Slovniške in pravopisne drohtine
A R A B I C A
V marčni številki lanskega letnika JiS in v oktobrski številki letošnjega smo objavili nekaj napotkov za pravilno pisanje in izgovarjanje arabskih lastnih imen. Zaradi boljšega pregleda prinašamo danes izpopolnjen abecedni seznam nekaterih arabskih krajevnih in osebnih imen v pravilni slovenski transkripciji in z navedbo poudarka. Krativec označuje kratki, ostrivec pa dolgi naglas; pri imenih, ki imajo nagla=; na začetnem samoglasniku, smo označbo naglasa opustili.
Opozarjamo ponovno, da arabska vokalizacija v dandanašnjem izgovoru ni dognana. Samoglasnike izgovarjajo v različnih deželah različno; ponekod je močna tendenca za neizrazitim izgovarjanjem ali celo izpuščanjem nepoudarjenih samoglasnikov, podobno kakor v ruščini in angleščini, da ne govorimo o vsakdanji govor- [ jeni slovenščini. Tako se glasi lahko arabski člen al tudi el, v Siriji celo il; pokra-; jina Nedžed je lahko »tudi Nedžd, mesto Džedda tudi Džidda, knjižni Bajrut tudi ] Bejrut, osebno ime Arif tudi Aref, Said tudi Säeb, Salam tudi Salem itd. Knjižni dž izgovarjajo v Egiptu a.
94]
Končno moram še pripomniti, da naletimo v arabskih deželah tudi na imena, Ici niso arabskega izvora. Mednje sodi najbrž tudi ime maroškega ministra Balafrež (Francozi transkribirajo Balafrej, ne Balafrey).
Krajevna imena. Aden, Amman, Aqaba, El Ariš (mesto v Egiptu), Asir (dežela na Arabskem polotoku), Aswän (mesto v Egiptu z znamenitim jezom), — Bagdad, Bahrejn (Bahrajn), Bejrut (Bajrut), Balbek, Bäsra, — Dar es Salam, — Džebel (ali Gäbal, Gebel, hrib, gora), Džibal (gore, gorovje, tudi Gibal), Džidda (Džedda), — Gäbal (Gebel, Džebel), Gazza (m_esto na egipt.-izr. meji), Gibal (Džibal), — Habbanija (letališče v Iräqu), Hadramäwt (Hadramöt), Hälidi, Hartum (ne Kärtum ali Khärtum), Häleb ( - Aleppo), Hasan, Hudejda (Hodejda), Hedzäz, — Iräq (Irak), Ismailija, — Jemen, — Kairo, Kirkük, Kuwäjt, — Marräkes (tudi Marrakiš), Masqät (mesto v Omanu), Medina, Mekka, Mösul (ar. Mäwsil), — Nablus (mesto v Jordaniji), Nedžd (Nedžed), — Oman (sultanat), — Qätar (dežela na vzhodu Arab. polotoka), — Rabat, Er Rijäd (glavno mesto Saudske Arabije), — Sahara (ar. Sahrä), Säjda (mesto v Libanonu), Sana (ar. Sän'a, mesto v Jemenu), Saüdska Arabija (Sawdska Arabija bi dišalo po črnem: saüd pomeni namreč zelo srečen, sreča, sawda pa črna); Sidi bel Abbes (francoska vojaška postojanka v Alžiriji), Sudan, —• Satt el Arab, — Taizz (rezidenca v Jemenu).
Osebna imena. Abbäs (Abbes), Abdullah, Abdulliläh, Abdulqädir (-qäder), Abdurrahmän, Abdurrahim, Ahmed, Ali (Alij), Amin, Amer (ar. Amr), Arif (Aref), Aziz, — Darwis (Derwis), — Dzäfar, Dzamäl (Gamal), Džamil (Gamil, lep), — Farad, Farüq, Fäwzi (lahko bi pisali tudi Fäwzij, kakor pišejo Arabci), . Fejsal, Feirhad, Fuäd, — Gamal (Dzamäl), Gamil (Džamil), — Habib, Häkim (vladar), Hakim (modrijan, zdravnik), Hälid, Halil, Hamid (n. pr. Abdul Hamid), Harun (n. pr. Harun ar Rašid), Hašim, Hüri(j) (ne pa Khoury), Husejn, — Ibrahim, — Jazid, Jusuf (Jüsef, Jüsif), — Kaläs, Kämil (popoln), Kamil (franc. Camille), Karim (Kerim), Käsem (bolje Qäsem), Kemäl, Kuwätli(j), pravzaprav Quwätlij, — Latif, — Mahmud, Mälik (Melik), Mashür, Muhänuned (Mohammed), Monäim (Muneim), Muräd, Mustafa, — Nahhäs, Naim, Näser, Nazär, Nüri(j), Nasreddin, —¦ Omar, Osmän, — Qäsem (Käsem), Quwätli(j) (Kuwätli), — Rasül, Rašid, — Sabrij (Säbri), Säib (Säeb), Said, Saläh, Saladdin (iz Saläh ed Din), Saläm (Salem, n. pr. Säib Salem), Sälih, Sälim, Sämi(j), Selim, Solh (Sulh), Solimän (Sulejmän), Suwädz, — Samün (ar. Sam'ün), Sarim, Sehäb, Serif, Sükri(j), — Tawfiq (Tewfiq) — Walif — Zäjd.
Imena časnikov itd. in drugi izrazi. Al Ahbär (novice), Ahbär al Jawn ali Ahbär el J6m (današnje novice, dnevne vesti), Al Ahräm (piramide), Al Alam (svet). Al Bath (ar. ba'th — preporod). Al Džarida (dnevnik). Al Gumhtirija (književno Džumhurija —• republika), Istiqläl (neodvisnost, stranka neodvisnosti). As Sijäsa (politika), Eiš Sab (ar. ša'b — ljudstvo). — Islam, koran (ar. qur'än), imäm, Sejf al Islam, (iz sejfu '1 islami, meč islama, jemenski prestolonaslednik).        Dragotm Skrinjar
SE ENA O VEJICI
Lanski letnik JiS je govoril o nekaterih spornih primerih vejice. Med te bi štel tudi vprašanje, kako je z vejico tedaj, kadar veže in istovrstne stavčne člene, pa je kateri teh členov izražen z odvisnikom. Tako imamo n. pr. zveze več osebkov v takihle stavkih: Ostal je samo Noe in kar je hilo z njim v ladji. — ... je bil lačen sam in kateri so bili z njim. Take zveze imamo lahko med katerimi koli stavčnimi členi. Zmeraj jih vezakii veznik in povezuje v tesno enoto, oblika odvisnika pa terja vejico, toda le za oko, ne pa po ušesu. Med sam in drugim osebkom kateri so bili z njim prav tako malo prenehavamo z glasom kakor med osebkoma sam in njegovi spremljevalci, ki bi ga lahko postavili namesto odvisnika. Seveda, če so vejice le matematični oklepaji, ki skupaj spadajoče polinome lepo optično zaznamujejo, potem je zadeva drugačna. V tem primeru bi pisali stavka takole: Ostal je samo [Noe + (kar je bilo z njim v ladji)] — ... lačen je bil [sam + (kateri so bili z njim)]. Kako zgolj formalistična je taka vejica, nam priča primer, če sta oba stavka izražena z odvisnikom. V takem primeru sta oba osebka ločena od povedka z vejico, toda med njima ni nobene vejice ne pred in ns po in, ker sta bratca iste vrste. Ostal je samo, kdor je bil na ladji in kar je imel s seboj. Matematično bi tak stavek morali zapisati takole: Ostal je samo [(kdor je bil na ladji) + (kar je imel s seboj)]. Dosledno logično je med povedkom in osebkom enako ozka zveza, naj bo osebek monom ali polinom = odvisnik; med istovrstnima stavčnima členoma enako ozka zveza, naj
95
bo čien izražen s preprosto besedo ali z odvisnikom. To doslednost nam pokažejo matematični zapisi, ki so samo logična povezava istovrstnih členov; pravopisna ločila pa niso dosledno izvedena matematična znamenja za oko, marveč se ravnajo tudi po fonetičnih enotah in odmorih. V matematiki je + zelo samostojen izraz, z vse drugačnim poudarkom kakor kak priredni veznik in, ki je zmeraj — ali vsaj po velikanski večini — nepoudarjen. Kako vse drugače izgovarjamo v matematiki n. pr. a + (b — c) kakor a + b— c. V prvem primeru napravimo za plus kratek odmor in dodamo potem (b — c) kot enoto; v drugem primeru pa plus vežemo neposredno z b in tega z minus in s c. Ko bi tako dosledno govorili v jeziku, bi morali delati odmor za in v primeru, kakor Noe I in I (kar je bilo z njim v ladji — sam f in I (kateri so bili z njim), ne pa v primeru: sam in njegovi spremljevalci. V govoru pa dejansko ne delamo odmora v nobenem primeru in bi v takih primerih — saj niso pogostni — vejice ne pisal. Ali ima kdo kaj proti? j. R.
BRAHMAN ALI BRAMAN
Proti SP 1935, ki ima samo brahman, je uvel SP 1950 samo oblike brez -h-: Brdma, bramdn, bramin z ostalimi izvedenkami. Ta odločitev se ne da pametno zagovarjati, saj -h- v teh besedah ni kak nemi glas, marveč se izgovarja; celo jeziki, ki izgovora takega -h- sploh ne poznajo (nemščina, francoščina, angleščina) pišejo besedo s -h-; res ga ne piše italijanščina. Pri nas pa moramo pisati in izgovarjati Brahma -e ž = brahman sr. sp. v pomenu »sveto, božje, absolutno bitje«; brahman -a m v pomenu »duhovnik svetega, božjega«; brahmänec -nca m -dnka -e ž v pomenu vernik, brahmanizem -zrna m verstvo Brähme = brahmänstvo -a s. Oblika brahmin je le dvojnica k brahman; uporablja se le redko in se je povsod otepajo, zato jo lahko izpusti tudi naš SP. . -k--i-
BRANA — MRENA
Janez Plečnik je uporabljal za mrena v anatomiji tudi izraz brana. Ima ga iz Pleteršnika, kamor je prišel po Cafu. Vemo, da je Cafovo gradivo sicer dragoceno, vendar ima to slabo stran, da mu ne vemo vira; besed ni koval sam, marveč jih je vse življenje zbiral med ljudmi in po pisanih virih. Verjetno je, da ima besedo od kakega Rezijana, saj je znano, da jfe imel večkrat pri sebi Rezijane, ki so mu jih pošiljali za več dni, da jih je vse prepraSal in poskušal zapisati kar se da vse besedo, ki jih je kdo govoril. Pleteršnik razlaga besedo brana v tem pomenu iz italijanščine membrana, kar je zelo verjetno. V isto vrsto bo najbrž sodila tudi koroška brdnica za prepono. Nič pa seveda nimata besedi opraviti z našo poljsko brano, ki je dala sicer ime vrsti drugih stvari po zunanji podobi. Mislim pa, da v tej obliki brana in braniča ne sodita v knjižni jezik, tudi ne v terminologijo, ta lahko vzame kar membrärw, membrdnica -e ž. -a- -o-
PROUCITI ALI PREUČITI
Katera teh oblik je pravilna? Slovenski pravopis dovoljuje obe: preučiti in proučiti, prav tako predirati in prodirati, preglasiti in proglasiti. Tu moramo paziti na pomen besede. Sestavljenke s pro pogosto ne pomenijo istega kot s pre. Predirati ni isto kot prodirati, prepasti tudi ne isto kot propasti. Te pomenske razlike so se s časom, razvile, danes jih moramo upoštevati. O predponi pro sicer ne moremo reči, da ni slovenska, a ohranila se je le v redkih slovenskih ljudskih besedah, kot so na primer prodati, naprodaj, prostor. Večinoma pišemo pro namesto pre danes po hrvatskem in srbskem zgledu. Slovenski pravopis take zloženke dovoljuje, ker jih ne moremo izločiti iz našega jezika, zlasti tistih ne, ki so dobile poseben pomen, različen od pomena, ki ga imajo zloženke s pre.
Glagole s pro je začel uvajati v knjižni jezik že Janez Bleiweis v Novicah, kjer lahko beremo propasti, prodirati, prosveta. Za njim so pisali tako tudi drugi. Nekatere teh besed so ostale trajna last slovenskega knjižnega jezika, nekatere smo opustili. Opuščena je n. pr. zloženka proklinjati namesto preklinjati in je ne najdete ne v Pleteršniku ne v SP. Ivan Tominec
96