Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 16. decembra 1956
Štev. 287. Lelo M. (XVII.)
MARIBORSKI
• Cena 1 Bin
VECERNIK
Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka uL 11 I Tel. uredn. 2440, oprave 2455 Izhaja razeo nedelje in praznikov vsak dan ob 14.. ori / Velja mesečno prejcman v opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Qin / Oglasi po cenikn / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409
JUTRA
99
Htvava jama
VALENCIA, 16. decembra. Agencija Fara poroča: • Zatišje, ki je vladalo poslednje dni na madridski fronti, je bilo včeraj prekinjeno po nenadni ofenzivi Francovih čet v univerzitetnem okraju. Borba je trajala nekaj ur in so bile Francove čete odbite s težkimi izgubami. Tudi so se skušali Francovi prebiti na odseku pri Valde Morillia in Voadillia. Na ostalih odsekih vlada zatišje.
PARIZ, 16. decembra. Desničarski »Echo de Pariš« poroča iz Salamance, da se pripravlja nova Francova ofenziva proti Madridu. General Mola je že zapo-čel na guadarratnski fronti z ofenzivo in je dosegel nekaj uspehov.
VALENCIA, 16. decembra. Agencija Fabra poroča: Vladno letalstvo je bombardiralo nasprotnikove položaje pri Villa Reallis in Angonsenu na severni fronti. Vladna letala so se spoprijela z 10 Francovimi lovskimi letali, ki so.se nato umaknila. Več stotin bomb je bilo s strani vladnega letalstva vrženih na železniški postaji Calstajat.
PARIZ, 16. decembra. Katalonska vlada je demisionirala ter je na njeno mesto stopil odbor z diktatorskimi polnomočji. Na čelu tega odbora stoji dosedanji vladni predsednik Cornpanys.
MADRID, 16. decembra. Havas poroča: Odbor za evakuacijo Madrida, ki mu predseduje Himenes, je v teku preteklega tedna evakuiral 60.000 oseb. med temi 30.000 otrok.
VALENCIA, 16. decembra. Obalnemu brodu »Huamit« se je posrečilo, da je pobegnil iz luke Mallorce, kjer so ga nasprotniki imeli ujetega že od začetka sovražnosti. Kapetan broda je izjavil, da se otok nahaja pod upravo tujcev (Ital.)
MADRID, 16. decembra. Havas poroča: Pričenši z včerajšnjim dnem smejo vsi začasno v madridskih zaporih zaprti Pismeno in ustmeno vzdrževati zvezo s člani svojih družin.
CARIGRAD, 16. decembra. Skozi ožino je plul španski parobrod »Marnero« z zalogo vojnega materiala iz Odesse. Na brodu je bilo največ topov, municije in nekaj letal.
PARIZ, 16. decembra. »Matin« poroča, da je neki norveški parobrod pred nekaj dnevi ukrcal v Marseju velike količine orožja in municije ter navodno odplul v Mehiko. Dejansko pa je ta parobrod zaplul v luko Set, kjer se je ta zaloga pretovorila na španski parobrod »Carinen«, M je odplul naravnost v Barcelono.
PARIZ, 16. decembra. Radio agentura Poroča iz Valencije, da je bilo včeraj v Muroiji izvršenih 13 novih smrtnih obsodb. Med justificiranimi se nahaja tudi Bivši desničarski narodni poslanec Fer-ra. Vsi ti so bili obtoženi, da so vzdrževali zveze s Francovci.
BRUSELJ, 16. decembra. Policijske °blasti so odkrile v neki tukajšnji palači Velike zaloge orožja in municije, zlasti težkih strojnic. Vsa zaloga je bila zapletena. Preiskava je dognala, da je to o-r°žje bilo pripravljeno za prevoz v Španijo.
RIM, 16. decembra, »Giomale dltalia« objavlja neko poročilo iz Burgosa. Vlada kenerala Franca zbira novo dokaze o teni, da krši Francija sporazum o nevme-šavanju. Zdi se, da so tudi nekateri politični krogi v Mehiki v zvezi z nabavo {ranc6skega orožja za Španijo. Zdi se, da 'e general Janom! preko francoskega letalskega ministrstva uspešno delal na teni, da se tudi v Franciji organizira pro-stovoljni kader letalcev, ki so s franco-Nl<imi letali pohiteli na pomoč španskim rčpublikančem.
Roosevelt glasnik miru in sprave
WASHINGTON, 16. decembra. Havas poroča: V tukajšnjih diplomaiičnih krogih je zavladal živahen interes v zvezi z namero, ki se pripisuje predsedniku Rooseveltu, da po vrnitvi s potovanja naslovi na ves svet posebno poslanico, ki bi v glavnem povdarila sledeče potrebe: splošno premirje v oboroževanju, sklenitev splošnega pakta o nenapadanju in pričetek razgovora v velikem stilu glede rešitve vprašanja o razdelitvi sirovjn. Niso skladna mišljenja, da li je takšen korak v sedanjem trenotku oportun. Po mišljenju gotovih ameriških osebnosti, med katerimi se naglaša ime Raymonda Buela, predsednika društva za zunanjo politiko, je Roosevelt edini človek, ki je sposoben, da odstrani težave, ki obstojajo med nemško državo in ostalimi velikimi silami. Proti temu pa so nekateri znani ameriški državniki, zlasti Norman Davis, ki se je načelno izrazil proti takšnemu koraku. Davis smatra, da ni britan ska vlada nikakor voljna, da odstopi v tem trenotku od svojega oborožitvenega programa. Ti krogi izražajo dvom, če bi takšen Rooseveltov korak mogel pripomoči k temu, da se zmanjšajo’ nasprotja med poedinimi evropskimi oblastvi. Z druge strani pa se smatra, da bi takšen korak bil že prepozen. V vsakem slučaju pa so tl krogi mnenja da je Roosevelt v svojih odločitvah svoboden.
WASHINGTON, 16. decembra. Službena izvolitev Roosevelta za predsednika USA je bila včeraj. Roosevelt je dobil 528 glasov, Landon samo 8 glasov. Ob tej prilik: je bil tudi odjavljen končni službeni rezultat volitev od 3. nov., napram kateremu odpade na Rosevelta 27,450.081, na Landona 16,579.584, na Lembtea kandidata unionistične stranke 862.822 glasov, na socialista Thomasa 193.638 glasov, na komunista Browderja 49.655 glasov, na prohibicionista Cougllina 37.650, na Huttena 10.540, na razne druge kandidate 3.207 glasov.
ČUDNI POJAVI.
Današnji »Slovenec« poroča: »V Zgor. Šiški ob Večni poti, na razpotju blizu hiše posestnice Ivane Bravne, je stal ličen križ s Križanim. V noči od 23. do 24. novembra je nad Križanim stresel svojo togoto neznan zločinec. Bogoskrunec je od lomil -kipu obe roki ter ju vrgel nekam v gozd. nato pa je snel Kristusovo soho s križa ter jo vrgel v jarek ob cesti. Pod kipom je bila pritrjena svetiljka, ki jo je zločinec tudi odtrgal ter vrgel v gozd. Najbrže isti zločinec je bil, ki je v noči na 6. decembra poškodoval kip sv. Marjete v zidani kapelici pri hiši št. 87. Zločinec je kip prevrnil nato pa odtrgal levo roko v zapestju, s katero je držala sv. Marjeta razpelo. Roko in križ je zločinec najbrže kje odvrgel.« Takšnih pojavov doslej še ni bilo pri nas. Morda bi bilo prav, ako bi se pisec gornjega poročila razmislil o globljih, pravih vzrokih teh pojavov.
PARIZ, 16. decembra. Desničarski »Echo de Pariš« poroča, da bo francoska vlada v teku današnjega dne izvedla neko posojilno operacijo. Vlada bo namreč izdala petletne bone za državno obrambo. Višina posojila še ni znana. Finančni minister bo danes sporočil parlamentu podrobnosti glede novega posojila.
PARIZ, 16. decembra. Glavni tajnik strokovnih z<vez Jouhaux je na kongresu
uradnikov imel govor, v katerem je govoril o načrtu francoske vlade, ki se tiče nekaterih socialnih in gospodarskih reform. Tako se bodo na pr. zavarovalne družbe monopolizirale, velike banke in težka industrija pa podržavila. Dotaknil se je tudi Španije in izjavil, da strokovne organizacije ne bodo ovirale vladne politike, da pa' bodo strogo kontrolirale vmešavanje drugih držav.
KAKO JE S TAJNIMI SESTANKI.
Tuk. »Slov. gospodar« popravlja v zadnji številki sledečo krivico: »Sv. Bol-Jfenk pri Središču: V štev. 49 z dne 2. dec. je bil objavljen dopis, v katerem trdi dopisnik, da prireja tamkajšnje »Društvo kmetskih fantov in deklet« tajne sestanke pod imenom svojih sej, na katerih se ne razpravlja o potrebah tega društva, nego se na teh sestankili sklepa o agitaciji za občinske volitve. Bolfensko društvo kmečkih fantov in deklet nam je poslalo na omenjeni dopis pojasnilo, v katerem dokazuje, da se ni vršil niti eden tajni sestanek, ampak so bili vsi že davno pred volitvami in je torej bila kaka politična agitacija izključena. S tem popravljamo krivico, katero smo storili društvu.«
'ZrOusbo AiAJittAnAUUA
ptufmi1
fdvatd ItuuuiA v TJtoiik dvfltft
CANNES, 16. decembra. Vesti, da se je gospa Simpsonova odpeljala z avtomobilom v Avstrijo, so se izkazale kot neresnične. Tukaj mislijo, da ne bo gospa Simpsonova še tako kmalu zapustila francoske Riviere, verjetno, pa je da bo za božične praznike s svojo teto odpotovala »a Dunaj. Villa Louvie, kjer stanuje Simpsonova, je pod zaščito francoske policije. Simpsonova prejema zadnje dni pisma iz vseh krajev sveta, zlasti iz Anglije. V večini teh pisem ji ženske organizacije izražajo solidarnost z njenim zadržanjem. Po nekih vesteh iz Londona ima vojvoda Windsorski dobiti letno a-panažo v iznosu 5 milijonov 250.000 funtov šterlingov. «Sunday Referee« pa poroča, da ne bo njegova apanaža znašala več kakor 50.000 funtov in da se bo njegova renta utemeljila z njegovimi zaslugami, ki si jih je pridobil za Veliko Britanijo in britanski imperij, dokler je bil kralj,* oziroma prestolonaslednik.
DUNAJ, 16. decembra. Badenska poli-
usi+fPifk ?
PEKING, 16. decembra. Havas poroča: Maršal čangkajšek je bil za časa borbe med četami Čangsuljanga In nankinškimi četami ustreljen skupno z nekaterimi ge-
cija, pod katere rajon spada dvorec En-zersfeld, kjer biva vojvoda Windsorski, je ukrenila vse potrebno, da Se zasigura njegovo nemoteno pokojstvo. Do Novega leta bo gost barona Rotschiida. Edvard je dobil v Rotschildovem dvorcu na razpolago prvo nadstropje, kjer se nahajajo njegovi apartmani, sestoječi iz male knjižnice, spalnice, salona za puše-nje, držabnega salona in kopalnice. V dvorcu je nameščena posebna telefonistka, ki spaja v dvorski centrali številne inozemske razgovore bivšega angleškega kralja.
DUNAJ, 16. decembra. Havas poroča: Po vesteh iz Inomosta se doznava, da je vojvoda Windsorski najel neko posestvo v Tirolih nedaleč od Kitzbiichela, ki je last Amcrikanca Maca Cormicka. Edvard se je zanimal za ta dvorec že ob priliki lanskega bivanja v Tirolih. Obenem se doznava, da bo Simpsonova prispela v Tirole začetkom januarja.
nerali. Ta vest še ni potrjena, prav tako tudi ne nasprotna vest, da se je maršalu Čangkajšku posrečilo pobegniti. Priprave za končni spopad so v polnem teku.
NI ZNATNO.
»Del. politika« poroča: »Carina se poviša za 10.9 odstotkov, torej za Din 10.90 za vsakih Din 100. Carino plačuje konzu-ment. »Slovenec« pravi, da to povišanje ■ni znatno.«
D/iu^euLi i*Atl PJmg
P. T., koroško predmestje. Niste pravilno razumeli. Tistih 75, oziroma 100 dinarjev dnevnic kot odškodnine za sodelovanje v prid mestne občine ne gre na naslov mestnih uradnikov, kakor ste napačno razumeli poročilo zadnje obč. seje, marveč mestnih očetov, oziroma mestnih svetnikov. Podrobnejše pa nam zaenkrat ni znano, razen tega, da je v imenu odseka stavil zadevni predlog na zadnji seji mestnega sveta mestni svetnik g. Hrastelj.
I. K., Melje. Z ozirom na vaše zadevno pismo Vam sporočamo, da ne odgovarja resnici Vaša informacija, da ima ravnatelj dotične socialne ustanove s sedežem v Ljubljani 12.000 dinarjev mesečnih dohodkov, res pa je, da jih ima 9000 dinarjev, podravnatelj pa 8000 dinarjev.
R. L., Dravska dolina. Vse nam je znano, vendar žal zaenkrat še ne moremo uporabiti.
T. M. Aleksandrova cesta. Novi mestni (proračun vas zanima. Prav! Je za Din 703.380 višji od lanskega. Pri MP, kjer so se izvršile, nekatere »štednje«, je ta povišek 180.130 Din. Pri mestnem zakladu pa znaša ta povišek 505.250 Din. Kako je z davščinami, nam ni znano, ker nam ni tako glede proračuna kakor tudi davščin mestni tiskovni urad še ničesar sporočil.
Sokolstvo
Marljivo delo, lepi uspehi pobrežkih Sokolov
Pobrežki Sokol je v nedeljo v nabito čolni in prav okusno okrašeni dvorani zopet dostojno dokazal, da se zaveda svojih važnih nalo.se v prid nacionalnemu procvitu Pobrežja in da orje ledino kulturnega udejstvovanja neustrašeno, skrbno in vztrajno! Splošno opažatno, da se v tekočem poslovnem letu naš Sokol zelo marljivo udejstvuje na kulturnem pobu, saj ni preteklo še mesec dni, odkar nam je dramski odsek prav posrečeno vprizoril opereto »On in njegova sestra« in že se nam je Sokol zopet predstavil, topot z veliko večjo prireditvijo, z odlično uspelo telovadno akademijo. Tokrat nam je nudil naš marljivi Sokol res izbran spored, saj je naštudiral večinoma nove telovadne točke. In kdor je videl eksaktno ter strumno izvajanje naših So-količev, lahko tudi presodi, koliko je bilo treba tu volje in neumornega ter vztrajnega dela, tako od strani telovadečega članstva, kakor tudi vaditeljskega zbora.
Po uvodnih pozdravnih besedah br. staroste Požarja je sledil obširen, deset točk obsegajoči spored. Najpreje je nastopila moška deca s prav ljubko vajo »Stražarji Jadrana«. Dobro podana telovadna ura ženske dece je obenem z moško deco tvorila prav prisrčen uvod v jedro sporeda, ki so ga načeli člani z •»Obročem«. Vaja je bila prav dobro uvež-baita, tu pa tani sc je le opazil izostanek čvrstejših okretov. Na drogu je moški naraščaj.pokazal prav lepe uspehe. Vob-če opažamo, da moški naraščaj, odkar ga vodi br. Petrovič, vidno napreduje. To je tudi dokazal z velikim odobravanjem sprejeti kozaški ples. Mornarska igra ženskega naraščaja je splošno ugajala. Ena njlepših točk večera je bil
po članicah predvajan Mitrin ples'. Magična razsvetljava in dekoracija ter do-življeno predvajanje nas je prav neopaženo privedlo v dobo grških narodnih iger, kjer je našel kult perzijskega sončnega lxiga Mitre važno mesto. K tako vestnemu študiju br. Primcu kot vaditelju lo čestitamo! Želimo obenem, da se ta točka ob prihodnji akademiji ponovi! — Na bradlji so se člani z vaditeljem br. B a n o m odlično odrezali. Videli smo med člani vrsto mnogo obetajočih moči. Članice so na gredi bile malce nesigurne, vendar pa so vpričo tež-koč, ki je od njih zahtevala predvajana vaja, svojo nalogo častno rešile. Petorica članov je z razvitjem naše trobojnice na prav primeren način zaključila ta odlično uspeli gimnastični večer.
Posamezne točke je spremljal na klavirju br. Petrovič z dovolino jasnostjo ritmičnega povdarka. Pohvalno naj omenim še skrb za okusno dekoracijo in razsvetljavo, kar je pač mnogo pripomoglo k pravi poglobitvi celotne prireditve.
Če pogledamo torej obširni akademijski spored, lahko le eno ugotovimo, da se je naš Sokol tokrat častno predstavil pobrežki javnosti! Da pa ni manjkalo tudi priznanja od strani publike, nam je pričal izredno povoijen obisk in viharno odobravanje med in ob koncu sporeda. K odličnemu uspehu našim neumornim Sokolom, posebno pa tehničnemu odseku z načelnikom br. B a n o m in načelnico s. Milko vič e v o ter starosti br. Požarju iskreno čestitamo. Naj vam bo ta vzorna akademija obenem tudi bodrilo k nadaljnjemu bratskemu delu in častnemu uspehu!	—n—
Obmejni učitelji pionirji narodne prosvete
pozdrav:	»Bog živi vse Slovene pod
streho hiše ene!«
Nato je g. predsednik govoril o pravem pojmovanju tovarištva, ki ne domuje le v . družbi, marveč osobito v enakosti vr-šitve vestnega poklicnega, izvenšolskega in organizačnega dela — preko in nad vsemi morebitnimi razlikovitostmi! — Podal je nato situacijsko poročilo, g. tajnik pa je objavil važne dopise. Za Gregorčičev spomenik so zborovalci sklenili prispevati iz' društv. blagajne 100 Din. G. predsednik je apeliral, da učiteljstvo sodeluje pri Rdečem križu, da podpira učiteljske gospodarske ustanove, da svoje organizačno delo urejuje in vrši strogo v smislu čiste stanovske ideologije po novih, že odobrenih pravilih JUU. Bla-
gajnik g. R. Augustinčič je poročal o stanju društvene blagajne. Zelo važna je bila 5. točka dnevnega reda: sestava pedagoškega delovnega načrta za 1. 1936/37.
Tu so svoja mnenja podali razni predlagatelji ter se končno zedinili sprejeti obširneje predlagani delovni načrt g. predsednika namreč: proučevanje problemov šole in učitelja na vasi, izhajajoč iz študija vaških prilik, uplivajočih na vaško šolo, ki ne bodi več kopija mestne šole itd. Podčrtana je bila novo započeta akcija aktualnega »Učiteljskega pokreta«. Končno so bili sprejeti predlogi, ki zahtevajo revizijo učnih načrtov, proučitev nalog domo- in prirodovarstva, svobodo izbire izvenšol. dela i. sl. — Učiteljstvo vztraja, dela in ostaja pionir prosvete!
Minulo soboto 12. t. m. je spet zborovalo sresko učit. društvo Maribor levi breg in sicer ob lepi udeležbi v drž. nar. šoli v Krčevini pri Mariboru. Zborovanje je otvoril in vodil društveni predsednik g- Vauda Mirko iz Šmarje ta ob Pesnici. Pred prehodom na dnevni red je izvršil komemoracijo za zgodaj umrlim velikim našim skladateljem Emilom A d a mi čem, obšSrno popisal njegovo plodovito delovanje na glasbenem polju ter so velezaslužnemu pokojniku zborovalci zaklicali trikratni »slava«. G. predsednik s£ je nato spomnil 301etnice smrti »go-r,iškega slavčka in preroka«, pesnika S. Gregorčiča, ki nam bodi vzor člo-veka-mučenika, kljub temu pa idealista, ki nas bodri k vztrajnemu delu z besedami:	»Ne samo, kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!« In ki nas dviga k vztrajni naro&ti borbi, dokler sc ne uresniči njegov zedmievaim
Umetnostna razstava v Celju
V	nedeljo, 13, t. m. je bila otvoritev razstave umetnikov Sirka in Napotnika.
S to kolektivno razstavo je Sirk pokazal svoj ustvarjalni talent in produktivnost. Razmahnil se je in povspel na tako višino, da stopi n. pr. njegovo v Ljubljani kot najboljše ocenjeno delo (Pri lovu — ribiči) napram mnogim sedanjim
v	ozadje. Je zelo močan barvno, tonsko in arhitektonsko in se kreta od vskipe-nja simfonije stvarstva do'mehkobe. Naj-jačji je ob morju (ribičih) in ljubi trenje, pestro življenje, bujnost, temperamentnost. V barvah je tako silen, da pomakne lik v realnost in vdahne življenje vsaki črti. V akvarelu je močnejši kot si je sam predstavljal. Razstavlja 36 del, od teh 12 olj in 24 okvarelov, vse pretežno najnovejšega datuma. Veliko pozornost vzbujajo motivi iz Makedonije — od Novega pazarja, Skoplja, Bitolja in Ohridskega jezera, — ki so predmet živahnega povpraševanja.
Makedonskih motivov je 19 po številu in nekateri so dovršene umetnine n. pr. Kaneva v Ohridu (ribiško naselje), Ohrid ob jezeru, Ulica v Ohridu, Skoplje-Piac. Od štirih motivov iz SI. goric je najboljši Večer v Sl. gor. Najboljše njegovo delo
I. Sirka in I. Napotnika
na razstavi in menda tudi do sedaj je Večer na morju; je v njem nekaj gigantskega in mističnega in čim več sliko gledaš, tem bolj so pogrezaš v religijozno zamaknjenje. Razstavljalec jo dobil za uspeli priznanje tudi od drugih umetnikov.
Malo čujerno o kiparju Napotniku; preveč skromen, preprost in uprt vase, da bi mu bilo do sveta in slave. In vendar je tako očitna njegova ustvarjalna potenca. Tako povedo njegova dela (18), pretežno barok. Slepa pevka in Hrepenenje sta celo posrečeni in govorita o njegovem notranjem boju. Rad utone v večjo živahnost in srečo, kjer je zelo nežen — Junaki, Problem, Samosrajčnik.
Razstava je otvorjena do 28. t. m.; priporočamo občinstvu, da si jo ogleda, -an
Mmmm
FRANCOVI VOJAKI SPRAVLJA JO TOPOVE V NOVE POZICIJE
Božična darila!
Moško perilo, sanroveznicc, pižame, šali, jutranje suknje najboljše kakovosti kupite najcenejše-pri I. Babie-u, Gosposka 24. Izbira velika!	fi.322
UeUotske navite
Sokol pri Sv. Lovrencu na Polt. je dne
13. t. m. priredil veseloigro v treh dejanjih »Stari grehi« od dr. Josipa Štolba. Akoravno gledališki oder, ki je razmeroma majhen, ni tako popoln, kakor bi bilo želeti, je veseloigra vendarle dobro uspela. — Nekateri igralci ter igralke so pokazali naddiletantsko stopnjo prikazovanja. V vlogi Zapotockega je K. Podlesnik imenitno podal častnega konzula. Feliks Jodl se je v vlogi sluge Kru-pička izkazal kot dober komik. Dragica Pernatova pa je v vlogi Eme Mračkove pokazala mnogo igralskega talenta, in bi bila tudi sposobna nastopati na večjem odru. Tudi ostali igralci ter igralke, ki so sicer novinci so svoje vloge podali hvalevredno. — L. K.
Barcelona, mesto bomb, tfubezni m anarhistov
V	španski -državljanski vojni igra posebno vlogo Katalonija, ki je bila že davim na čelu vseh španskih revolucionarnih pokretov. Nemirni Katalonci, ki imajo v svojih žilah teniško in maversko kri, podpirajo zdaj madridsko vlado. Igra usode je hotela, da španski levičarji v svojo lastno korist podpirajo katalonske nacio-italne zahteve, na drugi strani pa je značilno. da so predstavniki katalonske nacionalistične borbe prvenstveno anarhiji. To je seveda edinstven paradoks.
L. 1930 sta Akala Zamora. pozneje pr-
vi	predsednik španske republike in zastopnik polkovnika Macia, prvega predsednika katalonske Genoraiidad, podpisala v Sati Sebastijanu sporazum, ki zagotavlja Kataloniji zelo široko avtonomijo.
Ko je leto pozneje AHoiiz XIH. zapustil Špan-ijo, je Mački prvi proglasil katalonsko republiko v okviru španske države in je s tem uresničil svoj življenjski satu Štiriindvajset ur pozneje je Madrid proglasit špansko republiko.
Španija je stopila v novo razdobje. Mnogo jih je bilo, ki so mislili, da se bo Španija postopno preobrazila v lajično republiko, podobno sedanji Franciji. Zmotili so se, ker niso dovolj upoštevali zgodovinskih silnic španske države. Pozabili so, da ima samo iberski polotok svojo Katalonijo, ki predstavlja sama za sebe silno težek problem. Nadalje ima samo Španska svojo Ibersko anarhistično federacijo, to prečudno zvezo pistolerosov. petrolerosov in idealistov, ki hočejo baje to, da postane ljudska duša čista kakor Kristova.
Escamoti, Esquerra Catala.
Katalonci so se začeli boriti proti nadvladi Kastiljc že 1. 1714. Prvi vstaši so bili tako zvani »escainoti«, pozneje pa so stopile na čelo te borbe meščanske stranke »Esqucrra Catala«, Vodi! jo je polkovnik Macia, njemu pa je sledil sedanji predsednik katalonske vlade Luis C o m p an y s.
Danes so glavni nosilci te borbe anarhisti. Poleg črne anarhistične zastave vihra po vsej Kataloniji tudi katalonski narodni prapor. Komunistom to •seveda ni po volji, saj hočejo sovjetsko
republiko na vsem iberskem polotoku. Raznesle so se nepotrjene vesti, da so madridski komunisti ubili katalonskega anarhističnega vodjo Dominika Durrutti-ja, ki se je prišel tja borit proti generalu Francu. Barcelonski anarhisti so za osveto baje ustrelili štiri odlične komuniste. Anarhizem se ne more pomiriti s sovjetsko državno ureditvijo, kar jasno potrjuje slučaj princa Kropotkina, ki se ie po boljševiški revoluciji vrnil v Rusijo, odkoder pa je moral kmalu zopet pobegniti, ker so ga sovjetske oblasti nadlegovale in mu pretile s Sibirijo, kamor ga je svoj čas pregnal tudi carski režim.
Trenotno' so marksisti v Barceloni na-oram anarhistom zelo slabi. Anarhisti so številnejši, bolje organizirani in predstavljajo narodnostno borbo Kataloncev napram Madridu in socijalno borbo za novo, anarhistično Katalonijo. Začeli so pri občinah. Svobodna občina brez načelnika, brez hierarhije, v koji so zemlja in vsa proizvodna sredstva v lasti občanov, }c temelj anarhistične ureditve.
Barcelona — mesto ljubezni.
Politično, kulturno in gospodarsko središče vse Katalonije je sončna Barcelona.
Je Barcelona mesto vroče, južnjaške ljubezni. V tem krasnem podnebju, v bližini osvežujočega morja in pihljajočih večernih sapicah se razburjena kri potaplja v slasti in neukročeni sili. Mnogokaj bi vedel povedati tisti beneški »II ponte degli sospiri«, to je most vzdihljajev; mnogokaj bi vedeli povedati drugi znani centri prekipevajoče ljubezni in spolne vzhičenosti (Java!). Toda tega, o čemer lahko pripoveduje Barcelona, ni zlahka najti pod božjim soncem.
...in revolucionarjev.
To mesto je bilo že od nekdaj pribežališče za revolucionarje vsega sveta, ki so se upirali proti obstoječemu redu, proti enoličnosti življenja v mirnih, urejenih sredinah. Barcelona šteje danes nad en milijon prebivalcev in je najbolj industri-jaliziratV) špansko mesto, saj zaposluje samo v tekstilni industriji preko sto tisoč ljudi.
Ta sijajen industrijski razvoj je Kataloncem v njihovi borbi proti Madridu zelo koristil, saj so bili delavci in sploh široki narodni sloji najzanesljivejša opora tega pokreta.	(Jutri	konec.l
M a ri tjo r u, cine 'Ki. XII. '1936.
fHmteeske 'm Mdiške mg
Redna poštna dostava na našem Semmeringu
Mari Boršti »Večerni C« futra
■■■■■■■KRK?/ tffiOHHEHBI WiW'i^v	r?%99B
Tujsko - prometna zveza »Put-nik : v Mariboru se je obrnila na mero-tlajne činilelje radi poštne dostavne službe na Pohorju. Z dograditvijo prvega dela avtomobilske ceste na Pohorje od Reke do Pohorskega doma in Mariborske koče, se je tujski promet na tem vzhodnem delu Pohorja začel silno razvijati. V pretekli sezoni nista bila le Pohorski dom in Mariborska koča odlično zasedena, ampak so se začele v okolici teh domov graditi privatne vile in weekend-hišice, tako, da je dobil ta predel Pohorja po vsej pravici naziv ju-goslovenski Semmering. Z večjim dotokom gostov in tujcev, so se Se bolj množile upravičene želje po redni dostavi pošte na teh postojankah. Poštni urad sc nahaja v 10 km oddaljenih Hočah ter morajo nelc domovi, ampak tudi privatniki pešačiti dobrih pet ur, da dospejo
do pošte. Nujno je torej potrebno, da direkcija pošte in telegrafa odpravi ta nedostatek in uredi za Mariborsko kočo, Pohorski dom in ostale privatne naselbine, katerim se bo v kratkem pridružil se Dom poštnih uslužbencev na bivšem Petkovem posestvu, redno poštno dostavo, in sicer v mesecih: maju. juniju, juliju, augustu in septembru enkrat dnevno, v ostalih mesecih pa vsaj trikrat tedensko. Le na ta način bo mogoče ugoditi upravičenim željam gostov za reden prejem pošte. Brez zadovoljive rešitve tega vprašanja so vsi napori za propagando zaman. Seveda bi bilo želeti, da bi se upostavila tudi prepotrebna telefonska zveza, na kar pa zaenkrat radi pomanjkanja sredstev še ni misliti. Prepričani smo, da bo poštna direkcija uvidela nujnost in utemeljenost gornje zahteve.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: porast oblačnosti, nekoliko topleje, zapadni vetrovi, padavine.
Nočno lekarniško službo imata ta’ 'teden Albaneževa lekarna na Frankopano-vi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Vremensko poročilo 16. decembra t. 1.: Peca ob 7. uri zjutraj, mirno, 90 cin snega. smuka dobra.
Božična darila
IVAN KRAVOS, Aleksandrova c. 13
Avtomobilizem in sodniki. Kakor smo izvedeli, je prevzel g. Goli član avtomobilskega kluba, sekcija Maribor, nalogo, <la izvežba nekatere gospode sodnike v
umetnostne fotografije v Mariboru v zg. dvorani Narodnega doma bo odprta še do vključno nedeljo 20. decembra. Vsi, ki si prelepe razstave doslej še niso ogledali.
šofiranju. K temu so se prijavili sledeči ‘ imajo priliko, da si jo še ogledajo gospodje: nadsvetnik Dr. Senjor, sodniki Sokolstvo praznuje kakor vsako leto okrožnega sodišča Miroslav Rebula, sod- tudi letos svoje tradicionalno Silvestrovo
nik Dr. Kejžar in državni pravdnik Dr. Dev. Vsi ti gospodje so sledili z veliko vnemo in vztrajnostjo šoferskemu pouku in so tudi pred kratkim z najboljšim u-spehoni napravili šoferski izpit. Gotovo je velike važnosti za naš avtomobilizem, da se izvežbajo naši gos'podjc sodniki v šofiranju in da na ta način lažje in pravilneje presojajo pogoste avtomobilske ljezgode.
božične razglednice
iu okraske v največji izberi vam nudi
tf. US EIX L. MARIBOR
Iz policijsko službe. Upokojen je policijski nadstražnik Ivan Kadunc pri pred-stajništvu mestne policije v Mariboru.
V zvezi s šentiljskim roparskim umorom je bil, kakor smo poročali, aretiran tudi 42 letni delavec Franc Vesenik, ki je bil osumljen, da je bil pri roparskem umoru soudeležen. Preiskava pa jc dognala, da je Vesenik pri vsej zadevi nedolžen ter so ga zopet izpustili.
Sprejem zdravnikov v aktivno
z izredno bogatim sporedom v vseh prostorih Narodnega doma. Kupite vstopnice v predprodaji v urarni Bureš. Vetrinjska ulica.
Obešenega so našli v Murskem Središču na podstrešju trgovca Ivana Ravnikarja.
Silvestrovanje z zabavnim, bogatim sporedom bomo letos vsi brez izjemfc praznovali v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v urarni Bureš Din 10. pri večerni blagajni Din 12.
Kolo sreče... Glasbeno društvo poštnih uslužbencev v Mariboru, je priredilo v nedeljo dne 13. 12. 1936. svojo tombolo, na kateri so dobili sledeči prisotni glavne dobitke: I. tombolo: Cvilak Josipina. po-strežnica, Koroška cesta, moško kolo, II. tombolo: Miklauc Katarina, sopr. kretni-ka v p. Studenci, moško kolo, III. tombolo: Velkar Miha zidar, Vetrinska ul. Maribor moško kolo. IV. tombolo: Stoju-šek Lovro, privat, Tatenbahova ulica žensko kolo, V. tombolo: Miklauc Jožef ključa viničarski pomočnik, Studenci žensko kolo, VI. tombolo: Tomažič Ivan, o-
v aktivno voja- „	     -
ško službo. Ministrstvo vojske in mor-: jp^nik, Studenci; otoman, VII. tombolo: narice razpisuje prejem 15 zdravnikov in ['cr*' Karl, viničar, viničar Kamnica pri S lekarnarjev v aktivno vojaško službo.! rjb- prašiča, Vlil. tomb.: Pancer Ma-Prošrije jc vložiti do vključno 20. janu-|la> ^Cllu železničara, Mlinska ul. 1000 kg eko pristojnega vojaškega o-! premoga, IX. tombolo: Pasenič Marjan, ministrstva graničar, 4 m drv, X. tombolo: Kočunik
Aloiz, hišnik, Koroščeva ul. 4. osebe špecerija, XI. tombolo: Prajoc ‘Miha, slikarski vajenec, Ruše, blago za obleko, XII. tombolo: Gnilšek Ivan, brezposeln. Studenci, otroški tricikel.
11 rja 1937 preko pristojnega
krožja sanitetnemu oddelku  ................
vojske in mornarice. Natančnejši podatki so na vpoglet' pri mestnem vojaškem oddelku v Mariboru, Slomškov trg 11, soba št. 2.
Smrtna kosa. Na Teznem v Jurčičevi
ulici 17 je umrla v častitljivi starosti 76	......................
!et zasebnica Terezija Honigmanova. Na JV-j j •	.
Slomškovem trgu 13 jc umrla zasebnica,	SOOHltH	$MWH	fttOUtU
Antonija Ajlec, stara 51 let. Žalujočim	1,1
Božični izleti v Graz. Preko božičnih praznikov priredi »Putnik« dva kompenzacijska izleta z avtokari v Graz. Prvi graško bolnico, drugi pa se zdravijo dotacijska izleta z avtokari v Graz. Prvi odhaja iz Maribora izpred hotela »Orel« v četrtek, 24. dec. ob 14.30, odhod drugega avtokara iz Maribora pa je določen za petek dne 25. decembra ob 8.30. Povratek iz Graza bo v nedeljo dne 27. dc-cetnbra ob 18. izpred hotela »Steirer-hof«. Vozna cena znaša Din 100. — Takojšnje prijave sprejema »Putnik«, Aleksandrova 35, tel. 21-22.
Radi nagovarjanja k umoru in tingira-tiega vloma se je moral danes dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča 26 letni natakar Emil Palfi iz Beltincev. Pal-fi je bil obtožen, da je tekom meseca novembra 1935 nagovarjal nekega Ladislava Štreherja, da usmrti posestnika Ludvika Sapača in nvu dal v to svrho samokres z naboji, potem pa še neko steklenico s strupom, ki bi naj Štreher vbriz-gnil Sapaču v oči. Nadalje je Palfi tudi obtožen, da je letos v juliju fingiral vlom ter skril za 12.000 Din masti klobas, salame itd. Palfi se je moral že 18. novembra zagovarjati pred sodniki, pa je bila raz-! prava v svrho zaslišanja novih prič pic-j ložena. Prav tako se je tudi današnja! razprava preložila v svrho zaslišanja no-! vih prič.
Rokomavhi vlamljajo. Doslej še neznani in neizsledeni rokomavhi so preteklo noč vlomili v delavnico krojaškega mojstra Ivana Candora v Dobrovcih na Dravskem polju. Vlomilci so prišli v notranjost delavnice na ta način, da so s silo razbili zunanja vrata ter odtrgali ključavnico nato pa pobrali in odnesli 10 hlač, 8 plaščev, več zimskih sukenj, čevlje in nekatere druge predmete v skupni vrednosti okoli 5000 dinarjev. Zn lomilci poizvedujejo sedaj orožniki.
Aretirani »ljubitelj« tujih koles. Policija je včeraj popoldne aretirala v Mlinski ulici nekega 16-letnega trgovskega vajenca Franca T. v trenotku, ko je nameraval izpred neke hiše odpeljati dvokolo. Na policiji jc fant priznal, da je ukradel že dve kolesi ter odmontiral nekaj dinamo luči, ki jih jc potem za tnal denar prodal.
Za las ušel smrti. Nezavestnega so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico 26-1et-nega delavca Ivana Rajerja, ki mu je pri delu v neki tukajšnji tovarni padla 800 kilogramov težka železna plošča na levo
Piton
KASUU
SAMO
I
PROIZVOD „U NIO N *, ZAGREB
K<no Union. Sijajna veseloigra iz dunajskega življenja »Njeni ljubavniki« Albrecht Schonhals, Olga Čehova, Hans Moser in Rudolf Carl.
fttdati&e
REPERTOAR:
Sreda, 10. decembra: Zaprto.
Četrtek, 17. decembra ob 20. uri: »Oper-no-baletni večer Tinke Wesel-Po11a in Ilze Hye<-. Red C.
Petek, is. decembra: Zaprto.
Sobota, 19. decembra ob 20. uri: »Ukročena trmoglavka«. Red A. Znižane cene Nedelja, 20. decembra ob 20. uri: Baron Tre n k c. Znižane cene.
.Jutri v gledališču operiio-baletni večer. Nastopita znana operna primadona linka Wesel-Polla in primabalerina Use Hye z bogatim sporedom pesmi o-pernih arij iu plesnih solo-točk. Pri k 1 a-v i r j u odlični mariborski pianst. prof. dr. Roman Klasinc. Koncert je za red O. -—
nogo in jo popolnoma zmečkala. Prišel pa je že k zavesti in se je njegovo stanje zboljšalo.
Proračun za leto 1937-38, in sicer proračun mestnega zaklada, regulacijskega sklada, zaklada ustanov in zaklada mestnih podjetij, je izgotovljen. V smislu S 117 zakona o mestnih občinah se to javno razglaša z dostavkom, da ima vsak član mesta, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v mestu neposredni davek, pravico, staviti k proračunu svoje pripombe. Proračun je razpoložen na vpogled občinstvu od vštevši IG. decembra 1936 do vštevši 21. decembra 1936 v mestnem knjigovodstvu med uradnimi urami. V istem roku je tudi vlagati pismene pripombe k proračunu.
žmfoje teiefokme
Mož se fe nabodel na ženin nož ter umrl
•Kaše toplo sočutje!
Za najboljše slike. Odbor Fotokluba
Maribor, prireditelj prve razstave jugo-	..	.................
slovanske umetniške fotografije v Narod- zenskim senatom mariborskega okrožne-
Danes dopoldne se je pred malim ka-
V clllMVL. IIIIIUIUIMVC JU lU&i UllJL V ntUVU" (	ovnuiuiu	mm	JUU1	aiVt,	JJtl	\>i\,rU£llU“
nem domu, sc je včeraj sestal zadnjič in' ga sodišča obravnavala zopet žalostna ie odločil: da pripade prva nagrada, zla-J družinska drama, iu sicer se je pred sod-ta kolajna, članu ljubljanskega fotokluba niki razpravljal tragični slučaj, ki se je Karlu Kocjančiču za sliko št. 67. J dne 30. septembra t. I. odigral v Lonča-(>DvigajoČa se pokrajina«) s posebno u-' revcih v Prekmurju, ko je mlada žena femeljitvijo, da so vsa štiri njegova raz- usmrtila svojega moža. Na zatožni klopi
pred sodniki je sedela komaj 22 letna posestnica Karolina Pocakova, ki jo je dr-
stavljcua dela kvalitetno najbolj izenačena in daleč nad povprečnostjo, da se tri si'ebrne kolajne podelijo članu zagreb-
•'•cunie	ui/ucuju emuu	.	žavni tožilec obtožil, da je z nožem ža-
rkega fotokluba, Slovencu Vladu Cizlju j bodla svojega moža Belo Počaka v tre-»sl. št. 119.), članu mariborskega fotoklu-j buli, tako da je Pocak nekaj ur po zadob-ha1 Romanu Valesu (št. 157.) in članu 1 jenih poškodbah umrl radi izkrvavitve, fotokluba Ljubljana Petru Kocjanči- Tragični slučaj družinske žaloigre, ki e u (št. 76.). da dobe nadalje pet brona- j»e svojčas razburil vso tamošnjo okolico, stih kolajn člani ljubljanskega kluba Jan- slika obtožnica takole: Bela Pocak je pri-ko Brane (st. 44.). Ivo Gogala (Št. J šel kritičnega dne, to je 30. septembra GO.) in Lujo M i c h i e 1 i (št. 102.) ter član j 1936, precej vinjen domov ter se je okoli "lariborskega kluba Franjo Pivka (št. 6. ure zvečer vlegel v posteljo. Okoli 19. '52.) in neorganizirani Osiječan Evgen, ure jo prišel k Pocakovim neki sosed ter "f riši er (št. 18.). Na razstavi je še ce- prosil Pocakovo, naj mit posodi neki sod. vrsta avtorjev, ki bi nagrado zaslužili,‘Toda žena si sama ni upala dati soda in jih zavoljo omejenega števila kolajn je radi tega zbudila svojega moža, da bi n<‘ bilo več mogoče upoštevati. Razstava ga vprašala, ali sme sod posoditi sosedu.
Mož je vstal, bil pa je silno slabe volje, da so ga motili pri spanju ter je pričel ženo zmerjati. Žena je v strahu pred njim zbežala na dvorišče, kamor pa ji je mož sledil ter jo znova pričel zmerjati in psovati. Ker je žena preje v kuhinji rezala meso, je pozabila odložiti nož v kuhinji ter je nož vedno držala v rokah. Ko pa je Karolina Pocakova možu nekaj odgovorila, se je mož tako razjaril, da je navalil na ženo in v naslednjem trenotku se je zgodil tragičen dogodek. Žena je možu zasadila nož v trebuh, tako da se je zgrudil na tla in obležal v mlaki krvi. Nekaj časa zatem je izdihnil radi izkrvavitve.
Ženo so orožniki aretirali ter jo odpre-mili v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Pri današnji razpravi je Pocakova dejala, da gre za nesrečen slučaj. Ko je namreč držala nož v rokah, se je mož zaletel vanjo in se pri tem nabodel na nož.
Razprava ob času poročila še traja.
Čangsuiian zaplenil zlato Kitajske narodne banke
PEKING, 14. decembra. General Cang suliang je zaplenil v Sinanfu ves denar in zlato, ki ie bilo v tresorih ta mošnje podružnice Kitajske narodne banke. V Nankingu so radi tega zelo razburjeni. Kakor poročajo iz Šanghaja je maršal Cangkaj-šek interniran v Sinanfu v vili maršala Festgsu. Glede pogajanj med tangkaj-škont in Cangsuliangom se doznava, da so uporniki pripravljeni pustiti Čangkaj-ška pri življenju, če takoj prične vojno proti Japonski iu če odpusti svoje svetovalce, ki so s svojimi nasveti povzročili uvedbo ljudstvu škodljivih reform.
Franco napoveduje veliko ofenzivo
MADRID. 16. decembra. General Franco je po svojih letalcih in preko letakov opozoril madridsko prebivalstvo, da opusti vsak liadalnji odpor ter izroči mesto. Č.e se to v 24 urah ne zgodi, potem l)o pričel z novo ofenzivo, ker je med tem dobil nove, sveže kontingente. Po tein terminu bodo vsakoga, ki ga bodo dobili v Madridu, smatrali za izdajalca. Za jutri pričakujejo velik bombardement Madrida.
Ribbentropov glas o nemških koloniiskih zahtevah
LONDON, 16. decembra. Nemški poslanik v Londonu von Ribbentrop, je izjavil, da mora Nemčija vztrajati na svoji zahtevi po kolonijah, ker Nemčija nujno potrebuje sirovine, ako hoče vpo-staviti svoje gospodarstvo.
Okrožni odbor LNP, službeno. Drevi ob 19.30 seja odbora pri »Zamorcu«. Poročala bosta gg. Još-tl in Konic o poteku
občnega zbora JNS. Ob 20. uri bo istotam sestanek delegatov vseh klubov.
Misiske Mcviu
Izložba sokolskega tiska. Oglejte si o-
kno glavne tobačne zaloge! Izpopolnila jo bo v dueli 26. in 27. t. m. ter 1. in 3. januarja razstava sokolskega tiska v pritličju gimnazije.
Uradni dnevi meroizkusnega urada v Ptuju. Za uradovanje v mesecu januarju, februarju in marcu prihodnjega leta so določeni naslednji dnevi: januarja, dne
23., 25., 26., 27. in 28.; februarja, dne 20.,
22.. 23., in 24.; marca, dne 20., 22., 23., in 24.
Iz sodne dvorane. Pred tukajšnjim sodiščem se je vršila razprava proti onim trem moškim, ki so hoteli, kakor smo poročali, izsilit: v pozni nočni uri od dveh žensk, ki sta se vračali iz kina na svoj dom v Ljutomerski cesti. Obtoženci so sc zagovarjali z bedo in brezposelnostjo in da niso imeli namena onih dveh žensk oropati, ampak da so zahtevali le denar, da si kupijo hrano. Sodišče je deloma u-poštevalo bedni položaj, kljub temu pa ,.;h je obsodilo in sicer: Ivan Visočnik iz i eharjev, je dobil en mesec dni zapora, Peter liertarič iz Vratišice -na Hrvatskem in Franc Kurenčič iz Idrije pa 21 odnosno 10 dni zapora. Po odsluženi kazni pa sledi izgon iz Ptuja.
Seja mestnega sveta. V petek 18. t. m. ob 18. uri bo. javna seja mestnega sveta v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je med drugim tudi ustanovitev Krajevnega turističnega odbora.
Kino. V sredo 16. in četrtek 17. se pred vaja film »V zlatih okovih«. V soboto 19. in nedeljo 20. ob običajni uri pa je na vrsti »Njeni ljubavniki«.
Kotikurzi in prisilne poravnave.
O t v or j e n i k o n k u r z i: v Dravski banovim 1, v Savski 4, v Primorski 1, v Moravski 2, Beograd, Zemun, Pančevo
1.	— Razglašene prisilne poravnave izven konkurza:	v
Dravski banovini 4, v Savski 2, v Vrba-ski 2, v Primorski 2, v Drinski 1, v Du-navski 5. — Končana konkurzna postopanja: v Dravski banovini 3, v Savski 3, v Primorski 1. v Drinski 7, v Zetski 2, v Dunavski 2, v Moravski 4, v Vardarski 2, Beograd, Zemun, Pančevo 3. — Potrjene prisilne poravnave:	v Dravski banovini 4, v
Savski 6, v Vrbaski 2, v Primorski 1, v Drinski 1, v Zetski 1, v Dunavski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 1.
Mesto »Feniksa« nova družba? Gospo-darsko-finančni odbor ministrov je na svoji zadnji seji razpravljal o načrtu ured be oh sanaciji jugoslovanskega »Feniksa«. Odbor je sklenil, da se prouči možnost ustanovitve nove družbe, ki naj bi prevzela »Feniks«.
Otroške bolezni razsajajo. Razne otroške bolezni kakor davica, mums, oslovski kašelj zelo razsajajo med našo deco. Nekaj so jih celo odpremili v slovenjgraško bolnišnico, drugi pa se zdravijo do ma.
Naši ljudje prihajajo iz Avstrije. V zadnjem času sta spet prišli dve družini iz Avstrije, ki so tu pristojni. Ker tam niso našli dela, so se napotili v domovino in se nastanili v Marenbergu. Otroci sploh ne obvladajo našega jezika.
Stedtshe Movite
Sokolsko društvo v Središču ob Dravi
je dne 6. dec. t. 1. priredilo v svojem domu slavnostno akademijo v proslavo praznika Ujedinjenja. Proslava z obširnim. skrbno izvedenim programom je zelo dobro uspela. Kljub slabemu vremenu je bila velika dvorana napolnjena s pretežno kmetskim prebivalstvom. Moralni uspeh je velik, gmotni zadovoljiv.
Spomnile se CMD1
Poučne in oglate
Neki učeni mož je izračunal, da je na vsem svetu približno 30 milijonov različnih knjig.
Najstarejše športne tekme, o katerih nekaj vemo, so bile takozvanc tailtin-igri v Irski. Te igre so bile tam vdoma-čene že pred 3000 leti. torej mnogo let pred olimpijskimi igrami v Grčiji. Z igrami so radi neke vojne prenehali v letu 1100 in so prišle leta 1924 zopet v modo. Največ jih igrajo v Dublinu.
Splošno znano je, da je sedanji diktator Tarči je Kemal Atatiirk dober iti vztrajen govornik. Samo v teku enega tedna je imel nekoč ob priliki narodnih taborov dan za dnem predavanja, v katerih je govori! sedem ur nepretrgoma. Svetovni govorniški rekord pa ima trenotno neki Poljak, ki je govoril nepretrgoma 32 mr, ne da bi pri tem prekinil govora niti za minuto. Med govorom je popil 'samo eno surovo jajce in nekaj mineralne vode.
*
Mala zamorka Philippa Schuyler, ki je komaj štiri leta stara, je uglasbila že 4 skladbe za klavir in jih zaigrala ameriški publiki. Kakor vse izgleda, je to pravi glasbeni fenomen, ker se mlado zamorsko dekletce ni nikdar učilo klavirja, še manj pa komponiranja.
*
V	letu 1935 se je v Zedinjenih državah ameriških pri avtomobilskih nesirečah in karamboiih ponesrečilo 827 tisoč ljudi, ki so vsi podlegli zadobljenim poškodbam. Nadalje je bilo 105.000 slučajev težkih poškodb in preko 1 milijon lažje poškodovanih. Celokupna škoda avtomobilskih nesreč znaša nad milijardo dolarjev.
*
Možje, ki so zaposleni v predilnicah volne, kjer se sortira volna takozvanih angorakoz, imajo radi dolgoletne prakse v svojih prstih neverjetno dobro razvit čut tipa. Oni ločijo samo z otipavanjem
posameznih vlaken 30 različnih vrst volne in to v debelosti od 1/240 do 1/320 cm.
*
KAKŠEN MORA BITI RES DOBER MOŽ?
Vsi možje imajo navado, da smatrajo sami sebe za najboljše može, ker vedno prepričujejo svoje »boljše polovice«, da nimajo boljših od njih. Žene si pri tem mislijo svoje. Za dobre može, to je za one, kt so, in one, ki hočejo biti, imamo 13 vprašanj, ki jih nekateri smatrajo kot primemo bazo pri ocenitvi da-li je mož dober ali ne. Kateri izmed mož odgovori vsaj na 9 vprašanj s kategoričnim »ne«, ta je res dober mož.
1. Ali čitaš pri mizi?
2. Ali kadiš v postelji?
3. Da-lj pozabljaš očistiti svoj aparat za britje in zapuščaš kopalnico v neredu?
4. Ali imenuješ ženo kot svojo »boljšo polovico«?
5. Ali navajaš svojo mater za primer?
6. Pozabljaš li na rojstni dan svoje žene?
7. Ali pripelješ goste v hišo na obed. ne da bi bil preje obvestil svojo ženo?
8. Ali se braniš hoditi z deco na sprehod?
9. Ali posegaš v govor svoje žene, medtem ko ti ona nekaj pripoveduje?
10. Ali navijaš radio, kadar se ti zljubi?
11. Ali poskušavaš prepričati druge o ideji, da so hladne kopelji dobre in zdrave?
12. Ali trdiš, da ne vidiš, če si žena obleče novo suknjo?
13. Ali prideš domov, ne da bi si preje osnažil oevlje.
Sedaj naj pa vsak sam skuša odgovo-osnažil čevlje.
Sedaj naj pa vsak sam skuša odgovoriti na stavljena vprašanja, da presodi, če spada v kategorijo dobrih ali slabih mož. Odločitev ne bo težka!
NAJVEČ PREHODIJO NATAKARJI.
Madžarski učenjak prof. Lehrnfeld jo, s pomočjo korakomera opazoval mnogo' ljudi raznih poklicev, da ugotovi, koliko km prehodi na dan povprečno človek, km prehodi na dan povprečen človek, vek 18.000 korakov, na dan, kar pomeni, da prehodi okrog 13 km. Seveda je pa hoja odvisna od poklica. Eni ljudje hodijo več, drugi manj. Tako napravi gospodinja na dan 28.000 korakov ali 20 km, kar znese letno 7.300 km. Največ hodijo natakarji v kavarnah in sicer povprečno po 50 km na dan. Na drugem mestu so kmetje, ki morajo delati na polju. Kmet prehodi na dan okrog 40 km. Šele na tretjem mestu je pismonoša, ki prehodi na dan okrog 35 km. Prometni stražnik jih prehodi 32, zdravnik v bolnici 30, študent okrog 25. Najmanj hodijo manekinke v modnih salonih, samo 2.5 km in blagajničarke, 3.5 km.
llnako M in
Mali oglasi
Razno
POL ZASTONJ
vsakovrstna božična darila dobite v Trpinovem bazarju. 6321
Službo dobi
»PLZENSKI DVOR« A. SENICA
nudi cenjenim gostom dnevno domače koline, prvovrstno ceneno Itrano, izborna \ ina, čez ulico pri litru Din 2.— ceneje. Sprejemajo se abonenti.	0320
KOLESARJI!
Vaša kolesa so potrebna temeljitega popravila, kakor emajliranja, poniklanja itd-Obrnite se na znano strokovnjaško mehanično delavnico Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ul. 14, tel. 21-30. kjer vam kolo popravijo, da vam služi kakor novo. Shramba koles čez zimo. 6317
PRISTEN AJDOV MED
po Din 13.— in cvetlično-smrekov med po Din 14.-— za kg, pri 3 kg popust. Oddaja Kmetijska družba Maribor Meljska c. 12.	Ci309
SPREJMEM UČENKO
v trgovino. Jos- Tichv, Slovenska 16.	6323
Posest
MALA VILA
z velikim vrtom za Din SG.U00 naprodaj. Pismene ponudbe
pod šifro »Vila« na upravo »Večernika«.	6319
VEČ STANOVANJSKA HIŠA
■/. vrtom, obrestonosna, blizu mestnega parka za Din 220.000 naprodaj. Ponudbe pod šifro -Denar naložen« na upravo »Večernika«. <5315
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddani. Sodna ul. .30. vrsta 5. 6325
SOBO
.. hrano oddam. Vrbanoma 2S. pritličje, desno.	63M
Sobo išče
PRAZNO SOBO
na levem bregu iščsm. Dopise pod »Tudi takoj« na upravo.	6314
„WEKA“ MARIBOR
samo kemično čiščeno perje in puh po vseh cenah.
Prodam
SOBO ODDAM
Koroščeva ul. 4, vrata 3-6315
CENENO BOŽIČNO DARILO.
Prvovrsten pianino, svetovne znamke, z-eio poceni naprodaj. Lobnik, Glavni trg 24. tvrdka »Luna«.____________T320
Ci dobro ohranjenih
MOŠKIH OBLEK
poceni naprodaj. Krekova <3. dvorišče-	63t(l
Povodom petindvajsetletnice
obstoja naše trgovine do' voljujemo
cenjenim odjemalcem 10 OCfStOtkOV popusta pri nakupu
božičnih daril!
Dolfek A Marini. Gosposka ulica 27
S tesotskega fuestota v Maokita
79
O Maksimilijanu pravi neki ameriški reporter Clark:
Pravijo, da ima ta liabsburgovec zelo liberalne misli.«
Toda Diaz pravi:
»To so evropske bajke, s katerimi olepšava vsak princ svoj politični debut.«
Na odru se pojavi občinski svetnik in
zatrjuje:
Kjer je .luaivjz, tam je rešitev, tara je spas.:;
Polkovnik Patacio:
>Ta človek je pravi sveder logike.« Potem pripominja Diaz:
Na mene vpliva ta človek kakor žena, ki se je človek boji in ki jo obožuje. Vse bi lahko zanj napravil.«
»Maksimilijan sanjari in sanjari-:
»Ni ničesar, kar bi bolj cenil pri človeku kakor je njegova glasbena nadarjenost. Edino umetniSka priroda lahko Čuti pravo čustvo bratstva (Lopezu). Krasno jo to večno poletje ... Ananas, kolibri.. -(dr. Baschu, telesnemu zdravniku).
Maksimilijan pojmuje politike kot posel, ki ga vladarji vršijo po božji volji: »Dobro je treba ljudem šele uslHti« Vsi vi bolujete na neki slabosti. Mar bi konec tužne zgodovine te edinstvene zemlje mogel biti drugačen kakor je? Tristo let španskega izsesavanja in pljač-kanja, pol stoletja najstrahovitejše in najgrozovitejše državljanske vojne. Jaz vam
višje pravo, ki mi je naloženo. Pravo in nepravo, to so samo politične Alianse. Dobro i;n prijetno je treba ljudem šele usiliti.«
Tako pravi Maksimilijan Herzieldu.
»Tedaj zopet lahko neovirano nadaljujemo s svojim velikim delom. Kaj sem pravzaprav preje bil? Princ z bogato apanažo, princ obsojen na elegantno, razkošno lenarjenje, razsipnost in sarkastično odpovedovanje.
Bil sem kakor diletant, ki je delal napake, ko je zlagal, sestavljal ter iztuhta-val slabe, zelo slabe rime. Ti si ona, ki je šele v meni zbudila in prenovila to ustvariajočo voljo in ta stvariteljski duh. Dobre struje mojega srca hočejo v veliki, prostrani svet.
Liudje so dobri, niso slabi.
»Potrebno je samo, da se to, kar je v ujih dobrega, iz njih izvleče. Naša mehiška monarhija sloni danes na močnej-
zgrajeni Avstrija in Francija. Avstrija in Francija, ti konstitucionalni, ustavni monarhiji, sta kakor lažni, umetni tvorbi-Njuni suvereni in predstavniki niso nič drugega kakor šefi policije nad svojin" privilegiranimi, razredi.«
»Toda Jaz, jaz imam misel o novem cesarstvu.«
vCista kri, legitimnost, gospodstv° prednikov, to so prave življenjske vrednote. Jaz sem poklican ter sposoben, da prineseni ljudem srečo, kajti za sebe ne iščem in ne zahtevam ničesar. Politika n nič drugega kakor rezultanta instinktu raznih »skorojevičev«. Jaz pa takšno in podobno politiko zatreti te uničiti. Ogromne indijanske mase tre ; je pridobiti za sebe ter i’1* Ptepcjfoat • To je brezprimerno socialno delo, ven zasluga.«	..,llP
Takšne so Maksimilijanove fantastih
hočem pomagati. Jaz čutim v sebi svoje šili. trših temeljih in osnovati, kakor stabesede šarloti v tej " erteiov »ra—
Izdaja kon&ofeij »Jutra* v
Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovafja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., nresiavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Maribotu