bi bili na to bajto napisali: Vstop prepovedan.«
Njegov tresoči glas je pričal, kako prisiljena je bila njegova šala in jaz moram priznati, da so se mi začela tresti kolena, ko sem opazil, kako je zahrbtna pošast zatemnjevala zaporedoma naša okna, ko je raziskovala to nenavadno' školjko, v kateri je slutila dober zalogaj, če bi jo le mogla odpreti.
»Ne more nam do živega,« je z že manj prepričevalnim glasom dejal Maracot. »Morda ne bi bilo napak, da se jc skušamo otresti.« Poklical je kapitana po telefonu,
»Potegnite nas za kakih deset metrov više,« je zavpil.

Zbf\flVNIŠKI KOTIČEK
O PLOSKIH NOGAH
Hitri tempo sodobnega življenja pogosto zanemarja važni se-,stavni del našega telesa — noge. 'In prav noge nam omogočajo gibanje v prostoru, kar je pravzaprav osnova našemu življenju.
Noge imajo dvojno nalogo: noš-njo bremena telesne teže in prenašanje tega bremena pri hoji. Zaradi tc velike naloge (saj nosijo včasih ogromno težo) je notranja zgradba nog zelo umetelna, smtrna in čvrsta. Ne bom se spuščal v podrobno opisovanje te zgradbe, ',vcndar moram omeniti bistveno. jPosebno masivno je zgrajena notranja stran stopala, zaradi že omenjenih težkih nalog. Pri zdrar vem, čvrstem stopalu vidimo hotenje izrazitega loka, ki ga drže pokonci mišice. Ce te mišice po puste vsled bolezni, utrujenosti ali poškodbe, tedaj stopalni lok ,hade.
Kosti so sestavljene tako, da omogočajo dviganje in spuščanje 'tega loka, kar je seveda nujno potrebno za držanje in uravnavanje našega ravnotežja pri stoji ali hoji. Oblika in višina sto-palnega loka zavisi od telesne dr-jže in se po potrebi zniža ah zvi-. ' po tegu mišic. Ta gibljivost je pri različnih ljudeh zelo različna. Pri tistih, ki hodijo vedno bosi, po naravnem svetu, ali kvečjemu nosijo sandale, ostane ta 'gibljivost neokrnjena vse življenje. V civiliziranem svetu pa, kjei -že v otroških letih nosimo togo
obutev industrijske izdelave, se .je gibljivost in regulacijska sposobnost stopalnili lokov izgubila, kajpak v škodo težkih nalog, ki jih naše noge morajo izvrševati v življenju zdravega človeka.
Iz vsega tega kratko navedenega sledi, da vsaka motnja v zgradbi ali drži nog prizadene sposobnost smotrnega delovanja, ki se normalno sicer odvija neopaženo, podzavestno in samostojno. To normalno delovanje pa se večkrat pokvari zaradi nepravilne industrijske obutve, trdega tlaka ali stoječega poklica in takrat govorimo o zelo pogosti bolezni, o takoimenovanih ploskih nogah (Plattfuss — pic-di pialti).
Vzroki tega stanja, bolje rečeno bolezni, so kaj različni, zato bomo omenili najbolj pogoste. Naj začnem pri otrocih; mnogi otroci, posebno oni vitki, nežni, z dolgimi in ozkimi stopali imajo plosko nogo, kar opazimo, čim začnejo stati. Vzrok je verjetno la, da je imel otrok v maternici nepravilno lego, ker jo držal stopalci zelo zvrnjeni nav-zad in v stran. Drugi vzrok pa je slabost stopalnih mišic. Ko otrok '.stopi na nožici, se ti z vračata vstran in vzdolžna stopalna loka ležita popolnoma sploščena na tleh. Ce si pri tem ogledamo peto od zadaj, vidimo, da je Oidi peta več ali manj nagnjena vstran, navzven. Sicer pa je stopalce pri takem otroku popolnoma gibljivo v vseh smereh.	Dr. M. Iv.
(Nadaljevanje prihodnjič)
k u 1 lnrjio-|iro<\ «-titim delom?«
»Dokler je bila š(. Avstrijo, «nio imeli sloven-ko društva, /e doma v Dekanih som pela v zboru prosvetnega društvo »Zrin.»ki« in tudi igrala \ raznih igrali. Pozneje sva bila oho z možem v pevskem društvu »Slovenija« na Škofijah. Toda ko se je začela prva svetovna vojna, -o odšli možje z doma in vse delo je padlo na nas, žene. Pozneje pa je lila tu Italijo, ki nam iti pustila nobene svobode in lako je \ s,. zamr-lo. Tista lela so bilo najtežjo.«
»Kako -te preživeli lela druge svetovne vojne?«
»Opravljala -em terensko dolu, poročala v premikanju italijanskih in nemških čel. pisalo pisma, kajti 12 ljudi s Škofij je bilo \ MOV. vsi naši kmetje pa ni-o znali pisati.
Po osvoboditvi se je začelo zame. pravo življenje. Takoj sem organizirala Al'/, na se-lankih mho čitolr našo časopise iu knjige tnr -e počasi vzgajale \ novem duhu. Mislim, da -e danes naša žeu-ka organizacija na škofijah dobro dela. Potem selil delala tudi pri ljud-kem odboru, | ti zadrugi in kjer je lilo pač treba. I.oliko in lepo je delali zdaj, ko nismo več sužnji, nihče nos ne vleče po ječah in ne lepe po iMih zarodi slovenske govorice. Težko jc bilo z nekaterimi, ki se niso mogli .sprijazniti z novimi časi, toda pologoma je le lo ali oni spoznal, kaj ji; ljudska oblast, priznati je moral, da le ni loko .-laba, kol je mi-'!rl in da je že veliko naredila.«
Horba naših zavednih ljudi s sle-polo nr katerih, lo je v l-lii najhuje. Kajti la slepota je nevednost, je ono preračunano zatiranje islr-kcgo ljudstva, s k; letim je iladolo dolga lela fašistična oblast.
Morija Ilrvalinova je -e dones na Škofijah predsednico \1/, je tajnica upravnega odbora K/, in odhorni-ca obein-kega Ijudskego odbora v Dekanih. Todo lo ni i-f, (';,• se zgodi komu nesrečo, ali kilo zboli, pridejo k materi, kajti ono je tudi predsednica -vela za socialno s^rb-sivo in ljudsko zdravje pri občini Dekani za Škofije. Tudi v osebnih težavah iščejo ljudje pomoči i:i -.veta pri materi, ki jim pomaga po svojih močeh ter piše tudi prošnje in vloge.
I o je (¿fljeinje ene izmed naših preprostih kmečkih mater, povest naše lužne. kršile I-tre, ki meče roz. sebe okove dolgoletne zapuščenosti, sužei ,'.va in -'-om:;:lv a. K njenemu dvigu pomaga tudi istrska žena. Ta žena pa tudi vzgaja mladi rod, ki si nabira znanja in moči, da ho Irden steber na prenovljeni ¡sirski zemlji.
POZNATE VMO SUMAC -..( UDE/Ml (,I AS«
Po radiu -le že g»l»vo slišali nenavadni' pi-smi, ki jih poje Ama Sumar, ki jo imenujejo tudi 'čudežni glas« ali iislavček z divjih Kordiljc-rov«. Povedo1! vam bomo nekaj o življenju le zanimive žene.
Yuiu Sunioe se je rodilo pred 2t leti v Anilskih Kordiljerih v Južni Ameriki. Svojo inludo-t je preživela skupaj s *iorši, ki pripadajo Indijanskemu rodu Inka in verujejo v sončnega boga. Že kol otrok je imela A in a čudovit in nenavaden ubis. l\o sta zakonca Atahualpa poslušala .-vojn šesto hčerko, kako poje religiozne pesmi, sta se prestrašila in sla peljala molo Amo k rodovnemu čarovniku. Mislila slo pač, da je deklico obsedi 1 »hudobni duh«. Rilo je prava sreča, da čarovirku ni u-pelo ¡zgrnili »hudega duhu« iz. dekličinega grla, kajti svet hi hil prikrajšan za glas. ki ga še ni cul.
Mala A mo je postalo duhovnica sončnega boga in je moralo ob .sončnem vzhodu in zahodu pi ti pesmi na čast lemu bogu. V tem trenutku pa Se je pričela tudi njena slavo, proglasili -o jo za kraljico petju in leta 1910 -o zvedeli za njo tudi izven Ko rdi I jer-k ih planin	pela je v
ogromnem amfiteatru v bližini I line, glavnem mestu Peruja, Tako si je s štirinajstimi leti prid.hi'u navdušenje v.-e I.olhiske Amerike.
Ko se je Ymn poročilo s skladateljem Me¡s,'som Aivanco, ki je prov tako indijonskciga porekla in pozno do potankosti narodno glasbo Inkov, je osvojila poleg Južne Amerike til-di .Severno. Plošče z ^ miniini indijanskimi pesmimi -o postale prava senzacijo in publika jo je navdušeno sprejelo. Pred krailkim po je prišlo I o pesem tudi v Evropo In s¡ pridobila naklonjeno«! in občudovonje poslušalcev.
Pravijo, da do daiu-s Ame še ni
.AIARI.ÍA HHVATIXOVA, mati na škofijah
Dve spomladanski obleki. Pnsrhno.it prve ¡r. tla ¡mu ovratnik in rokavne zavihke iz ilrugobtirvnega blaga. druge /m. tla }r ml, tir spretlttj podaljšan tin vratnega izreza in da poševno ukrojena proga t vori ovratnik.
Popoldanska ali večerna oldeka iz težke stile, temne barve. Xnjhnlj moderna je črna.
Kako razdelimo dan predšolskemu otroku
Da vstajo Islra k novem in boljšemu življenju, da jc zadihalo tudi tam. klor jc bila najbolj kamenita in zapuščena, k tej preobrazbi pomaga s požrtvovalnim delom tudi nošo ženo.
»To je naša moli», je rekla J usta. ko sva stopili v hišo. Do, moli! Tudi v Kopru sem slišalo, do rečejo preprosto »mali na Škofijah«, in če ljudje komu rečejo moti, se pravi, da ga imajo radi in da jim veliko pomeni.
Pogovor je stekel gladko in neprisiljeno. kakor bi bili vsi skupoj že dobri znanci, ki so se sestali, da pokramljaju o spominih.
Mali je stara O1' let in čeprav govori počasi in preudarno, kot bi tehtala vsako črko in hc-edo, se zna hitro, zasukati in se pri govorjenju tudi raz.vname, da se zgladijo gube iai se zokroše ogenj v očeh. Rodila se je v Dekanih, bila je najstarejša izmed trinajstih otrok. Mali ji je kmalu umrlo in loko je mahi Marijo že zelo zgodaj skusila, kaj -o gospodinjske dolžnosti in delo. Ko -e jc poročilo no Škofije, ni življenje postalo lažje. Oho z možem sta mučila na krpi lostne zemlje, lodo živeti od tega nista mogla. Zato jc Alarlja prala penilo za tr/.oško gosjiodo.
»Dva in trideset let sem bilo sužnja tega umazanega perila ošabne italijanske gospode in posebno v začetku sem imela težave, ker nisem znala niti ene italijanske besede. A cčkrat sem dobilo po ustih, ker sem govorila slovensko.«
»Ko smo žc pri slovenski govorici kako je bilo tokrat pri vas -
Otrok po kosilu mora spati, pri tem starši ne sinejo popuščati, kajti to spanje je nujno za otrokov organizem, ki sc takrat spočije in zbere nove sile. V prostoru, kjer otrok spi, naj bo svež /rak, mir in ne premočna svetloba.
Ko otrok vstane, ga osvežimo z vodo, oblečemo in mu damo malico. Potem naj gre z odraslimi n.i sprehod ali pa naj se igra do 13 ali 1!) ure. Večerja mora biti za otroka ob 19 ali najkasneje ob 13.39.
Po večerji se otrok lahko še nekaj časa igra ali pogovarja, toda ne smemo dopustiti, da sc preveč razigra in skače, sicer ne bo mogel zaspati. Najpozneje ob 20 uri mora o t ok v posteljo, potem ko se je u-mil in poslovil od odraslih. \ spalnici mora biti svež zrak in mir, da bo ctrok lahko mirno zaspal.
Kaj mora vedeči vsaka gospodinja - ko kupuje meso
• . . da je teletina najbolj sočna in najboljša od dobro hranjenega teleta. ki ni mlajše od š,.;) tednov. Dobro telečje me o sjmznamo po tem. da so sorazmerno majhne kosti obložene v veliko ine«a. Ale-o -amo j<-svetlo rožnate bane in obloženo s sk< raj belim lojem.
... da je kakovost mesa odvisna od tega, koliko je bil v,-I ali krava slara in kako -la bila hranjena. Najboljše je nievo od sicer doraslega, lodo mladega in dobro hranjenega vola. Goveje meso moro nekaj dni od-Icžai.i pred uporabo (koliko ča-a leči. zavisi od letnega časa in temperature ).
... do je dobro goveje nie-o živo rdeče barve, pr.■; t d. no z belkastimi. ma.-ln.imi nitmi medtem ko je me-o starega vola temno rdeče in • bi ženo z ruim nim lojem.
— da meso -larega goveda doje močilo in bistro juho, toda meso je suho ¡11 žilavo, medli m ko meso mladega goveda do slabo in motu» juho. zalo pa je sočno in okusno.
Tečaj prve pomoči v Dekanih
\ Dekanih je lepo uspel» posvetovanje žene, ki ga je vodila Kida ('rljen. /ene so |>okaza!e veliko razumevanje Za tečaj prve pomoči, -aj pošiljaj» redno ria I cen j svoje mlajše. Ker po vidijo, da je la lečo j Živ-Ijeii.-ko važen, so sklenile da g.', bodo tudi same obiskovale. Obravnavale so tudi kulturno dejavnost no vosi. Med drugim s» -klenilc, da bo-d» organizirale kino predstave in druge prireditve v k ■. r: -1 gradnje •pomen: ko padlim za svobodo. Obljubile so tudi, da bodo dale v.-e z : uspeh praznika Prvi maj. A'seko-1 r je pozdraviti organizacijo žena v Dekanih, ki se hoče uvrstiti med prve no vosi in je pokazala lepo i; ii ¡oliv».
El.EKTIilČM STROJI OLAJŠUJEJO GOSPODINJI DELO: Prvi »zaboj« je avtomatični pralni stroj, ki namoči, opere in splakne naenkrat štiri kft «tViegu perila, pri trru tu tudi sam napolni, izprazni in očisti, tako da gospodinji ni treba drugega, kakor tla dva xbirna kolesca uravna po svojih željah. Drugi »zaboju je avtomatični suiilec t električno ali plinsko na-peljttvo, posuši in rtizhladi v 30 minutah štiri kg perila do poljubne suhote. ali popolnoma ali pa tako, da je primerno za likanje.
Pravilno razporejen dnevni čas je za otrokov razvoj izredne važnosti. Otroku moramo v predšolski dobi dajati -1 do 5 obrokov hrane dnevno, moramo mu omogočiti najmanj 3 do -1 ure gibanja na svežem zraku ter mu zagotoviti 1 do 2 uri dnevnega in II do 12 ur nočnega spanja.
Torej otrok bo vstajal zjutraj ob t al. 7.30. Mati ali kdo drugi mu bo pomagal pri oblačenju, umivanju in zajtrku, če pa je otrok žc večji, naj \se (o napravi samostojno, seveda pod našo kontrolo.
Mnogo otrok gre med ii m ¡2 uro v ustanove za predšolske otroke (vrtce, DID) in takrat odrasli nimajo nobene skrbi, kako ho otrok izpolnil čas do kosila.
Toda otroku, ki ostane doma, moramo najti zaposlitev. Otrok je zdaj spočit, poln želj za udejstvovanjem, za aktivnostjo, za skakanjem in za igro. Zato moramo ta čas znati dobro razdeliti. Največkrat izpolnijo matere ta čas tako, da pošljejo o-troka na ulico ali na dvorišče, da sc tam igra z drugimi otroki in se potem zanj do kosila ne brigajo več, ker imajo preveč gospodinjskega dela in skrbi.
Če jc le mogoče, vzemite otroka s seboj, ko greste nakupovat vsakodnevne življenjske potrebščine. Ko sc vrivti; domov, bo otrok rad prisostvoval pripravljanju in kuhanju ko-.i l.i ter mogoče tudi pomagal. seveda starosti primerno. Tako se bo nehote seznanjal z delom in snago, kar mu bo samo koristilo. Ce iti doma nikogar, ki bi lahko šel z otrokom na sprehod ali ga peljal na otreško igrišče, i;a lahko za nekaj časa pustimo na dvorišče, da se bo igial s ■ vejimi vrstniki. Toda nujno g;' moramo pri tej igri večkrat kontrolirati, da vidimo kaj počne in kako sc vede.
Kosilo mora otrok dobiti opoldne in ne sme čakati, da se zberejo tudi vsi odrasli ler tako kositi mogoče šele ob 15. uri. To jc potrebno žc zato. da gre lahko otrok po kosilu spat /a 1 ali 2 uri.
dosegel noben pevec, kajti poje kon-troalt. inezzo-opran ¡11 knlorutlirni sopran : isto lahkot». Mjeii glasovni obseg znaša skoraj pet oktav. Zna posnemati vse instrumente in s svojimi glasilkami proizvaja še višji glas k»t katerikoli naših instrumentov. Obstoja -oni» neke vrste perujska flavta, ki preseže Ymln glas. Obenem pa je lo glas tak» močan, da v prostoru, kier je slo tisoč poslušal-eev, ni polieben mikrofon.

Satire»				
ÉH		\Ffï « 1	Pil&f	
■Mw.-J	FxmJ		LPU L	iJtfë&èl
. v "				
Cff
sa
BB
'JI
S A
nadaljujete Z zmagami Pomemben uspeh Gligorica
V 16. kolu nogometnega prvenstva koprske podzvcze. so bili doseženi naslednji rezultati: v Sv. Luciji: Piran — Izola 1:0 (0:0), v Sv. Jerneju : Aurora — Soline 1:0 (3:0), v Dekanlh: Jadran -—■ Brtomigla 0:0 in v Umagu: Umag — Momjan 3:0 (2:0).
•Nedeljska srečanja so prinesla zopet dve točki vodečirma na tabeli Piranu in Aurori, Dočiiu je Aurora gladko 'obračunala s svojim nasprotnikom. se imajo Pirančani le sreči zahvaliti, da so odnesli celoten izkupiček proti razigrani Izoli. Med obema vodečhna kluboma Piranom . in ■ Auroro in tretjeplasirainim Odredom je zdaj sedem oziroma 6 todk razlike in ni računati, da bi se še kdo minil v borbo za prvo mesto.
\ nedeljo so na sporedu naslednja srečanja: V Brtonigli Brtonigla —• Piran. v Izoli Izola — Prolcter, v Bujaili Buje — Umag, v Kopru Aurora — Momjan. in v Sv. Jerneju Soline. - Jadran.
Uspeh predvojašks vzgoje v sežanskem okraju
Naši mladinci prcdvojaške vzgoje se iz leta v leto bolj zavedajo koristi in važnosti prcdvojaške vzgoje, kjer imajo možnost pridobiti mnogi teoretičnega in praktičnega vojaškega znanja..To znanje je potrebno vsakomur še predno nastopi odslužen je vojaškega roka. Naši mladinci se tudi zavedajo, da je lahko naša državna oblast skrajšala vojaški rok od 3 na 2 leti, prav zaradi uspehov, doseženih v predvoja.ški vzgoji.
V dneh od 9. do 18. marca t. 1. so se vršili predvojaški tečaji z:i kmečke mladinec. V centrih Grabro-vic.i na Krasu, v Vrabčali, v Mi sli-čah, v Obrovcni, v Črntikalu in v Gradlišču so se mladinci .v navedenih dneh pridno učili v praktičnih vajah in teoretičnem znanju vojne tehnike, V centrih Gradišče in Vrabce so se vaj udeležili prav vsi obvezniki. pa tudi zanimanje za študij je bilo zelo dobro. V centru Misliče i'', bilo prisotnih 98%. Nekoliko slabša udeležba t. j. 96% je bila v Obro-vem.
Tečaje so po vseh centrih vodili rezervni oficirji. Najboljša od teh pa sta se pokazala tovariša Seražin Ivan iz Sl.jaka, inštruktor centra na Vrali-čah in O jo Viktor, inštruktor centra v Črnikalu. Oba sta si prizadevala z vsemi sulami doseči čimboljše uspe-he.
Vaje — tečaji so se po vseh centrih vršile vsak dan skozi 10 dni od sedimo ure zjutraj do dveh popoldne. _ Vojnemu odseku so pri organizaciji nudili potrebno pomoč tudi občinski ljudski odbori in politične organizacije. Posebna pohvala gre občinskemu ljudskemu odboru Komen in Graeišče, ki sta si vseskozi prizadevala za čimboljše rezultate.
^ delavskih centrih v Sežani. Divači. Dutovljah in Herpeljah pa se predvojnika vzgoja vrši vsak teden po nekaj ur. Najboljše rezultate dosega sedaj center Sežana pod vod-stvom inštruktorjev rezervnih oficirjev Rapotec Cirila in Dohran Rado-«.«•	" /. V.
bor. Za predsednika so izvolili Juti-jana Uhe.lja iz Postojne, za tajnika pa Borisa Ge.rzelja iz Ajdovščine. Raze.n tega so formirali tudi strokovni odbor, ki ga sestavljajo štirje piloti.
Novemu odboru želimo pri delu za napredek letalstva mnogo uspehov.	~ B.R.
Železničarja ¥ Kopru
('.lan zvezne košarkaške lige ljubljanski Železničar se že nekaj časa mudi na treningu v Kopru. V nedeljo je odigral prijateljsko tekmo s koprsko Auroro in zmagal z visokim rezultatom 63:30. Ljubljančanom se je priznalo, da še niso v stani formi, čeprav so na trenutke prikazali hitro in smiselno u»rn. Domačimi so se požrtvovalno borili in prikazali! nekaj lepili kombinacij, ki so navdušile številne gledalec.
16. aprila se bosta srečala v borbi za naslov svetovnega boksarskega prvaka Roekv Marci a no in stani Joe \Vailcotl. 28-lc.tni svetovni prvak Mar-ciano je .prepričan v svoj uspeh. V .13 profesionalnih srečanjih in bil še nikoli poražen, v 38 srečanjih pa je zmagala s k. o.
Na mednarodnem šahovskem turnirju v Mai' del Plati (Argentina) je naš velemojster -Gligorič dosegel pomemben uspeli. V "12, kolu je premagal favorita .turnirja velemojstra Najdorfa in s točko in pol prednosti -zasedel prvo mesto ma tabeli. Do konca turnirja morajo odigrati še šest kol. Strokovnjaki menijo, tla je Gligoriču prvo mesto zagotovljeno, ker ima do konca turnirja slabše nasprotnike in jo v odlični formi. Tudi naš drugi predstavnik n-a tem 'turnirju idr. Tim-funovič je v zadiiih kolih popravil svoj položaj .in je trenutno na petem mestu.
* # *
Pretekli leden je bil na Rakeku dvoboj med šahovskima sekcijama Partizana iz 'Postojne in Rakeka. Zmagali so Postojnčami z rezultatom 5 :3 lin si tako priborili naslov okrožnega moštvenega prvaka. Za naslov prvaka Primorske bodo Postojnča-
ni igrali s S D Tolminom.
❖ * *
Šahovski turnir za prvenstvo Kopra se bliža h koncil. Po trinajstem k i «lu je še vedno v vodstvu Hribar z 10 točkami (3), kar predstavlja za zdaj 100% uspeh. Na drugem mestu je Šaranuvie 8 (1), nakar slede Petrinih" 7 iti pol (2), Šeb al j 7 (3), Hi-Icl 6 in pol (2), itd. Zaradi velikega števila prekinjenih in 'odloženih partij pa je seveda to stanje še zelo nejasno. Ob tej priložnosti bi omenili, da je odnos nekaterih igralcev do turnirja skrajno malomaren in bi priporočali odboru društva, da izreče tudi disciplinske kazni.
Sracli a.prila -se bo začel v Kopru II. turnir za prvenstvo jugoslovanske cone, na katerem bo predvidoma sodelovalo 10 najboljših šahistov tega področja.
Najvažnejši sporedi
SOBOTA, 4. IV.: 1-1.30 Jezikovni pogovori: 11.10 Domači zvoki: 18.15 Igra mali orkester Srečka Dražila; 18.30 Morja široka cesta: 19.00 Večerne vesti; 21.00 Radijski roman: John Steiroberk — Sadovi jeze; 21.30 Ritem in popevka v soboto zvečer vmes ob 22.00 Od sobote do sobote. NEDELJA, 5. IV.: 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Mladinska oddaja: Ke-kec ter pogovor s pionirji; 13.30 Poročila: 13.15 Glasba po željah; 15.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom (V kraljestvu stalaktitov in stalagmitov) ; 15.20 »Oj zmlram vesel«...; 15.40 Zabavni orkestri in marsikaj vmes; 16.30 Slušna igra: B, Apple »Ranjen, a ne na smrt«;18.30 Slovenska pesem ob slovenskem Jadranu, 19.00 Večerne, vesti. — PONEDELJEK. 6. IV.: 11.00 Koncert orkestra JLA iz Portoroža p. v. Josipa Jamkoviča: 11.30 Žena in dom: 13.30 Poročila; 14.40 Domači zvoki, 18.15 Dobro — bolje — najboljše: -zabavna ponedeljkova revija: 19.00 Večerne vesti. — TOREK, 7. IV.: 14.30 Iz športnega sveta; 14.40 Domači zvoki: 18.15 Pestra partitura zabavnih motivov; 19.00 Večerne vesti; 20.00 Giuseppe Verd!: »Otello«; 22.15 Glasba za ples. — SREDA, 8. IV.: 11.30 Šolska ura: Nov predmet v naših šolah; 14.30 Kulturni razgledi; 14.40 Domači zvoki; 18.15 Glasbeni portreti: Umrl je skladatelj Sergej Prokofjev: 20.30 Slovenski pevski zbori nastopajo; 21.00 Radijski roman: J. Steinbcck »Sadovi jeze«. — ČETRTEK. 9. IV.: 14.30 Po svetu okrog: 14.40 Domači zvoki: 18.30.,Iz ljudske revolucijo; 18,40 Iz partizanskih logov. — PETEK, 10. IV.: 11.30 Emisija za djecu: 1-1.30 Strani naše zgodovine; 14.40 Domači zvoki; 15.00 Šolska ura: Nov predmet v .naših eoila.il; 21.00 Slušna igra: Mira P.ueoiva — »Operacija«; 22.00 Spored za ples in razvedrilo.
- O&ralil® cestraSne ic
Ambulantni kirurški pregledi in Tedini sprejemi bolnikov v bolnici v Izoli se vršijo ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure.
Ortoped vrši pregled vsak ponedeljek od 11- do 13. ure.
Primorski letalski center
Na Primorskem imamo lepe pogoje za razvoj letalskega Športa. Zelo ugodne aero-termlčne razmero nam omogočajo uspešno jadranje, mode-larstvo in padalstvo, številna letališča pa tudi motorno ¡letanje.
Letalski šport na Primorskem je še v povojih. V (nekaterih krajih so sicer že začeli .delati letalski krožki, ki pa niso dosegli mekih večjih uspehov. Najmočnejši je bil Aeroklub v Postojni, ki si je nabavil osnovna sredstva za letanje, si .zgradil hangar nn imel tudi stalnega pilota-profesio-nalea. To mu je 'omogočilo širši razmah in končno tudi pobudo za ustanovitev primorskega letalskega centra.
V soboto so se v Tolminu 3estali zastopniki vseh primorskih okrajev in ustanovili primorski letalski od-
Oni dan sem prišel v Cerkno in
sem mimogrede pokukal skozi okno farovža. Uganite, kaj sem videl? Gospod dekan se je za »bogajme« bril kar brez žajfe. Rad bi bil vstopil in vprašal za novi recept, pa mi je prijatelj Miha dejal, da ni »gviš-no«, ker je gospod dekan zelo »radodaren« in ustvarja lastno »kumula-cijo.« Ne boš dekan še mene pospravil v »kumulacijo« sem dejal in jo popihal v —
Log pod Novaki, kjer je turistična gostilna, ki jo vodi zelo pobožen gostilničar Metod. To sem sklepal iz tega, da je v kotu nad mizo še vedno Kristus na križu, na mizi pa kot se za gostilno spodobi tradicionalni liter vina, v katerega pa (tako sem slišal) zelo rad pregloboko pokuka — gostilničar sam. Jaz Valje, ki vem kaj je prav in kaj ne, bi takole svetoval: Kristus ne spada v gostilno, ampak v cerkev, tale gostilničar pa tudi ne spada v gostilno, ki je cilj obiskov številnih inozemskih turistov.
Desetim Cerkljanom, ki so se prav za prvi dan pomladi zelo borbeno obnašali, (če so bili taki tudi med NOB ne vem), se za žive in mrtve »objemali« in navdušeno rjoveli Bachovo himno: »Aui biks,« »Kru-cefiks«, »Porkamadona,« »Porka-fiks«, »Ti bom pustil čreva v sraj-so«, in še več podobnih, bi povedal, da bi svojo borbenost pokazali raje pri bolj kulturnem delu.
V Kanalu ob Soči sem v veži čakalnice na železniški postaji bral v izvlečku iz splošnih predpisov o prevozu potnikov tudi besede: »vozno karto,« »pridržavajo« in »potnik, ki se zaloti.« Viš Vane. sem dejal sam sebi, mislil si, da samo v Istri še ne znajo pravilno pisati, zdaj pa vidiš, da tudi tu »žbaljajo.« Tako te »toka«, da moraš biti na stara le-
ta še za »maještra.« Na trgu sem malo počakal na avtobus, pa me je neka žena vprašala, če grem s »kor-jero«. »Ne,« sem odgovoril,« z avtobusom«, in že sem smuknil skozi vrata, Id jih je odprl sprevodnik prav tisti hip. čez dobro uro sem izstopil v Idriji.
Ko sem šel mimo pošte, je nad maho zakrakala vrana. Pogleda) sem v zrak in opazil prav nad glavo veliko odlomljeno vejo, ki je grozila, da bo zdaj, zdaj padla komu na glavo. Odkuril sem jo prav hitro in si mislil: Veja bi morala pasti na glavo kakemu članu mestnega sveta, da bi mu v možganih užgala malo pozornosti na varnost ljudi. Ubral sem jo od tam naravnost v
Novo Gorico, kjer sem srečal »Prepiha.« Pošteno sem ga prijel:
»Ti« Prepih« si bil letošnjo zimo najbrže precej prehlajen, ker si tako po krivici »prepihal« nameščen-ko Kmetijske zadruge v šebreljah. Zakaj nisi hotel vzeti zdravilnih tablet, ki ti jih je bila poslala?«
Da ste ga videli, kako me je grdo pogledal, čeprav sva od istega »me-štirja.« Takoj sem opazil, da nekaj pripravlja, pa sem se hitro skril za najbližji stanovanjski blok. Komaj sem bil na varnem, ko je »Prepih« tako močno kihnil, da bi bilo kmalu odkrilo strehe na blokih. Ce ga matra prehlad, sem si mislil, da bi le ne dobil še »florence.«
Skoro, da sem občutil malo domo-tožja, zato sem kar hitro odšel nazaj proti morju v —
PLESKARSKA m DEKORATERSKA ZADRUGA V KOPRU
nujno potrebuje dva specializirana pleskarja.
Ponudbe poslati na Pleskarsko in dekoratersko zadrugo, Koper.
i... - ..■ - •—^nr
-- .'- - ""I
Koper. Mislil sem, da bom malo popočival, ker je bila duša šele nekje na Krasu, pa sem bil takoj do vrh glave zakopan v moje »meštir-ske defarje,« Tam za tistim zelenim parkom pred hotelom »Triglav« je iz dneva v dan večja zbirka smeti. Kako gre to skupaj z bližajočo turistično sezono, ne vem. Jaz Vane, ki sem kolikortoliko kulturen človek vem, da novi hotel in kup smeti ne spadata skupaj. Odsek za komunalne zadeve ljudskega odbora mestne občine bi moral tam postaviti napis, da je prepovedano odlaganje smeti, če je ne bo, jo bom pa jaz.
-Na »ufičju« za »dobit okupacion« v Kopru že nekaj mesecev »pežajo« nekega tovariša, če ima »dirito« d6 »dižokupaciona.« Ali je to »pežanje« res tako zamotano, da se ta »defar tira in tira«? Jest Vane »pensam«, da jema tu vmes svoje prste »bi-koracija.« »Pensam«, ne da bi morali poiskat tistega, ki ima doma »vole« in »bandonano« kmetijo, in ki mu zato izplačujejo »anka dižo-kupacion.«
Vse je suho, vse je žejno, ledje, žvina jen zemlja. Jest Vane pa sem usmiljen človek, jen sen »gvišen«, de bo prišel dež. Undan sem utrgal cvet »margerite« jen sen začel pu-kati lističe: bo, ne bo, bo, ne bo, bo, ne bo. Pa mi je zadnji listič pokazal, de — bo.
Ker se mi je to dobro obneslo, sem poskušal še za mojo Juco, če bo kmalu umrla: bo, ne bo, bo, ne bo, bo, na bo, bo,ne bo. Ne bo, je bil odgovor. Samo vam povem, da bi rad dobil mlajšo, če bi le umrla, da bi mi ne bilo treba še žive menjati, kot. delajo nekateri. Saj me ne boste zato zatožili pri Juci?
Na svidenje čez teden dni —
Vane
Okrajni zbor Socialistične zveze delovnega ljudstva bo zasedal v soboto, 4. aprila t. 1. ob 8. uri v mali dvorani ljudskega gledališča v Kopru z naslednjimi dnevnim redom:
1.	¡referat o politični situaciji,
2.	razpis volitev v osnovne in občinske odbore ter okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva,
3.	.razno.
sekretar: Čotar Albin l.r.
Upravni odbor Okrajne zadružne poslovne zveze za okraj Koper je na svoji seji dne 21. marca 1953 sklenil, da na podlagi 18. člena pravil Okrajne zadružne poslovne zveze skliče svoj IV. redni občni zbor, ki bo dne 11. .aprila 1953 ob 8. uri zjutraj v .muli dvorani gledališča »Ri-sto.ri« v Kopru 7. naslednjim
d n e v n i m redom: L Otvoritev zbora, izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja m dveh overovateljev zapisnika.
2.	Izvolitev verifikaeijske komisije.
3.	Poročilo overovateljev zapisnika III. rednega občnega zbora.
1. Poročila:
a) poročilo upravnega odbora
OZPZ v Kopru, h) čitamje bilance OZPZ, zadružnega podjetja »F.ructus« in zadružne mehanične delavnice,
c)	poročilo nadzornega odbora OZPZ v Kopru,
d)	poročilo verifikaeijske komi-
. aij'e.\
5.	Diskusija o gornjih poročilih in potrditev istih ter bilance.
6.	Razrešitev upravnega in nadzornega odbora.
7.	Sprememba L, 3., 7., 18., 19., 21. in 22. člena pravil Okrajne zadružne poslovne zveze.
8.	Predlog za razdelitev dobička ali kritje poslovne izgube Okrajne zadružne poslovne zveze, podjetja Fnietus in zadružne mehanične delavnice.
9.	Voli tev upravnega in nadzornega odbora Okrajne zadružne poslovne zveze.
10.	Ustanovitev zadružnega podjetja za obnovo vinogradništva in sadjarstva pri OZPZ — V3NOSAD.
11.	Imenovanje zadružnega sveta Okrajne zadružne poslovne zveze pri podjetju Frnotus.
12.	Predlog proračuna Okrajne zadružne poslovne zveze za leto 1953 in določitev prispevkov zadrug Okrajni zadružna poslovni zvezi.
13.	Predlog za investicije.
14.	Določitev zneska do katerega -se lahko podjetja Fruetus in VINO-SAD zadolžita pri Narodni banki.
15.	Pritožile in predlogi.
16.	Razno.
Po členu 19. pravil je občni zbor sklepčen, če je na .njem zastopanih vsaj 2/3 deležev, v nasprotnem primeru se občni zbor vrši 15 dni pozneje na istem mestu, ob isti uri m z istim dnevnim redom. Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
Podpredsednik: linzzier Peter 1. r.
Predsednik: Knez Ivan 1. r.
Opozorilo naročnikom
Prosimo vse naročnike, da čimprej poravnajo naročnino po položnicah, ki smo jih priložili zadnjim številkam. Novi naročniki in vsi. ki še niso prejeli položnic, naj nakažejo naročnino na naš tekoči račun pri NB 657-T-162.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru.
Naslov uredništva in uprave: Koper, Saniorijeva ulica 26, teL 170, poštni predal 2 — Številka tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.