Deklamovanke
3. Mrtvo dete.
Jokala mati je bridko,                   A mati joka dan  in noč,
ko je otrok umrl,                          po sinu koprni.
otrok, nedolžen, lep tako              Miru ni sinku najti moč,
kot angela bi zrl.                          ker mati se solzi.
Ko grob ga kril je že hladan,       A slednjič stopi sin pred njo,
miru ni našla več;                        v mrtvaški plašč odet:
prejokala je noč in dan,                ,,0 mati, ne žaluj tako,
po sinu koprneč.                ¦           moj dom zdaj drug je svet!
A dokler mati se solzi,                  0 ljuba mati, nehaj že
svoj grob zapušča sin;                   jokati noč in dan;
prikaže se,  ko polnoči              •    tja v grob mi kapljajo solze, oznani zvon iz lin.                         od njih je plašč rosan!
Poseča kraje,  kjer živeč                In mati de: ,,Da bila bi
igral se je nekdaj,                         pri tebi vedno vsaj!"
in vrača se, kot grob molčeč,        Ko reče to, sladko zaspi,
spet k cerkvi v mirni kraj.           zaspi —, na vekomaj.
Pokoj je dete našlo zdaj in grob je bil zelen; nanj  trosi cvetje zlati maj, da ves je okrašen.
Hoffmann von Fallersleben, Fr. Ločniškar