Lea Fatur Živali sklenejo obrambno zvezo (lndijska) llusiriral Fr. Godec Neki prebrisani šakal se je postaral in teiko mu je bilo hoditi za plenom. Živeti moraš, če ne pridobiš sam, naj ti pridobijo drugi. Šakal napiše pooabila in jih razpošlje tigru, volku, miški in opici: »Časi so hudi, od povsod nam preti nevarnost. Sklenimo obrambno zoezo: Skupaj bomo napadali, skupaj branili, skupaj bomo lovili in delili praoično plen.« Pouabljenci so se odzoali. Pod smreko velikanko naj bi zborovali. Pripraoljena je bila miza. čakale so klopi. Miška je prišla vsa pohlevna in je trepetala pred grozno brkato mačko. Tudi uolk in opica se nista počutila najbolje. Bližina krvoločne močne zveri je jemala revežem sapo. Šakal pa je pozdravil spodobno vse sfcup in osafcega posebej in jih prosil, da zasedejo klopi. Šakal se prepriča, da so se oglasili osi pooabljenci in začne zbo-rovanje. V uvodnem goooru poudari, kako potrebna je obrambna zueza žioali in da jo bo treba razširiti na vse, kar ima šiiri noge, Namen zveze je medsebojna pomoč. »Močni naj pomagajo šibkim in šibki močnim...« Užaljen prekine tiger gooornika: »Meni, mogočnemu in močnemu, naj pomaga mišfca?« »Mar ne oeš, prejasni, da so nekoč miši rešile leva? Mali in oeliki so celota, o knez gozdov.« Šakal prečita pravila. Podpisali so slooesno, da je dogovor sklenjen. Že drugi dan naj se izkaže smisel zveze na skupnem lovu. »In zdaj, dragi gostje, vas povabim na slaonostno pojedino — tam ob potoku imam zakopano mrhovino,«. pravi šakal. Ogorčeno odkloni tiger mrhovino, taka večerja ni všeč ne volku, ne opici, ne miški. Zahvalijo se gostitelju in zabavljajo domoo grede čez njega: »Kaka surovina — nam si upa ponujati kaj takega?« Drugo jutro se zberejo na glas rogov: »Halali! Halali!« Tiger jih vndi na gozdno jaso in jim pripooeduje: »Tam se pase navadno čreda mladih aniilop. Njih varuhinja je krasna, zalita zival, urna kakor veter. Že večkrat sem jo lovil, pa mi je vselej usla. Mesa bo za nas vse za mesec dni. Poskusimo z združenimi močmi ujeti kako ži-val.Že večkrat, o mogočni, te je osramotila antilopa. Urnejša je od tebe. Pa naredili smo zanezo, da pomagaj majhen velikemu. Miska, ti . boš izsledila ležišče antilopino in ko bo spala, ji boš oglodala kite na nogah.« Osramočeni tiger je molčal. Še tisto noč se je vrnila miška z nouico, da je preglodala antilopi kite na nogah. Drugo jutro je poskakovala antilopa pred soojo čredo, ni pa mogla bežati, ko sta jo napadla tiger in volk. Kmalu je ležala uboga žival z razgrizenim vratom; tiger in volk sta jo priolekla na kraj sestanka, kjer so čakali šakal, opica in miška. Šakal se je bil tačas okopal o potoku in si je nadel čeden ooratnik in lepo kravato. Volk mesar in.iiger razbojnik odereta antilopo, miš ji od-pre drob in opica se zavije v kožo. Tako bi bil lovski plen pripravljeii za kosilo. Šakal jim pravi: »Kakšni pa ste? Mar sede pošten lovec umazan k mizi? Jaz sem se okopal, dajte se še vi, po stari šegi in naoadi.« Lovci so se spogledali: res smo nekam odljudni, pojdimo. Prvi se je vračal od kopeli tiger, ponosno kot zmagooalec. Šakal gleda zalostno tigra, ki se začudi: •»Kaj te žalosti, najmodrejši izmed modrih? Razdelioa plen in hodiva vsak svojo pot.« Šakal Dzdihne: »O, ti glavar gozda! Čuj, kaj govori miška o tebi: To vam je lep kralj zuerin! Jaz sem ubila antilopo, on se pa hoali! Prao! Naj se baha, " jaz nočem biti deležna tega plena — naj požre še moj delež, lakomnež in hlastačhi Globoko užaljen reče tiger: »Hualežen sem ti. .. To je torej ob-rambna zneza! Kakor poprej tako bom lovil še odslej sam zase živali gozda in ne bom delil ne plena ne slaue z nemarnim drobiiem.«. Izginil je v gozdu. . ' Miška pride še mokra od kopeli in gleda, kako bi se osušila v iravi. Šakal ji migne in šepeče: •»Prijateljica draga, siva miška! Volk je rekel, da se mu studi to antilopje meso in požre raje tebe za večerjo. Povem ti — ker sem tvoj resnični prijatelj.« »Taka je torej, če se druži majhen z velikim!« spozna miš, beži in se skrije v luknjo. Tačas pridroi vedno lačni volk. Voda ga je prevzela, da je še bolj kakor po navadi lačen in kar brusi si zobe in požira sline. Šakal ga ustavi: »Gorje tebi! Mogočni tiger je zagrozil, da te ubije. Ne odlašaj! Beži!« Volk pozabi na sdoj glad i& na svojo pravico in zbeži. Zadnja pride opica, lepo umita in naprauljena po svatovsko. Šakal se naščetini in ji zagrozi: »Premagal sem tigra in volka. Zdaj se bova prijela midoa in če me zmagas, je antilopa tooja.« Opica se je tresla: »Če si zmagal take junake in če si premodril celo modro miško, potem mi ne kaže, da se spuščam s teboj v boj/« Tako je ostal šakalu ves plen. 189