flit rit«1
l«|l l* r«
glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote
/f
4*119
1

Hall days*
-YEA« X.
CHICAGO, ILL., PONDEUEK 7. MAJA (MAY) 1917.
STEV1—NUMBER 107.
čno ljudstvo v Nemčiji dobiva krogle mesto kruha, erika ima novo iznajdbo, ki pokonča submarinke.
.ANIZ ac ij a nove armade. ,250,000 m02 p0jde pod orožje.
te države bodo mobilizira-armade v 16 divizijah, armada pripravljena 1. septembra.
USKI NABORI KMALU.
D, C. — Prva ar-
ilOFFRE SLOVESNO SPREJET V CHICAGU.
Jngton
[orgaiiizii-Hiiti po novein zn-
0	štela 18,538 oficirjev in mož, ali osemnajst divizij, na bo z najmodernejšimi |f poljskim topništvom in havbicami.
1	m izvežbanje armade so j v detajle in mladeniče po-pod orožje, ko vojaška pre-lostane postava, kar se mo-odi že v tem tednu, ko jo
, predsednik.
a divizija bo sestala iz dc-hotnih polkov, treh polkov arilerije, enega polka ka-i, enega ženijskega polka, e divizije in štirih polj-ttlniškili postaj. Skupaj 1">,-nikov in 439,792 inol. lerijski diviziji bosta šteli ►fie i rje v in 32,0ti2 mož. Tu ženijski oddelek na konju liško enote na konju. Vsa-ija bo imela še po eno ta-
10	bolniško posla Jo.
rein emu ali trdnjavskeiuti vu bo v/.etih od prve arina-oficirjev in 20,000 mož. taktičnim enotam bo pri-ih ie šestnajst polkov težke je, ki bodo šteli 768 oficir-21,104 mož. Dodeljenih bo umi zračnih.škvadronov, o-•akoplovmih kompanlj, deset ih bolnišnic, deset ambulan-totnij, dva in dvajset polj-lekarij, šest, telefonskih ba-IV, ieslnajst vozniških kom-šest trenov za nvunlcijo in •enov za potrebščine, ihington, (i. maja. — Včeraj izvedelo zn nove načrte v
11	depart men 111 ,na podlogi Ii Im» stric Sam mobiliziral
mož. S 1. julijem bodo zirali vso državno miJico. Iz v jc tudi razvidno, da bo o-IV maja ustanovljenih t ri-ežbalisč, na katerih bodo i 40.000 častnikov za novo lo. OkroK 1. julija bodo mo-ili državno milico na šest-i divizijskih vežbalinčih, »e bo vežbala dva mesera, n pozovejo v služIm prvih liljona mož na podlagi sploš-ja^kc (Aiveznosti. Tega pol »« mož lui poslanih na lf> di-kili vežhnlišč kmalu po 1. k« bo v tem času milica e/liann in pripravljena za n-1 sliSžbo. S L septembrom ete, seMojece i/, milice in re-ie armade, pripravljene zn na Francosko.
"i daprtnient sicer ne pravi, J(l«j" miličsrji in regularci ,Ul Irnncosko bojišče, t mla »Mnik generalnega štaba je L 'In drugih čet sploh ue bo 'f Pilati letos. Amerika bo 'n armade: regularno z do-'nim številom 11.D42 čsstni-In '-N7 .Mti prostovoljcev, na-> milico z dopolnjenim števi-r.isinikov ' in :I24.!»H'J »vnljcrv in kouskt ipeirano K «eMoj«čo Hf it lH.."i:lH čsst-I'm podčastnikov in pol no* i/ »kupnega noAtv« v regularni in miličarski Hndn vreli sOiNMi podčast-1,1 'vežbstiih mož, ki bodo 1 Ustniki v novi kon-• armadi. *
'»«j»tib divizijskih l*» vežlsil
Zmagovalec v bitki ob Marne navdušeno sprejet v Chicagu. 18.000 oseb na sobotnem shodu v amfiteatru.
"VIVE LA FRANCE!"
Chicago, III. — Maršal Jacques Joseph Joffrc (izgovori £ofr), zmagovalec v prvi bittki nih Marne in rešitelj Pariza, ni bil menda v svojem življenju še nikjer tako sprejet kakor v Phicagu, kjer se je mudil v družbi Rene Vivianija in ostalih francoskih gostov, zadnji petetk iji snlboto. Lahko se reče, da je Joffre okupiral Chiego in jo imel dva dni.
Vse mesto, posebno glavni del, je bilo v francoskih zastavah, ki ko vihhale poleg ameriških in angleških zastav. Okrog 200.000 ljudi je napolnilo ulice, koder se je vršila militarist iona parada v soboto opoldne v počast Joffreju in njegovim tovarišem. Operno gledališče Auditorium, ki je največje v mestu, jc bilo natlačečno v petek zvečer, ko so govorili Viviani in mnogi drugi; končno je tudi Jof fre pozdravil navzoče s par besedami, ko je občinstvo med silnim aplavzom in klici "Vive la France", "ftivijo J<v£f!" zahtevalo njegov govor.
V soboto popoldne so francoski gostje Obiskali muzej za umetnost (Art Museum), Lincolnov spoine-ni v Lincoln-parku, ki je bM okrašen s francosko zastavo ,in še več drugih zanimivosti. Zvečer se je pa vršil javni shod v ogromnem amfiteatru l>exter, kjer je bilo navzočih 18.000 oseb. Tudi tam je med drugimi govoril Viviani in na
Joffre spregovoril par besed. Oba sta govorila v francoščini. Joffre
SREDSTVO ZOPER MORSKE PIRATE,
W. L. Saunders, načelnik svetovalnega mornariškega odbora, naznanja, da je iraaj-deno sredstvo soper podvodne čolne.
EDISON IZNAJDXTELJ ?
New York. 6. maja. — W .T. Saunders, načelnik mornariškega svetovalnega odbora, je včeraj iz-nenadil Ameriko z izjavo, da je iz-najdena naprava, ki ho revolueio-nirala vojskovanje v gigantičnem svetovnem konfliktu in morda končala vojno v kratkem času. Iznajdba je naperjena proli subnyi-riukam, ki jih pomete z morja, a obenem vsebuje novo destruktivno silo, ki bo uničila forte na o-brežjih in v notranjosti dežele. Saunders pravi, du jc iznajdba Že predložena mornariškemu departmentu; iznajdba ni samo teoretična, marveč praktično-koukretna.
Dasiravno ni Saunders objavil nobenih podrobnosti, tikajočik se te iznajdbe, niti ni povedal, kdo
KRVAVI BOJI V NEMŠKIH MESTIH,
V Mainzu, Nemčija, je vojaitvo •treljalo na lačne demonstrante. Osem ubitih, mnogo ranjenih in B00 aretiranih.
OBSEDNO 8TANJE NA CE6KEM.
Kod nnj. 7. maja. — Iz Budim-pošto je prišla cenzurirana brzojavka, iz katere jo raividno, da so delavci zadnjo sredo razglasili ge nermkti štrajk v Budimpešti.
Stockholm, 7. maja. — Veliki delavski nemiri so bili tukaj v soboto. Množice so napadale pokorijo in mesnice in bili so boji s poli. ciiti. Več oseb je bilo ranjenih in 16 aretiranih.
Amsterdam, 6. maja. — "Tele-granf" jc dobil poroČiln, da so bili pred par dnevi krvavi spopadi meti vojaštvom in ljudskimi množicami v Mainzu, Nemčija. 1000
.........#_____F ........ .....____ oseh Je demonstriralo na ulicah in
je bnajditcij, sc lahko sklepa, da (de moki str mitje so udrli v prodaja-glavna zasluga za iznajdbo gre j Ine io pobrali ves živež kar so ga vsekakor Thomas A. Edisonu, ve- mogli najti. Policija je napadla likemu ameriškemu ženi ju v vedi izgrofl nike, toda ker ni mogla ni-clektricitete. Edison je s svojimi česar opraviti, so končno poklica-pomočniki na delu že mnogo mese- li vojaštvo. Vojatki so streljali v cev, da iznajde pripohiočnk, ki no mnojjco in ubili onem oweb. M no-rcvolueioniral bojevanje no morju go je obletžalo ranjenih In čez pet-
in zlasti uničil submarinsko never nost.
Dalje je rekel Saunders, da so se že vršile poškusnje z novo iznajdbo na morju, ki so se imenitno obnesle. "Iznajdba bo omogo-čila ofenzivne operacije v veliki meri na sovražnem teritoriju, poselimo pn v Severnem morju, rju", je dejal Saunders. "Napad na Kiel ni izključen in glavne 0-peracije bodo naperjene proti pristaniščem na nemlškeni obrežju."
Saunders pravi, da je bilo v
-------------------- ----------- t zadnjih tr<'h mesecih predloženih
»platino v.nhtevo občinstva je tudi svetovalnemu odboru okrog pet
■ /'i*	_______m I.Aun.1 1 Ikn	_ .	...	. • .	•	____1.
tisoč iznajdb za uničevanje suh ntnrink, toda le par se je pokazalo
f>.................#	„	IlliirillH, «»n»n ir j/n i	f...........
je omenil, da se vojna ne vrst v ; najnovejša iznajdba osvojevalne namene, temveč »« •	• • ------- j--------
osvojevalne namene, temveč za pfJ	povsem druzega.
nvohodn demokratičnih narodov; Washington, 6. maja. — Mo
apeliral je na ameriške delavce, ......- • • • • *--«■
la /»ložno delajo s svojimi brali
zastavili
na Francoskem, ki so vse sile, dn premagajo največjega sovražnika svobodSčin.
V solmto večer so se Francozje odpeljali v Kansas City in dane« pojdejo v Springfield, kjer si o-glednjo Lincolnov grob.
BALFOUR NAGOVORIL KON-ORES.

Washington, fi. maja. — Prvič, odkar oUtojc Združene držsve, v kongresni ziborniei govoril an-n lesk i državnik. V wrtioto opoldne je na vabilo zbornice posetil kongres Arthur J. Balfour, angleški minister za zunanje zadeve z ostalimi člani britiške komisije in nagovoril kougresnike s predsednikove tribune. V svojem govoru je dejal, ds bodo znvezniki • pomočjo Združenih držav premagali centralne sile in po vojni bo zavladala svetovna demokracija. A-nterika bo pomagala izvojevsti svetfrvni mir.
Ns gsleriji je bil navvoč tO d i predsednik s svojo noprogo ,in ko jc zbornic« to opszils, je bil Wilson burno pozdravljen. Balfour je ob nastopu in koncu avojegs govora žel velik aplavz.
orna-
rišik tajnik Daniels je izjavil z o-žirom na objavo Mr. Soundersa v New Yorku, da mornariški department še ni prejel označene iznajdbe, izvzetnRi ako je zdaj na poti. Vrhntega je Daniels zelo nezadovoljen vsied te vesti. Take reči se po njegovem mnenju ne smejo ra znašat i v jnviumt, kar potem lahko koristi sovražniku. Vlsda bo držala v strogi tajnosti vsako iznajdbo za vojskovanje in časopisje ne ho smelo o tem nič poročati.
RUMUNSKA IME POSOJILA.
Washington, 6. msjs. — Rirmun-ska vlada je naprosila Združen« držsve zs posojilo v svoti HO do 40 miljonov dolsrjev za uspešno
rtto	vržen Hi v ječe.
liapl, Švica, 0. moja. — Vewt iz Monakova se glasi, du jc nn Ba-vntrsifrm silno pomsnjkanje hrane. Brett. Iteieh, minister za notranje zadeve, je rekel ua javnem shodu, da bo Nemčija v*drža4a do ir». avgusta, ako dobi živel, ki ga pričakuje. V začetku septembra pob de klavna živina in potem bo Nemčija brez mesne hrane. Minister je prosil nsvzoče, da naj po-trpe, ker boljše je trpeti lakoto, kakor pa sprejeli 'gladovni mir.' Voino stanie na Geikem.
Ženeva, Švica, (i. maja. — Iz Prage je prišla vest, da je po vsi (''i-ski proglašeno vojno stanje. Vse časopisje je prenehalo izhajati.
dtrajk v Nemčiji ie traja.
Bern, Šviea, H. maja. — Informacije iz Nem/'i je dokazujejo, dn jc tamkaj še zmiraj delavska re-volta. V Berlinu je 20.000 delav-cev še vedno na štrajku. Dalje ho delavci us štrajku v Dowlmrgn, Krefeldu, Klberfeldil, Kemschle-du, Bremenu, Mulheinni, Oberhsu^ senu in Kssenu. Slavko vodijo lUiinjšinski socialisti, ki so napovedali vladi neizprosen boj In we
I linden bur go ve in (Jroenerjcve gro/nje jMi ne ustrašijo. Delavski nemiri so tudi v Ssxe-Meinigenu, Leipzigu h) Chemitzu, kjer se vrše protestni Shodi in »popndi |»«>li-cijo. V M nabit u iu Hpundsii ne po-si n jejo munieijske tovarne, kliknilo morale, čep.nv javlja "Vor-
nadaljevanje vojne. Srbija tudi I wserto," d/, je tam štrajk končan, prosi zn 20 miljonov. Vlsda m» v tftuvkarji so^ člani organizacij, ki
velika francoska zma6a. siegfried0va črta ima loknjo.
ZAUPNICA DELAVSTVA RUSKI VLAOI.
__i
" k
Delavsko-vo j aiki svet je izrekel zuupnico proviiorični vjadi in ustavil demonstracije. Ra-' dikalci so za mir brez aneksi j.
AMERIKA BO VPLIVALA.
Washington, 7. maja. — Ameriška vlada in zaveaniki bodo vplivali na Rusijo, da ohrani notranji mir in ostane v vojni. Do tega zaključka je priila vlada na dnevnih konferencah i angleškimi in francoskimi komisarji. Razume se tudi, da bo ameriška vlada počakala s ruskim posojilom, dokler se ne izčisti sedanji položaj v Rusiji.
London, 7. maja. — Is Petrogra-da poročajo, da so bile včeraj tamkaj velike demonstracije v prilog saveinikom. Množioe ljudstva io priredile ovaoijo pred angleškim in francoskim poslaništvom. Delavsko - vojaški svet jc posvaril vojake, da naj se drle v svojih barakah in ne hodijo po mestu i orožjem. Oeneral Alcksi-jev, glavni povoljnik armade, je proti agitaciji sa mir bres aneksi-je. Pravi, da bi to pomenilo, da naj armada na fronti kapitulira.
Franoal so vsekali dve milji in pol široko luknjo v Siegfriedovi liniji, ujeli 0100 Nemoev in okupirali hribe na 18 milj dolgi fronti.
PROTINAPADI ODBITI.
Parit, 7. maja. Vojni urad je poročal sinoči: Do sdaj smo naito-li 8100 ujetnikov. Našo čete so okupirale dve milji ln pol Sioffrio-dove linije ln drže v svojih rokah velik del hribovitega grebena Ohemin-des-Dames na 18 milj dolgi fronti. Vai nemški protinapadi so bili odbiti.
kratkem času odloči glede un t« poHojlls.
^vnjlkiiv
<n{
vel
:r».ooo
VREME
en
I
loo.
1 i in,.i* v pondeljek: V torek dekifOO
DENAR ZA ITALIJO IN FRANCIJO PRIPRAVLJEN.
Washington, D. O. — Zaklsdni
ški tsjiiik MeAdoo nsznsnjs, ds dobe Frniieijs in Itslijs vssks po tioo.oon.non kot prvo ponojilo.
Bl«ija d«»bi tudi ponojilo, poselilo IMgiji pride v poltev in Sr-bijs je tudi vpraAala za po^ijilo
tvorijo manjšino (neodvisno) s«» eialistično stranko pod vodstvom
WIJIIH.
Angflijn je dobila v soboto ns-1||A«<#js in l/derlnini. leni ne je
dslindi 2.r» mi Ionov posojila proti	pridružilo ns tisoče neorganirirs-
zsdolžniesm s krstkinr tnninom	nj|, delaveev. Vlsda je progi«-
Praneijs doln v psr dneh 100 mil-	sil« vojno stanje v mnogih mestih
jonoV dolsrjev.	in prepovnlala štrsjksrake shode.
-	MnriU'ijske tovarne so militsnzi-
JAPONSKA KOMISIJA V A- rane.
MERI K O	Včersj sr, vojne oblasti v Mo«.
Vnu In Spsndau razglasile, d« ho Washington, D. C. - Vladni u- lovsme pod kontrolo snnade lo ra^ki robvWenl, d- Japonska -del-vel, ki n.-ejo ^HsM. P^P;
Pariz, . maja. — l ete generala Nivellejn, ki so v petek okupira* le Crnouiic ill mnoge pozicije ns-• krog tega mesta severno od Aisne, no včeraj Izvojevale brlljnutno zmago na štiri milje dnlgi fronti ob cesti od Soisson a do Laous.' Kljub srditim protinapadom Nemcev, ki so vrgli v boj nove divizij« svoje rezervne urmsde, so Kronoofcl drli naprej in nasedli vso plaojnvo v okolišu Crnonne in Cerny, kakor tudi hribe, ki dumi« niriijo dolino ob rečici Ailette, 4.KK) Nemcev je bilo ujctUi poleg tisoč mož, ki so padli v roke Francozom v petek; razen tega so francoske čete zajele bogat plen topov iu dru/.cgn mnterljala.
Včerajšsii francoski naval je bila mojstrska poteza strategično-st i; Operacija se lahko inerl z angleškim navalom juižuoiztočno od L«n«a, ki je bil Izvršen pred neksj dnevi. Tete generala llaiga so ii-darilc proli železnici, ki vodi V Douai, severni konec llludenbur* gove linije, medtem ko Je general Nivelle vrgel svoje uu gočlie Četo ua linije v okolišu Laona, kjer se nahaja jifcžni konec nemške glavne obrambne črte. Oba udarca sta silno (»otresla iieniško črto ua o-heh bokih in v sredi so Anglertl še bolj zategnili svojo zanko o-krog Nt Quentlna. Po vest«4i s fronte, kakor javlja uradni komunike, niso Komet še nikdar proti« napadali * tiekAno hcsmsitjo ln brezobzirnostjo za človeško livlje-njej nemški generali gonijo v o. genj maso za mano svojega moA-tva kakor blar.nl, toda vso te muse se takorekoČ lope v strašnem ognju granat in Arapnelov, ki dajn goro rs goro mrličev. Skratka nemške Izgube so naravnost strašne, iu kakor pripovedujejo u-icti Nemci, jo maršal lllndenburg že izčrpal večino svojih rezerv. Vse boljše Čete nn ru*»kl fronti mi odšle n« Francosko in tam eo osta-li le črnovojnikl. Vsi nčinški ujH-nik i, ki hočejo govoriti, trdijo, ds nodsnjit bit k« ns zapadu bo milo. čltn usodo Nemčije.
Francozi so z okupacijo ('raon-na in hribov v ozadju prišli v po-zioije ml koder morejo njihovi topovi težkega kiillbra domlnlrati I,son in veliko plsnoto tega mo. Mts. Francosko granate že padajo v Laon iu taktika generala Nivel-loja je, da jeklenim obročem iztisne Nemce i/ loka, ki gs tvorijo njihove linije jiilnolrtočno »d čelo, ki »o se
New York, 7. maja. - Bivll predsednik Taft jo dejal sinoči na nekem tukajšnjem ahodu, da stalnega miru ne bo prej dokler ne greata kajier Viljem in ceaar Ka. rl sa ruskim carjem. "Ako ao kaj-ser in Habsburžan Kari odpovesta prestolu jutri, imamo lahko mir v dveh tednih"', je rekel Taft.
Petrograd, 0. maja. —-Delavsko-vojaški svet je včeraj izrekel za-upnico vladi z večino :IA glasov, (llasovalo je 2500 zastopnikov. l.N'ato je svet prepovedal shode ln dotnonstracije za dva dni. V tem Času se namreč snlde dnina v ix-rddnetn zasedanju prvič izza revolucije.
Pacifisti in ultraradikalel so hoteli včeraj prirediti protivladne demnostracije, toda lojalni delavci iu vojaki so jih ra/.pršHl. N« Ncvskoiu Prospektu so se valile velike množico vladnih pristašev, ki so nosili napise "Nočemo sops-rat neg s nriru!", "Doli z ansrhi-jo!" itd. Boj je nastal, ko jc hotel Nikolaj l/e.iii. govoriti množlel na ulici. Vojaki in clvllntl so padli po l/onluovlh privržencih lu jih tepli s pcsimi in rszpodili. Iz llol-slngfors« na Finskem javljaj«, da so se tudi tam pojavili nemiri, kjer so u« delu sgentje Nemčije
Ministrski predsednik l/vov je izjavil, d u bo začasna vlada prej odstopila, kakor ps ds Id spre menila svoje stališče, oziroma po-|slala drugo noto zaveznikom.
Petrograd, H. maj«. Provizo rična ruska vl«ds je srečno presta ts najnovejšo krizo. Odbor svet«
| dolavskMi ln	N.....Ike
K ^^l^'^'^^.^llH.rile v tem okolišu / železno
poHje v kratkem svojo komisijo v Združene držsve v »vrbo, dn s»- u trdijo prijsteljske vezi.
KONJSKEGA MESA *E NE BO
DO PEODAJALI
pred vojsško sodll/e. Poveljnik i Brandettburgu je zspovedsl, ds morajo dels vel v«e svoje shode na-zimniti njemu 24 ur prej, preden m> vrše. Kiičaimko-iioeioJrie unije Krt r#>Hodsni»e imziv ns delsveo,
ostalih ministrov glede	» P«UU v veli
»i...... nolo zaveznikom s 14 prot, |
l^ndon, 0. maja. Vojni urad poročs, ds Mligleške ČHe koli-Zfdldirslo mvojono fHizMje ju/no. Igtočuo ml l#OSO ln odbile nemške
indnoms razblinile. Ns Nevskem
vZZu, y ''prišlo do t»ojev dobrim o-pet,oo, v goz rned TlemoMstrsnti (bldsnih je HJoh pH llavrlmonHi,
•k«j strelov in porodilo se Itei4in čer. Lmolon, U. msja
iljeno noti 19 glasovom in izjsvil, ds je z« 1 dev« s <♦•»• končana.	,
V petek so bile v Pet rog radii ve. like demonstracije zs vlado iu pro
tivludlie demonstracije so se po j -	,.r«jllr«li» /
Nevskein protinapade Angleži prodirajo z
dobrim ii«petioui v gorilnih pozi-
.... ^ ršlt SL-irr-st«: ssss.....
cinskegs svetnik, i ullerton« _ je n,o,inl eu rs r r	^ *rtUvrMkt. iu naredils mir	pozneje .....lie mene imzo
zdravstveni ^Isek sklenil sofj« no, da zavrže prosijo zs kou>*k klavnico in tatunk«.
tor mini lei jr, je Iz-lsl nsredl-o, ds morajo dHovei, ki bili n« štrsj (Dalje no' «tr, I k<d.)
riizgrednike in nsrnllls mir. Največja razburjen«^ v petm (|i«|U> u* 3. «<r , I k"' >
pozneje »n bile vržene uarsj Krsneosov je bilo ujHih. št# vilo Dslje na S. atr. 1. kol.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOKKK JEDNOT1
Cene oglaaov po dogovoru. Hokopiti m n« mtej«.
Naročnin«: Zed i njene drlave lizvtn Chicago) in Canada $8 na leto.
1	60 za pol let* in 76« trn tri meneče; Chicago In iaosemaUo $4.60 an loto.
2	26 ao pol loto, fl.18 ae tri meaece.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
ii
•v	•
ije dnevno ruta nedelj ia praznikov.
pol loto, fl.18 aa tri
Naalov ae tm, kar Ima ilili • IklMit
"PROSVETA"
2087 Sa. Lawadala Aeanne, Ckleog*. IIM—*e.
"THE ENLIGHTENMENT"
Organ al tkm Slovani« Netlenal
leaped dally except Sunday aad Holidays. Owed bf Slovak National B*n.f.t Society
Advertising ratea on agreement.
Address t "PROSVETA"
2487 Sa. Lawadala Avenna, Telojon Lowodoio
Oatai
jT oklepaju a. pr^(Marea^ 81-17) ;poleg^vefogo do ao earn no natnvi liat.	.....
Hitra rešitev problema«
Neki "višji uradnik" zvezne vlade v Chicagu je izjavil te dni, da v Washingtonu ne bodo trpeli štrajkov v ameriških industrijah in rudnikih ob času vojne.
štrajki se ne pojavljajo v zabavo in kratek čas delavcev. Vsak tak konflikt med delom in kapitalom ima gotove vzroke in glavni vzrok je, ker delavci dobe premalo in delodajalci spravijo preveč. Krajši delavnik je tudi tehten vzrok, in če premogarji zastavkajo zaradi zanemarjene varnosti v jamah, da se obvarujejo katastrofe, kakršna je pokopala 120 delavcev v Coloradu, imajo zopet zelo opravičen vzrok.
Vlada v Washingtonu lahko hitroveši to vprašanje; Zaseže naj industrije, rudnike, premokope in vsa prometna sredstva in jih operira za rabo z majhnim dobičkom, kolikor bo potrebno zfl pokrivanje stroškov In za izboljšanje industrij. Delavci, ki bodo potem v službi vlade, naj dobe pošteijo mezdo, da pošteno prežive sebe in svojce, in vlada mora skrbeti, da bodo zdravstvene in varnostne naprave pri delu prvi pogoj za blaginjo delavstva. Obenem naj vlada vzame v svoje roke produkcijo oziroma nakupovanje živil in drugih neobhodnih potrebščin, katere naj prodaja ljudstvu po zmernih cenah.
Ko so to izvrši — bodo stavke nepotrebne med vojno in po vojni. Vsak nesporazum, ki bi se pojavil med delavci in vodstvom, se lahko poravna z razsodiščem in sploh mirnim potom. To je najenostavnejša in najpraktičnejša rešitev problema štrajkov.
Prepričani smo, da stric Sam bo moral priti na to rešitev, ako bo hotel, da gre prosekucija vojne gladko izpod rok. Obrambni svet v Washingtonu že pHporoča kongresu, da podeli predsedniku oblast zaseči premogokope, ker drugače ne ho imela Amerika dovolj premoga zase in zaveznike in drago ga bo morala plačati, če se bo zanašala na milost premogovniških baronov. Dalje zahteva vlada, da ji kongres podeli oblast kontrole nad jeklarsko industrijo, produkcijo in distribucijo živil, ladjedelnicami itd. To se dobra znamenja in vse to bo prišlo, ker mora priti. Vojna zahteva velike spremembe in zastonj se bodo
otepali profitolovci, ki računajo na debelo mošnjo.
-
Triumf demokracije."
V Petrogradu je bila zadnji teden majhna revolta. Minister za zunanje zadeve Miljukov je dostavil zaveznikom noto, v kateri jih zagotavlja, da novaf Rusija ostane z njimi v vojni proti nemški avtokraciji do zmagoslavnega konca. Kakor je posneti iz brzojavk, je bila nota odposlana v sporazumu med kabinetom in izvrševalnim odborom dume, ki je zdaj najvišja oblast v Rusiji, niso pa note predložili v pregled svetu delavskih in vojaških zastopnikov. Iz tega jo sledilo, da so delavci priredili protestne demonstracije, ne zaradi note same, temveč zaradi dej stva, ker jili ni vlada vprašala za svet, preden je odposlala noto. In ker jo bil na noti podpisan Miljukov, so demonstrative naravno naperili svojo jezo proti njemu.
In kaj so je zgodilo? — Delavci in vojaki so prikorakali z rdečimi zastavami pred palačo dume in zahtevali, da Miljukov odstopi. Ali je vlada poslala na nje lojalne čete in ukazala streljati na demonstrante, kakor je to delal bivši ear in kakor bi to naredil kajzer, če bi se kaj takega zgodilo v Herlinu? Kajše! Miljukov je stopil na balkon palače in razložil, kako stoji stvar. "Ne bojim se za svojo osebo, — je rekel, z menoj lahko storite, kar hočete, ali bojim se za Rusijo, ki lahko |*ride v veliko nevarnost, ako vi zastopate mnenje večine." -
In poslediea? Revolta je bila končana I Ogromna večina ljudstva je s proti demonstracijami odobrila »tališče nove vlado in delavsko-vojgški svet je tudi odobril to stališče z večino glasov. Tako je triumfirala demokra-oija; zmagal jo trezen razum nad furijo. Delavsko-vojaški svet jo precej dobra institucija za novo Rusijo, kjer jr demokracija še Uko mlada.. Hiter skok it mračne avto-
In na
GCKtVlflN PQI9QHER3 R C MOVE' THEIR* OWN V/O UM Dtp
rtption: United Sta toe (except Chicago) aad Canada $8 per yaar; foreign eooatrlea, $4.60 por yaar.
P bote br American Praaa a—oatotlon.
Nemiki ujetniki na Francoskem nosijo tvoje ranjence.
kracije v svetlobo velike dertiokracije je marsikoga oslepel in nenadna svoboda govora in tiska, ko hoče vsakdo govoriti z zahtevo, da se ga posluša, lahko naredi zmešnjavo in spravi provizorično vlado v krizo, če bi ne bilo na straži treznomislečega elementa, ki žastopa delavstvo in vojaštvo. Na drugi strani je pa zopet potrebno, da ravno ta element pazi na vlado, da zadnja izvršuje revolucionarni program in ne zaide v pesti reakcionarnih sil. Zato je delavsko-vojaški svet, ki je pravzaprav začetnik revolucije (socialistični delavci in vojaki so štrli carja in njegove temne sile in duma se je prvim le pridružila), velik faktor v demokratični Rusiji, dokler ustavodajna skupščina ne ustvari stalne vladne forme.
Revolucija v Rusiji je dobro začrtana. Njena zmaga koraka od postojanke do postojanke^noseča sladke sadove svobode ne samo ruskemu narodu, temveč tudi zasužnjenim narodom izven Rusije.
-—-- ^Mi—
Oollinwood, 0. — Tame pifičal-ke nam vodno naznanjajo, kcdnj da moramo <v tovarno ln kedaj iz nje. Splošito ae mi zdi tovarna'kot HtotnijAlci trobentač, karerl nam je vedno trobil, kednj da moramo iti »pat in kedaj zopet vstati. In tako se je tudi oglašala prvegn inajnika zjutraj, toda to pot sc ni-tano doeti zmenili zu njo. Nekateri ao se odzvali in šli na delo, todn ti so premišljevali fie pred vrati tovarne, ali bi šli na delo, aLi ne. Prvti majuik smo spremenili v delavski praznik p»roti volji naših (tako si sami domišljujejo) gospodarjev, da ua ta dun pokažemo svet\i iu našim tiranom, da mno tudi mi člani človeške družbe, ne pa kot se je žena bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa izjavila oh nekii slavnostni pojedini (kateri.se pa vedno prirejajo) v v M (makovem ua Bavarskem, da se človek začne šele pr! Krofu. (Komcntur prepuščam vsakemu posameznemu). Pokazati moramo vsem, da smo liprevkleU ,da leže vse težnje tega sveta ua proletani-jatu in da je edina nafta Zelja, da prej kot je* mogoče zaplnpoki-jo rudeče zastave, zastave medsebojne ljubezni, si rige in svobode.
Slavnoati sprevod cleveliwulskih socialistov jo bil zelo impozanten kljub mrzlemu vremenu. Sprevod,
v katerem je bilo črez dva tisoč oweb raznega spola, ae Je vil po mestnih ulieah vpričo tisa Žar in tiaočev gledalcev proti "trnki dvor s ni," kjer ata nastopila. kot ilavnont.na»,foviomeka C. K. Ru-themberg ru A. Wagcnkneeht, ki nla v jedrnatih go>vorih orisala da našnji delavski položaj. Vse se je vršilo zelo lepo m ginjllvo, povsod smo bili od gledalcev srčno poa-dravljeni.
27. maja t. 1. priredi tukajšnje drtaMma "Lev ToWoj," Štev. 2G H. S. 1». X. izlet ns Kehsrjeve farme, kjer se 4>o Afcčinetru nudilo doatl zal»ave in hnmorjS. Fina godfca, razne dirke sa "ta debele dirkače" in rasne druge zabave, tako ae bode moral vnak nasmeji ti, a-knravno ae hode prej k Kdo dršal. Natančnejši program je na lepakih. ftelira najboljši ilspcTi.
Pnvega mejnika smo spremili na pokopališče k zasluženemu počitku rojuka Gcorga Ahčina. Ranjki jc bil doma iz vasi Senlftno pri Tržiču na Gorenjskem. V Ameriki je bival okoli 15 let. Poznan in priljubljen je bil pri vseh rojak rh že radi svojega dobrega humorja. Zapušča žalujočo soprogo in tri o-troke.
Bodi nam v blag spomin, sobrat naš in sotnpin.
Frank Drempctič.
T"
Detroit, Mich. — Tulnlm srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem širom Združenih držav, da mi je nemila smirt ugralblla ln ^retrgula nit življenja moji ljubljeni soprogi, N. Klančnik.
Preminula je 17. aprilu t. 1. Pogreb rajnike se je vnšil 19. aprila t. 1» dopoldne. — Najlepša zahvala -vsem, kateri so me tolažili in spremili rajnko k večnemu počitku.
Lahka ji bodi tuja žemljica I
Žalujoči otroci in soprog Joc Klančnik.
Vo|na odškodnina za Nemčijo,
Lausanne, Švica, koncem aprila. — Kadsr hočejo biti Nemci odkri-tosrčni med štirimi očmi, tedaj radi priznavajo, da nimajo več upanja na zmago na auhem. Pohod v Pariz ali invazija Anglije, čeaar ao pričakovali z neomajnim vero prvo leto vojne, sc zdaj njim samim zdi Mtneiiia. dasiravno nočejo na drugi Mirani priznati nobenega poraza na suhem.
Čimbolj pa izgubljajo Nemci u panje v zmago nn suhem, imajo toliko večjo vero v zmago na morju s pomočjo podvodnih čolnov. Njihova vera v submarioke je absolutna. kakor jc bila vera v okupacijo Pariza ali padec Verduna. Nemške oblasti ir akrhijo, da se nc ohladi ta vera med nemškimi manam ft hod iai na bojišču ali do-ms. Nn imdlagi te vere. da bodo aubmarinkc uničile Anglijo in pri-ailile zaveznike, da ho«Ui padli na kolena sa mir, delajo nemški poll-tičarji in časnikarji neprenehoma načrte za mirovne pogoje, ki jih mora po njihovem mnenju staviti
Psnju uiiru predlot^
odškodnine v
takoj, p^^ji
hleo tega Materijah kaki država. - Al , ^tj
delež v k," " ** J
kolonij«-, ko, lk
* p-»-ati utfal
'« »7. dm*. kolonijT'J marfoba olje, kavčn^ *A koko, tobak itd. -luina Afli ••a poslati /Jato, *H >c pod anglefiko vlad,, »bonibaž, Francija .^TJJ '»•»vno olje, s,In,llJfl fosfor, ald/irsko plui^jSl
'f.° I)r,M,llkt" ^ HVojik koltll
»Ja nas bo »tkla-lala k J*| lenjavanii, ivpp|((tn< "i	^iiaijs s pi,;;!
(dutnom, liakroni. platina J | zon t0*« Pa uioraj« vM .JJ ci plačati*, odškodnino oi.,	m
No nekem sliodu v Kd J k' Prn je priredil odW ^J no gibanje, je dej«| |MIS|J1 hrmann med dru,„„„„,, J mirovni pr..,rilJ vsebovati politično i;, *J <ko nadvlado v IMciji , fj škilil obrežjem in aneksij,, J !>a ob reki Masi / Bn„J liOngwyern. Dalje ,M. sni;j rabiti, da Nemčija potrdil gnta polja ua i/toku (P„|J !>itva), tako da bo v sln.'jJI ge angleške blokade bolj* j pravi jena."
Na ravno tem slutdu je rekSI varski poslanec Pleger: "OS brez vojne odškodnine ne srne govoru. Naši sovražniki n pokriti vse naše izdatke m Ako tega ne store, potem j* Nemčija premijo za Ixxlofei sivnosti".
Odkar so Združene dr vojni, so junkerji dodali
mirovnim pogojem", ^ mora Amerika doplačati nori to miljard odškodnine.
KAKO DALEČ BO SZGAU MOO VLADE V VOJNEM ft
nemška vlada premagancem. Teh nemških listih ;vsak časopis kot mirovnih pogojev kar mrgoli po glasilo te ali one politične stranke ima svoje pogoje.
Tako ua primer je nadvno prinesel list "Koelnisčhe Zeitung" sledeče:
"Nemška industrija nc more ek-sistirati brez francoskega železa v Brieyu in Longwyu (ta kraj jc zdaj okupiran po Nemcih). Ako vrnemo Franciji te rudnike in čc nas ne bo hotela Fruncija potem zalagati z redno zalogo železne rude, bo nastalo veliko pomanjkanje železa. To se lahko zgadi, kajti Franeija bo po vojni potrebovala veliko železa in jekla za rekonstrukcijo razdjanega teritorija. I z tega vzroka je absolutno potrebno, da Nemčija anektira Briey in Longwy. Druga živa potreba za Nemčijo, jc, da obdrži v svoji posesti belgijske premtogokopc. Kar sc pa tiče Anglije, je stvar čisto enostavnu: Velika Britanija bo plačala Nemčiji spodobno svoto miljnrd v angleških vojnih bon-dih, mcnjicah itd., od katerih bo plačevala redne obresti. Francija bo tudi morttla pomagati plačat ceno naše zmage. Sicer je veliko izdala za vojno, toda šc ima dovolj denarja in kakih sto miljard fran kov bo žc plačala. Rusija in Itaii ja bosta najbrže brez centa ob koncu vojno, toda Nemčija ne bo trdosrčna; mi vemo, da jc Rusija bogata na žitu in Italija na sadju, svili itd., zato pa bomo zahtevali, da nam Rusija toliko in toliko let zastonj vozi pšcnico, Italija pa sa djc, svilo itd. Koncem konca nc smemo pozabiti, da nam mora An glija odstopi del svoje trgovske ntornariee."
Zanimivo je, da vsi nemški listi, ki nasičujejo svoje čitatelje z bogatimi vojiiimi odškodninami, katere ima dobiti Nemčija, nc pozabijo omenjati surovin. Vsaka "od Škodnina", ki jo snujejo politiftar ji, vsebuje gotove surovive. To dokazuje, da v Nemčiji silno primanjkuje tega blaga.
"DeutscheTageszeitung" v Ber linu pravi: "Nemčija je bazar, na katerem ie vse rnzprriftano. Vsega nam manjka in nevarnost je velika. Eno dejstvo jc jasno: izčrpana driava ne mere začeti no ve vojne, kakor ne more teči človek, dokler zopet ne dobi sape. Država mora dobiti novo moč. In nova vojna je takorekoč že pred vratmi. Kdo more reči, da bo po tej vojni mir? "
Rlične misli izrašsjo tudi drugi pruski člankarji, da bo namreč tej vojni kmalu aledila druga, morda še tretja vojjna. Ta ideja se gotovo poraja iz britke zavest H As Nemči ja v tej vojni ne bo v stanu izveati a* nje ga programa v celoti, svetovne nadvlade. In iz te zavesti izvajajo .zaključek, da Nem čija-ne viae nd nehat i a svojim programom m vsled toga Im potrebna še druga vojna. Za to vojno ho pa treba novih priprav in zato ss-htnvaju juukorvki člankarjl, da sc Nemčija spomne teh prirav, ko bo zakon jc bil PVnnHifgj zdaj narekovala mir premaganim greau. ko gs jc rr	P
zaveznikom.	klavzula proti ns- ' —
Washington, D. C. - Tred
uik in njegov kabinpt sta la vojni program, ki dajepi niku oblast, da kotrolira ra ljenske potreliftčiue, ee ga tudi kongres.
V zmislu predlog, ki ^o Iti sprejete in katere šele pw kongresu, ne bo predsednik k hovni poveljnik armade ln rice, ampak bo tudi zapor nad gospodarsko armado i čanov.
Program se da nn kratio le povedati:
Pod nadzorstvo eksekuthe de prodaja in razdelitev živil leke in vseli drugih važnih pS ščin. Uprava bo imela praviš ločati cene in imenovati po« valnice /a razdelitev živil
Uprava bo imela pravico ri liti delavce po farmah In t 1 strijalnih podjetjih.
Ladjegradništvo pride H dno nadzorstvo ia prel* ma pravico pozvati vsslto 11$ sko ladjo v vojno alužlm.
Jeklarne in druge tovarn«, katerih producirajo vojne po« Sčine, pridejo pod vladi*, n" atvo v zmislu nkjninriškefi na izza leta 1916, če tnkoub* jo okolščine.
Vlada lahko prevzame M leznice in parobrodnC « sploh \T»a transportna «red>:* Pod vladino nadzorstvo P
tudi izvoz vseh poljnkih pr« in industrijalnih produktoi da lahko prepove isv« ^ gotove dežele.
ml1k0 be je pordtf*
Sandncky, O. -zdaj stane deset rento*. ko trgovci s mlekom pl«W centov za galono isl'«. .
Frank Masotte je „>vil, da bo mjek« * prodajal pO 8i od katerih dobiva zagrozili, da mu S« "f*** ne zviša cene. M"0"'^ naznanil, Ha VW* n* jih prisili, dsjj^W
Ustnica za
(ODOOVOE »A
J. K.. Cleveland .H -^ i.:« tiAnovTia fW
V tem smislu nadaljnje "Deni- anajo piaati i" rfjL »•ehe Tagmzc»#nnf": 4 Zmagova- koli jeriku. r
/

jf
liui
ložai na evropsk«"
m bojišč.
—-
fttlkih ujetnikov je naraeja 11$ i ilrrij-k« bitka ob Aisne ' ; , velikanko porabo V hribih severno od re-
iv;sl ',. . razvija novu bitka.
ti u drugih front.
I javlja o navadnih topni*-
i, ua Tirolskem, v Kavni-;„ v (dfblilu floriee. Kras., je bil odbit avstrijski Avstrijski avijat.k, k. so ,;lli bombe na tlorieo, so hili t n-
Ktenmii.	......
Mjeedoniji so artilerijski bo-ha.padi med stražami in zračni
,,! Iterlin poroča, d* jennka
l,rija aktivna na fronti med T|,u» in Stani da votli. Z ru-in tinske. fronte ni vesti.
OGLE namesto kruha za lačne nemce.
temveč radi l)i videli, da se vlada izreče softer vsako anekaijo tujih pokrajin. Tega mnenja je tudi Kereunkij, justieiti minister, med teui ko stoji Mil ju kov na stališču, da bi Rusija le morala dohiti ne kakšne pretipraviee a oairoui na Carigrad hi Dardanele. Htanke vie in Vojtinski. oba soeialista, na
koliko da kajzer za svoJE RIVftE PODANIKE
Waahington, D. 0.—t^mf Hern-
mi. Skaggs a« pa ui čudil le no-vie i. da ae tretje leto traja vojna, v katero je aapletena tudi Amerika, temveč čudil ae je tudi avto.
storff, bivši poslanik v Ameriki, mobiloui. električnim svetilkam, ni imel diJbrih besed za Neu.ve v j telefonu iu drugim aličnim moder-Ameriki. Dejal je, tla so /.apustili n|m unajdbani, katere je zdaj pr-
Slovanska Narodni
Ustanovljena 0. aprila 11104.
Podporna Jadnota
l
STRAJK v pekaruah Can
KON
A'pa
Chicago, 111. — Stavka raivaic-
očetnjavo, da jim ne bo trehn «ln«'vit" v'del. Mož aa bo ie unčudil žiti v nemški armadi. Rekel je, tla glnšutu, da Rusija se po revoluei- sti ljudje laven zakona, ji ne bori več zu Carigrad iu Dar- Senator IMicIan pripoveduje, tla danele, murveč za obrambo svoje je nemški poslanik tako Ainielji-novc svobode.	vo govoril o ameriških Nemcih v
Ekaekutivni odbor jc po zak Monakovem v letu 101:1, ko sc jr , v.ileev kruha jc bila poravnana v ključku seje razglasil, da.se ne j trudil, da pridobi Nemčijo za pan-1 «>l»ol& zvečer v pisarni zveauega j trinja z demonstracijami, ki so j ameriško razstavo v San Franci- iPuvdniku. Strajkarji mi tbiiili
od- scu.	povišane plače in ftodem odstotkov
' Avstrijski mogotei ne mislijo V'^'izlje ml kruha, ako ga proda-nič boljJK od nekdanjih ar.tr.j- vtv k«»t za tinlcnsko Dobi-
skih podanikih. V prav te tlni je U MO *** v	1
m* klerikalni, črnožolti iu ob- |HMnu*iniki ao sc prej pogtHl.il
skurni listič v Clevelandu nagnal « lwH,nyk,l l*k«r|J- V,umkl k,u m
vsi1 Slovence, ki žive v Ameriki\m *««»»vkaH akutno # pomočniki,
in se ne navdušujejo za avstrij. j|m,M Kospotlnrjl so ae trdovratno |
s-ke mogotce, z dczerterji in nič- J™"1* V privolitev njihovih za-,
vredneži	Htevj še le nn pritisk pra\dnikn
4..	.	ao sv udnli. Židovski peki še nišo
() uredniku tega zakotnega h- t-.r i	n- v.i. ::
.. .	,	ir sli do pogodbe. Zadnji sestn-
stica lil llernstorlfu sc luliko re-
čc, dn "gliliu vkup štrlim" zoai-
mm na neumnimi, nadutost in
predrznost.
lukotp. 17- Junija ItiuJ v .tri. Illinois.
t'llUWtit). ILl.INtllH.
a____w
bile v četrtek in za katere so govorne neznane osebe.
ŠVEDSKI KRALJ PRIPRAV UEN Zi
beg.
(dati nadčas, tla s tem zate-izgubljen čas. Tn odredba je srefila nove nemire. Nasad-ko časopisje silno tarna nad kanti in zaklinja delavce, dn zft božjo voljo rešijo "mater man i jo", ki je v nevarnosti, t-liner Tageszeitung" toži, da iMiuiicijski delavci zapravili a iko pet miljon o v ur času in ,.va, .la morn vlada takoj za-i llaaseja in Ledelmra kot letala jalce".
Ilenier Tagewacht", glasilo nik^i socialistov v Švici, ki je loj dobro informiran liat, piše,
jr v Nemčiji še vedno :100.000 Bveev nu štrajku.
iti kajzerju.
.inktewlnni, 6. maju. — Držav-itiorski ustavodajni odek, ki je kreiran pred nekaj dnevi; da Ha na. rt za politične reforme, klenil spremeniti XVII. člen ^ike ustave, ki daje cesarju Bovoljno oblast sklepati dekre-' Spremeniti ga liočejo v toliko, iši za naprej kancelar otlgovo-parlnn.entn in ne samo ceanr-in vsak cesarjev dekret mora i-i kaneelurjev podpis, kur znala ln državni 7*bor kotrollral a rja in kaneelarja. Junkerji se io proti vi jo tej spremembi, otranji minister Kari Ilelfe-je včeraj izjavil, da bo kance-Het h man n Hollweg odgovoril interpelacijo liberalcev in soci-itov v kratkem času. Zadnji »o meč iuterpelirali, da inora vla-povedati, kakšne mirovne po je misli staviti zaveznikom. Ne eri pričakujejo, tla bo kance-oilgovoril že v torek nli vsaj v li tednih.
iia v Avstriji.
una'ija ima vedno večje sitno-/ Avstrijo. Po vesteh iz fcenc-jr pred kratkim cesarica obis-h Dunaj iu prosila cesarja Kor-<la naj prept^ve mirovne mani-Itacije v Avstriji iu prepove dis-l/ije o mini brez aneksij in tsl-idninev
IUSKI DELAVCI Z VLADO.
London, fi. maja. — Depeša iz Amsterdninu se glnsl, dn je nevarnost revolucije proti vladi iji dinastiji na Švedskem tako velika, da sta že neko j dni vsidrnni dve bojni ladji v bližini kraljeve palače, na knterimn lahko vsnk čas pobegne krni j in njegova družina v slučaju izbruha. Položaj na Švedskem je silno kritičen. Narod sc vedno bolj protivi stališču vlade, ki je zelo nnklonjenn Nemčiji; na drugi strani vpliva nn Švede Nor vežka, ki se nagla bliža vojni z Nemčijo.'
Nemške submnrinkc so v marcu potopile 66 norveških Indij in 17 v aprilu. Ako pojde tako naprej, bo norvežka brez ludij v osemnajstih mesecih. Vsletl tega so razmero med Nemčijo in Norvcžko vedno bolj napete.
nek so imeli v soboto, todu brez u-sp<«iin.
ŽENSKA VOLILNA PRAVIOA V ITALIJI.
Rim, 6. maja. — Poslanec Mura-telli je v petek predlugal v parlamentu, da ac dovoli ženam volilna pravica. Ministrski predsednik Boselji jc od govoril, tla se ne protivi ženski volilni pravici, toda po njegovem mnenju naj bi jo dobilo najprvo pri oličiuskih vo-litvah in poneje pri volitvah v parlament.
PERZIJSKA REPUBLIKA.
Washinigton, D. C. 6. maja. — Diploniatične depeše se glaae, da demokratje v Perziji delujejo zu
ustanovitev republike. Navdušeni vsled zmagovite ruake revolucije so pričeli agitirnti za republiko v Tarbizu in Teheranu. V severni Perziji podpira ljudatvo to gibanje. Olienem se glasi vewt, da tur-ffkih čet ni več v Perziji.
Sirom Amerike.
ZANIMIVA IZPOVED PRI OB RAVNAVI PROTI NEMŠKEMU ftPIJONU.
ZBORNICA JE MODIFICIRALA CENZURO.
MILIČAR OBTOŽIL NEMŠKE OA REZERVISTA.
Waahington, D. C. — Ko je bil
odwtavek o cenzuri Črtan iz predloge o spijonužii, jc kongresnik (jard iz Ohio stnvil modificirati odstavek to v milejši formi za cenzuro, ki je bil sprejet t 260 proti 105 glasovom.
Za črtanje odstavka v prvotni formi je glasovalo 220 Uongresni-kov, proti pu 167.
flardov apromei«/lini predlog daje pravico, du (porotniki odloči jo, če je informacija korist lin so vražnikn.
Zadnji odstavek dovoljuje, da se lahko kritizira akte In politi ko vlnde in njenih zastopnikov.
Ce je porota prišla do znključ ka, da je objava koristila sovrož niku, tedaj lahko sodiMc kaznuje obtožene* s *U),tMH) denarne knz ni, all pa no več kot deset let je če. Sodišče lahko izreče tudi obo je: denarno globo do $10,(100 iu deset let ječe.
Washington, 6. moja. — Brltl-ški iu ameriški mornariški vešča-ii so nu svojih konferencah zadnje dni rnzpnivljali o treh načrtih, tako narediti konec nemškim suh-marinkam. I0n načrt je, da bi manjše ameriške iu angleške bojne ladje zaprle morsko ožino med Švedsko in Dansko; drugi je, tla bi se z minami zaprlo vse Severno
(Nt4al)«vM)« ta prr« itruH)
lil
»dn j<* bila v četrtek, ko je večja •lelaveev z oddelkom voiaštva Vkorakala preti palačo dume s evo, dn mora Miljukov odsto Miljukov je stopil na balkon r.irJo/il delavcem in vojakom, |I"'J .)" potlpinal noto, ki je bila itnv|jena eutentnim državam. M j<- med drugim : 1'roviznrična vladu ne bo od-pilH vsled vaših groženj. Vidim '»ate, ki zahtevajo mojo resig zato, ker sem poslal noto umikom, zagotavljajoč jih, da llusija držala svojih obliga-K'"ril nem svojo dolftnoat. Za ' j-i imolto se ne btijim; z menoj 1'" storite, kar hočete, ali bo.
ra svobodno Rusijo, ako vi Ustavljate večino nartida. To-župani v narod'in zato ne bom »topi! |»o/«hite, tU sem raz St ur mer j a in niaeni se bal
Talnim arcetn naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, du mi je dne 22. aprila, t. 1. neizprosna smrt ugrabila in pre-
.....................................trgala nit življenja moje Ijublje-
morje, s čiiiicr bi bila zaprta trgp-jne soproge, oziroma matere vinu s Skandinavskimi državami, )ansko in Nizozemsko; tretji iih

larf
New York, N. V. — John C. Ihtmtnond, agent za oglase, jc izpovedal kot priča pri obravnavi proti nemškemu špijonu von lUu-telenu, da ga je najel, da v listih defla propagando za Nemčijo. Rintelen je obljubil, da potroši za propagando $25,000, imtroail jih jc pa le $7,500. Ko je bUa Luaita-nija potopljena, je spoznal ,da bo težko pridobiti aimpatlje za Neui čijo v Ameriki.
Ilammond je potem pripovedo val, da se je ločil od nemfikega vo buna von Rintelena, ko Jc Izvedel do stori vse, kar jc v njegovih močeh, da aaplete Združene drža va v vojno s Mehiko in da Ja Rin talen upal, da Ja le *a vprašanje čaaa, da aa poarefti nemški diplc maeiji zaplesti Združena država v ▼ojno a Mehiko. Rmtelenov na men je bil povzročiti stovke v to varnah za municijo.
Izpoved jiriče jasno doknzuj" da je nemški špijon na vsak na čin hotel zaplesti Združene drža ve v vojno z Mehiko. Podučen je bil tudi o peklenskih mohluaeijr kajzerjeve diplomacije, kl stremi za tem, da strmoglavi Združene države v vojno z Japonsko.
Praar nič bi ne škodilo, če bi ne kateri alovenaki šmokavzarji, v prvi vrati seveda Zotijcv šinokav-zar, povedali, če ao od KlnMeua dobili denar in koliko ao ga dobi-H, ko delajo preselite za nemške
KAMPANJA PROTI SUBMA-RINKAM.
Chicago, m. — Albert Waulter, kuteri priznava, du je nemški rezervist, je bil včeraj aretiran v hotelu Acme na obtožbo Ilarr.v Moj*-ril ona, kl služi pri ntillčarskeni polku v Wisconsin. Na izpovedim talllčarja je Woirtter psoval Wilsona in vlado sploh ln dejal, do l-ma načrt za uničenje nmtflštJakih tovarn v Chicagu in drpgod.
WILSON IMENUJE SOOIALI-STA V RUSKO KOMISIJO.
»il.AVNI 8TAN: 8tl.1?~fla MO. I.ANVNUAI.K A V K.,
UPRAVNI ODBOR: pNslaetlulki Puka Vogrlč, baz tao, l.a Malte, III.
I.	Pad|»mlsettalki J. Il.stkovi/, H. K. 1». 4, Wx su, lilrnnt, Kaws.
II.	Padpre<ts«šalkt J*kf Kokelj, D4UU K wing ava., H«. 4.!kleag«i, lit. Tsjuiki J Ah u Verderbar, l*7US Ha. ImwMitaU« Ave.. fUliMgo, Iti. Hi»gnjtiiki Anion J. Terttovee. 1'. O. Uox 1, t'Uero, lil. /.npiioiikur: John Molck, -mus W. Siti si., Ckieagn, III.
NADZORNIODBEK:
.tujo Aathroii^, Ml hoi, (^anonthurg, l'a. Paul Merger, 74|—1st Ht., I.« Hnlle, III. F. 8. Taueher, 071 Ahuay Ava., Rock»pring, „Wyo.
POROTNI ODBEK:
Anton Hrust, Sil n.'itU Ave., New Duluth, Minn.
Jote IlailU«*k, «70 I>ok, Rmlthnn, Pa.	'
Kuilulf flot ni«-k, 4«a |*t, Ilrlilgavllt«, Pa. .Inkol, Mlklav^lf, I.. Hot », Willoek, Pa.
UREDNIK •'PROBVBTE"!
Jolc /avertnlk. »
VRHOVNI ZDRAVNIKI
K. J. Kern, M. IV, iWOfi «t. t'lnlr Ave., Olovelaad, Ohio.	\
V	Ril DKNAHNK XADKVtl IN RTVART, kl •« tW«Jo gl. upravnega mllMira ln R. N. P. J. nn j ne pnAUjajo uu aaalovi
JOHN VERDBRRAR, 00 go. LawndaU Av«., Ohleago, IU.
PRITOŽBE O LEDE OINBRALNEOA POBLOVANJA •« poAUJnjo na na ■lov:
JOŽB AMBROŽIČ, Box Sfil, Oaiutotuburg, Pa. EADEVB PREPIRLJIVE VBBBINB, kl aU jih roftlll prva ln tlruua lu rtanea, aa poAUJajo aa naslov:
ANTON KRABT, Sil — OAtta Ava., Naw Duluth, M lun. V8I DOPIBI, rasprava, eiankl, naanaulla ltd. aa "Prosvato" so poAlljajn ua naslov:
UREDNIŠTVO "PROBVETE", 0667—A8 Bo. Lawndale Ave., Ohleago, Illinois.
VBB UPRAVNIAKB BTVABI, naročnina, oglaal. ao pollljajo na uasluv: UPRAVNIŠTVO "PBOBVBTB", atlft7-fie Bo. Lawndala Ave., Olilcago, IU.
V	koroapodanal s tajništvom B. N. P. J., urodnUtvom ln upravnlfttvoiu "Prosvota" n« rabit« laiou uradnikov, marvod naplllta naalov, ko Jo tu nave
den ako telita, da ho vsaka stvar hitro rešena.
Beje glavnega upravnega odbora se vrtijo vsako prvo sredo m tretji Četrtek v mesecu. Batetek ob eul url popoldne.
Washington, D. 0.—-Predaetluik ao je odločil, da imenuje v rusko komisijo enega črnila, ki je znan med delavstvom.
iProfesor Aleksander Petrunko-vič iz yalelke univerze, sin strankinega voditelja v ruski dumi, je dejul, da hi bila nezaupnica Rusiji, če ne bodo v komisiji inožj«, ki jih lahko sprejme ruaku social-demokratična stranka.
POftTNA SLUŽBA Z LETALI. San Diago. — Prva trafina po
it na zveza v Združenih državah bo uatanovljena med San Diegom in San Franciaeom v Kaliforniji.
KADAR ** ZGODI M
IS t
vali
bajti
NAZNANILO IN ZAHVALA.
AMALIJE OEJ
črt sc glaai za napad z morja na
v starosti 30 let. Pokojnimi jc bi-
nemško"pomorsko bazo Kiel in «.|vl^l > n,enjc Rolanda, ki je nem-	L
da tretji načrt bi bi, -izveden le v zadnji sili kot najtož , JUjein. Hvala tudi >*em ^U«tc k operacij«. Veščuki ne tajijo 11** m zn.cem, k. so se^lc i i
dejstva, da zavzetje Kielu bi »ta- »graha i" J° ^/mi hili v «: o velike žrtve. Kolikor je znane L Hvala vsem, k. so m. bili v to
ga iz vladnih virov, bodo ameriške bojne ladje pomugale pri Iskauju aubmarinakih oporišč, katerih je
Inžho v tem kritičnem polnKaju, v uri nesreče, fte poaebno se želim zahvaliti družini Frank Lesko-
MATI JE TRPELA 18 LET.
11. H. Von Schllek je poanan mi-IJohe ljudem kut ljutlski pomočnik. To pismo je tudi bilo v kupu mod drugimi lajavaml.	t
Cenjanl gospod!
Jaz ae vam zahvalim aa vai sloviti čaj. Moja'mati Je bolehala ves čas od avoje šenltve, to je IV let. Imeli smo sdravnlke in vse druge prlpo-močke, a vse šaman. Neko nedeljo pride naš prijatelj k in nam Je omenil val sloviti ča). Povedal nam Je koliko je nJemu koristil. Tedaj smo tudi mi nosuili po «ii savoj tegs čuja aa en dolar. Ko Je mati porabila dva savoja tega čaja, Je rekla, da se po-čuti dobro in čvrsta. Dsla ga je nam vsem in tudi malenčku, kl Je komsj dve leti etar, in Je vsem dobro storil. Naša mati pove vnakemu, Ua ta *aj vreanloi pomaga vnem bolnikom. Jus yam pošljem $1,00 se en savoj l!o|.
Garakega krvnega čaJs. Vedno Va.i, I. Pawlownki, 2128 N. I.owell Ave., Chicago, III.
Ne jemljite ponarejenega. V*»«mlte I« pravega s napisom II. 'II. von Schllek. 7.a 7 nieaecev satlostuje en nam ravltek ra $1.00 pottnlne pronto. Pošljite gotov tlrnar, snamke ali Money Order all pu si ga naročite nu pofctno povzetje. Narejen In Jamfen le od Marvel Piodueta. Marvel Hldg., Pittaburgj Pa.
Opomba I Ako talite sa varovati pu-Mljatev, pošljite nam 10c več,
AKO VAM JE
glava vroča
snamete klobuk«
RADA RI IZVEDELA
za svojega bratranca Junče Srn-
karja, podoiuučc lllnžctov i/. To. mačevegu pri Ljubljani, Nnjiiljn-•Inejše prtmlni vso cenjene rojaka in rojakinje, uko kilo ve zn njegov nanlov, du mi gn nnznnnl, zu kar Vum bodeiii zelo hvalcU-nu, ali uaj sc pa aam prijavi nu naslov :Terczijo Rraar, 7HU Chnr-les Street, Luaerua, Pn. (May ft, 7. 8. U.)
robert w. layer
I ARCHITECT 1t8 N. U Silil ttM Chloiii,
kija Izdelal načrt aa gl, urad B. N. P. J. aa priporoča Slo-vencem aa Izdelovanje atavblnaklh načrtov. Tal. Franklin 6601
TEL. NA DOMU AUSTIN 66001
po izjavi luigleških veščakov vae vee iz Franklin, Knnskl sopriš polno na belgijskem obrežju. Akojako daleč na poareb Hva . tud^ «c iim posreči, tla uničijo ta opori družinam Kimone m Milavoe za šeu nli baze, bodo mino zagradile podarjene krasne vence ki so Jih not submurinkam iz nemških pri- položili pokoj.,le. na fwh. atanišč Pokojna, rojena Kavn.kar, je stan lic. ---^ domA u vasi Vač, pri Litiji
SLUŽKINJ manjka.	na Dolenjcem. Tukaj zapušča _ mene soproga in trt mlade se ne.
Chicago, III. - Bogate sloje, ki doraatle otroke iitWg«
imajo svoje lepe vile na Lake, tona lUvnikar, kateri Je avoječa-
Shore Drive in Rvanatonu, jc za
^no bival v Jenny Lind, Ark. in v dela velika kriza: služkinj ali de-l^arein kraju pa mater in očeta kel ni. Znat on j oglašuje io v čaao in eno aeatro.
»ai in stikajo po posredovalni-1 Naj ji bode lahka tuja zemlja.
?ah za Slu*bc! deklet in sploh kujoči. Frank Cej. ^prog,
žensk za hišna dela ni mogoče do i lloa 442. Htone City, Kana | V rank,
hiti. Zdaj so baje v Bvanatonn i Ansalija iu Charly, otroci.
obljubili dvajset dolarjev teden-... i_____m/., .i i. iii
mrj.-ve vlade in valed tega
'""n Pustil, da bi majhna pešči-
'J",|, "uirila veliko delo revoln- i "» 7- ,—'	„, .fwwi,r.
k Nikakor ,,e bomo dovolili. »
Prisilil Knsijn v M-parat-l J« Nemčijo, A^trljo, Bolga.i ;,,,r >" v pretrganje naših po-; in Turčijo.
' zaveznikih \ Tako bo alovensko ljudstvo v A porriejši ^.jj rksekutivnega meriki najhitrejše apMHSale šmo-delkvako.vojaškega sveta, kavzarje, ki tele in delali pr»p« prf-d..... -	1	-
ske plače, prosto kopališče v hiši in prosto stanovanje a hrano vred služkinjam. Htiska za hišne dekle je tako velika, d ainorajo lsigate dame same opravljati hišna delu, kar je za nje sevetla zelo nizkot 110!
NI VEDEL, DA JE VOJNA
Chicago, III. — Ali je še kdo, ki ,»e ve, tla je velika vojna na a ve tu? V Chicagu imamo moža. ki ni vedel tega do zadnjega te«lna. Ali Kameriti mu ne more nih^. kajti i„o£—piše se K. L. Kkagg* - - )*'
di
bok je M. Oidze, ao gando, ti. nemški kajv.r z,vlada ^^^^^ •W-bate, i, katerih je vea avet.	„	krajev Alaske.ajer^
delavaki in vojaški, Hmokavrarji IkmIo molčali. U lih 21 Ht »« niso m ^paratui mirjkaj ,pa uuii v^lo dobro.	išel v d^t.ko a e.vd.iir.mmi Ij.uj
POZOR ROJAKI I
Naznanjam re Jako«, d« MB odpri Ugartma s BMftanšas bta«aai
in aa prtpwoiam u obilen oblak. __ Vaakema boa livaleioo poatra gal po amernl eeni.
ARO* fORWl.^
FI KRM I NI i, PA
KADITI TILLMAN OIOARR
Uniako izdelana
I by k os Cigara............J®«
S. V. P. 1. Cigara....... ,fB
Tillman Olfar Oa.
kvwinn. m^N
KAJ NAPRAVITE AKO SE VAM POTE NOOI?
Ako ae vam noge yojf, ^Sni je sploh ne mogoče sezuli se vsak čas, ker razmere ne dovrtlljo tega na ulici, ali v družbi, v tovarni ali v rudokopu. Vendar pn,'ako sveži zrak doseže vaše noge, to nepriljubljeno potenje preneha, Ne pozabite tega, da Je Pedlsin enak svežemu zraku. Naročite al eno veliko škatuljo za vaAo družino, katera vam zadostuje za ve/- menace? In stane le $1— Pedisin ne dovolj i, da bi vaše noge ptistale utrujene, ac ptitlle, vas |»ekle, ne žuljev, /agulkov iu kurjih očes. Pedisin bo naredil vse to za vas, naredil je lo žc tisočem In tisočem drugim. Crown lliarmaey, Iff 12 K. 7f» Ht. F. Cleveland, O,
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
I3S Psaa Av., PltUburgh, Pa.
...........................
nr. a«ur t*
kl Um H la a« praS *
talnlk ei»««lS llMWl
-^tnlrl
f » im»t* mm •«l|« «11 m*
•w4IM \»> '
iTftu tsL tattr ftffi.
ee aaleee.
Vee MUeal. kl eria-MI« e* •aukM »araviai •»r.iu«. 1	a«
cwS&'H?''^ a^.SiičH
SSml SMfcarla. H »e*rr*ll|« S.'*
UeaJM ae* #4 Si
mM
Urkii. eetotkik le	U
»rm4mt
t,.
„ - V
____«1* »K«
oa asisluli v
NORTH SIDE STATE BANK
■KOCK STHIJ4GS. tuyo.
ima kapitala in bezebvf. >100.000.00

In drugimi SLOVANI
HI pj^inm« ■f-rnr- »Um* pd|iul|«a t Mar«	pn •»•i«iImS
rtmšmI««*« 6 edsieta« ekrnll na Uu«Ce vloge.
MOČNA. aONZZaVATIVNA IN NAKiRfINA P.KTtTUCIM



SVETINONA METKA.
Spinal Jotip Stritar. •
\mmmnmm»»imimm

UhiDwrtrt
K ji j ti je sila žalovati, ai« moj? Te ti je odrekla ena, ali jih minus na beiiiro boljšil/od nje T Kaj ti je ? Ali nisi lep, nisi J>ogat T Nekatera zdi-huje na skrivnem po tebi; nekatera obrača nate poželjive mi Stegni roko, pa prilete iti ne boš imel druge akrbi nego izbirati, katera je Isdjša.
Ko vidi /mih, da ji ničesar ne odgovori ain, misli, da ga je potolažila hi pregovorila t zadnjimi b<*edami: mirno gre t*rrej »z sobe po kvo-jih oprav k Ui.
Valentin je komaj slišal materino tolažilo; sedel jo ua mizo naslonjen in obraz v obe roki Hkrival,
t ez nekoliko časa plane kvišku, sname puško n stene, obesi jo če« rasno ter gre hitro fe hiše. Vesel vkoči njegov pe« FVdo, to vkleč, izpod mize. Veael, pravim, ker dolgo čaaa je ogledoval žalosten svojega gospodarja, in ni vedel, kaj bi si mislil, da je že zopet vse v redu. Hojdi! le hitro za njim v zeleni gozd! In kakor strela šine skozi vrata, še ne utegne, kakor sieer, stegniti si lenih udov. Kmalu sta bila čez trato v gozdu.
Pridno, kakor nikoli, spusti se Fido na »ded. All danes, ljuba zvesta žival, «awtonj ti je ves tvoj trud. Vzdigni »nu zaje a, srno ali visokoroga-tega jelena; naj se vesHo razlega tvoj glaff,JH> gozdu, on ne sname puške z rame. Danes je brez skrbi vsa gozdna žival. INč se ne boj, od vršiča do vršiča skakaj, ročna veveriea; brez '.»krbi si zagravaj h svojo zajko, plahi -zajce; še tebi se ni bati, ki se »tiho plaziš skozi grmovje s hudobnimi nameni v glavi, košat orcpi lisjak!
Kako drugače pa je hodil sicer Valentin po gozdu! Poznal je tu vsako drevo in vsako dre-venec. Izprebajal se je med njimi, kakor med svo-Jhni zuanei. Tu je odkrhriH gredoč mladi bukvi suho vejo, ki jo je ka7.ila; tam je potrkal «tari-kavetmt gabru na deblo, ali je še zdrav njegov drvdi, Največje veselje pa 11111 je delal zarod mladih košat ie, ki so stole in se šopirile, kakor zbor . desetletnih deklie, vse enolike. NfckoU ni šel mimo, da im ne bil nialo postal in ogledoval jih z veselo zadovoljnoatjo; časi je tudi prijel katero prijavilo ra mla«li vršiček, kakor bi jo hot<4 po-hvaliti, da tako pridno rase in tako vrlo napreduje. •
Ali danes mu ni niari ne staro drevje ne mlado. Slep je in gluh 7.a vso gozdno lepoto. Tn vendar, kako veselo je tu ravno danes. Ker odnehii-je pohlanska vročina, začenja se novo življenje iu gibanje po g<xzdu. Tiči zopet |>ojo in žvrgole, skakajo in frfraje ml veje do veje. Pisana žolna pleza po starih bukvah in pot.uk u je sem ter tja ua otlo deblo s svojim dolžini, trdim kljunom, kakor bi hotela reči: Ali ste doni a, žuželke? Čez peščeno stezo urno korači dolgoipeti keber; zagle-dal je na oni strani drolmega, nazega polžka, ki mu bode tolata južina. Tu se ubija drobna mravlja z velikanskim Modom, akornvno je danes uve-ta_nede1ja. Tam, kjer je posekano drevje ki rase visoka trava, vmes pa pisane evetljlee, ziblje se metulj od eveta do eveta. Komaj |>očene na ene-ga, pa že r.ojiet na drugega, za njim po p rib renči pridna Čebelica, pngreane se v vsak cvet in skrbno ga preiskuje; ne pusti ga, dokler 31111 ui izsr-kalil zadnje slaščice; potem pa, ko jc obrala evet za evetmn, vrrte se vesela domov.
Tako no vse stvari žive in vesele; žalosten je edini Človek, ki hotli ined njimi. V Valentinovih prsih ne sije sobice, tiči ne pojo, zakril mu jih je črni mrak iu grobna tihota.
(Mirne sc tja, kjer je najtiliejši in najtemnejši ii o/d. Tu sede tin star bukov parohek iu puško nasloni na bližje drevo, vpre se s komolci na kolena, skrije obraz v roke in tako sedi dolgo časa.
Ko vidi Fkln, ki je bil jirišel r.opet za njim, svojega gospodarja tako brezupnega, stopi preden j in irleda ga žalostno. Ko se pa gospodar le ne gane, začne tiho cviliti, potem gn pa h prednjo I a po rahlo popraska po kolenu. Ali slabo mu je plnčano tn milovanje. Česar še nikoli ni storil, uevoljett ga sune Valentin r nogo, tako do u-boga zvesta žival odleti v stran. Pri tej priči pa mu je žal, gre k Mvojemu psu, ki ga gleda žalostno, kakor bi mu hotel reči: Zakaj ni ml to stirril? in gladi ga po glavi, rekoč: Nič hc ue boj, moj Kidot Saj ti Ki mi zvest, ta me imaš rad, ti me ne izdan, ti si moj prijatelj edini na svetu!
Te besede so mu malo polajšale sree. Vzame puško ia gre zopet dalje. Kam — sam ne ve. ,
t* . /	iv.
^ • '	Pri studenci.
Pri»ti večeru, ko je bila že pojenjala huda vro-čina, vzame Metka po navadi vrč ter giv k niu-deneti po vodo Ko pride k studencu, postavi vrč pod I ♦".♦eno koritre, poleni pa sede im kamcncuo klop, / mahom že ua pol raiastcno Vrč Jr ?.<• zdavnaj p«'ln. voda okrog ln okrog vrvra iv njega; ali Metki m mm vim ri vse to, še nor rot o srdi globoko y.noiKlji'iia. Kako bi nr" Saj tu jo jr pritisnil prvič na prst , tu jo je prvič poljubil ti /lati čas' kako dale. m vendar kako bli/u! t >. prvi poljub! kako ji jr prešinil y*r »idr! kako jr treprtala v inj-ki s um 1 dials io trio! In /budil ji jr \»»*rlo poud.td. K»\o ji jr mahoma zdaj v pisili jrlo kli-ti it kaliti, zeleneti in »-vrsli, peti iu gostoleti. 1» ljubr/rn. ti pomlad šavljcujat Kako more tako dndiiio srčere tmsiti toliko are«*rf
Ljubila ga jr. Kako? Zakaj* Kako bi pa mo. gla ue ljubiti ga! Ali ga pn muc ljubiti? Kdo jr on. kuj jr ona * Kaj bodo dejali? Kaj lww|e 17 tr-vrat Kd«»r vpraša ui premišljuje tako, ta ur ljubi
Koliko neizrečene radosti ji jr prinesla lju-bereo it koliko žalosti! Ko se je prvič ločil od i'J'1. " I »'jo sr jr trgnlo nje srrr! Kako jr /slo->s's m jokala, rdihovala in hrc|>enrla po njem. ko jdaleč od nje v tujem mestu Ali misli tudi 011 nanjo, Mli ji ohrani sv#*to «re#? 1) ko bi
ljubil drugo? Pa saj je tako dober; saj ve, da bi to bila njena mori! Ju pu, katera na svetu bi gu mogla tako ljubiti, k^kor ona? Tako ji je plavala vedno duša ined upam mi trirahom, a irp m strah, veselje hi žalost, želeiije hi hrepenenje, ka-koje vse sladko! — Kaj je življenje brez ljubezni A zdaj? Česar si je želela tako dolgo, prišel je — videla ga jc v,cerkvi, vklH jo je tudi 011 — a kakor bi je ne poznal! O to je bilo, kakor bi ji bil nož zasadil v srce! Porabil jo je — pozabil! Tema je v njenem srei, tema preti očmi, srn vendar jc avet tako jasen, tako vesel okrog nje!
Ko tako sedi pogreznena v temne misli, mahoma ji nekdo od zadaj z obema rokama oči za-tisne. Sladka groza izpreleti pri tej priči po vseh udih žalujočo deklico. Kvišku plane in oklene se z obema rokama svojega ljubega. Dolgo, dolgo ostaneta tako moiče — saj katera beseda bi pa inogla izreči to, kar čuta sree, ko bije na ljubljenem srcu?
Kaj se me nisi nič ustrašila, ko sem te tako od zadaj prijel?
Ustrašila? O kako bi se ustrašila tebe?
Kako si pa vedela, da sem jaz? Soj me p^ ni-
ai videla!
Videla ne, a čulila. O <V se me dotakneš ti, izpreleti me tako čudno, neizrečeno sladko čutilo! A — vi moški ne nniete tega! Kaj pač govorim take reči h teboj, ki niai vreden niti ene dobre besede. Kes prav grdo si delal v. manoj — še pogledati me ne v cerkvi — a videl «1 me, prav dnrfrro vein, da ai me videl; po drugih «d se pa oziral in ogledoval jih prav z veseljem! O to je bilo grdo, prav grdo!
Odpusti, Metka! Veš, to sem delal nalašč tako; hotel sem te le izkušati in videti, ali sem ti še kaj niari.	'
Ko bi bil vedel, kako me bode to bolelo, gotovo bi ne bil tega storili. A kaj to vani moškim!
Nehote se pripogne deklica in ko se zagleda v vodi, zasveti se j.i v rajski svetlobi obraz, kakor Solnee, ki utopi izza deževnega oblaka ! S sladkim nasmehom na ustih, z ljubeznijo v očeh obrne se vonj, in zahvala njena bil je snčen poljub.
Vtem se je bUo solnee skrlo za gore; odhajajočemu daje slovo čeda belilvz zlatom obrobije-fvih oblačkov, zbranih ob višnjevem nebu. Iz kotov doKaiice vstaja mrak in prepreza jiočasi molčeče logove. Božji vo-lek se oglasi v travi in prijazno škriplje svojo večerno pesem. .Studenec poleg njiju sladko žulsrri in šumi, ter obila voda grgra in vrvra pod njim iz pozabljenega vrča. Sreča in veselje je razlito okrog po naravi, sreča in veselje v njunih srcih!
<'uj vkit'ko lepo kos poje v zelenem smrečju!
I11 lepo je prepeval črni kos, pesem tako žalostno, tako veselo, »iz7,ivajoeo iz polnega srca! Molče, zatnaktiena ga poslušata, in pesem njegova jima odmev« v srečnih prsih.
Zdajci poči puška blizu v gozdu, potem na-stane tihota okrog. Preplašena planeta kvišku. Dekle seže po vrču in odide hitro domov. Mladenič jwi se obrne srdit proti gozdn od koder je počiln puška. Komaj stori nekaj stopinj v gozd, in že zagleda nesrečnega lovca. Bil je Valentin! Bled, pre pat umi stojii, kakor hudodelnik ; k povc-šetic puške se še kadi. ~ Hitro krene Teodor v si ran ler se odtegne njegovemu pogledu.
Valentin je dolgo taval po gozdu, zadnjič pride do obrobja pri studencu. Kaj vidi tu! Metko in -»- Teodora v sladkem pomen ku, ter nedaleč od njega .nn smrekovi veji .sedi kos in jema prepeva. Nepopisna grenkost mu zalije srce v tem hipu. Sam ne ve, kaj dela, a sname puško 7. rame, napne petelina, pomeri in — smrtno zmlet se zvuli nesrečni pevec « veje ua tla. Pes plane zn njim in prinese mu tiča, ki žalostno poveša glavico, oči ima na pol zaprte in rz zlatega kljuna 11111 kaplja rudeča kri na tla. (lloboko ganen vzame Valentin pmi tiča in plah kakor morilec skrije gn v gostem gmnti.
V.
Slovo.	- .
V gradu je danes vse živo; vse se suče in giblje. Od največjega do najmanjšega ima vsak svoj opravek. Kako bi ne? —. .hitri, predno pi-sije aolnee, oddrdra goapodrč čez hdopeAčeuo grajnko dvorišče proti beli Ljubljani in od tod brez po-mude prvikrat v daljne dunajsko mesto. Dolgo se je že pripravljalo vse za 1n imenitni dogodek; ves mc«ec je že zbadala igla v hiši, vendar ni se mnoga reč gotovo, in solnee zadnjega dne je že komaj še za uuiža visoko.
Na dvorišču stoji častijiva grajska kočija, ki jo niali hlapce drgne in pere v potu svojega obrazu. Peščica Inrsih vaških paglaveev stoji na strani iti zevajo v svetem strahu gleda imenitno opravilo z lepim gosposkim vozom, nn katerem se jim rdi vse čisto zlato, kar se tako lepo rumeno les-keče,
N' konjskem hlevu drgne in snaži v tem času sam kočija* lepo konjsko opravo, da mu ne bode delala sramote, ko -ihhic podil jutri po mestnem tlaku, tako. da bode vse gledalo r.a njim. Po gos. tem mora miriti med tem opravilom lepa mjavn konja, katera, mlada, čila an dobro pasena, ne-strpljivo s kopiti bijeta ob trda tla; tu pa tam l*n se celo strašno sn grozi na njiju, ko grizeta javorov e jasli.
Iz dimnika se kadi ves dan, ker v kuhinji se skrivnostno vrši najokusnejša peka na pot odhajajočemu gospodu.
Mati pregleduje še enkrat, zgrinja hi »klada sinovo perilo hi obleko, i) blažene ženske, ni trikrat blažene ve materine roke! Kjer vlada-te vr, trnu je red ki snaga t'esar ate se dotaknile ve, 1 to še dolgo «Uši blagi duh vašega blagoslova, pri- ! jetneje nego dra*r dišave, ki jih deva jo med pe-rilo Kaj ate ve, to ve aamo on, ki je enkrat užival vaš blHgisdov. rdaj pa vam pogreša. Siromak, kdor vas ni poanal nikoli, a blagor mu, kmnur ve lajšate »n slajiate življenje ter mu atrani sprav. I jate t ni je, kamenje m drugo napotje, da ac nc i/potika ob nje Innlna p«ipotnikova noga.
(Dalje prihodnji«).

0 Volni spomini nemškega vojaka. 0
H
Prosto prevel Jože Ambrožič.
3EIG
3QE
3QE

(Nadaljevanje.)
Zelo lahko bi jo drug drugemu /aibranili, ali mi smo šil po njo in Fi-ancozi so nas gledali, ko smo mi odŠH s polnimi kotliči, fili so FVsnenoti po vodo. V noči smo se večkrat sešli pri vodnjaku, tedsj je ens stranka čakfcla, da je druga napolnila sWje /ji<Wode z vedm.
Neko noč smo #li trije k vodnjaku po vodo. Ko stojimo pri vodnjaku brez orožja, pride četa Francozov, broječa kakih dvajset mož, s kotliči po vodo. Dasiravno so bili JiVancozi sedemkrat v premoči, še mislili nosno, da bodo nas napadli. Počakali ao mimo, da >0110 dobili vodo, se vzajemno pozdravili in odšli.
V neki noči je prišel frameoaki podčastnik k nam. Govoril je dobro nemško in je prosil, da ga 6b-div.uno »kot ujetnika. Pešci ho postali sirovi in so mu rekli, da ^ naj »hitro vrne. Medtem je pritekel že drugi Francoz ln vprašal, ako ni nekdo utekel k nam. Navzočega mladega poročnika je prt>-*y, da naj vrne beguna a, ker drugače bodo častniki izvedelli, da je eden utekel prostovoljno k nam, Ln z lepimi časi bode1) prikraju. Streljanje bode začelo anova.
Vai smo izprevideli, da ,to lahko poslabša položaj. Poročnik je izginil, ker ni hotel imeti roke v tej igri, vseeno mu jc bilo ljubše, da tako •ostane. Vrnili smo beguu-ca in dali vsakemu po eno sniodko, in odšla sta s polno paro.
Tukaj smo se počutili prav dobro iu želeli si nismo boljšega. Na našem potu domov smo videli, da je v ozadju velika topniška moč, da v.iaki dan prihajajo novi topovi, ki jih spravljajo v postojanke ne da bi stopili v aktivnost. Ravno tako so vedno dovažali municijo in druge priprave. Da so te priprave za močno ofenzivo, nismo vedeli.
Ko smo ibili tu štiri tedne,' smo
morali zopet na drugo fronto. Kam gremo, nismo vedeli, kot ponavadi. Radične misli so nas obdajale. Nekdo je dejaJ, da gremo v Flandrijo, drugi v. Rusijo, pa nobeden ni uganil!
V Argonih.
Odšli ;«mo in dosegfl popoldan Dun-sur-Meuae. Komaj »no prišli v mesto, je nas srečal prestolons-slednik, obdan s častniki in jato lovskih psov.
"Dolier dan pionirji!" je nam zaklical m nias gledal ostro. Govoril je * našim stotnikom, hi neki častnik njegovega štaba je peljal nas k nekemu oddelku rudečega križa, kjer smo dobili jesti in vina. Tukaj v Dun-sur-Meuae je bil glavni stan Hohenzollerjevega poba. Dame od rudečega kriia ao stregle nam jako dobro. Vprašali smo jih, če atrežejo vsem četam tako, ki gredo tu mimo. "O ja," je rekla mlada dama, "jih pride jako malo todi, ampak pionirje i-ma prestolonaslednik posebno rad."
Nastanili so nas črez noč, in vojaki so nam pripovedovali, da je v Dun-sur-Meuse glavni stan pete armade in tla je tukaj vedno veselo, skoro vsski dan je koncert na prostem. Gospodje častniki dobe večkrat obisk, ker goape pridejo večkrat, in dele med vojake darove.
Založeni z živežem smo odkorakali drugo jutro naprej, vedno držeč se reke Mase. Zvečer amo se nastanili v 8tenay.
Po dveh dneh smo prišli v A-premont^en-Argone. Za enkrat so nas spravili na neko veliko kmetijo aeverozapadno od Aprenionta. Sedaj smo ibili v neposredni bližini Argonske šume. Vojaki, s katerimi amo ae sešli, ki so bili že precej čaaa tu, ao nam pripovedovali, da so v tem gozdu boji na dnevnem redu.
(Dalje prihodnjič.)
Razne vesti.
PETDESET RANDITOV URI TIH.
San Luis Potosi, Mehika. — Iz
zanesljivega vira je došla semkaj vest, da je bilo pri napadu na vlak blizo Guaje petdestih banditov u-bitih, večje število pa ujetih, ki ao jih obesili na brzojavne drogove.
Bandite ata vodila Mariano Robles in Valente Garcia.
RIRE V VODAH ALASKE ZA FREHRANITEV V VOJNI.
Washington, D. O., — Smith, komissr za ohranitev rib, je izpovedal pred senatnim odsekom, da sosneizčrpni roji polenovk, salmo-nn, slanikov in drugih rtb v vodah Alsske, in da bi bilo pametno ca vlado, da organizira . ribiško brodovje in tovarne za konzerviranje rib. Na miljone funtov rib bi lahko ujeli in priredili za pre-hranitev ljudstva.
KITAJEC JE 0R80JEN NA DE-PORTAOVO.
stavil v bran in eden ga Je ustrelil in smrtno nevsrno ranil. Ma-herja so prepeljali v bolnišnico, kjer je par minut kssneje umrl. Zadet je bil v usta.
Bil je v družbi Braustorma, ki je na prvi klic, dvignil ro<ke kviS-ko, Maher je pa dejal: "Ne, vi ne boste streljali." V tem trenotku je eden banditov ustreli:.
Po izvršenem zločinu sta roparja zbežala v stransko ulico.
MORNARIŠKI LETALEC JE U-TONIL.
Pensacola, Fla. — Praporščak D. R. Vankirk je padel z vodnim letalom iz visočine 100 metrov v zaliv in utonil z letalom.
Trajalo je 40 minut, preden ao praporščaka oprostili razbite ga letala.
baeonov
om korpor.eij, j.
v*tih mmcih, ki „, i 'i
dnem.SL ^S«
Od Ugu frof,,, meaee marec $1,225.93® *
VLOMILEC ZBEŽAL P0 GONJI.

Indianapolis, Ind. -Okolic vete ure zvečer sta C W cr * njegova žena odkrila, da J?* ju dom prišel nepovabljen * da opleni hišo. R0par Je ^ dvojici nastavil sainokreK in2 po stopnicah na ulico. B|ll(j7 bežal Wkozi stransko ulico na M lege ave in na 21. ulici je^J1 voz ulične železnice ln p^ij motornika s samokresom v rib da je vozil z vso hitrico.
Craig je bil seveda takoj njim. Skočil je v avtomobil i„ pognal za tolovajem. All Cni, moral večkrat znižati nltrko se ni zsletel v drog voz ali mobil. Nad 16. in 17. ulleo > rai Craig zopet voziti poča^L je bandit skočil K kare bi > žal prek Central ave, kjer je čil na drugo karo. Craig je ^ pognal avtomobil, n bandit a« bil izpred oči. Tako j., končala nja brez uspeha.
15,000 delavcev 8E J£ m
JAVILO ZA GRADNJO LE-8ENIH LADU.
Washington, D. C. - Delavski
department naznanja, da ae jepn-glasilo 15,000 izuženih ladjedehai. kov za gradnjo velikega tigonfe ga brodovja. Ladje bodo gradili lesa.
Delavci so se prijavili v zveni posredovalnicah za delo.
Seveda bodo potrebovali it rt liko večje število delavcev, kot v jih je do sedaj prijavilo. Ddavsia tajnik Wilson pravi, da Je orp. nizacija človeške delavne aile ravnotako važna kot vsaka druga po-treba v vojni.
OMl<
DELAVCE UČEJO ZA GRAD NJO LADIJ.
Indianapolis, lad. — Zvezni komisar Charlea W. Noorea je odredil, «la deportirajo Pang Si Nln-ga, kitajakega delavca v pralnici v Frankfortu, Ind. Njegovi advo-katje so vlofili priziv in obravnava ae vrši dne 1. junija 1.1.
Distriktni držami pravdnik Black trdi, da je Nhig kršil na-aelniški zakon,. Kitajec pa trdi, da je bil rojen v Združenih državah in ni bil že nikdar na Kitaj-sjera.
Chicago, m. — Tvrdka Sander aon A Porter je napravila pogod bi, da »gradi neomejeno število lesenih ladij, ki bodo vozile živila in potrebščine aliirancem. Ladje bodo gradili v nekem pristanu na severoaapadni pacifičnl obali. Tvndka potrehuje razne delavce, pred vnem pa tesarje. ,
Tvrdks ima v Chicagn svojo pisarno na 72 West Adama ulici.
TOLOVAJI SO OROPALI BANKO.
TEKOČINA, KI NAPRAVI
TALO NEZGORLJIVO.
LE
Now York, N. Y. — Krona vtiču i klub je prejel liat, ki naznanja, da je neki iznajditelj izumil kemično tekočino, ki napravi letalo nezgor-ljivo, če se s njo prevleče let slo.
Vladni izvedenci bodo napravili poiskušnje a tekočino.
ROPARSKI UMOR
Ohajenne, Wyo. —. 371etnega delavca Thomas 31 a her ja ata vstavila dva bandita a krinkami na o-braau. Maher aa j« tolovajema po-
Johnstown, Pa. V mestu Lilly, deset milj vzhodno od tuksj, je pet hsnditov zgodsj zjutraj vlomilo v prvo narodno banko na Main ulici."Z dinamitom so rsz-ntrelili blagajno ^n pobrali iz nje tisoč dolarjev.
$500 GLOBE RADI OBOŽUJ PROTI PREDSEDNIKU.
Danville, 111. — Neki Ernes Roedl se je grdo izrazil o pni-sedniku. Pri zadnjih volitvah j» glasoval za Wilsona, ker nas je ob-, varoval vojne. Ko jc bila voju napovedana, so ga vprašali njefo-vi sosedje, kaj misli o Wilsona, ker je glasoval zanj pod jreslon^ dn je Ameriko obvaroval vojn« Na to vprašanje jc Roedl odgovs-ril, da jc trdba Wilsona ustreliti
Roedl se je na zveznem sodwto priznal krivim in sodnik Fran« Wright ga je obsodil na $500 k-narne globe.
Nove zvišane cene. - nii<'M IU. — Kvas »e je podražil za '-W'-Kos kvasa, kateri jc prej stal le, stane sedaj 3c. - črevlji «J J tudi podražili.—V nekalcrih delih mesta so brivci žc zahtevali a britje 20e in zn striženje la* človek bo kmalu moral imeli si-ljone, da bi lahko izhajal.
Brez denarja živel v hotelu -Chicago, III. - Pred aodureo « je moral zagovarjati nek mož, ker jc v hotel«. La Salle n« devet dni brez da hi kaj P** Ko je prišel v hotel, si jc na/'* bo za en teden in si P,wt . T post reči. Ko je en leden nnriol
se ni nič zmenil, da bi kaj H*« Ker jc pa izgledal kot dohnjo» iran človek, so ga nekaj mm pustili. Ko je pa žc deveti m minul, ga jc hotelir vprašal, m misli glede računa. T.
govori, da nima nobenefi^
jo.	I"	sedaj,	ker je hoteli.^«
račun drugih, ga j«' Mslnik
na m kazni in na ntroškov. Ampak vpra-aspJJ kako Im plačal, ako nima ga denarja.	. ^;
Moštvo mornorice v sanadu Chicane "»oho . -ca go, 111^—-Poveljnik mom^ pontaje v Chlcagi. je V^ ^ pod strogo kaznijo
Banditje so ae odpeljsl! v fvto-mobilu M v bitki, ki Je sledila ro-j . kjer ae prodajajo •I^JJJ pu, ao prijeli enega tolovaja. Uje- pij.če. — Rszen tegs je P^^ ti bsndit je povedsl imena avojih Springfield, lil. predlog" ^ tovarišev.	L okolišu vežbsliš«'« petih J
SPOMENIK SPREMENJEN V
KROOLE.
Now York, N. Y. — ".lesrish Dally Forward" je dobil hrzojav
v okolišu veznam* « i-pravilo vse salnne. O tej F
gi sedaj razpravljaj".	^
Slovenec ae je
o ameriški sasuvi. - ^
se poroča.
tnošnjim smlnikoni^«^
w ___ m . ___________ .
ko hi Petrogrsda, ki poroča, da je .furij Mavrin radi oskmai
u:i___: ____:».	■«	_____Sodnik f r _
bil znani spomenik Katarine II., riške zastave.
se I*
rnske carice, na zahtevo vojaške- noval s glob<»	o, ie
ga in delavskega odbora podrt in vorite kar tja v en dan. prelit v krogi«. A	t dete iaaeli aitaoau.