KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
KLASA 65 (5)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 1. MARTA 1924
PATENTNI SPIS BR. 1790.
Societe Schneider & Co., Pariz.
Naprava za reguliranje pogrezne globine podmorskih min.
Prijava z dne 23. marca 1921.	Velja od 1. junija 1923.
Prvenstvena pravica z dne 13. marca 1916. (Francoska).
Pričujoča iznajdba se nanaša na podmorske zatvorne mine, prirejene na način, da teče najprej u skupno plavač in lafeta do dna. nakar se loči plavač od lafete in se vzdigne proti proti površini do globočine, ki je določena v naprej.
Poznalo se je že mine tega tipa, v katerih se je dobila zaželjena globina plaveča pod morsko gladino potom uplivanja na kabel, ki veže lafeio in plavač potom priprave na način hidrostatišnega klipa, pritrnjenega na plavaču ali v bližini tega.
Te znane mine so zahtevale posebne priprave za plavač kakor tudi za lafeto.
Pričujoča iznajdba omogoča dosego znanega rezultata s pripravami, ki leže vse v lafeti in na ta način odstani posebne priprave za plavač.
Nova mina je opremljena, kakor že znane mine, s hidrostatično napravo, ki deluje na zapah za vstavitev valja, na katerem je navita žica, ki veže plavač na lafeto in ki začne delovati po ločitvi teh dveh elementov na dnu morja, to je na mestu ali v bližini mesta, kjer bo počivala lafeta.
Po tej iznajdbi so položeni vsi organi, ki osigurajo regulacijo globine plavača pod morsko gladino v lafeto; katera zato ne dobi samo valj s pripravo za vstavitev, temveč tudi hidrostatično pripravo za poveljevanje tej slednji.
Ta hidrostatično razporedba je na eni strani pod vplivom pritiska, ki je določen po globini, v kateri počiva lafeta in na
drugi strani pod stalnim pritiskom, na primer zračnim tlakom; podvržen je poleg tega protipritisku, produciranem po mobilnem organu, ki se premika vsled odvijanja vrvi, ker delovanje tega organa nastopi, kakor se bo videlo, kot posledica že poprej izvršenega reguliranja njegove začetne pozicije, ravno v trenotku, ko je dolžina kabla, ki še ni odvit, enaka globini, ki se določa za plavač.
Drugače rečeno, je dolžina žice, ki se odvije do vstavitve plavača, manjša nego globina morja na točki, kjer se je pogreznila ravno za toliko, kolikor globoko se je hotelo pogrezniti plavač.
En način izvedbe te iznajdbe kaže kot vzgled priklučena risba.
Slika 1, je celotni pregledni načrt priprave za regulacijo pogrezanja, ki je cela položena v lafeto A:
Slika 2 in 3 sta višinska prereza po 11-11 oziroma 111-Iil figure 1;
Slika 4 je shema s pomočjo katere je lahko pokazati, da se more po izvršeni regulaciji začetne pozicije mobilnega organe ki vrši svojo nalogo vsled odvijanja žice in ki deluje na hidrostatično pripravo, lahko osigurati ustavitev plavača mine v željeni globini.
V danem slučaju hidrostatična priprava ki obstoji v zaklopki K, ki nosi na gornji strani sekcije S pritisk, ki vlada na oni točki dna, kjer se pogreznila L feta. Druga stran zaklopke K, je v zvezi s trdno za-
Din. 7.—
prtim prostorom, ki je napolnjen z zrakom atmosferičnega tlaka.
Zaklopka je pritjena na enem kraku g1 vzvoda g-g1 ki se nehaja v ravnotežju in se vrti okoli točke x (slika 4).
Mobilni organ deluje po odvijanju žice in ki bo v zahtevanem trenotku povzročil, s prestavitvijo zaklopke K, da se ustavi valj, izvaja trajno pritisk p na krak g, medtem, ko se njegova oporna tačka na tem kraku premika.
Lahko si mislimo, da mobilni organ izvaja svoj pritisk p v x (oporni točki vzvoda) v trenotku, ko je žica popolnoma navita na valju, medtem ko se premestitve, ki se prenašajo na ta organ take, da pride na konec y, ko je ž'ca, katere dolžina je bila določena sorazmenrno maksimalni globini pogrezanja lafete, popolnoma odvita. Razume se, da je v teb okoliščinah distanca L od točke vplivanja sile p do y, konstantno proporcionalna dolžini tekom dviganja plavača odvite žice in torej tudi distanci med zadnjim in dnom na točki vsidranja.
Če označimo s P pritisak na cm2 površine zaklopke K pri H maximalne po-greznitve, z 1 dolžino kraka g1, bo moment sile, ki poskuša održati bat K na njegovom mestu konstanto P . s • 1. Na drugi strani bo moment sile izvajan po mobilnem organu na krak g menjal od ničle do p . L če vzamemo, kakor je bilo rečeno gori, da vpliva sila v v kadar je žica popolnoma navita in v y kadar je popolnoma odvita, če je bila lafeta potopljena na maksimalno globino H.
Razume se, da se more z mehanizmom, čigar delovanje se da uravnati, v presledkih premenili dolžino vzvodnega kraka sile p proporcionalno dolžini odvite žice.
V ostalem se more tudi določiti proti-silo p na način, da prevladuje njegov moment v trenotku, ko se nahaja mobilni organ v v, s predpogojem, da je lafeta potopljena na maksimalno globino H, enako totalni dolžini žice, ki je navita na valju Veličina sile p bi bila tedaj
P	. S . 1
P =--------L
Ako potopimo mino na točki, kjer se nahaja dno v katerisibodi vmesni globini na primer h, je moment sile učinkujoče na zaklopko K enak
P . S . 1 . h H
Ker pa je pot p proporcionalna dolžina odvite žice bo ta ko pride plavač na površino enak
P	L.h
L	H
in moment sile p bo
P.S.l L.h P. S. l.h L ‘ H	H
Zaguganje vzvoda, ki povzroča, da se valj zapahne, bo nastupilo v tem momentu, dočim bi se bilo izvršilo v y v slučaju, ko bi bila lafeta potopljena na globino H. Naj bo torej vmesna globina v kateri bo mina zasidrana, kakršnakoli, zapah valja se bo izvršil v trenotku, ko pride plavač na površino.
Tedaj če provizorično ustavimo delovanje vzvoda, kateri postane svoboden, šele ko mina doseže dno in če potopimo mino potem ko smo dali organu, ki izvaja silo p gotovo prednost L”, odgovar-
L”
jajočo ulomku distance enakemu p in torej globini enaki p - H lahko vidimo da
se bo, naj bo globina pogreznitve kakršna koli, izvršilo ravnovesje momentov in bo valj ustavljen, ko se bo nahajal v distanci
—E— od površine. Zadoslovalo bo torej,
če hočemo doseči potapljanje plavača na gotovo globino, da premaknemo to v naprej mobilni organ, ki izvršuje silo p za toliko, kolikor odgovarja globini, ki jo hočemo doseči.
Različni mehanizmi, ki so potrebni za regulacijo potopitve, so pritrjeni v lafeti A, kakor to kažejo slike 1 do 3.
Valj B, kjer je navita žica b3 počiva na dveh podstavkih pritrjenih na tleh a1 lafete. Prvi b1 je navadni podstavek in drugi b2 je spojen po znanem načinu s kakršno si bodi zavoro, ki onemogoči valju da se ne odvija, dokler plavač C ne izvršuje vlačne sile in na to ograničuje hitrost odvijanja, kadar je mehanizem v funkciji.
Glavni zapah D, ki ga dviga vzmet d1, kateri ga hoče vtisniti v navoj (špulo) B1, pritrjeno na rob valja, je skrit pod ročico d2, ki se vrti v d‘ in je zataknjena v zaklopko na valju, dviga je pa drugi vzmet d4. Kakor ročica d2, ki deluje pod vplivom hidrostatične naprave, osvobodi glavni zapah D, ta zapre valj.
En konec žice b3, ovite krog valja, je pritrjen na valj. dočim gre dugi konec najprej akozi ušesce a2, vstopi potem v odprtino cevi E in se nato ustavi na plavaču potom klina z ušesem c1, potem, ko je šel skozi drugo uho a3, pritrjeno nazgornjem delu lafete.
Cev E je vtaknjena na drog e1, ki počiva na podstavkih e2, pritrjenih v tla a1 in načegar koncu je zataknjen nastavek e3-ki sega v drugi nastavek e4, kateri je zataknjen na količku e° v katerega so vre,
zane vijuge in kaleri počiva na podstavku e'1 ter s svojim vrtenjem povzroča premestitve premičnem obroča F, Ta obroč (tekač) vodita dve peresi po dveh zarezah vodilne opore f\ pritrjene na steni lafete.
Upognjen vzvod F, ki se vrti krog osi f3, pritrjene na tekaču, dobi nakoncu spodnjega kraka ločilni cilinder f4, dočim je na koncu zgornjega kraka pritrjen vzmet f°, čegar napetost, proizvajajoča konstantno silo p, se regulira s pomočjo z vijugami opremljene palice f°, ki je vtaknjena v uho f1, vdelano v vzbočenost tekača, na katerem je privita zaporna matica (vijak) f8.
Ločilni cilinder f4 se na zgornji strani kraka G opira na balancirko G—G1, kajti ta stran je strogo vsporr dna z osjo z vijugami opremljene palice e°. Cilinder prenaša pritisk p vzmeta na krak G. Balan cirka se vrti na osi g1 (os x sheme), katere opora gž je prijrjena k tlom a1.
Zaklopka K vdelana v cilinder k4, počiva na podstavku k2, ki tvori mejo, do katere se lahko spušča. Ročaj zaklopke je zvezan s krakom G' balancirke potom osi g3.
Na z vijugami opremljenem podaljšku g4 kraka G1 je privit utež za ustanovljenje ravnotežja g5.
Palica valja B (b4) ima na delu, ki je opremljen z vijugami, tekač bu, ki zavira balancirko (vzvod), dokler se valj ni odvil za gotovo število krogov; na koncu ima kljuko (vreteno), ki je določena, da omogoči ovijanje žice krog valja.
Z vijugami opremljeni ročaj e5 tudi lahko dobi na koncu e' pripravo s po-močje katere se da premakniti z roko tekač F in tako regulirati, v trenotku spuščanja v vodo, pogrezna globina, ki jo želimo dati plavaču.
Plavač je na katerikoli že znan način pritrjen k lafeti do trenotka, ko dospe celota, plavač in lafeta, potem, ko smo ju pogreznili, na morsko dno ali blizu dna.
Stvar funkcijonira na sledeči način:
Najprej reguliramo globino, ki jo želimo dati mini, na ta način, da premaknemo tekač F v določeni meri; mina je tako pripravljena, da se pogrezne.
Po pogreznitvi se vse skupaj (plavač in lafeta) spušča proti dnu. Čez nekaj časa postane plavač svoboden in priplava na površje,pri tem pa odvija žico na valju, kar je ovirala zavora b2. Ko se je valj odvil za nekoliko krogov, osvobodi tekač b5 vzvod G—G1, ki ostane izprva v svoji prvotni legi, vsled pritiska na zaklopko K.
Med tem, ko se žica odvija, potegne njeno drgnjenje ob odprtini cevi za seboj
to cev in po transmisiji e1, e3, e4, e5, tekač F, ki se premakne sorazmerno z odvijanjem žice. Ko je tekač pretekel tako razdalje, da postane moment sile, ki jo prenaša na krak G, večji nego moment zaklopke K, ki ga provzroča pritisk v pogrezni globini lafete h, začne sila tekača F prevladovati in pod njenim delovanjem se krak G poniža. Pri tem premikanju sreča krak G ročico d2, ki jo za' krije, to pa osvobodi zapah D, ki se pod pritiskom vzmeta d1 zapiči v zobe navoja B1.
Valj se je stavil točno v trenotku, ko je plavač dospel v globino, ki je bila določena z regulacijo tekača F; kajti plavač bi moral tedaj, ako bi hotel priti napovršje, preplavati dolžino, sorazmerno premestitvi, ki smo jo izvršili vnaprej na imenovanemu tekaču.
Patentni zahtevi:
1. Mehanizem, ki regulira polpono globino podvodnih zatvornih min, potapljajočih se do dna. s sistemom ustavitve razvijanja zasidrovnlnega kabla po delovanju hidrodatične neprave, označen s tem, da leži ves mehanizem dvigal in delovanja na ta dvigala v lafeti, tako, da je odstranjena vsakršna inštalacija specijalnih re-gulatoričnih organov na plavaču, to se pravi na mini v ožjem smislu.
2- Oblika izvedbe, v kateri je hidrosta-tična naprava, obstoječa iz zaklopke ali kakršnegakoli drugega enakovrednega organa s prepono, ležeče v lafeti in ispostavljene v trenotku, ko se žica odvija, na eni strani pritisku, ki odgovarja usidro-valni globini in na drugi strani konstantnem pritisku (na pr. zračnem tlaku v zaprtem prostoru), izpostavljena protisili, ki je prenaša izpremenljivi krak vzoda po mobilnem organu; ki se premika pod učnkom odvijanja žice in sorazmerno temu odvijanju, tako da postane vsled regulacije prvotne lege mobilnega organa ta sila prevladajoča v trenotku, ko je dolžina še neodvitega kabla enaka pogrezni globini, ki smo jo izbrali za plavač.
3. Regulatorični mehanizam po zahtevi-ma pod 1 in 2 označen s tem:
a) da je pritrjenje hidrostaličnega organa na enem izmed krakov uravnotež-nega vzvoda, na čegar drugem kraku deluje konstantna protisila, ki jo prenaša premičen tekač na vijak, čegar vrtenje, ki ga povzroča trnsmisija potom usidro-valnega kabla, je sorazmerno odvijanju poslednjega, tekač dobi v žlebu lafete prvotno lego, ki je v gotovem odnošaju
k nihalni osi vzvoda in odgovarja po- nega vzvoda, ni hajdočega na tekaču, in grezni globini, ki smo jo izbrali za plavač. čegar drugi krak je zvezan z enim koncem b) da je način prenašanja konstantne vzmeta, čegar drugi konec je pritrjen na sile na krak vzvoda, potom vrtečega se način, ki se da regulirati, na gotovi točki cilindra na enena iznad krakov upognje- navedenega tekača.

M patent bro/ 7790.
Fig. F
9J






.*







!






»V.-, v-