psr) AMERIKANSKI SLOVENEC Hi| Cm ■ j PRVI SLOVENSKI IJST V AMERIKI j) ff^H^ j| / I^JP jr/ Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel frg p .g^ )) ffl ) LET za svoj /J GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V /) &3L ^ (G /_v ammSci. j/ CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. )) 1™*— )| (Official Organ of four Slovenian Organizations) ŠTEV. (NO.) 26. CHICAGO, ILL., PETEK, 6. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 6, 1942 " , . LETNIK (VOL.) ST El y## • • W\ • • • • m Nemčija pripravlja ofenzivo - Rusi izvajajo nov sunek PO CELI EVROPI ZBIRA SILE ZA POMLADNI NAPAD Ugodnosti za civiliste, zlasti prevoz po železnicah, do skrajnosti omejene zaradi vojaških priprav. — Pomanjkanju se v resnem obsegu pridružuje tifus. . London, Anglija. — Širom cele pod jarmi jene Evrope vodi Nemčija intenzivne priprave, da mobilizira svojp sile za novo ofenzivo, obljubljeno od Hitlerja, ki se ima pod vzeti z nastopom pomladi. Poročila o tem prihajajo potom privatnih virov iz raznih krajev Evrope, ki pa obenem dostavljajo, da so te priprave nadaljnje breme za JSvropo, ki je ž^ itak do skrajnosti izčrpana ter jo poleg vseh nadlog tarejo t^jdi razne bolezni, zlasti tifus. Posledice velikih nemških vojaških priprav se občutijo zlasti na železniškem prometu. Zadnji torek so bile preko cele Evrope, od Norveške do Črnega morja, uveljavljene nove omejitve za potovanje civilistov; to je bila že druga taka odredba ' treh ►tednov. Po nekaterih krajih, zlasti na Poljskem, se je sploh ustavil ves civilni promet, drugje pa vozi ponekod samo po par vlakov na teden. Celo prevoz živil in kuriva se je omejil valed česar se ponekod v Nemčiji, zlasti' pa še v drugih deželah, pojavlja občutno pomanjkanje. Namigava pa se, da mora pričakovati še bolj resno stanje, predno bo zime konec. Velik problem se pojavlja za Nemce z razširjanjem gori omenjene bolezni tifusa. Ta bolezen je običajna tovarišica vojne -in je prenašajo predvsem uši. Nastopila je sprva samo v krajih, kjer se dejansko vrši vojna, torej na zasedenem ruskem ozemlju, toda zdaj se pojavlja tudi že v Nemčiji in celo z Danske poročajo o čimdalje več slučajih. Posebno razsaja na Poljskem in na Bolgarskem; neko bolgarsko mestp, po imenu Per nik, pravijo, je pravo kotišče te bolezni. PoloZaj je tako resen, da so oblasti postavile, mejo, kjer mora biti vsakdo preiskan, ki pride z vzhodnih krajev. III. POROČILO NARODU (Ta je tretji izmed vrste treh člankov, vsebujočih poglavitne točke "poročila narodu" — Report to the Nation —, poročila o napredovanju obram-benega napora, katero je sestavil Office of Facts and Figures po naročilu predsednika Roosevelta.) Dasi civilno prebivalstvo Združenih Držav stoji pred drastičnimi omejitvami, dokler vojna traja, minimalne potrebščine kot hrana, oblačilo in stanovanje bodo primerne,' kakor zagotavlja Poročilo Narodu, ravnokar izdano od Archibalda> MacLeish, ravnatelja vladnega obveščevalnega urada, Office of Facts and Figures. Poročilo je bilo pripravljeno na zahtevo Predsednika Roosevelt-a. Zadnji dve leti smo imeli izredno dobre letine in živinorejske produkcije bodo bržkone še večje za 1. 1942. Razun kar se tiče sladkorja, velike količine katerega utegnejo biti vpo-ra bij en o za izdelovanje alkoho- la za vojne svrhe, ni za sedaj verjeti, da se uvede kako raci-joniranje živeža. "V tem pogledu bomo mi edini izmed vseh vojskujočih se narodov sveta", izjavlja Poročilo. Omejevanje manj bistvene civilne produkcije se pričakuje, da se preokrene proračunjenih 20 biljonov produktivne zmožnosti v vojno rabo. Tovarne bodo :>revrejene od manufacturira-nja mirovnega blaga na izdelovanje vojnih sredstev: - Odredbe so bile že izdane, da se skrči produkcija, na primer glede radio-aparatov, ledenic in pralnih strojev. Gradnje, ki niso nujno potrebne za vojni pa- (Dalje na 4. strani) D«l moštva z norveškega tovornega parnika Varanger, katero se je srečno rešilo, ko je naki osiščni podmomik torpediral in potopil njih ladjo nekje ob obrežju New Jersey. Slika kaže rešena na imigracijski postaji v Gloucester, N. J. SINGAPORU PRIHAJA POMOČ Wavell zagotovil posadki, da so ojačenja na poti. Singapor.--Brambovce tukajšnje britanske trdnjeve je general Wavell v sredo vzpod-bodril, naj branijo svojo pošto-' janko, dokler jim ne pride pomoč. Ta pomoč, "velika ojačenja" kakor se je izrazil, že prihaja ter je sestavljena iz britanskih in ameriških čet. Po-vdarjal je, da se mora Singapor na vsak način obdržati in posta: ti drugi Tobruk. — Doslej niso napravili Japonci še nobenega poizkusa, da bi z malajskega 'ijolotoka navalili preko ozkega praiva na Singapor, pač pa so na^ delu njih aeroplani. -o- (ANGLIJA IN ABESIN1JA SKLENILI PAKT London, Anglija. — Zun. minister Eden je v torek objavil v parlamenntu, da je Britanija podpisala-z Abesinijo pakt, po katerem je cesar Selassie pristal na to, da lahko Britanija obdrži v njegovi deželi toliko vojaške sile, kakor želi. Dobila pa bo od Britanije denarno pomoč, ki bo znašala tekom dveh let 10 milijonov dolarjev, a istočasno bodo ostali v Abesi-niji britanski uradniki kot cesarjevi osebni svetovalci. -o- JUŽNA AFRIKA PROTI ODCEPITVI Capetown, Južna Afrika. — Senat tukajšnjega britanskega domini j ona je zadnji torek s pretežno večino glasov pobil predlog, da se dežela loči od bri: tanskega imperija in se preuredi v samostojno republiko. Istočasno je senat odobril napoved vojne osiščnim državam. DOHODNINSKI 1 DA VEK « Kakor že povdarjano, mora izpolniti davčni izkaz vsa-ka oseba, ki je imela, ako je samska, ovdovela ali pa ločena, najmanj $750 dohodkov v 1941, in pa poročeni par z dohodki najmanj $1,500. Od tega ni izvzet nihče, niti predsednik, niti člani kongresa, niti duhovniki, niti navadni delavci. Zahteva se, da se med dohodke ne vštejejo samo redne plače, marveč tudi razne ?ia-grade, provizije, pristojbine in celo napitnine. Duhovnik mora vpisati tudi pristojbine za pogrebe, krste, mase, po-roke, itd. Ako je bil kdo namesto denarja plačan z blagom, se mora primerna denarna vrednost tega blagu vpisati v izkaz. Vpijati se mora tudi tisti dohodek, ki je bil prejet v' 1941 za dela, opravljeno v kakem prejšnjem letu. Vsak dohodek tarej, ki je bil prejet tekam lanskega leta, mora priti v davčni iz- kaz. , . „ C__i-:-—^ ANGLEŽI OPAZILI RAZLIKO V PLAČAH London, Anglija. — V parlamentu se je zadnji torek stavilo na vlado vprašanje, kaka je razlika v plačah britanskega vojaštva in ameriškega, ki je bilo poslano na britanske otoke. Odgovora od vlade ni bilo, a bržkone bo vprašanje ponovno prišlo v ospredje, kajti Angleži se bodo težko zadovoljili, da bi bila razlika v plačah obeh armad, ki se skupno bojuje za isti cilj. Temeljna plača britanskega prostaka je namreč okrog 55 centov na dan, dočim dobi ameriški vojak okrog 70 centov. -O-i- KAJ VSE JE V JAPONSKIH BOMBAH Brisbane, Avstralija. — Japonci očividno niso izbirčni, kaj-vtaknpjo v svoje bombe. Po napadu na neki otok se je ugotovilo, kakor pripovedujejo begunci, da so bili v bombah med drugim sledeči predmeti: Kovinski pokrovi za pivske steklenice, zarjaveli žeblji, kline za britje in staro železje. REŠENI S TORPEDIRANEGA PARNIKA KRATKE VESTI ; — Washington, D. C. — j Senat je v torek odobril, da se < ustanovi sklad dveh miljard do- < larjev, iz katerega se bo plačevala odškodnina škodo na i premoženju prebivalstva, ki ga utegnejo povzročiti vojni zračni \ napadi. ] — Vichy, Francija. —; Ka- , kor poroča neki tukajšnji - list, so v nekem francoskem mestu i ječe tako prenapolnjene, da je , moralo biti 50 obtožencev pu-ščenih na svobodi, da so čakali j na obravnavo. To priliko pa so ] porabili, da so izginili, na kar so bili obsojeni v odsotnosti. — Kairo, Egipt, — Tukajšnji deželi grozi napad, toda točasno ne od vojaških sil, j marveč od rojev " Icflbilicu Ob i Rdečem morju so jih namreč opazili velikanske roje in obla- ] sti so ukrenile potrebno, da pre- j prečijo pretečo nevarnost za deželo. --o STALIN OGROŽA EVROPO, PRAVI FINSKA Helsinki Finska.- — Predsed- i nik Ryti se je v torek izrazil v parlamentu, da načrti za pre-uredbo Evrope, kakor sta jih i sestavila Eden in Stalin v Moskvi, se ne bodo nikoli uresni- j čili, češ, da ima Stalin sam svoj program, ki pa je "največja nevarnost, katera preti nam in celi Evropi." Dostavil je, da Eden baje ni nasproten Stalinovemu programu. -o- PONOČI NI GASOLINA Waukegan, 111. — V tukajšnjem mestu se je za gaso-linske postaje uveljavil z zadnjim torkom nov poslovni čas. Postaje so namreč zaprte od 7. zvečer do 7. zjutraj. ... _ 1 JUTRI: ALI JE OBRAMBNA » KAMPANJA POTREBNA? Moskva, Rusija. — V smeri proti Smolensku, ki leži 230 mil zapadno od Moskve in, ki je glavno nemško oporišče, so podvzele ruske čete nov oster sunek, kakor so objavljala v sre do sovjetska vladna poročila. List Izvestia trdi, da so poslali Nemci na fronto močna rezervna ojačenja, a, da kljub temu ne morejo ustaviti prodiranja ruskih sil. Dočim so Nemci doslej umikali svoje čete, kjer videli, da so Rusi v premoči, ter so pravočasno odstranili tu di vojni materij al, so pa očividno zdaj dobili nov ukaz, kajti grade si zasilne utrdbe, katere branijo naravnost obupno. Novo ofenzivo je pričela izvajati .sovjetska armada tudi v dolini reke Doneča in kakor trdi poročilo, napreduje brez prenehanja. Na neki točki so od va> nega industrijskega sreaisca Dnjepropetrovska, ki leži ob Dnjepru, oddaljeni Rusi le še 20 milj. -o- ŽENSKE UPORABIJO ZA MOŠKA DELA Washington, D. C. — Vlada ima dalekosežne načrte za povečanje armade tekom prihodnjih devet mesecev, kakor so se izrazile v torek razne vodilne osebnosti, zaslišane od nekega poslanskega odbora. Tako je eden od njih dejal, da bo moralo najmanj dva milijona žensk biti postavljenih na delo, katera zdaj opravljajo mo$ki, da bodo ti lahko šli k vojakom. Neki drugi pa je napovedal, da se bodo vzeli v vojaško službo mnogi, ki so bili do zdaj zavrženi, obenem pa tudi oženj^ni moški,* za katerih družine bo morala potem deloma skrbeti via- -O- — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi revežev v stari domovini. Pobirajte darove za fcje! SOVJETI PRITISKAJO PROTI MESTU SMOLENSKU Kljub velikim ojačenjim, ki so ji bila poslana, nemški armadi ne uspe, da Vi zadržala rusko prodiranje. — Napredovanje Rusov pri Smolensku in ob Donecu. VESTI 0 DOMOVINI Na dalj ni podatki o usmrtitvah Slovencev in Hrvatov po % fašistih v.1Trstu, kakor jih poroča* list "Naša Sloga", glasilo južnoameriških Jugoslovanov. Novi podatki o usmrtitvah v Trstu (Dalje) Pet novih grobov, v katerih počivajo mlada trupla, polna poleta in moči, prežeta z zavednim jugoslovanskim duhom, prerešetana s svinčenkami ubijalskih in s krvjo oškropljenih fašističnih pušk, so nov dokaz barbarstva in krutosti, s katero naš večni sovražnik zatira naš narod. Toda ti novi grobovi' so tudi nov dokaz za našo nezlomljivo moč, čvrsto vero in odločnost za borbo, da ne omagamo, da vztrajamo v borbi proti sovražniku za svobodo, rešitev in boljšo bodočnost našega naroda. Tako je« začela izvrševati svoje svečane obljflbe nefa-šistična Italija, fašistična Italija pa jih je samo še stopnjevala in pri izvajanju politike raznarodovanja v nadih krajih privedla do stopnje brezobzirnosti in divjaštva. Spričo takega stanja se je iz 'istre, Trsta in Gorice izselilo samo v Jugoslavijo okrog 70.-000 Hrvatov in Slovencev; o-krog 35.000 jih je v Argentini in desettisoči v drugih demokratskih državah vseh petih kontinentov. Slovenci in Hrvati iz Istre, Trsta in Gorice so se združevali v svoja društva, ki so imela čisto kulturni in podporni namen in ta društva so se zbirala okrog "Zveze izseljencev iz Julijske Krajine"/ ki je imela svoje središče v Beogradu. Na čelu tej zvezi je bil dolgo vrsto let g. dr. Ivan Marija Cok. Ob koncu 1940. leta je bilo včlanjenih 40 društev iz vse Jugoslavije Ta društva in Zveza sama so bila priznana od jugoslovanskih oblasti, in če bi izvrševala kakšna teroristična dela, bi jih jugoslovanske oblati vsekakor prepovedale. Zveza je izdajala svoje uradno glasilo "Istra", ki se je tiskalo v Zagrebu. eden največjih odsekov Zveze, propagandni odsek, je imel svoje središče v Ljubljani in na čelu mu je bil g. dr. Lavo Cermelj, glavni obtoženec v sedanjem procesu v Trstu. Čla-'.ii fdruštva so biliizključno Hrvati in Slovenci iz Julijske Krajine, a udeleževali so se v vaeh strujaji jugoslovanskega javnega življenja. I»Ied njimi so bili ministri v Kr. jugoslovanski vladi, pomočniki ministrov, višji uradniki raznih minister-stev; pesniki, pisatelji, časnikarji, vseučiliški profesorji, srednješolski in ljudskošolski učitelji, častniki vojske in mornarice i. t. d. Da so vsi ti, kot tudi ves jugoslovanski narod težili za tem, da se Istra, Trst in Gorica osvo-bode izpod italijanskega suženjstva in pridružijo Jugoslaviji in da so za to delali, ni nobena tajnost, ker je to njihova pravica, ki jim jo daje narodna zavednost, pravica vsakega človeka, narodov in delov narodov, da živijo svobodni v svobodni domovini. Toda točno je in pribito, da se niso borili za uresničenje zgoraj imenovanega cilja ne z atentati in ne s terorističnimi deli ,temveč s sredstvi, ki so dovoljena med kulturnimi narodi s propagando, izdajanjem knjig in brošur, s pisanjem člankov, predavanji in zborovanji, vse v takih mejah, da se ne žali odnošajev, ki so vladali med Jugoslavijo in njenim zahodnim sosedom, kajti s poslabšanjem odnošajev med Jugoslavijo in Italijo se je sam po sebi poslabšal tudi že itak obupni položaj našega naroda pod Italijo. Znano je, da je v Istri, Trstu in Gorici često prišlo do spopadov med italijanskimi oblastmi in našim narodom, toda teh spopadov ni organiziral narod, -temveč so jih izzvale italijanske oblasti. Našim rojakom celo ni bUo trsjsa* sodelovati pri pmko-dovalnih delih ali terorizmu — italijanske oblasti so jih obtoževale, zapirale in tožile. Sedanja obsodba v Trstitnam to naj boj-še dokazuje. Večina obtožencev v zadnjih letih ni bivala v Italiji, temveč v Jugoslaviji. In vendar so obtoženi in obsojeni za dela, ki so se zgodila v Italiji v času, ko so bili nekateri |med njimi v Jugoslaviji, drugi pa internirani od italijanskih oblasti in tretji v svojih rodnih mestih, v Italiji, pod strogim nadzorstvom ter so se morali javljati oblastem po večkrat na dan in celo ponoči. Nove žrtve, ki jih je dal pd Jugoslavije odtrgani del našega naroda, za svoj narod, so dokaz da ta del našega naroda v 23 letih ni klonil s svojim duhom, da ni opustil borbe ifi da bo v njej vztrajal vse dokler se ne bodo uresničile njegove sanje, njegova želja in njegova odločitev: da se zlomi sovražnika in da se zedini s svojimi brati iste krvi v svobodni in močni Jugoslaviji. - Zakaj so jih obsodili Državni tožilec, ki je v svojem govoru zahteval smrtne kazni za 12 obtoženih, za druge pa kazni od 1 do 30 let ječe, je obtožil dr. Lava Cermelj a kot glavnega krivca za vsa dela, ki so jih storili Jugoslovani iz Julijske Krajine proti Italiji kot glavnega organizatorja poško-dovalnih dejanj in duhovnega voditelja vse - proti italijanske propagande. Ing. Ante Ščuka med drugim, dfc je izvrševal poškodovalna dejanja;,Ivan Ivančevič zaradi veleizdaje; Franjo Kave zaradi poiskušenega atentata na Mussolinija; Viktor Bobek zaradi ogleduštva v korist Jugoslavije ; Friderik Lomek, češ, da je na železniški postaji v Trbižu podtaknil bombo, ki je eksplodirala in povzročila veli-Joaip Tomažič, Ivan Lutman in Širne Koič za teroristična dela; Josip Tomažič Ivan Lutman in • Vrančič za organiziranje skupin za izvrševanje terorističnih del. AMERIKANSKI SLOVENEC Frvi *n najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene t to* • Ameriki. „ Newspaper in America, > UMuoflJn teta IS8L Established 1891. Utrni* mk te mu nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Moo. ddjkoy I« (hum po prunflfih. day and the day after boMdaya. ' Zadaja In tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBI^HING CO. Ifwlov orednlitvs Sn oprave: Address of publication office: 1849 W. C«nik Rd., Chicago. 1849 W. Cermnk Rd., Chicago. Tjiefon: CANAL 5544 Phone: CA^AL 5544 Harotiiinal Subscription: Za oelo leto t*"" For one y*»r ___$6.00 2a pot lets ___5.00 For half a year _____ 3.00 Za iett l««a_ 1.75 For three months__1.75 Za Chicago. Batdt in Evrepo: Chicago, Cansda and Europe: Za celo lete fg™ For one year__$7.00 Za pol lata-——_2.50 Fcr half a year _3.50 Za četrt leta_2.00 For three montte__2.00 Posamezna fteriUa _ 3c Single copy 3c Dopisi vainest pomena za hitro objavo morajo bid pnelsai na uredništvo vsaj dan In pol peed dnevom, ko iside Bat. — Za sedajo itevUko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. —i N& dopiae bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov nred-niiteo ne vrgča. Entered as second class mattir. November 10. 1925 at the post office st Chicago. Illinois, troder the Act of March 3. 1879._ ' BREZ NASLOVA Sedanja vojska in težave v svetu so posledice in sadovi, ki so nastali iz slabega miru, ki so ga ustvarili po zadnji svetovni vojni razni kovači miru. Po svetu so začele nastajati gospodarske in druge krize, ki so nadlegovale vse dele sveta. Naravno, kakor v našem dosedanjem in sodobnem gospodarskem sistemu drugače tudi mogoče ni, vsak se je težkih posledic kriz izogibal, kakor je vedel in znal na račun in škodo bližnjega. Vsak je ravnal po geslu: da le jaz odnesem celo kožo, drugi naj gleda zase. Trenotno se zdi tako stališče morda dobra, posebno onim, ki take metode prakticirajo. Dolgo pa to ne gre. Prej ali slej se pojavi odpor v taki ali taki obliki, zavit v to ali ono miselnost, iz katere pride odpor in želja po neki revanži. Tako je v ožjih malih krogih in tako je v širših narodnih in mednarodnih krogih. Liberalizem, ki je nastal že takoj po dobi srednjega veka m se potom stopnjema razvijal v svoje skrajnosti, je oče tega gospodarskega sistema, ki že dolgo let seje seme splošnega nezadovoljstva v svetu iz razloga, ker ia red je dajal vso svobodo za izkoriščanje, duhovno stran človeka pa puščal, da se je razvijal v svojih človeških sebičnih slabostih do skrajnosti, i Zato je imel svet vedno več nemani-čev, dočim se je bogastvo in lastnina iztekala le nekaterni-kom, ki so znali vse gospodarstvo sebično izrabljati. Proti temu zlu se je svet pogosto dvigal, ali navadno je doslej ostalo, kakor je bilo. Ko bi bila zadnja svetovna vojna s svojim mirom rešila to vprašanje pravilno, bi ne bili v zadnjih desetletjih nastali novi izmi, kakor so. Toda mednarodne glave na to niso mislile. Velemagnati so le računali, kako si bodo prilastili čimveč novih pokrajin, ki naj jim dajejo blaga in surovin, da bo več dobička, več kupčij. Kako bo z drugim, to jih ni zanimalo. Moja koža, oziroma naša koža je prva, to jim je blestelo pred očmi. In v tem je krivda! To je ustvarjalo po svetu v vseh državah nezadovoljnost in v okvirjih nezadovoljnosti so pa najlepše prilike za razne nergače, da začno dvigati glave in snovati odpor. Saj nezadovoljnim masam ni treba drugega, kakor obljubovati jim nekaj lepega, nekaj boljšega in vsi začno slediti misleč: tu nimamo nič, morda bo tam kaj in vsake bilke se opri jemljejo. Dobri razboriti govorniki voditelji zavedejo v takih okoliščinah mase, kamorkoli hočejo. Posebno pa še take narode, ki le sebično mislijo, kako bi vladali nad drugimi. Eden takih narodov je nemški narod, ki je dobil v Evropi v italijanskem fašizmu svojega zaveznika in v rumeni japonski rasi v Aziji svojega tretjega zaveznika. Mi ne trdimo" da je bilo nemškemu narodu potrebno začeti to vojno, kakor jo je začel« svojim fanatikom Hitlerjem. Ne, ampak okoliščine in razmere v svetu so dajale priliko k temu. Ko bi teh prilik ne bilo, bi ne bilo prilike ne za Hitlerja, ne za Mussolinijs. Ampak kdo naj misli na to takrat, ko velemagnatje mislijo samo na svoje mošnje in na kšeft! Danes mislijo, ko Čutijo težo posledic na svojih vratovih. ■r » Te težave pa ustvarjajo kaj težko bodočnost. Ako bodo znali v Londonu in v Washingtonu pravilno voditi to borbo, bo končna zmaga na strani demokratičnih držav in dežel. O tem ni dvoma. Toda, kaj pride po tej vojni? To je še večje važnosti. Nimamo namena kritizirati, ampak vsak slepec vidi, da Anglija igra v tej borbi zelo nerazumljivo politiko. Japoncem je puščala vse skozi prosto roko na Daljnem vzhodu. Svojih postojank dosedaj sploh braniti niso znali. Ako pojde še nekaj časa tako, bo borba na Daljnem vzhodu za zaveznike zelo težavna reč. Tu ne gre samo za izgubo postojank in teritorija, kar je sicer velike važnosti, ampak, če rumeni Japonci izrinejo zaveznike iz Daljnega vzhoda zna stopiti v ospredje prav močno za vso1 Azijo že znana parola, ki bo vodila k že dolgemu prerokovanju: Azija Azijatom! In ob tej paroli se morda začno ločiti svetovi JUTRIi ALI JE OBRAMBNA KAMPANJA POTREBNA? Vsako noc, ko je mesec postajal večji, so se opice zibale na drevesnih vejah in tarnale proti nebesni obli. Tommy jt da je to neko sv*cj£tvo češčenja. • - - Deček je ugibal,.kaj pomeni krik "Dum-Dum! Dum-Dum!" Tpda kmalu bo razkril ta strašen pomen. V tem času se je Tarzela napotila proti opičjemu okrožja. — Z nekega drevesa so jo opazovale zlobne oči, debele ustne pa mrmrale Dum-Dum! DUM-DtJM (384) (Metropolitan Newn»per Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs NOVICE, IVERI IN ODMEVI Joliet, 111. Končno so naši hribi in doline 31. jan. dobili tanek srebr-no-bel plašč snega; vsaj vzorec ! Legende o takozvanem groundhogu, ježu, jazbecu, medvedu ali dihurju še krožijo todi„ « . $50,000.00 (čitaj: petdeset tisoč dolarjev) vrednih obrambnih obveznic (Defense Bonds) bo kupila si. DSD., kakor je te dni sklenil na svoji letni seji njen gl. odbor, kar znaša skoro pplovico vsega njenega premoženja. Nekateri so nameravali predlaagti stotisoč. Sicer se vsota lahko kasneje poviša, ako še do tedaj ne bo zverinskih nazijev, lačenpergarskih in ve-rolomnih polentarjev ter potuhnjenih Japoncev njihov bog Mars v peklensko brezdno pahnil. I Župnijska letna seja se je vršila minulo nedeljo. Tem povodom je bil izdan "Cerkveni glasnik", v katerem se nahaja podroben celoleten račun. Darovalcev je zabeleženih do 28 sto, ki so skozi leto prispevali $46, 222.80. Izdatkov pa je bilo $45,-946.84; zraven je odplačilo na dolg v znesku $2,000.00. Lani je bilo 91 krstov, 40 pogrebov, 51 porok, f55 prvoobhajancev, a 432 otrok pohaja našo slov. šolo. Božična kolekta je znašala $4,-545.45; velikonočna pa $3,493.-16. Vsekakor veliko delo. Med imeni je nad 50 Papežev, mnogo Škofov in Mežnaršičev: Sloven ski Rim. 35-ietnico svojega obstanka je 29. jan. obhajalo si. dr. sv. Ge-novefe, št. 108, KSKJ, v župnijski dvorani s primernim banketom. Oblasti so prijele nekega tovarnarja, ki je svojim šiviljam plačeval samo okoli $6 ija teden, da se jih je smatralo za moderne mezdne sužnje. Smrtna kosa. Po daljši bolezni je 29. jan. umrl gostilničar John (Jim) Horvat, 1105 Clement St., star 72 let. Rojen je bil v dragatuški župniji na I Belokranjskem, odkoder je pri I Porečete: sanje! Le recite, kar kdo hoče. Sanje ali ne sanje. Sanje se večkrat uresničijo! Posebno še politične. Ali ni imel svet pred dpbrimi petnajstimi leti le posmeh tudi za Hitlerja? Danes ga ima prav ves svet na vratu. Ne pozabimo, svet gre hitro naprej. Azijati so res zaostali, toda nikjer ni zapisano, ne zagotovljeno, da ne zna nekega dne v Aziji ustati kak nov prerok, ki bo začel prav močno upiti: Azijo £zijatom! In tu pride v upoštev vse rumeno pleme, Japonci, Kitajci, plemena po vseh otočjih, Indija, ki tajno diha med neko osvoboditvijo in pod angleško kontrolo in morda še celo ves mohamedanski svet se zna pridružiti taki akciji. Se majate z glavo? Le dajte.-Jutri boste morda sami priča takemu dogodku. In če pride kedaj do takega dogodka, tedaj bo padel za-stor za britanski imperij. Ali se Angleži zavedajo tega? Najbrže se, saj niso tako zaslepljeni. Angleži znajo gledati skozi vse dilce in celo skozi široki kitajski zid. Ampak borijo se pa slabo prav sedaj za svoje postojanke v Aziji. Ali pa morda njihovi politični računi tako velevajo: hranite svojo moč za likof, da ne bo angleški lev slabši od severnega medveda, ko konča ta borba. Morda je tako. šel sem pred 50. leti. Zapušča vdovo in več otrok. Naj počiva v miru božjem! Statistika svedoči, da je bilo lani v U. S. nad 40 tisoč oseb ubitih v auto—nezgodah, kar je več kot tekom vseh let svetovne vojne. Moritev na debelo. Pa se še kdo boji iti na vojsko. Saj so naše ceste bolj nevarne nego no-man-Iands. Jugoslovanski bivši ministri Jeftič in Markovič ter konzul Cabrič so se mudili v našem mestu 30. jan. med pristaši. Nekateri naši listi in njih so-trudniki se zanimajo za nekako evropsko mednarodno federacijo, kar mi smatramo za neizpe-ljivo utopijo. Smo pa mnenja, da bi bila za Slovane dobra le zvezna djfcava Slavij a na ljudo-vladnem temelju. Kako se bodo meno vali vladarji celokupne države, ali pa kak glavar posamezne državice, to naj odločijo sami vsaka za — se. Sicer pa je glavna stvar osišče razbiti! Kupuj mo obrambne obveznice in znamke (Defense Bonds and Stamps), da se naše domišljije skoro uresničijo. Batine sta od vlade "fasala" general in admiral, ki sta na Hawaii vprizarjala razne pusto-j lovščine pa zanemarjala svoje dolžnosti. Pošteno sta jih zaslu žila! Naša "zamrzla" Hill County National banka je sklenila izplačati zadnjo dividendo, kar bo nekako toliko vsega skupaj, kakor bi bilo, če bi bili od do-tične vsote obresti. Vlog je imela do 4 milijone. Glavnica je šla fuČ! Za $10,000.00 odškodnine je vložil tožbo oskrbnik zapuščine pok. Petra Metesh, Jr., ki je bil 1 lansko leto do smrti povožen, "k Zdaj je nastopil oni čas leta, ko prihajajo poročila o beležk i h v črnih, ali pa zlatih bukvah. Loški Jaka je rekel: "Naj me pi- * šejo, kamor se jim zljubi!" Naročnik. j ! JUTRI: ALI JE OBRAMBNA * KAMPANJA POTREBNA? < JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR * iSlovenska sekcija Amerika je v vojni. Naša dolžnost je sedaj, da kot ameriški državljani pomagamo Zedi-njenim državam. Kupujmo obrambne bonde in znamke, darujmo ameriškemu ) Rdečemu križu! To je prva dolžnost! Vsi in vsak naj pomaga. Druga je naša krvna dolžnost do naših trpečih bratov in sester onkraj morja. "Tudi tem bomo poma-; gali ter se pripravljali, da bo-| mo pripravljeni in organizirani, ko bo mogoče poslati to pomoč. | -i v 1 * JPO,SS je bila obveščena od državnega tajništva v Washingtonu, da lahko nadaljuje z nabiranjem denarnih prispevkov. To je dobra novica. Zato naši lokalni odbori lahko nadaljujejo s svojim delom. Glavni blagajnik JPO,SŠ, Mr. Leo Jurjovec, mi je poslal sledeče poročilo: Do 17. januarja 1942 so darovali sledeči: Poslal Jos. Zalar, Joliet, 111.............$ 20.00 Frank Prasnikar, lok 15, Clinton, Ind. 30.95 Louis Smith, taj. ABZ št. 43, East Helena, Mont..................... _ 25.80 Fr. Grad, čl. dr. št. 70 ABZ ................ 1.00 Članice kluba Bled, Chicago, 111......... 10.00 Obresti od denarja .... 16.15 Zadnji izkaz ~.......... 12,631.79 Skupaj nabranega 17. jan. 1942 ............$12,735.69 Mesečnik "Zarja", glasilo Slovenske ženske zveze v Ameriki, poroča v januarski izdaji, kako so se članice odzvale na lepi in globoko zamišljeni članek glavne predsednice Mrs. Marie Prisand, katerega naslov je bil: "Da bo Božič tudi v naših srcih . . . w O tem obširno poroča glavna tajnica Mrs. Josephine Erjavec. V mesecu novembra in decembru so članice darovale $219.75. Pred mesecem novembrom so prispevki znašali $283.00. Do 15. decembra so prispevki znašali $502.-75. To je tudi posnemanja vredno poročilo Vem, da članice S2Z s temi darovi še niso pre-hale, ampak bodo v bodoče še dosti prispevale. Naša slovenska žena v Ameriki je poklicana, da se odzove temu klicu. In če bo slovenska žena v Ameriki odgovorila na ta klic, potem smo sigurni, da se bo večala blagajna slovenske sekcije JPO. Le tako naprej! Glavni tajnik, brat Joseph Zalar, mi poroča, da so v Denver ju, Colorado, ustanovili lokalni odbor št. 21. V Lorainu, Ohio, je priredil dne 4. januarja lokalni odbor št. 14 banket, ki je bil zelo dobro obiskan. Predsednica odbora je Miss Mary E. Polutnik, tu-rojena Slovenka, ki je bila tudi stoloravnateljica omenjenega banketa. Na tej prireditvi je prečitala pi^mo, ki se glasi: "Cenjeni člani in članice: Prejmite siromašen dar $25.-00 kot prispevek za naše rojake v stari domovini. Mnogo, mnogo več bodo naši rojaki potrebovali. In dokler bo trajala Vaša akcija, se obvezujem darovati v Vaš sklad vsaki mesec $5.00. Vaš cilj naj bo prispevati čirfi več za zatirane in prega- njane rojake v stari domovini. Udani Father Slaje." Rev. Milan Slaje je duhovnik slovenske cerkve v Lorainu. S svojim darom in obljubo je pokazal plemenit in posnemanja vreden vzgled za vse Slovence in Slovenke v Ameriki. To so besede. Za temi besedami je tudi dejanje. Koliko takih podpi-rateljev se bo še našlo v Ameriki. Oglasite se, tu vam je po-kazana pot, kako se podpre našo ; pomožno akcijo. ( Ko sem odhajal z banketa, pristopil je k meni Mr. Piškur, ugleden slovenski trgovec v Lorainu, a obenem že 20 let predsednik Slovenskega doma, pa pravi: "Janko, tu imaš $20.00 za pomožno akcijo/* Pogledal sem moža, ki mi je s tako dobro voljo dajal denar. Končno je še pristavil: "In se bom dal v bodoče!" Da, takih mož nam manjka, ki se zavedajo svoje dolžnosti. Mr. Piškur vam daje drugi vzgled,. katerega posnemajte. Med božičnimi voščili je prišlo pismo Mrs. Mary Kershišnik iz Rock Springsa, Wyo. Poleg prijateljskega voščila je bil priložen tudi ček za $15.00 za naše nesrečne brate in sestre v domovini. To je bilo iskreno vošči-1 lo, prav iz srca do srca, voščilo meni in pomoč ubogim. ' Hvala vsem in vsakemu! Samo to vam morem reči jaz . . . jKako hvaležni pa vam bodo oni, ki bodo dobili vašo pomoč, tc bo pa drugo poglavje iz trpečih src onih, ki bodo preživeli strahote, trpljenje in lakoto sedanjih časov onstran morja. Kako bomo dobili darove za našo pomožno akcijo? Kako? Vprašati^moramo! Meni do sedaj še niti eden ni odrekel pomoči. Do 4. januarja sem izročil lokalnemu odboru št. 2 v Clevelandu že $495.00. Naj ne bo to moja lastna hvala, ampak samo povedano naj bo, da naj vsak vpraša za pomoč. Ljudje so pripravljeni darovati, samo poprosite za uboge sirote v domovini. Vsak naj se vpraša: Zakaj še nisem dal? Menda se bo ja našlo enega človeka, dva ali tri v vsaki manjši slovenski naselbini v Ameriki, ki bodo pripravljeni nabirati denarne prispevke. Če se zanimajo za našo pomožno akcijo celo tu-rojeni Slovenci in Slovenke, kakor je Miss Polutnik v Lorainu, Frank J. Kress v Pittsburghu, in Mrs. Mary Balint v Enumclawu, Wash., potem je že čas, da se zanimamo tudi mi, ki smo prišli iz starega kraja. Zadnjič sem nekje čital, da je na seji rekel Slovenec: Pomožna akcija gre počasi. . . Da, da, počasi gre, ampak bolj hitro bi šla, ako bi ljudje njegovega kova že kaj napravili za to pomožno akcijo. Zakaj nočejo? Če bi se vsi zanimali, pomagali in pisali, bi bil uspeh večji. Časi so resni; resni menda nismo mi. Novice iz domovine so strašne. Koliko naših ljudi bo ostalo pri življenju? Ali so še posamezniki v Ameriki gotovi, da bodo lahko po vojni poslali samo svojcem. Če bodo še živi? Kaj pa oni, ki nimajo svojcev v Ameriki? Ali naj oni poginejo po končani vojni? Ne iščite vzrokov, zakaj ne boste dali. Dajte in odgovorite, kajti če so bile kdaj btsede "kri ni voda!" bolj " ' i- ■ - * i . * J-; • , > ' ' '-V. AMERIKANSKI SLOVENEC__Peuk. 6. februarja 1M2 "" | Dogodki | Okraden rojak Cleveland, O. — Pred nedavnim so nekega večera med 7. in 10. uro udrli neznani roparji skozi okno Munkove hiše na 1087 E. 76th Street. Pobrali so denar iz dveh otroških hranilnikov in nekaj zlatnine. Bančno knjižico so samo ogledali in jo vrgli na tla. Dpbro, da je družina toliko pametna, da ima de« nar na banki in ga ne hrani doma. To je že drugi slučaj ropa, ki se je zgodil v omenjeni »družini. \ — Ji K soldatom odhajajo Chicago, 111. —- V torek 3. februarja je odšel v vojakom Strica Sama Mr. Charles Grill, sin naše znane družine Mr. in Mrs. Frank Grill, na 1818 W. Cermak Rd. — Charles je sin Mr. Frank Grilla, lastnika slovenske pralnice v Chicagi. — Mnogo uspeha v vojaški službi in srečen povratek! Dobri učenci Cleveland, O. — Na Collin-wood višji šoli je z dobrim uspehom graduiral Lou Fortuna, sin Mr. in Mrs. Louis Fortuna iz Kewanee Ave. Ker se je tako marljivo učil, mu je šola preskrbela uradniško mesto pri Willard Storage Battery Co. -r-Na isti šoli je tudi z dobrim uspehom graduiral Paul Fortuna, sin Mr. in Mrs. Fortuna iz East 167th Street. Mladi Pavel je pa dobil stalno delo v tovarni. Rojak povožen Peoria, 111. — V bolnišnici je ^a poškodbami umrl rojak Joseph Kocjan, ki je podlegel poškodbam, katere je dobil 26. januarja, ko ga je povozil neki policijski avtomobil. Pokojni je bil vdovec in po poklicu mizar. Doma je bil iz Bele cerkve na Dolenjskem in je bival tukaj 30 let. V Milwaukee, Wis., zapušča brata. Smrt rojaka Cleveland, O. — Po enodnevni bolezni je preminul rojak Tgnac Čebokli, iz East 63rd Street, v starosti 63 let. Pokojnik je bil doma iz vasi Burjana, na Primorskem in je prišel v (Ameriko pred 25. leti. Bil je samski. Tukaj zapušča dve teti, Amalijo Ukmar in Terezijo Ko-rf?na, v starem kraju pa ma-t^r in sestro. Pokopan je bil zadnji petek 30. januarja. Še en grob Hempstead, L. L, N. Y. — V bolnišnici v Rockville Center je 1. februarja umrla tukajšnja rojakinja Mrs. Fani Lapajnar. Omenjena je bila doma iz Bohinjske Bistrice na Gorenjskem. Bila je zavedna Slovenka in zelo gostoljubna. Zapušča moža in eno hčer. — Pokopana je bila v sredo 4. februarja. potrebne in pomembne, bratje in sestre, danes so in jutri bodo še. Daj, brat, daj; pomagaj sestra! Janko N. Rogelj Družba ttpsv. Družine j (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. I't^LSS^Sedex: Joliet, ffl.Mtp^f9Staoi' i Nale geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: Oeort* Stonich, 257 Lime Street, Joliet, Illinois 1. podpredsednik: »tank fuafcek, 716 fianb St, Joliet, I1L § ^ g 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette Su Ottawa, UL Tainik: »rank J. Wedic, 301 Lime Street. Joliet, 111. Zapisnikar: John Nemankk, 630 N. Hickory St., Joliet, IS. Blagajnik; Joseph Klspsc, 903 Woodruf Rd., Joliet, III I Duhovni vo&a: Rev. lfathsw Kebe, 223 — 57th S L. Pittsburgh^ Pa. Vrh. sdrsvmk: Joseph A Zalar, 331 Na Chicago St, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: \ Andrew Glavach, 1748 W. 21st St, Chicago. IIL Joseph L. Drsalec 1318 Adams Street. North Chicago. Illinois. ? Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet, 111. POROTNI ODBOR: \ 3 Joseph PavUkovfch, 39 Winchell St, Sharpiburg, Pa. . Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave., Chicago, IIL K John Denis, 2730 Arthington Ave, Chicago, IIL ~ _ i Predsednik Atletičnega odseka: Prank Llkovich, * it! 602 North Bluff Street. Joliet, Illinois. | URADNO OLASILO: \ "AmerikemM Slovenec",' 1849 W. Cermak Rd„ Chicago, IIL Do 1. jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter \ ! njih dedičem raznih posmrtnin, poikodnin, bolniSkih podpor ter drugih i izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z i ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato* ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladin- l ski oddelek pa od rojstva do 16. leta. j i Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni < f certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year =: c Endowment Vsak certifikat no« denarno vrednost katera se vsako > leto vila. Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško \ i podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in \ j poikodnine. i Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience l ! tabeli. DSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jecik je slovenski in angleSkL Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno \ I sreuo! — j Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ah ust- i g meno na gL ujnika: PRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet UL Petek, 6. februarja 1942 _AMERIKANSKI SJ-OVENEC . i 111 ====— i. ,.- ■ —-—jgf- __Stran S JUGOSLAVIJA: OTOK SVOBODE HOLY FAMILY LADY BOWLERS Joliet, III. STANDINGS Editors Won_______25 Lost______17 Marge Jamnik _ 146 138 . 151 Dolores Wedic . 119 121 139 Betty Buchar .... 121 157 139 Jennie Bambic .. 133 130 134 Jose Vancas___ 134 128 121 Totals. . 653 672 684 Recorders Won_______17 Lost........25 Eve Subar ...............131 146 130 Zora Zelko ______________108 135 185 Alma Tonelli .... 95 105 102 Betty Drager .... 160 161 164 Violet Floyd________139 162 116 Totals... 631 709 697 On January 28th, we all got together once again, and bowled at the Bowl-era alleys, on lines 14 and 15. Last week we stated that the Recorders said they would catch up with the Editors. Well, it looks a§ if they have started to do so. Wednesday, they won two games out of three, leaving the Editors still eight games ahead, but if the Recorders do as good every week as they did Wednesday night, it won't be long and they will show the Editors up. Come on, Editors, show what you can do. Most of the girls on both teams had some very good games. Betty Buchar of the Editors hpd a good game of 157, which is very good as Betty just started bowling this year. Marge Jamnik, who has been bowling good all year, had a good game of 146. Eve Subar, another good bowler had a good game of 146. Zora Zelko, bowled the highest game of the evening, bowling 185, which helped the Recorders win the last game to a great extend. Betty Drager, a fine bowler also on the Recorders, bowled three fine games of 160, 161, and 164. Keep up the good work, Betty. That average of yours must look very encouraging by this time. Vioelt Floyd, another good bowler had a good game of 162. Gosh! it's no wonder the Recorders won two games just look at , those good scores. Keep up the 1 good work, bowlers. Let's try to i publish a good 200 game next i week. What do you say ? ? ? That's all for now but more f next week. Keep 'em flying! Your reporter Captain of Editors. -o- BOWLING NEWS HOlfY FAMILY SOCIETY MEN'S LEAGUE > THE STANDING Jan. 28, 1942 1 Team names Captains W. L. 1 Secretaries v L. Kochevar 33 15 - Presidents F. Ivnik „.. 28 20 1 Treasurers E. Subar. .. 22 26 Vice Presidents F. Wedic ... 12 36 After a weeks lay-off the | Holy Family Society men's t teams resumed bowling. The ! 1 curtailment was due to a pin ' boy strike, in which the union ; stepped in and had their usual ] ; picketing done. The week of ' ■ January 28th came, and every thing was straightened out so 1 the leagues could start bowling 3 again. The Holy Family Society J had a gay nite of bowling wel- 1 coming three new bowlers to ] the league, Tom Plese, John ] Papesh, and Tom Terdich. j These men seem to be steady 1 contenders in the league, and ^ the fellows wished them the ^ best of luck for the remainder J of the season, which is not very far away. the Secretaries took it onl the chin by losing 2 games to the hard fighting Treasurers. The Secretaries were handi-caped without their star anchor < , man, swift ball, Ramsack. Emil j had to do his steady job for Un- -cle Sam at the munitions works j near Joliet. Len Kochevar j hopes Uncle Sam doesn't keep I Emil away too much, so that J the Secretaries can still hope to 1 capsize first place. The second place Presidents won three games from the last place Vice | Presidents. The Vice Presidents came close to winning only one game, that was all. THE TEN HIGH 1. Judge Kubinski ...............551 2. Vine Likovic ................... 527 3. Harold Raub ....................... 512 4. Frank Ivnik..........................- 403 5. Len Kochevar........................ 488 6. Ralph Wedic ....................... 484 7. Tom Plese ............................. 484 0 8. Len Wedic ............................ 470 9. Emery Subar ........................ 459 e 10. Fred Suhadolc __________________ 459 v The Holy Family Society of t Joliet has entered a strong c team in the Annual Joliet City c Bowling Association tourna- f ment to be held at the Rivals t alleys February 14,'to March 8, s 1942. It is a sanctioned tourna- v BOWLING NEWS | ment. and is ta be worked on a handicap basis. The Society as well as its bowling reporter wishes the team great luck, and to become a regular city champion of bowl era, just as the baseball teams becames the city champions. This is the first time the Society has entered any bowling team into a tournament. The Society hopes to uphold to, the Holy -Family Society, society of champions. The bowlers will do" their best to uphold to the clause. The members of the team are as follows: Emery Subar, Len Kochevar, Len Wedic, Vine Likovic, Ralph Wedic and Frank Wedic acting as sub. These 5 men seems to make-up a well-balanced team, and should come out on top. P. S. The barn dance which was held by the St. Joseph's Civic Association was a great success, and your bowling reporter wishes to thank all of the fansters who turned out. I need not mention if you had a good time, because I know everyone did. Thanks. Your Bowling Reporter. -o- SECRETARY'S REPORT Chicago, 111. Well, well have you noticed after some talk we have finally succeeded in organizing a two team bowling league. As they say the first mlilion is the hardest to get and I guess that goes for anything else as well. But we've started now and we are not going to quit or let anything stand in our way to make St. John's DSD. organization up and coming on all fronts so that every member will be proud. We may not be best or even good for awhile, but a man who trys and keep on trying is hard to beat. All -we need is a little cooperation from the rest of you members as well as you f Slovenes. You are invited to come down and root for your « boys, give 'em courage. We started rather late with ] our league for this season but it is. always hard to get started. < Now that we got the ball rolling we have a chance to build < for the next season. Having in- 1 terest in lodge, doings which i every good members should be ] having we are going to start enlisting for the next year bowl- ■ ing list as we want to have sev- ] eral more teams. : If you like bowling please U don't be afraid to stop in and , give us your name, we'll be glad to have you. Don't wait ( until it is too late, let's all work j together as you know our Pres- < ident Mr. A. Glavach is working hard along with the rest of the officers, so let's give 'em a hand. How's about it! Let's keep 'em flying higher and faster. Your League Secretary,' Steve J. Košar. j D. S. D. BOWLING LEAGUE I St John Lodge, Chicago, IIL I Jan. 25, 1942 _ j Aver. Series H. G. ■ John Lauretig ......155 465 178 1 Steve Kosar ..........136 396 166 i John Turner ..........132 410 159 . John Haidinyak ...130 354 14« John Toplak, Jr.....122 394 141 And. Glavach, Sr.. 122 355 139 . John Chiacig........ 116 330 143 } Frank Glavach......114 355 139 Joe Dovecer ..........100 311 119 fi Mike Lonec .......... 88 266 107* ( High game won by: John Turner. Score—159 M Handicap— 32 ] Total—191 Officers: President, John Dovecer Vice President John Toplak, Sr. Secretary, Steve Kosar Treasurer, Andrew GlaVach -O- SAINT JOSEPH'S CIVIC ASSOCIATION Barn Dance Huge Success Thanks a million, to everyone that participated and helped in our Barn Dance, which was such a great success. To the officers, dance chairman, co-chairman, and the entire" committee, I am very grateful for the splendid cooperation extended me, which made the success possible. It just proves what unity can accomplish, and i such unity must also continue a throughout for the success and r complete victory of our Nation, i It was indeed a pleasure to see / 9o many of our young folks s take pait in the square dances, 6 Virginia reel, and all others; in t fact there wasn't a dull moment 1 all evening. Everyone as it ap-j - peered had only one thing in > mind, and that was a good time, r and that was proven by the tre-. mendous response with the t word "YES" when asked: "Is ' everybody happy?" and "Should • we have another Barn Dance?" Many thanks to the "Prese- ■ ren" quartet and the Zupancich : girls, for their marvelous sing-»| ing. Many comments were made ■ by the older folks as well as L the younger ones, and every song was very much enjoyed. The dance will long be re-1 membered by everyone present, and especially by the school children who will benefit by the proceeds which will be turned into the recreational fund. So again, thanks a million to everyone. Frank J. Wedic, j Association Chairman o - , IZ URADA DRUŠTVA SV. i DRUŽINE 5T. 11, DSD. i Pittsburgh, Pa- 1 Našim sobratom in sosestram f zgoraj omenjenenga društva se i naznanja, da se vrši prihodnjo nedeljo 8. februrja zelo važna * aeja, Id se začne ob uri do- * poldne v Slovenskem domu na 1 57. Cesti. Na to sejo je vabljeno £ vse članstvo, zlasti pa oni člani in članice, kateri so prejeli obvestilo po pošti. — V poseb- r nem povabilu je označeno za . kar se gre in upam, da boste c ta povabila upoštevali. „ Za zadnji mesečni seji; vršeči j »e dne 11. januarja, so podali j društveni nadzorniki svoje po- r ročite, ter se izrazili, da je. še . mnoge članstva, kateri dolguje- j jo precej visoke svote denarja j društvu in Družbi *v. Družine. p — Tajniku se je naročilo, da r prizadete opozori, da začnejo T odplačevati stari dolg, ker se- v daj ni nobenega izgovora, da ne morejo plačevati, ko se povsod 2 dobro dela in zasluži. Če ne ^ bodo plačali sedaj, potem goto- n vo ne bodo nikoli, se je izrazilo u na zadnji seji. j j Torej vsi oni, kateri ste pre- c jeli naznanilo in svoto označe- g nega dolga, vzemite vse to na- 8 znanje, da ni tajnik sam od 0 svoje strani to naredil, ampak po ukazu društva. V nadi, da bo prihodnjo nedeljo velika udeležba na seji pittsburghške sv. Družine, vse članstvo pozdravlja vaš tajnik. o- JUTRI: ALI JE OBRAMBNA KAMPANJA POTREBNA? -0 — Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam sto* pijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, aB imajo oni, kako skorjico kraka, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke! POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio ure od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles. ' •• i •. j The Quickest, Sorest Way YOU Can Help Win This Must BONDS—STAMPS Nbw' t Najmanj opevani junak dru-qge svetovne vojne je prejšnji teden razširil svojo oblast na 20.000 kvadratnih milj od 96.-' 000 milj površine ozemlja, o [ katerem je Hitler še pred za-| četkom poletja mislil, da je pod-I jarmi j eno. Naciji so opustili po-, iskuse, da bi pregnali jugoslovanskega generala Draža Miha j loviča iz oledenelih planin južnozahodno od Beograda, ter ( se umaknili v prestolnico, ca-| kajočjepšega vremena. General , MihajloviČ pa je izdajal potne liste za "nezasedeno Srbijo", ki jo imenuje tudi "otok svobode". Ognjfcvita vojska Draža Mi-hajloviča, • 145.000 — 150.000 vojakov redne jugoslovanske vojske, srbskih četnikov, Hrvatov, ter Slovencev, se česte imenuje 'gerilska' vojska. Bojujejo se navadno v majhnih, oddvojenih oddelkih. Toda Draža MihajloviČ ima radijsko oddajno postajo. Njegove čete imajo veliko število prenosnih prejemnih radijskih aparatov, ki so prej bili last jugoslovanske vojske. Njegovo vojskovanje 1 ni vprizarjana 'gerilska' borba. ' To je organizirana in vzstraj- 1 na napadalne operacija — pre- -mična, hitra i varljiva — o ka- 3 teri bodo v bodočnosti pele pe- 1 smi. 1 Ko je v aprilu lanskega leta ] prišel naval Hitlerjevih oklop- < nikov na Jugosavijo, je general t (tedaj še polkovnik) MihajloviČ j odpeljal svoje oddelke v planin- i ska zavetja blizu albanske me- J je in pustil sovražnika v Grči- ^ jo. Zlom samo delno mobilizi- ^ rane jugoslovanske vojske je ^ pomenil prestopanje tisočev vo- 3 j ako v, dobro in moderno oprem- , ljenih, k Mihajloviču. Po krat- ] kem času je MihajloviČ začel ( redno napadati nacijske zased- g ne oddelke in pro-nacijske hr- ( vatske vstase. j Te napade iz planinskih 2 zavetij so naciji proglasili z? c delovanje "komunistov in upor- ? nikov". Toda prav kmalu so bili naciji prisiljeni proglasiti v Jugoslaviji vojno stanje in v g oktobru celo ponudili mir. Neko r srbsko lutko in nekoliko nacij- v skih častniov so z zavezanimi j. očmi pripeljali, po dolgi vožnji j * z avtomobilom, v Mihajlovičevo i glavno bivališče v hribih. Ko so a odbili njegove zahteve: ustaviti - ubijanje Srbov v množicah, 0 umi nacijev iz srbskih krajev - (razen Beograda in Niša), je - MihajloviČ prisegel, da se bo - boril "do zadnjega Nemca". Do - konca novembra so naciji po- - slali proti njemu pet divizij — 1 brez uspeha. r Draža MihajloviČ, star 47 let, " je veseljak in oče petih otrok. 1 Z istim veseljem, s katerim se - pori, igra tudi na mandolino. 1 Rodil se je v Ivanjici v Srbiji, • v pokrajini, ki je sedaj pod nje- * govo oblastjo. Po zgodnji smrti ) svojih staršev ga je vzgojil neki 1 stric, ki je bil polkovnik v srb- • si vojski. Draža je stopil v srb-" sko Vojno akademijo, ko mu je bilo komaj petnajst let. L. 1913. . je bil ranjen v borbi s Turki in 1. 1915. v .borbi z Avstrijci, i Po prvi svetovni vojni je bil j • , dolgo vrsto let v jugoslovanskem -generalnom štabu in je postal (strokovnjak za vpraša-nja nacijskega petokolonskega delovanja. V začetku 1. 1940. je j bil obsojen na trideset dni zapo- • ra zaradi "nelojalnosti" — ker je prinesel dokaze o peti koloni knezu namestniku Pavlu in poznejšemu srbskemu Quislings generalu Milutinu Nediču. 1 Prijatelji iz generalnega štaba { so ga osvobodili. 1 Te dni jo pa jugoslovan- 1 ska vlada v Londonu izkazala 5 generalu Mihajloviču dolžno 2 spoštovanje: imenovala ga je za 1 vojnega ministra. Istočasno je 1 general Dušan Simovič, ki je 1 prejšnjo pomlad vodil upor pro- * ti pro-osiščni popustljivosti kne- ( za Pavla, prepustil mesto pred- \ sednika vlade malemu in delav- 1 nemu Slobodanu Jovanoviču, 1 dva in sedemdesetletniku, svo- 1 bodomiselniku, izvrstnemu zgodovinarju in pravniku, ki bo, kot se pričakuje, po vsej priliki zbral v složno enoto vse proti- r osiščne jugoslovanske elemente, £ Srbe, Hrvate in Slovence. T Med tem časom sta mladi ju- 8 goslovanski Kralj Peter in grški Kralj Jurij podpisala spo- 1 razum za skupno delovanje pc vojni pri obrambi, zunanji politiki in zunanji trgovini. S svojo uporno hrabrostjo južnozahodno od Beograda v borbah proti nacijem in s svojimi širokimi pogledi pri sedežu vlade v izgnanstvu, je dala Jugoslavija herojski delež za bodočo svobodo. (Time, 26. I. 1942.) TO mONO RUSI KULTIVIRAJO ZEMLJO V SIBIRIJI Moskva, Rusija. — Po tu- 0 kajšnjem radio se je v ponede-3 Ijek objavilo, da se je v Sibiriji 1 podvzelo veliko delo, da se tam- - Ifej kompleksi zemlje, ki leži y zdaj neuporabljena, kultivirajo e v rodovitna polja. Na ogromnih 0 pokrajinah se izsekavajo gozdo-3 vi in izsušujejo močvirja ter se - v južno ležečih krajih zemlja - tudi že obdeluje. S tem kultivi-ranjem se bo pripomoglo so- , vjetskim armadam, ki straži jo . vzhodno fronto proti Japonski, 2 da ne bodo glede živil odvisne . od zapadne Rusije. » -o- KONGRES NE BO IMEL 1 NIKAKIH POČITNIC [ Washington, D. C. — Senator ' L. Hi11 iz Ala., vodja demokra-^ tov v senatu, je zadnjo nedeljo ! izrazil opozorilo celemu kongresu, da ne more letos pričakovati nikakih počitnic, marveč bo moral ostati v neprestanem Zasedanju, dokler traja vojna. Kakor znano, se vrše letošnjo jesen volitve, in sicer za vse poslance ter za 34 senatorjev, a niti to ne bo nobep povod, da bi se kongres razšel, je povdaril Hill. -o- OB ZATEMNITVI Kakor so pokazali poskusi, se vidi še tako majhna luč precej daleč. Tudi pri zastiranju luči moramo paziti, da to storimo temeljito, namreč z dovolj debelo stvarjo, ki svetlobe ne propu-šča. Tako so s temi poskusi u-gotovili, da se vidi svetloba majhne vžigalice kilometer daleč. Svetloba luči, ki je slabo zastrta, pa se vidi več kilometrov daleč. To je važno vedeti posebno danes, ko divja vojna in ima tako slabo zastrta luč lahko usodepolne posledice, kajti bistremu očesu letalca nič ne uide. -—o—— TO JE VOJAK — JUNAK Naslednji pogovor se je vršil med nekim častnikom ameriške armade in nekim filipinskim vojakom, ki si je bil nataknil na glavo japonsko čelado: Častnik: "Ali si ti s sprednje bojne črte?" Vojak: "Da". "Koliko Japoncev si videl?" "Ne vem". "Koliko si jih ustrelil?" "Nevem." "Koliko si jih vjelT' "Nevem." "Koliko jih je ušlo?" "Nobeden." -o- JUTRI: ALI JE OBRAMBNA KAMPANJA POTREBNA? Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spo-/daj navedone knjig«, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki. Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da št naroče te knjige, ki jih tu objavljamo za polo-vično ceno. Te knjige 50: ■MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", Id ga uporabljajo v osnovni šoli ...........................................' _ 30c "CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice_ „ _ 40c BOr' * * * ^ 'OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest) „ 50c "OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)___ S0c Z^^l POYRATEK" JIH* svojih dragih, o e jiik * pore hite, da imate afa^aa n* razpolago last- - nega rojaka. V Postavljam in izdeljajem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene smerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam ( Kadarkoli i lameravate kupiti na- I grobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLEET, ILL. _Telefon 2-4787_' ' • i (Nadaljevanje s X. strani) ji por, so bile omejene. Novi War| Production Board uvede še bolj radikalne omejitve, da se stori konec "izobilju" 1. 1941, ko se je produciralo več blago za civilno rabo kot kedaj poprej. Produkcija novih poljedelskih oprem je bila skrčena na 88 odstotkov normalne proizvodnje, dočim je bila kvota za strojne komade v nadomeščevanje obnošenih povišana na 150 odsto. Bombaž in sintetični izdelki jemljejo mesto svile v nogavicah in jute v žakljih. Odstavek poročila, imenovan "The Home Front", vključuje pregled prizadevanj, da se kontrolirajo cene in prepreči inflacija. Med julijem 1940 in decembrom 1941 so inflacijski po-rastki cen izžemali iz dežele več kot dva T>Hjona dolarjev na stroških, nepotrebno dodana k obrambenim stroškim. Tekom prve Svetovne vojne, poročilo spominja več kot 45 odstotkov skupnega 9troška vojne je bilo posledica inflacije. Življenski stroški so naraščali v Združenih Državah za poldrugi odstotek na mesec. Ako ta porastek nadaljuje brez odpora, se bodo življenski stroški 7 marcu tega leta povečali za 15 odsto od septembra 1939 naprej kar pomen j a, da "široka masa 'j udi bi morala zgubiti radi inflacije po en dan mezde izmed vsakih sedmih." Office of Price Administration, urad za upravljanje cen, se je zanašal na neformalne metode kontrole. Decembra so se te kontrole raztezale na 35 odsto od skupne vrednosti blaga na debelo. Od septembra 1939 so nekontrolirane eene poskočile za eno tretijio višje kot kontrolirane cene. I - Office of Civilian Defense je pridobil kot pomagače razne strokovnjake za varnost v slučaju zračnih napadov in v to s vrh o odposlal dve misiji na Angleško za proučevanje. Izdal je 50 knjižic Tn ročnikov o civilni obrambi. Koncem decembra je bilo organiziranih več kot 6,000 "svetov" in 3,500,000 prostovoljcev včlanjenih. Civilna zračna patrulja 90,- s Listen to > PALANDECHS RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP K20 kilocycles (To* ef the Dial) DR. J. L tJRSICH ZDRAVNIK in KIRURG ' Urad: 1901 West Cermak Road I—3 in 7—8 P. M. rasun ob sredah Tel. Caul 4918 CH1CAQO Residenčni tel.: La Grange 3906 * • — ... I t ' •> \ v ^ '. '-'i'-l ^'^aiirjfrJžfc '■^S&i^fii^^^BlBi^B stran 4 __AjUUmAWaiO SLOVEN«__Petek, 6. februarja 1942 ' Oči go poda Slutemana so začele sumljivo mežikati. To se pa gromu njegovega glasu ni nič poznalo: "Seveda! Pa je šlo spet polne korce luga." "Ne, ne, gospod valpet, belila sem ga na soncu." "Takoo? Seveda! Ljubo, dobro sonce naj tudi že podpira žensko nečimrnost! In jaz, valpet, se moram ubijati s takimi neumnostmi. Zakaj ni prišel tvoj brat . sam? Zakaj noče plačati?" "Ah, gospod valpet, brat mora od ranega jutra do trde noči bitf v šolami. In plačaj bi rad, ako bi le mogel. Pa ima doma bolnega otroka in žena mu je tudi legla, ko je nastopila zima. Trikrat na teden mor j ra imeti meso in zadnjič smo ji morali kupiti vina, ker je tako strašno slaba in za- , nič!"; "Tako? Tako?" je zarenčal gospod Šlu-teman. "In zakaj ni prišel nihče k meni po ul>ožno izkaznico? In zakaj ne stopimo k ubožnemu očetu in si ne dobimo mesa in vina in krepke župice? Samostan vendar ima in samostan da! Strela še enkrat! Za-, kaj ne?" * "Ah, gospod valpet..." in solza za solzo se je udirala po drhtečih Gitkinih licih, "prav rada bi bila to storila. Saj bi naredila vse za jetrvo in njenega ljubega otroka. Toda brat ne pusti. Vedno pravi, da je še mož, ki zna delati in zaslužiti. In bil je i vendar nskoč vojak. In ne trpi, da bi se mešala med berače, in ne mogel bi čuti, da bi nas ljudje zmerjali za lakomnike in požeruhe !" "Tako? Tako?" Kajpada! Stiska in revščina spred in zadaj! Toda košato! Le košato! In z nosom kvišku pod nebo! To pa to l Čakaj samo, čakaj, pregnal bom tvojemu bratu njegovo ošabnost. Povej mu: ako ne plača na velikonočni ponedeljek, bo zagrmelo! Hišo, ki je samostanska last, mu vzamem in jo dam drugemu. Da, tako l)om napravil! Naj me Bog kaznuje, če ne }f Gii^a je prebledela in malo, da ni omahnila. Gospod Šluteman je pa rohnel dalje: • "Ta je pa prava! Nič plačati! Kakopak! Tako bi prišel eden za drugim, najprej go-staščarji, nato podložni kmetje in nazadnje se kupci in potem si patri in fratri, ki morajo tudi živeti, lahko dajo kar motvoz na vrat in love sapo! Oho!" Gospod Šluteman je hotel spet udariti na mizo, pa je sredi zamaha pridržal roko; tudi Gitka se jt* prestrašila in se prijela z roko za grlo, kako bi jo dušilo. Isti mah sta zapazila oba, da nista sama v izbi. Pred njima je stala visoka postava duhovnika; preko črnega talarja in belega škapulirja, obrobljenega z višnjevo vezenino, je visel na zlati verižici lesketajoč se križ, pol zakrit z redkimi kosmi sive brade; majhna, višnjeva čepica je pokrivala teme; izpod koščenega, ostropoteznega čela so štrlele košate obrvi kakor strešice nad oči, toda obraz ni imel na sebi nič temnega ; bil je moško resen, vendar mil. Gospod Šluteman se je priklonil, zakaj j duhovnik pred njim je bil gospod Henrik : Incingar, prošt v Berhtesgadenu. "Reverendissime!" (Prečastiti) je dejal gospod Šluteman in se zopet priklonil. "Ni konca, reverendissime, ni konca jeze in ja-da. Človeka duši od togote in žolča! Tu je 8]x?t neko dekle .. "Cul sem sam!" je posegel vmes gospod Henrik, mignil valptu k sebi v pomol k oknu in mu v gladki latinščini dejal: "Zdi se mi, da ste preosomi z ljudmi, gospod valpet! Le poglejte ubogo stvarco, vsa je S prijateljem po svetu I Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik* NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois j STANE LETNO SAMO $2.00 — NAKO{STE SI GA 6E DANEBf • • TJ ; i .. < brez kapljice krvi in trese se po vsem te- { lesu." • < Rdeči obraz gospoda Šlutemana seje l napel kakor razjarjenega petelina greben. ' "Pomislite, prosim, v svoji modrosti, reverendissime," je dejal v latinščini, ki je zve- ; nela tako sumljivo, da je gospod Henrik le s težavo zadrževal nasmeh, "pomislite, prosim, da moram ljudem kazati korobač. i Drugače sem izgubljen in goljufali bi me i spredaj in zadaj!" ' "Tudi jaz nimam rad napačne prizanes-ljivosti. Toda v strogosti naj se kaže prava , mera in namen!" Gospod Henrik se je j mirno ozrl na Gitko — dekle se je pred , temnim odsevom teh oči streslo ko trepet-ljikin list in se potuhnilo ter stisnilo glavo med ramena, kakor bi se želelo narediti mišje majhno. Gospod Šluteman je hotel spregovoriti, prošt mu je pa poraignil, naj molči in je dejal, še vedno latinski: "Dekličin brat je varilec Volfrat? Poznam moža, neustrašen je, pogumnega srca. Ko smo zadnjikrat lovili pod vacmanovimi stenami, je prinesel zadetega kozla z vrtoglave stene, kamor si ni bil upal nihče drugi. Poizvedite, gospod valpet, ali je dekle govorilo resnico! Ce ni mož nič kriv, mu odpustite gostaščino za to leto. Ako boste pa Čuli, da je pijanec in kockar, ga kaznujte z vso strogostjo! In sedaj pošljite deklico domov in pokličite lovca." Gospod Henrik se je obrnil k oknu, od koder se je prelepo videlo po dolini in gorah. * Tresoča se in prestrašena je čakala Gitka ves ta čas; besede tujega jezika so jo še bolj zmedle in preplašile; njeno tanko uho je med neznanimi glasovi ujelo dvakrat bratovo ime, in po renčavih grožnjah, s i katerimi ji je bil žugal gospod Šluteman, ni ubogo revše mislilo nič drugega, nego | *da se je s tem latinskim pogovorom odločila in zapečatila usoda in kazen njenega brata: plačaj — ali pa boš izgubil hišo in te bomo pregnali izpod strehe in z zemlje. Oči so jo pekle, toda jokati ni mogla; strah ji je stiskal grlo, in bilo ji je, kakor da je vsa okamenela in ne more niti s prstom več ganiti. Tudi se ni umaknila ne za korak, ko se je gospod .Šluteman sunkoma obrnil proti njej, s temnoi dečim obrazom, vrtečimi se očmi in jezen, da je kar pihal; samo njene veke, vse težke od solz, so se še bolj odprle in ustnice so ji drhtele. "Ven sedaj, pa takoj!" je zarenčal valpet, ki kljub opominu, kakršnega* je bil moral pravkar pogoltniti, ni maral nič izgubiti na svoji častivrednosti. "In povej bratu, ako ne pride na velikonočni ponedeljek, bom poslal biriče ponj!" Ker se Gitka še vedno ni ganila, jo je gospod Šluteman rahlo, prav nič zares, dregnil; vendar se je zdrznila, kakor bi ji sodni meč zažvižgal nad glavo. Brez besedice se je obrnila in se pomikala proti vratom, stopinji-co za stopinjico. Tako slovo je pa trajalo gospodu Šlutemanu predolgo, prijel je Gitko za ramo, jo potiskal naglo pred sabo, in ker latinski opomin, ki ga je bil deležen, ni baš povečal njegove naklonjenosti za šolarja -Volfrata, si ni mogel kaj, da ne bi dekletu zarenčal na uho: "In mu povej, da bom za vsak primer namočil palico v slanico, bo bolje žvižgala — fii!" Tega seveda spet ni mislil tako grozno; kajti v resnici gospod Šluteman do tiste ure ni bil pretepel še nobenega živega bitja, samo mrtvake: namreč 'črne jezdece',prekajene zlatovščice, ki so se morale tolči, preden se je okajena koža dala potegniti z njih rožnatega mesa. (Dalje prih.) "Bilo je nekdaj—es war ein-V nal ..." (Konec) ^ak, s takimi napreden človek le more iti! Tu je zveza, da pi-iem, kako je bilo. Ko je izšlo am rdeče sonce, ki je pozneje nrknilo, tisti klerofašisti so jonce upihnili, in s temi se mi lajbolj napredni ne vsedemo za mo in isto mizo. G. Garden nagaja še več takih "pregreh", ki je držijo teh klerikalcev, ampak jpomin na Dunaj se izraža v vsi ogorčenosti. Well, ali je bil g. Garden te-Jaj tam, kjer je sijalo rdeče aonce, ne vem, menda ne, vsaj g. kolega Molek pa je šel na Dunaj gledat in videl ves sijaj tistega sonca v Marxhofu. Sija-DO, pa je šlo fuč, ip klerofašisti so pognali vse s kanoni! Mene Dolfuss ne briga dosti, ker marsikaj sem videl in doživel tedaj, ali vsaj malo prej, in sem majal z glavo. Ne spada sem, videl sem pa in doživel, kako je sonce zasijalo tiste dni. Na postaji v Bačah so bili trije uradniki, pet slug, vsak dan je bil en vlak v Podrožčico in nazaj, še kak tovoren vlak. Sluga je bil, da je odprl vrata, sluga'tudi, da jih je zaprl. Krasno, vsi dobro plačani, in jutri bo plača povzdignjena. Ali si zoper višje plače? Nisem. Ampak videl sem na lastne oči, da tako ne more iti naprej, f letno pa je bila za tiste, ki so plače dobivljali. Odkod je prišel de-par? Amerika je dala, posodila (?) 40 miljonov dolarjev, ker so znali jamrati. To je 200 miljonov kron, ves biže prejšnje Avstro-Ogrske je znašal 350 miljonov! Prej je bilo 40 miljonov, zdaj niti ne 10 miljpnov, ampak 200 miljonov kron je bilo na razpolago, in plače se lahko povišujejo. Niso pozabili na — davke. Družba sv. Mohorja je imela v hišah v Celovcu do pet miljonov kron. Najemnina se ni smela povišati, davki so pa rastli ko jesenske gobe. Hiše niso toliko nesle, da bi se mogla sprazniti stranišča. Kako naj se plačajo davki? Na Dunaju si lahko dobil najlepše stanovanjske hiše zastonj, ako plačaš davke! Večje kmetije so sle na boben, male se mogle vzdržati le, ker so domači garali od jutra do večera, i ko so "brezposelni" počivali v [sencah podnevu, ponoči pa kegljali po gostilnih. Vse sem videl, doživljal in majal z glavo, za druge pa so napočili krasni časi, in le tisti hudobni kle rofasisH so prišli in naredili takemu raju konec. Bes naj jih butne, te klerikalce, ko so upihnili rdeče sonce,, in s temi klerikalci, fajmoštri in mežnarji, ne ------- sme biti nobene zveze, ako napredni nočejo prodati svojih naprednih smernic, saj ti fajmoštri in mežnarji lahko še naprednim amerikanskim Slovencem upihnejo sonce, kakor so to naredili na Dunaju in v Avstriji in v Španiji in delajo to že skozi dva tisoč let in jih noče biti konec. - To zapišem/ker sem doživel, da taki, ki hočejo videti, malo spoznajo, čemu se jezijo taki, ki niso ničesar videli ali videli le kras,, in ne morejo pozabiti. "Es war einmal . . . bilo je nekoč krasno, ko je sijalo rdeče sonce". Vse je še neodločeno in nedoločeno, visi v zraku, ker nihče ne ve, kako utegne izpa-sti. Delajo s« pa že zdaj načrti za bodočnost, za uravnavo, kakršna naj bi bila. Razume se, da hoče vsak uravnavo, kakršna je njemu pri srcu. Težko, da bi se vse uravnalo tako, kakor kdo želi. Nov dan prinese nove iz-premembe. Lahko se pa govori 'o načrtih. Demokratično naj bi bilo. Prav. Večje zveze naj bi bile, širše skupine, gospodarske, ekonomske edinice, da se more ekonomija razviti. Vsak plot ne sme več biti državna meja. Tudi prav. Kakšne skupine? Tu je kritična točka, ako kdo ne vidi le ekonomije, vidi še druge či-nitelje, ki vplivajo na razvitek življenja, saj življenje ni v tem, da bi bila miza polna. Te dni je nekaj o novi — balkanski zvezi. Med Jugoslavi jo in Grčijo menda pride do zveze, in morda se priključi še Turčija. Ali Bolgarija ni na Balkanu? Samole omenim, ko se baje dela na zvezi. Jugoslovani so zdaj le bolj Srbi, drugi so na papirju. Srbi morajo presoditi, kako utegne biti s kake zvezo z Grki. Da so Grki tre-notno v enaki skledi, to ne more biti merodajno, ker se lahko vse izpremeni, ako se izpremeni skleda. Kdor pozna zgodovino Grkov na Balkanu, utegne zmajati z glavo pri taki zvezi. Pri prebrisanosti grejo trije Judje na enega Grka! Ali vidite? Danes je zveza, jutri pa je le papir. Pri Srbih je, da vidijo, kakšni so moderni Grki, in kakšni so bili napram balkanskim Slovanom skozi vsa stoletja. -o-- Our soldiers, sailors, and marines need planes, ships, tanks,ammunition, uniforms, and food. You can help to supply them by buying Defense Savings Bonds and Stamps. J. M. Trunk: ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča Slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C Ap stane samo________________________vr^ Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cp dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______' ^^ Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois NE OSTANITE BREZ "Baragove Pratike" ZA LETO 1942. Pratika je zanimiva in gre hitro iz pod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo: 30 centov kar je po&l&ti v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois