CENA 240 din - Leto XL - št. 74 Kranj, torek, 22. septembra 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^egijski posveti o spremem- Razprava v Kranju dokfanJ\ 21. septembra — V me-^[nskem svetu SZDL v Kradel "°do danes spregovorili o Usb»Vnern besedilu osnutka raz "'h. sprememb. Živahne poprave, ki so jih že pripravili jj^T^gih regijah, napovedujejo. Pred 0 tu<^' gorenjski delegati, tj: stavniki delovnih organiza-5^" ekonomisti, pravniki, pred-jvjj. n'ki obrtnikov in družbeno-Sjj/j^nih organizacij kritično t^Bovorili o predlogu spremili ^a dosedanjih posvetih 1^.- razpravljalci nezadovoljni voposkočile kot '**ftOI 1 m*'M,< (I1,1 primer \t( , ■"''"I«' avgustovske drob S-^ l|n'' i:ene v Slov. Vs,,"n» avgustovsk imi, vidimo, K.V'*J«' <'•> vrč kol l.tO odsto Av TOMu 8Ustu M" J*' P° malem ilti vse, /.lasti zemlji \ J"lsP*,v<'k, žitni izdelki, me »fyWltne storitve, elektrika, *IU J^nzerve. '•«,|«*njuva. /Q,n» C**« mursikuj ftjP^Klodani.. il-kuj /adn|ib \ ft„bl1 ''osi.-, /a kup..- najbol, n.y»r 198.V letu. ko so se co S*, i eniJ' v «,n*'m mesecu 'O zu U.° odstotka, po Siltoli b,l(> oktobru istega letu k'tos Novi rekord pa z JlMj^otnim povišunjem cen \U '''"'•"J- avgust Od lun ! Sh,V «vKusU se JlvJJ0'] podruz.il zemljiški pri {t U,l,Mr"'-« ■••» oflslulku, (M^'* 201, kulturne storitve h' >*d<'iS''l)'H' ,Kr ,H4- n /u 1H0' '»'lenjuvu zu i «* i?o',U /0 ,7H' obrtm' ston ** I57 ■ '*• sadje /u 1H7, čusopisi kS,.!."1 '' ■k • •'' I >" i/delki /a IV. f kj v' °«' pnmeriumo le te ^totlt° nuraiile zu več kot 150 V S Y*j lw - s«»o /nkomkuli *° ie«en. Vreme j«« |f J* p« #.t* odpadu Komi stran 16 KO TUDI ODRASLI POSTANEJO OTROCI VESELO RAJANJE V ŽIROVNICI stran 6 PRI ZAKAMNKU ŠE SVETI PETROLEJKA MIHAELA CANKAR Z BLEJSKE DOBRAVE: »MOJA KOZA SRNA MAJU ZMOŽEN SPREMLJANA VSEH IZLETIH. BILA JEŽE NA STOLU, V AVSTRIJI... stran 12 KORENINE IN K AVEUCI NA KOKRICI Niso časi slabi, temveč človek Po treh dneh gripa mine, pravi zdravnik, mi pa smo še kar vročični in opotekajoči. A kaj, ko je bolniška tako kilava, da se ne splača ostati doma, če le lahko lezemo. Drugič zar-devamo od jeze, ker po treh letih čakanja v vrsti pri zobozdravniku namesto dveh plombic plačujemo pol nove čeljusti. Kregamo se na učitelja, ko otroku odštevamo fi-čnike za šolo v naravi. Bogokletno se nam zdi že pomisliti na več kot dva otroka ob enoletnem porodniškem dopustu, ko so celo v »gnilem« kapitalizmu, kjer znajo natančno pregledati pluse in minuse, bolj radodarni. Strah nas je stroškov jasli, vrtca, šole, študija, če se otrok sploh pririne do njega. Ko si prigaramo hišo, avto, barvni televizor, ko spravimo h kruhu par otrok, smo utrujeni, bolni, ožeti telesnih moči in duševnega poleta. Kako dolga zna biti pot do upokojitve, kako grenko razočaranje ob prvi pokojnini! In zdaj bi nam radi vzeli še to, že tako ali tako revno zdravstvo, »brezplačno« šolstvo, enoletni porodniški dopust in še kaj, za kar sani, po svoji volji, vsak mesec dajemo skoraj tretjino plače in lep kos dohodka naše tovarne. Družbene dejavnosti, kot jim pravimo, so pahnjene v velike težave, še malo, pa bodo zaplesale svoj labodji spev. Presneto, delavci ni sni > krivi, če smo prežeti z »zmotnimi« idejami o svobodni menjavi dela, samoupravljanju, razpolaganju z ustvarjenim dohodkom. Mar grešimo, ker bi bili radi zdravi, imeli izobražene otroke, dočakali pokojnino, dostojno 35- ali 40-letnega trdega dela, ker hočemo bolje plačati zdravnika, učitelja, vzgojiteljico. Pod krinko zaščite naših preobremenjenih plač in dohodka tovarne v našem imenu vlada spet odreja, koliko smemo porabiti zase. Niso časi slabi, temveč človek, vlada, ki pozablja, da delavec ni stroj brez duše, potreb in želja, odpravljen z nekaj kapljami olja, ko obnemo-re, pa ga popravijo ali zavržejo. V delavca je treba vlagati, mu pustiti, da vlaga sam vase. Le tako bo lahko dobro delal, bo zadovoljen s seboj in tistim, ki mu vlada. H. Jelovčan V predoru ni ne metana ne vode HrušicH, 21. septembru — Deluvci Slovenijaceste-Tehni-ku so skupaj z nekaj avstrijskimi sodelavci na naši struni že i/.kopali 1.100 metrov predorske cevi. Torej potekajo delu po programu: vsak dan naj bi i /kopal i od štiri do šest metrov predora, odvisno od terenu in /emljin, v katerih delajo. Minuli mesec so dosegli rekord, saj so i/kopali kar Kil metrov predorske revi. I'o raziskavah, ki jih redno opravljajo geologi, pu so v tej dolžini izkopu pričakovali nevarni metan, zato so morali teren temeljito pregleduti. V kur IMJ metrih predvrtin, ki so jih pravočasno opravili, pa niso naleteli ne na metan in ne na vodo, ki jim je pred nekaj meseci povzročala veliko težav. Kljub vsemu so bila delu za dva di i prekinjenu, saj morajo poskrbeti za varnost delavcev, ki delajo v predoru neprekinjeno noc in dan v treh izmenah. V prihodnjih dneh bodo zaceli kopati tudi že drugi prečni im Deluvci, ki delajo v predoru Kuruvanke, so ob izplačilu osebnih dohodkov izrazili nezadovoljstvo in zahtevali znatno \isjc plače V pogovoru z njimi jim delovna organizacija Slo-venijat este -Tehniku ni mogla ugoditi, zato se je nekaj delavcev odločilo, da nehajo delati \ predoru in da se vrnejo v svoje temeljne delovne organizacije. Delo \ predoru bodo v naslednjih dneh nemoteno nadaljeval. Poloni Frelih srebro in bron Kranj, 21. septembra — V La- takiji v Siriji so se desete sredozemske igre prevesile v drugo polovico. Nastopajo tudi naši športniki. V druščini namiznote-niških igralcev in igralk je tudi Kranjčanka, članica Merkurja, Polona Frelih. Polona je dosegla na tem prvenstvu velik uspeh, osvojila je numreč dve medalji. V dvojicah sta z Jasno Faslič osvojili srebro, v paru l Primorcem pa sta bilu tretju. 1). H. /O tubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Najprej z avtobusom, potem pa pot pod noge — Lepo vreme je za konec tedna zvabilo v gore veliko ljubiteljev pla-ninarjenja in narave. — Foto: G. Sinik Pustni, septembra t >zko in slabo lokalno cesto od 1'ustala proti Sori \ Škof ji I-oki \ endtil le obnav Ijlljo. Tod cel k\ no na Hrib« o bo zemljo, ki bi utegnila zdrseli na cesto, \aio\ala visoka betonsku škarpu. I >hllO\ O < este /učenšl na odseku Mosta. (i.i.iih na loška cestno-komunalo.« skupnost. — Foto: F. I«idan Tudi letos partizanski tabor v Ribnem Radovljica, 17. septembra — Obrambni dan za učence osmih razredov osnovnih šol v rudovljiški občini, ki je bil napovedan za 5. junij letos, so organizatorji odpovedali. Pred dnevi je predsedstvo občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin v Radovljici sklenilo, da bo 13. partizanski tubor heroju Tončka v petek, 25. septembru 1987, v Ribnem pod Ribensko goro. Trudkionulni obrambni dun, ki se ga bo letos udeležilo 45» mladih iz vseh osnovnih šol po občini, bo trajal od 8. do 18. ure. V tem času se bodo mludinke in mladinci seznanili na 18 delovnih točkah z raznimi ob .imbno zaščitnimi ve- ščinami. V petih veščinah bodo tudi preizkusili svoje znanje in se bojevali za prehodno zastavo tabora. S. Saje ^Mmke in Tržiča_______ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana__ Predsednik časopisnega sveta: Boris Havdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Ieopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Skofja Utka). Jože Košnjek (notranja politika, sport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Marjan Ajdovec (tehnični urednik). Franc Perdan in Gora/d Sinik (fotografija) Časopis je pol ledni k Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave Kranj. Moše Pijadeja 1 - TekočI račun pri SDK UNMV 11999 Telefoni direktor in glavni urednik 28-463. novinarji in odgovorna urednica 21-880 in 21 835. ekonomska propaganda 23-987. računov<»dstvo 28-46J, mali. oglasi in naročnina 27 960 Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju Naročnina za 11 polletje mi h- 7 500 din_ Skupni porabi pokajo šivi Vlada kroji - bo zdaj tudi šivala? Kranj, 17. septembra — Medtem ko se zvezni proračun ne obnaša prav nič stabilizacijsko, ampak — meni nič tebi nič — požrešno vsaki republiki njeno obveznost, vlada letos prav po mačehovsko zateguje pas družbenim dejavnostim: zdravstvu, šolstvu, otroškemu v»r' stvu, kulturi, zaposlovanju, socialnemu skrbstvu in varstvu. Zaradi obveznega 10-odstotnega zaostajanja za rastjo gospodarstva so prvih dem mesecev zdravniki, učitelji in drugi smeli dobivati za svoje delo 117,4.* odstotka več denarja kot lani. Osmega meseca pa je pI*sen«d,, nova, nižja številka: letošnja skupna poraba sme biti dražja le za 103 odstotke. Čeprav o tem čivkajo že ptički, povejmo še enkrat. Naj tudi zadnji od delavcev, ki dajejo denar za »skupno porabo«, ve, da cele vsote, ki jo daje od svojih plač in iz dohodka tovarne, zdravniki pa šolniki pa kulturniki in vsi drugi »izvajalci« ne smejo porabiti, čeprav so se o njej pošteno, samoupravno dogovorili. Nak, presežki, ki jih je skovala zvezna vlada s svojim interventnim zakonom, ostajajo zunaj sisov na posebnih računih nedotakljivi, blokirani. Sisi so letos že četrtič znižali prispevne stopnje, pa je teh presežkov še naprej iz meseca v mesec več, ker plače v gospodarstvu pač rastejo. Trenutno je na Gorenjskem za 4,28 milijarde dinarjev takih zakonskih presežkov. Kdo bi pač slutil, da bo osmega meseca znan tako katastrofalno nizek primerljivi dohodek gospodarstva, ki je osnova za izračun obsega skupne porabe?! Gorenjski »sisologi« sami in tudi pod plaščem medobčinskega partijskega odbora za druž bene dejavnosti že od spomladi opozarjajo politiko in vlado, da je interventni zakon pretirano zategujoč, da s tako malo denarja programi šol, bolnišnic, vrtcev, gledališč, socialni programi porodniških dopustov, otroških dodatkov, subvencij za vrtce, stroški bolnišničnega zdravljenja in drugi, ki smo jih nekatere — resnici na ljubo — sprejemali na novo oziroma povečevali prav zadnja leta, torej že v slutnji porabniškega zatona (za zdaj se o morebitnem krčenju še nihče ncče pogovarjati) ne bodo CgžTiBH InTraa« t ovni. Za krike se vse predolgo nihče ni resno menil. Pred dnevi pa je o družbenih dejavnostih z vso zaskrbljenostjo spregovorilo predsedstvo republiške konference socialistične zveze, izvršni svet zdaj pripravlja predloge za republiško skupščino, pri Branku Mikuliću pa so imeli dolg pogovor tudi vsi republiški izvršni-ki. Šivi v skupni porabi namreč ne pokajo samo v Sloveniji, še manj samo na Gorenjskem. In prav zato bo vlada, ki je doslej le krojila, morda tudi šivala. Obeta namreč spremenjeno, ugodnejšo metodologijo za izračun primerljivega dohodka, osnova za letošnjo skupno porabo pa naj bi bila lanska poraba, če na kratko povzamemo dva od najpomembnejših sklepov jugoslovanskih velmož. Danes so se člani odbora za družbene dejavnosti pri gorenjskem svetu zveze komunistov sešli v optimističnem pričakovanju, da se bodo »zakonski« presežki, izdvojeni od sisov in izvajalskih organizacij, ki so zaradi tega že nelikvidne (posebno zdravstvo) vendarle sprostili. Če je to to, potem skupna poraba prehaja na stare tire, na indeksirane lanske osnove po čim bolj realno izračunanem primerljivem dohodku, potem torej na Gorenjskem v zdravstvu, šolstvu, kulturi in drugod letos ne bi smelo biti večjih težav. Moralni madeži odvračajo mlade Jesenice, 21. septembra — Minuli četrtek je bila seja občinskega komiteja ZKS Jesenice, na kateri so med drugim dejali, da mladi nočejo v zvezo komunistov tudi zaradi moralnih madežev nekaterih uglednih članov partije. /. mladimi spregovoriti (Mikrito in pošteno. Na minuli seji občinskega komiteja /K Jesenice so člani spregovorili o pripravah na programsko-volilne seje osnovnih organizacij ZK in obravnavali informacijo o pobudi predsedstva občinskega komiteja ZK Jesenice predsedstvu CK ZKS, naj oceni, če bi bilo primerno, da se zaradi izjemno resnih družbenih razmer skliče izredni kongres. Ko so člani komiteja razpravljali 0 pripravah na program sko-volilne seje, so menili, da se morajo komunisti v osnovnih organizacijah na programske seje dobro pripraviti in na njih spregovoriti o vseh pomembnih vprašanjih v okoljih, kjer dela jo. Itedvsem morajo oceniti, na kakšen način lahko komunisti vplivajo na rešitev problemov, kako naj kar najučinkoviteje de lajo. Člani so opozorili, da je manjše zanimanje mladih za vstop v zvezo komunistov Vzrok za to pa ni premalo aktivističen na stop komunistov, temveč dejstvo, da zveza komunistov sedaj ne doživlja podpore, še več: mlad«- odvračajo od ZK nekatere očit ne in nesprejemljive nepravilnosti, »moralni madeži« najugled nejših članov partije. Jeseničani zato nameravajo v centru srednjega usmerjenega izobraževanja organizirati okroglo mizo ter mladim pošteno in odkrito odgovarjati na vprašanja o po menu, vlogi in nepravilnostih v zvezi komunistov. Člani jeseniškega komiteja bi radi, da bi tudi po osnovnih organizacijah, kjer so ponekod še vedno preveč mlačni, odkrito in jasno povedali, kaj jih teži Če že ugotavljajo, da delavci da nes največ razpravljalo o osebnih dohodkih in o svojem delu, potem jim je treba dati možnost in priložnost, da o tem sprego vorijo jasno in odločno, tudi na sestankih osnovnih organizacij Veliko bodo vedeli povedati, dali možnost in priložnost, da se na delovnih mestih, v temeljnih in delovnih organizacijah marši kaj izboljša in popravi Skratka minil je čas, ko naj bi zaposle nim in komunistom »solili pamet«, treba jih je poslušati in nji hova mnenja in predloge upoštevati. Ze predsedstvo občinskega komitetu je dalo pobudo, naj CK ZKS oceni, če bi bilo primerno, da se skliče i z red m kongres ZK. Člani komiteja so pobudo ocenili kot dobro in jo podprli Sekretar Igor Mežek |e dejal »Razmere, ki smo jim danes priča v naši družbi, nekatera nesprejemljiva dejanja,terjajo nujne ukrepe za preusmeritev negativnih tokov. Terjajo spremembe obnašanja, dela, medsebojnih odnosov, zato komunisti na Jesenicah razmišljamo, če se to da morda tudi doseči s konferencami, plenumi. To pobudo naj oveni CK ZKS.« I) Sedej Usposabljanje starešin Radovljica, 22. septembra Predsedstvo občinske konferen ce Zveze rezervnih vojaških sta rešin radovljiške občine je spre jelo program idejnopohtičnega in strokovnega usposabljanja do konca leta Zadnji dve nedelji so bih po krajevnih skupnostih on entacijsko taktični pohodi, v ne deljo pa bo slreltanj«' • lahkim pehotnim oro > jem Predsedstvo je sklenilo, da ho letošnji tabor heroja Antona I Ve/mana-Tončka, ki bi moral biti ninija, pa je bil zaradi slabe ga vremena odpovedan, v petek, 25. septembra, pod Kihcnskn ko ro v Kihnem. Oktobra bodo za * lune /KVS organizirali pogovor z emm od slovenskih družbeno političnih delavcev. J K Ali pa bo odrešitev prišla pravi čas, ali drugačna navodila za uresničevanje interventnih zakonov, ki so jih sisologi doslej očitno, kot je slikovito dejal eden od njih, samomorilsko brali, ne bodo pretirano kasnili? Kajti če bodo ali če odrešitve sploh ne bo, potem bo v družbenih dejavnostih počilo.. Najkasneje 10. novembra bo na Gorenjskem blokiran ves mesečni priliv. Pomeni, da izvajalci en mesec ne bodo dobili niti dinarja od tistega, kar so se sicer z združenim delom dogovorili. A to je že skrajnost, v katero vlada gotovo ne bo dovolila zabresti. Sila neljube bi bile že rdeče številke v devetmesečnih obračunih poslovanja izvajalskih organizacij, če bi bila sprostitev presežkov kasnejša od 15. v bra. Bodo v tem primeru izjf^ ci morali s plačami nazaj- ^ ci moran s piacarui nai»j • -t bodo rdeče številke terjale ^ cijske programe in s tem „ 80-odstotne plače. Oboje je si. in navaja k štrajkom. IzV^ cem bo za premostitev vse K treba pomagati bodisi z men mi bodisi primernimi P050^ Kakorkoli že. trenutna »1 tovost in brezi/.hdnost g° ^ ne bosta več dolgo traja'1, j smo navajeni utapljajočega.j, ti, preden utone. Vprašanj«^ zakaj ga je treba skoraj u^gj preden mu ponudimo r°ko- yl ga vidika v gorenjskih siSJJ ^ še ne razmišljajo o vrnitvl jj^ sežkov gospodarstvu, saj v ^ je tradicija) jih potem ne D dobili nazaj. Jelov«" Prostor in denar največja problema vrtcev Radovljica, 20. septembra — Vzgojno-varstvena orga!*^^' radovljiški občini je letos sprejela v vrtce 1100 otrok ali 39,5 oo , ioV00 0**m vseh predšolskih otrok in še 100 otrok v pripravo za osnoVj^J (bivšo malo šolo). V občini je vrtcev deset, po zaslugi Iskre - ..p jih bo enajst, saj bo v novem stanovanjskem bloku na Posav štora še za dodatnih 25 otrok. Do 1. septembra prostor ni bil u p» zato vozijo otroke v Kropo, kjer pa je prostora dovolj. Vrte'" j savcu bo predvidoma urejen 1. novembra. Največjo prostQf*^3 sko doživljajo na Bledu, v Begunjah, Lescah, Bohinjski l*'s ^ Radovljici. Prostor je le še v manjših, obrobnih vrtcih. Vzgi'J^ stvena organizacija ima tudi 17 oddelkov za vzgojno dej ^ otrok, ki niso v vrtcih. To so predvsem ure pravljic. Priprave P»j vno šolo bodo letos organizirane v Ljubnem, na Bledu, v ^°agf, Ovsišah, Radovljici in I>cscah. Pogovarjajo se tudi z vrtcem * 'f njah, vendar mora biti za oddelek male šole oziroma po n°vjLt/ prave na osnovno šolo vsaj 12 otrok. Vrtce razen prostora ^^Ji^j pomanjkanje denarja. Hrana se draži, naraščajo tudi ™* Q$ stroški, posledica pa so višje cene oskrbnine. V radovlji**4' ^ plačajo starši z najvišjimi osebnimi dohodki 55 odstotkov ~rZ% ske cene oskrbnine, drugo pa krije skupnost otroškega varst> skupaj vpliva na slabšanje kakovosti U* vzgoje. ,g S seje predsedstva OK SZDL v Tržiču Argumenti proti gorenjskem radiu Tržič. 18. septembra - Na včerajšnji seji predsedstva J, finske konferenc« socialistične zveze v Tržiču so delegaj» U menili največ pozornosti stališčem sveta za inJormirenJ*»y tej konferenci glede ustanovitve gorenjske radijske po—T^Ji tem telesu so namreč nanizali argumente proti usuujsvIfJ take postaje, s katerimi so se v predsedstvu povsem »U*"£jfl Svet je najprej ocenil, da ne hi mogli zbrati VotT^\j\ denarja, saj js oblikovanje regionalne postaje opreOcU**"*^ v planskih dokumentih občine Jeseni« r in RTV iJuMian*^ melji pisna gorenjskih občin o razvoju v sedanjem čnem obdobju pa zajemajo le zahtevo za Izdelavo elat*«'*^ upravičenosti take postaj*. Zatem js na osnovi prrdvidfjrj, časa ta oddajanje gorenjskega programa in prenos "ij*^V. skegs sporeda ugotovil, ds ne hi bilo prostora sa uddsJVj, kalnih postaj, kar je prvi korak k njihovem ukinjanju-sto ustanovitve nove postaje je predlagal tehnično itP0^^ tev In boljšo vsebinsko naravnost lokalnih postaj ter P^TjfT tev lokalnih programov u tesnejšim sodelovanjem med Mirni Obenem Je spomnil kranjsko občino, ki še nima da »'i Triič in Kranj Še v preteklosti razmišljal* o skuF»" radijskem programu. ^ V predsedstvu trzlike soviallstlšne rvese so nsg***}^ 1 svojega radia nikakor ne smejo Izgubiti, ampak xn°^ ^ združenimi močmi poskrbeti za idegov nadaljnji "•'ft*\ dolžni prehtvslcem svoje občine, ki so «j posojilom l,r*\ f^jd glml leti omogočili njrgovo ustanovitev. Izrekli so f^gP ustanovitvi skupne postale na Gorenjskem, verni sr fj tel jo po sodelovanju med lokalnimi radijskim' V°**\<&r V nadaljevanju *eje so obra vns vali prtprave nJ»^^ sejs v svoji ozgNiozst Iji, pri čemer so opozorili pr tf&fZ zastoj pri evidentiranju kandidatov sa predsednik* ° Jf/r konference Srinandi so «*- tudi t vsebino neds»nega ~ g občinskih predsednikov in sekretarjev v republiki- t $ I&EK, 22. SEPTEMBRA 1987 NOVICE IN DOGODKI .3. STRAN (^g^mJ©ISnGLAS jWeljna banka Gorenjske ni kršila predpisov in dobrih poslovnih običajev Z odstopom M. Rotarja v tem trenutku ne moremo soglašati 18- septembra — če bo predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke Metod Kotar na bančnem zboru 7. oktobra to/T?*®! Pr> svojem odstopu, bomo njegovo željo morali spoštovati, nikakor pa ne soglašamo z njegovim odstopom, dokler nista ugo-•)*ni materialna in moralna odgovornost, seveda vseh v sistemu Ljubljanske banke, ne le predsednikova, so sklenili v petek na g^'zvršilnega odbora in samoupravne delavske kontrole v Temeljni banki Gorenjske. Takšno stališče odseva demokratičnost, kaj-^Jteftiokracija je navsezadnje tudi to, da od nekoga odstop zaradi neodgovornosti lahko zahtevajo, ko mu je dokazana. Lahko pa Sj*11«0, da je tudi nepristransko, saj gorenjska banka v zvezi z Agrokomerčevimi menicami ni kršila predpisov in dobrih poslovnih JkT^iev. »kčrpno poročilo o poslovanju 1^'jne banke Gorenjske z pj^cami v letošnjem letu je za jalovo sejo pripravil podpred-ff*}1* poslovodnega odbora , *° Kavčič. Poglavitna je I----- Jjj*9 PINTERIC, predsednik ^silnega odbora: »Je kriv ti-, > ki je verjel v kontrolne me-^«nie države? Mislim, da za-pj r*t še ne moremo sprejeti izjave Metoda Rotarja o jj^°Pu. Bojim se, da se bo sicer ^razpletla tako, kot se je C** časom v nogometnem klu-v^aribor.« da gorenjska banka ezi z Agrokomerčevimi me-|)r:?nii ni kršila predpisov in do-p^" Poslovnih običajev. Na seji so zavrnili posplošene ocene, ^riv'cne ao bank, ki so po-a*e korektno, in opozorili, da vse krivde za jemanje ali kupovanje menic ne smemo prevaliti na banke. »V tem trenutku je najpomembeneje,« je dejal Zlat-ko Kavčič, »da pravilno ocenimo vrstni red odgovornosti in da so obtožbe podkrepljene z dokazi.« Za avaliranje menic so angažirali le 27 odstotkov kratkoročnega kreditnega potenciala Temeljna banka Gorenjske spoštuje predpise o oblikovanju in uporabi kratkoročnega kreditnega potenciala. Pregled po mesecih letošnjega leta kaže, da so ga za avaliranje menic angažirali od 27 odstotkov avgusta do 4.000 delavcev občuti izgubo ^*cnice, 21. septembra — Enajst temeljnih organizacij v je-~*j***ki občini ima dvakrat večjo izgubo kot v prvih treh me-J/**a, Železarna pa ima 63-odstotni delež. Strokovnjaki od "JUlf 1 K n ■ m i urctirom I oenA.if nlaniopi lulr Jajo. Kovin pod družbenim varstvom, l^esno-galanterijski t pa v likvidaciji. tju Med gorenjskimi občinami je jeseniška dosegla ob polle-"ajslub.še gospodarske rezultate. Znatno se je povečala e edvsem izguba jeseniškega gospodarstva; v primerjavi s pr-. Hi letošnjimi tremi meseci se je kar podvojila. Od 382 mili •lov dinarjev izgube v treh mesecih je porasla na več kot 700 »"Jonov dinarjev. Izgubo ima enajst temeljnih organizacij, 4k i|Vl *>n 1ZP'UC''U osebnih dohodkov pa je imelo šest jeseni- temeljnih organizacij, ljj ^ Jeseniški občini je ogrožena socialna varnost 4.030 de-jl Cev. zato je razumljiva skrb tako sindikatov kot delegatov tiJProv skupščine občine, ki so o slabih gospodarskih rezultate posebej temeljito spregovorili ^ Jeseniška Železarna ima velike težave; delež njene izgu Celotni izgubi gospodarstva /naša ti.', odstotkov Tako v IkU *rm ^()t v VM*n drugih delovnih organizacijah, kjer so *nili polletje z izgubo, so izdelali sanacijske programe, ki 'jih1*' ')<>('" l,emkoviti, i'c ne bodo v posameznih delovnih oko- zares začeli iskati notranjih vzrokov in rezerv °bc i Jesen's't0 gospodarstvo je letos značilno, da je prvo UkU^''l> sedanj** težave kranjske Iskre Telematike, saj so v r' n'* Blejski Dobravi začeli ukinjati proizvodnjo Do zdaj &ro°^'f) ^ delavcev, na Jesenicah pa upajo, da bo z novim V«mj2v°dnini programom lahko v Iskri še naprej zaposlenih drJ delavk, medtem ko se bodo morali preostali zaposliti Ha ^miu tli DIM) dinarjev. k*. Ij Jeseniške! v (>uh..M yJ''«hruzbo, k. jih ... h-.. " '"ain V t.ik.l i gospodarstva zaradi slabih osebnih dohod uki Jes So. 'daj potreb bolj^* Program, proi, hO NaJesemcab se h ■t«d, '"' '""k tov,?**? P0\iU\n /.. tudi tistih, raz ni' stroko\ poskrt 'zultate Dlj k< lanj« •tal •ev I višjo in visoko stroko uh nikoli ni bilo veliko, je torej i«- gospodarstvu še težje, saj ke, ki bi poiskali dobre in kva ■ boljšo organizacijo dela in it kdajkoli pn ■ usmeritve, p delegati na \ na vodilnih i kako sla področju večio od 1) Sedi ini briketi so odlično kurivo največ 50 odstotkov aprila. Po zadnjih spremembah, ki so bile sprejete avgusta, je bilo določeno, da se ga bo po 1. novembru dalo angažirati le polovico, doslej ga je bilo namreč mogoče v celoti. Pred nekaj dnevi pa je bilo določeno, da bo dovoljeno le 40-odstotno. Skratka, poslovanje gorenjske banke je na tem področju korektno. Zmerno tveganje pri avaliranju menic Razen spoštovanja določil o uporabi kratkoročnega kreditnega potenciala je pri avalu menice pomembno tudi dejstvo, da banka s tem prevzame tveganje za njeno plačilo. Prav presoja tveganja pa je bistvena za vodenje posla. V gorenjski banki, kot vse kaže, zmerno tvegajo ali pa znajo tveganje dobro presoditi. Kajti, letos so imeli le eno menico, in sicer v znesku 4,1 milijona dinarjev, ki so jo morali vnovčiti na svoj račun in jo bodo, kot kaže, lahko izterjali. JANEZ BEDINA, predsednik poslovodnega odbora: »Ni prav, da obtožujemo človeka, ki je skušal rešiti problem, ob strani pa ostajajo tisti, ki so imeli prste vmes. Prosimo ga, naj ostane na svoji dolžnosti, dokler stvari niso jasne in ugotovljena celotna odgovornost. Sicer pa moramo iskati poti, kako naj bi šlo življenje naprej, saj se ne more ustaviti. Menic se preprosto ne da ukiniti, saj bi bile sicer prizadete tudi članice naše banke, ki imajo v Bosni tržišče in že sklenjene posle, gospodarske vezi se že trgajo.« Podatek o 33-odstotni izkoriščenosti limita v osmih mesecih po kaže, da pri avaliranju menic ZLATKO KAVClC, podpredsednik poslovodnega odbora: »Sodni postopki so se že začeli, blokirane žiro račune imajo tudi vse članice Privredne banke Sarajevo, kar občutijo tudi naše članice. V zvezi z Agrokomerčevimi menicami pa so odgovorni tudi direktorji, saj jih nismo sprejemali v banki, temveč naše članice.« niso pretiravali, na drugi strani pa je to tudi odsev sposobnosti avaliranja. Osem Agrokomerče-vih menic Od maja do konca julija je gorenjska banka od svojih ustanoviteljic odkupila osem Agroko-merčevih menic, sedem jih je prodala Trgu denarja in vrednostnih papirjev v Beograd, ostaja le ena. Skupaj so vredne 207 milijonov dinarjev. Jeseniška Železarna je imela dve za 80 in 95 milijonov dinarjev, Iskra Elektromotorji Železniki dve za 10 in 4,1 milijona dinarjev, Sava Velopnevmatika eno za 5,2 milijona dinarjev, Iskra Kiberneti-ka, tozd Števci eno za 6,9 milijona dinarjev in Iskra Kiberneti-ka, tozd Otoče dve za 2,7 in 3,4 milijona dinarjev. Na spisku neplačanih menic ostaja le menica za 4,1 milijona dinarjev, ki jo je banka odkupila od Iskre Elektromotorji Železniki. V banki pa pravijo, da je glede na kreditno sposobnost Iskri-ne tovarne v Železnikih ta znesek izterljiv tam. Zastavlja pa se vprašanje, koliko Agrokomerčevih menic še kroži po podjetjih na Gorenjskem. Ocenjujejo, da se bo njihova vsota povzpela na 2 do 3 milijarde dinarjev, to pa je seveda precej več, kot kažejo sedanji podatki. M. Volčjak V prvih osmih mesecih je Slovenijo obiskalo manj turistov kot lani Izgube so se še povečale Slovenija je v letošnjih prvih osmih mesecih gostila milijon 945.102 turista, to je tri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. .Število tujcev se je povečalo za odstotek, precej manj pa je bilo jugoslovanskih turistov. Vseh prenočitev je bilo v osmih mesecih 0 milijonov 093.003 ali dva odstotka manj, pri čemer je bilo prenočitev tujcev manj za odstotek, prenočitev domačih gostov pa za tri odstotke. čeprav nekateri ocenjujejo, da je bila letošnja turistična se zona sorazmerno dobra, turisti čni delavci opozarjajo na števil-ne neurejene probleme tako na področju turizma kot tudi go stinstva, zdravilišč in žičnic. Ti se kažejo v povečanju izgub, ki že presegajo T> milijard dinarjev. Majhna je akumulacija, nizki so osebni dohodki zaposlenih v turizmu, turisti, ki odhajajo iz Jugoslavije, spreminjajo mnenje o naši državi kot poceni počitniški deželi, o turistični infrastrukturi pa menijo, da ne zadovoljuje niti minimuma. Anketa, ki so jo naredili med odhajajočimi turisti pa pravi, da si bo prav zato več kot polovica letošnjih gostov izbrala naslednje počitnice drugje V. Stanovnik s alu briketi iz Bohinja N^jJJ^ka HKtriea, septembra V I ipo\eni lo/du loma/ Goleč \ Bohinjski llistrici bodo kmalu iz %t^'*v '«Mi začeli izdelovati lesne brikete, ki bodo po kalorični vrednosti podobni rjavemu premogu "»troja /e preizkušajo, drugo opremo pa so izdelali \ sosednjem to/.du I ilbo l>fISu,r( WkJ»>r .,,><.,,•' \ Bohinjski Bistri O**ivT!,UjeJ0 »P«*™ P'ošče Vk* hi" '"'^ ' i 'lili leti so IS £>'k«l. izdel, nn iso Potrebovali so le 3 morah uvoziti, pn so izdelali v so ^•»o u Kl,bo STop ... dB'Srv in J|h 'd°i p«M/ku K''">< ,, lahko napovemo. 01 briketi kmalu v da pro daji Vlaganj« v briketimico niso majhna, saj so po sedanji utr m znašala 150 milijonov dinar jev V Lipovem tozd u pravijo, da i/.deluea lesnih briketov po eko notnski plati ni privlačna in ne Im) bistveno vplivala na boljši poslovni rezultat Pokrilu pa bo stroške in koristno bodo upora hijeni lesni ostanki Nn leto predelajo blizu 40 ti soč prostornmskih metrov žaga nega lesa. pri tem pa nastane od 10 do 17 tisoč prostormnskih metrov lesnih odpudkov, ki so jih v preteklosti pokurili v lastni kurilnici, nekuj so jih produli ljudem, ki so jih porabili za kur jenje. steljo m podobno. Obča Mm pa so se ostanki kopičili, za to so začeli razmišljati o brike tirnici Zamisel je postala še bolj smiselna, ko so leta 1984 posta vili novo kotlovnico, v kater, ku njo lubje. Tam ostaja le več lesnih ostankov, predvsem od ive ric, pa skoblanci, žagovina in pruh. V novi briketirnici bodo na le to izdelali od 1.000 do 1.200 ton lesnih briketov, zmogljivost strojev je 900 kilogramov na uro. Pakirali jih bodo v vreče od 25 do 30 kilogramov, imeli bodo profil 25-centimet.skega osme-rokotnika Njihova kalorična vrednost bo enakovredna kalorični vrednosti rjavega premoga, znašala bo 4 500 kcal na kilo gram Izgorevanje lesnih brike tov je izredno dobro, ostanek pepela je le 1 do 2 odstoten, pa še tu je uporaben za gnojilo. M. V Crni dnevi za izgubarje Prihaja oktober in z njim še bolj črni dnevi za izgubarje, saj jim bodo predpisi priškrtnili osebne dohodke, na to pa bodo delavci verjetno reagirali. Najbolj problematična na Gorenjskem bosta kranjska Telematika in jeseniška Železarna. Po devetmesečnem obračunu bodo izgubarji morali osebne dohodke prilagoditi ostrim predpisom, kar praktično pomeni, da jih bodo morali zmanjšati. Ker so izgube letos na Gorenjskem krepko porasle, je zmanjšanje osebnih dohodkov pri izgubarjih zelo aktualno vprašanje. Določila so ostra. Dovoljujejo 80-odstotne osebne dohodke iz živega dela glede na predhodno leto, povečati pa jih je dovoljeno za rast življenjskih stroškov; kolikšna je ta rast, bo sproti povedala statistika. Določila vsebujejo tudi obveznost vračanja preveč izplačanih osebnih dohodkov, in sicer po tretjinah v nasled njih treh mesecih. Slednja določila bo omililo le nekaj izjem, in sicer v primeru, če bo izguba manjša kot znašajo razpoložljiva sredstva v rezervnem skladu, če bo izgubarju uspelo dobiti denar od drugih organizacij, če lahko izgubo pokrije v breme revalorizacijskih odhodkov in če sodi med tiste, ki jim zis predpisuje neposredno kontrolo cen. Po devetih mesecih se ne bodo več mogli izgovarjati na sezonski značaj proizvodnje. Poslednja rešilna bilka so za izgubarje sanatorji, pomoč tistih organizacij torej, ki ji bodo pokrile izgubo, ki bodo denar podarile in ne posodile. Na Gorenjskem bosta, kot vse kaže, najbolj problematična izgubarja kranjska Telematika in jeseniška Železarna, saj v gostinstvu in turizmu po devetih mesecih izgub ne bo več, vsaj trdijo tako. V Telematiki pravijo, da pri osebnih dohodkih že zdaj za 15 do 30 odstotkov zaostajajo za okoljem, kmalupa se lahko zaostanek poveča celo za 50 odstotkov. V jeseniški Železarni se zdaj povprečni osebni dohodek suče okoli 220 tisoč dinarjev in izračuni kažejo, da ga bodo nova določila znižala na 180 tisoč dinarjev. Telematiki, Železarni in vsem, ki bodo po devetih mesecih naračunali izgubo, torej zdaj ne preostane drugega, kot da mrzlično iščejo santorje. ^ y Prenovljena banka Kranj, 18. septembra — Temeljna banka Gorenjske je odprla prenovljeno ekspozituro v Kranju, poleg nebotičnika. Objekt je bil zgrajen leta 1963, a je bil slabo izoliran, težave so imeli tudi s funkcionalnostjo. Obnova je stala 260 milijonov dinarjev. V objektu pa je 520 tisoč površinskih metrov prostora. Poslovalnica je namenjena predvsem lastnikom žiro računov, torej obrtnikom, ki bodo tam lahko dobili tudi nasvete. O bančni kreditni ponudbi obrtnikov sedaj še ne moremo govoriti, saj gre kar 99,7 odstotka kreditov v selektivne namene, kamor pa drobno gospodarstvo ni vključeno. Toda morda bo kdaj le bolje in banka se je na takšen denarni servis prostorsko že pripravila. — MV Lip gradi prodajni center Bled, septembra — V blejskem Lipu so v zadnjih treh letih vlagali predvsem v posodobitev tehnoloških postopkov, zdaj pa so začeli graditi prodajni center. Ta narekuje prehod na sodobnejši način prodaje, ki bo vsebovala celovito ponudbo izdelkov s servisiranjem. Pripravljalna dela za prodajni center na Bledu so začeli 10. avgusta, izvajalec del je jeseniški Gradiš, ki bo objekt končal do prihodnjega maja. V njem bo 2.861 površinskih metrov koristne površine. Pritličje in klet bosta namenjena maloprodaji, v pritličju bo razstavni prostor, v kleti pa priročno skladišče. V prvem nadstropju bo imela prostore Lipova prodajna služba, v drugem pa inženiring in razvojni biro. NA DELOVNEM MESTU Peter Kopač, izmenovodja v pekarni Peks Standardni kruh gre v trgovine Skofja loka, 18. septembra — Za peka se je izučil v Žireh, nato se je 1964. leta zaposlil v stari loški pekarni zraven Name, po vojaščini pa v novi na Trati. Zdaj je izmenovodja v 18-članskem Peksovem kolektivu pekov. Delovni čas se v prvi skupini začne ob osmih zvečer in sklene zgodaj zjutraj. Najkasneje opoldne morajo biti vse pošiljke kruha v trgovinah. Loški kruh, ki med ljudmi uživa sloves, se dobi razen v loški občini tudi v Kranju in na ljubljanskem koncu. »Pečemo več vrst kruha: domačega pol-belega in belega v hlebcih, pekovsko pecivo, kamor štejemo žemlje, kifeljce, makovke, hlebčke za sendviče in stručke; bel istrski kruh, francoskega in pol-beli standardni kruh. Primerneje bi bilo, če bi mu rekli socialni kruh. Nenormalno je, da je štirikrat cenejši od drugih vrst kruha. Dolgo je bil celo cenejši od odpadnega kruha. Standardni kruh pošiljamo predvsem v trgovine, toliko kot ga naročijo, medtem ko menze dobivajo beli kruh,« je vedel povedati Peter Kopač. Predpogoj za dober kruh je dobra moka. Moka, iz katere zdaj pečejo, je stara komaj mesec dni in se ne veže tako z vodo kot uležana moka. Vsaj dva, tri mesece mora biti stara, da je kruh lahko res dober. Na kakovost kruha pa razen moke seveda vplivajo tudi delavci, stroj, pa tudi prevoz in skladiščenje že pečenega kruha. V Peksu imajo novo eno linijo in peč, vse drugo je staro. Tudi delavcev jim bolj manjka kot ne. Odvrača jih predvsem nočno delo. Plača je dokaj solidna, od 300 do 400 tisočakov. »Za navaden dan spečemo približno dvanajst ton kruha,« je dejal Peter Kopač. »Ljudje so postali precej izbirčni. Kruh iz prve peke, ki ga do druge pošiljke trgovci niso prodali, pogosto dobimo nazaj, ker star kruh ne gre. Vrnjen pol-beli kruh oddajamo kmetom za živino, belega pa predelamo v di obime In kakšen kruh Peter Kopač najraje je? »Domačega belega ali francoskega. Domač kruh se mi zdi najboljši. Ko pek testo stehta, da vsakega zase počivat oziroma vzhajat v svoj pehar. Se pravi, da naravno dozori, medtem ko so sinit e na hitro narejene v strojih.« H. Jelovčan ®Q)II®I^©IESGLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 22. SEPTEMBRA 1987 Erjavčeva koča pod streho — Na mestu, kjer je stala stara Erjav-čevaSkoča na Vršiču, so delavci jeseniškega Gradbinca postavili novo kočo in jo v minulih dneh tudi pokrili. Taka bo počakala do prihodnjega poletja, ko bodo opravili še notranja dela. Erjavčeva koča je bila uoslej edina visokogorska postojanka, ki je bila odprta vse leto, zaradi gradnje pa letos Vršič pozimi ne bo oskrbovan. — Foto: D. Sedej Prek petsto krvodajalcev v Tržiču Trt«. 17. ■ Hladnu - V sredo in četrtek, i«, in 17. i iftunini 1M7, je orgaaisiral oMinaki odbor Rdečega krisa v TriJču v as4«Jovanju t zavodom xa transfuzijo In hnd is IfrHjjaai rodno krvndajahdro akcijo, tjda-»o jW Ja 114 snidajilim bi triaoke ofattao. lan odvzemov,« je povedala komisije pri občinskem odboru H* aH ta ta nariaalla: »Kljub temu nismo po-aaj ac je tokrat javilo le 14 krvodajalcev ta, prejšnja lota pa Je bil obisk aoaiodlf a nctrtonspljt^nefja stra- Čeprav smo o tem dobro ■•174 Id se kri * ^aafct ... . a . II6UC pn pri Trticu. Prri dan je tja domu prišlo 240, drugi dan je bilo tudi nekaj takih. Pri udeležbi so se najbo-ZUt, Tokos in Trio. Vsa-i In ovitkom S. Saje Odprli del vodovoda Tržič — Prebivalci krajevne skupnosti Lom pod Storžičem, ki je ena manjših v tržiški občini, so danes sklenili letošnje proslavljanje krajevnega praznika. Prireditve so začeli pred dnevi z nogometnim in šahovskim turnirjem. V soboto zvečer so sredi vasi pripravili kulturni spored Pod lipo. V nedeljskih slovesnostih se je dopoldan zvrstilo streljanje 1 zračno puško za prehodni pokal Storžič in popoldan zasedanje krajevnih organov ter organizacij. Po slavnostni seji so odprli novi del vodovoda, v katerega so vgradili nemalo prostovoljnega dela. Praznovanje so obogatili 7. družbenim srečanjem krajanov, med katerim so priredili sreče-lov, kegljali za koštruna in se zavrteli ob zvokih ansambla Ble-kato. Priprave na praznovanje Cerklje — V krajevnih skupnostih pod Krvavcem v kranjski občini se že pripravljajo na skupno praznovanje, ki se bo začelo v nedeljo, ko bo na Stefanji gori lovsko tekmovanje. Ves prihodnji teden bodo na programu različne športne in druge prireditve. V soboto, 3. oktobra, bodo krajevne skupnosti na cerkljanskem območju podpisale samoupravni sporazum o skupnem delovanju, nato pa bo v domu v Cerkljah še slavnostna akademija. Osrednja proslava bo 4. oktobra ob 14. uri v Lahovčah. a Z IMATE KONJIČKA? V Janezovi zbirki je 8.400 značk Hruiica, 21. septembra — Janez Palčič zbira značke že dvajset let. Njegova zbirka šteje 8.400 značk z vsega sveta. ničarskih značk, posebno zbir ko značk o Titu, športu, Plani co posebej, turistične značke, značke lunina, značke o Polj ski, češki, kitajske značke in tako dalje. Najljubše so mi tiste, ki so jih izdali pred drugo svetovno vojno, leta 1934 in 1938 Imam značko olimpijskih iger v Ber linu, železničarske značke iz stare Jugoslavije, zelo ljube pa so mi tudi vse domače, hruš-čanske značke in značke o Ti tu Veliko značk sem dobil /. menjavo, včasih pa je bilo (udi treba kakšno kupiti. Pomembno je, da ne ml nehaš, da si vnet zbiralec in da ti ni žal časa ne truda, da dobiš značko, ki bi jo imel rad v svoji zbirki, lahko ugotovim, da so jugoslovanske značke najbolje izdelane, kvalitetne, predvsem športne značke o Kranjski gori in Planici. Ob moji m v m razstavi /načk v kulturnem domu na Hruški se je oglasilo veliko ndadib, ki bi jih radi /hirali. 7ato smo se dogovorili, da Ini mu še letos na Hrušiei ustanovili klub zbirateljev /načk.« I) Sede| Ob letošnjem krajevnem prazniku na Hrušiei je doma čin Janez Palčič, dolgoletni zbiralec značk, pripravil že tre tjo samostojno razstavo /načk •Značke sem začel zbirati pred dvajsetimi leti, takrat je bilo zbiranje namreč v modi,« pripoveduje Janez Palčič. »Ko sem jih 180 spravil na klobuk, sem jih začel resno zbirati in kmalu sem kupil dva velika albuma. /daj imam v svoji zbirki 8 400 najrazličnejših značk, de Ijenih po tematiki K.u 3H let sem bil zaposlen pri /ele/tm i zato imam veliko starih želez- Bo tokrat akcija uspela? Kranjskemu Vintgarju nameravajo vrniti nekdanje ime Kranj, 21. septembra — Zaradi brezbrižnega odnosa in nespoštovanja občinskega odloka iz leta 1983 o zavarovanju kanjona Kokre kot naravnega in zgodovinskega spomenika je le-ta postal kar javno smetišče. Zdaj ga nameravajo očistiti, narediti prehodnega in privlačnega, hkrati pa, če ne bo šlo drugače, mu s kaznimi varovati podobo. Pred vojno je imel Kranj za okrog osem tisoč prebivalcev zares lepo sprehajališče v kanjonu Kokre. Od mostu na Huje, na desnem bregu Kokre, proti mostu za Primskovo je bil nekdaj Jurčkov mlin. Pod Fockom pa je bilo takrat tudi kopališče. To je bil priljubljen kotiček mladih in starejših Kranjčanov. Imenovali so ga kar kranjski Vintgar. Po vojni se je obnove poti in urejanja lotilo turistično društvo. Be-nedikov ata je svoje čase redno skrbel, da so bile poti in klopi vedno čiste in urejene. Potem pa je postajal kanjon vedno bolj zanemarjen. Kazalo je, da bo morda bolje, ko je bil 1983. leta v občini sprejet odlok, po katerem je bilo celotno območje kanjona Kokre tja proti mostu na Primskovo opredeljeno kot naravni oziroma zgodovinski spomenik. Žal se to ni zgodilo. Zaradi brezbrižnega odnosa in tudi nespoštovanja odlo- ka je kanjon postal kar javno smetišče; večinoma in predvsem za stanovalce nad njim. Kdor namreč pozna Kranj in se zdaj sprehodi ali bolje rečeno prebije čez navlako, bo kaj hitro lahko ugotovil, od kod smeti in odpadki. »Ze lani smo se v Kmetijsko-živilskem kombinatu, ki je tudi upravljalec zelenic v Kranju, z denarjem cestno-komunalne skupnosti lotili čiščenja kanjona. Začeli smo pri Galerijah pri Poštni ulici na desnem bregu Kokre. Na levem pa smo očistili območje, kjer je strelišče, pa tja do jezu pred izlivom Kokre v Savo. Uspelo pa nam je odpreti tudi približno dve tretjini kanjona na desnem bregu Kokre, od hujanskega mostu proti mostu za Primskovo. Takrat so delali tudi člani Hortikulturnega društva Kranj,« je povedala inženirka Anka Bernard iz Kmetijsko-živilskega kombinata. Lani na jesen se je že dalo sprehoditi mimo razvalin nekdanjega Jurčkovega mlina do zanimivega skalnega predora. Letos, tako je bilo dogovorjeno, naj bi urejanje nadaljevali. Zima pa je že lepemu videzu spet povrnila prejšnji umazan obraz. Smetišče je spet oživelo. Vendar so bile letošnje akcije lažje. Precejšen del bregov Kokre od hujanskega mostu proti mostu na Primskovo so že očistili. V začetku meseca pa so se na pobudo izvršnega odbora Hortikulturnega društva Kranj sestali predstavniki krajevnih skupnosti s tega območja, Gorenjskega muzeja, Domplana in člani društva. Dogovorili so se, da bodo ta in prihodnji mesec nadaljevali čiščenje in predvsem urejanje kanjona. »Sestavili smo poseben odbor za ureditev kanjona Kokre,« pravi inženirka Anka Bernard. »Odločeni smo, da kranjskemu Vintgarju vrnemo nekdanje ime, da ga naredimo privlačnega za domačega in tujega obiskovalca. Se posebno so se poleg članov izvršnega odbora zavzeli za to tudi posamezniki iz krajevnih skupnosti Kranj Center in Primskovo. Precej nameravamo narediti še letos. Upamo, da se spomladi ne bo ponovila letošnja pomlad, ko je bilo po skorajda opravljenem delu spet kot prej. Ce Kranjčani, predvsem tisti, ki so do zdaj skrbeli za to, da je kanjon postal veliko smetišče in leglo glodalcev, ne bodo upoštevali, da gre /.a urejen in povrhu še zavarovan naravni spomenik, bomo pač morali ukrepati s kaznimi. Prostovoljnih očiščevalnih akcij ne namer*** mo več organizirati!« Prva večja akcija bo že to s°" boto, 26. septembra. Izvršne«*" svetu in odboru za ureditev K njona Kokre pri Hortikultur nem društvu Kranj so že oblj bili pomoč vojaki, člani društv in turističnega društva, posai^ zni Kranjčani in učenke eK nomske srednje šole. Zbor bo o 16. uri na hujanskem most"' Druga podobna akcija pa 00 soboto, 10. oktobra. Obakrat W do očistili obrežja, predvsem k**" priv, uredili poti, zasejali tra^ in nato še dopolnili naravno «** lenje. Spomladi pa nameraval0 postaviti tudi primerne klop'- . Člani obeh odborov vabijo . ste, ki imajo čas, naj se jim P^. družijo v tej akciji. S seboj vsakdo prinese grablje, '°P*^! kramp ali rovnico. Ne bodo o° več tudi rokavice in primer" obutev. Če pa vas že ne bo 11 akcijo, potem (velja predvse za stanovalce nad kanjonom) ^ krat vsaj nikar ne mečite °°-Par kov v kanjon. Ze nemarno oo iano jabolko je lahko neva«""0' Sadovnjak Resje pri Podvinu_ Jabolk bo letos manj 1'odvin, 21. septembra V sadovnjaku Resje pri Podvinu bodo v četrtek začeli obirati zgodnje sorte jabolk, prihodnji teden pa tudi /unske. V primerjavi z. lansko dobro letino bo letos tudi v tem sa dovnjaku jabolk manj. Lani je bilo sadja povsod dovolj, letos pa ga, še posebno v kmečkih sadovnjakih, tako rekoč ni. To je neke vrste naravni ciklus, ki pa se mu v planataž-nih nasadih največkrat uspešno zoperstavljajo. Vendar tudi v sadovnjaku Resje pri Podvinu letos ne bo toliko jabolk kot lani. •V kmečkih sadovnjakih sadje izmenično nali vsako drugo leto; največkrat /uradi preslahe oskrbe, /uradi re/.anja, gnojenja in škropljenja,« razlaga inž. agronomije Tine llenedičič i/ sadovnjaka Resje. »Pri nas bo letos boljši pridelek od lanskega v mlajšem oasudii, slabši pu \ starejšem. Nekaj je /u slabšo letino kriv spomladanski močan napud eveto/era in to kljub škropljenju po vsej Sloveniji in slabo vreme med oprusevuujein. V sadovnjaku smo se med letom uspešno branili proti raznim bo leznim, vendar nas je uu/adiije dvakrat do trikrat obiskala tudi toča in poslabšala kakovost. Pričakujemo, da bomo letos pride lali okrog 5(81 ton različnih sort jabolk.« Pred programsko-volilno sejo Podnart — Minuli teden je bila v Podnartu seja predsedstva in koordinacijsko kadrovskega odbora krajevne konference SZDL. Razpravljali so o možnih kandidatih za novo vodstvo kra javni in občinske konference SZDL O predlogu kandidatne liste bodo še razpravljali, do ta krat pa bodo družbenopolitične organizacije in društva predla Huli kandidate /a krajevno kon ferenco SZDL Programsko vo lilna konferenca pa bo 19. oktobra Na seji so se tudi dogovorili, da bodo pregledali predlog pra vilnika o pogrebnih svečanostih in da bodo v krajevni skupnosti organizirali javno razpravo o ustavnih spremembah (• |{ Jabolka bodo v sadovnjaku začeli obirati v četrtek. 24. oktobra. Začeli bodo /. zgodnjimi sortami Ker pa je vreme že nekaj časa sončno in suho, so tudi pozne oziroma zimske sorte že skoraj dozorele. Zato upajo, da bodo prihodnji teden, če bo le vreme, ves letošnji pridelek že pospravili. Ker pa so količine jabolk za ozimnico letos omejene, jih bodo v sadovnjaku Resje skušali zagotoviti (po predhod nem naročilu) le stalnim kupcem (sindikalnim organizacijam), in sicer v enakih količinah kot lani. Jabolka pa bodo seveda prodajali tudi posameznikom. Po dogovoru oziroma priporočilu Združenja za sadje, krompir in vrtnine bodo letos stare sorte jabolk (zlati dehšes, jonatan, cox oranžna reneta) po 400 di narjev za kilogram (prva vrsta), nove sorte (idared, jonagold, glo-ster) pa po 500 dinarjev za kilo gram. Prodajo bodo v sadovnja ku začeli predvidoma v ponede ljek, 28 septembru, a. Zalar Srečanje delavcev K/*.K - V soboto je bilo na prireditven*"! prostoru pri Trnov« u v Dupljah t radi« ionaloo vsakoletno sft cunje delavcev K?,K Kranj. Na srečanju je glavni direM1 KZK mag. Jane/ Tavčar med drugim poudaril, da se ",or,,(\ na Gorenjskem čimprej dogovoriti za dokončno ure«m. Mlekarne Sedanja, nedograjena Mlekarna delu \ zelo M . razmerah in ni kos potrehum potrošnikov glede izbire j čnih izdelkov, ni pu kos tudi zahtevam kmetijskih proizvaj** cev Na srečanju so podelili tudi vsakoletne plakete K/K-izredne tehnološke dosežke pri proizvodnji mleku na d1"11'' niti farmah Cerklje, Sorsko polje in Ili ustje so podelili l,M,.»u to skupim delavcev, in sicer Matja/u Veboveu, ( inlu H«'l" J Jane/u Gantarju, Tonetu Glohočniku, Borutu Giosu in I*1'* in Kalanu I rideiikii lui/aiju pn so podelili plaketo /a tu°*j < ijsko dejav oost na podio«-ju kmetijske mehuui/acijc. ^ PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM i"1 vzd-ievanie -tako drago: r-j ■ml)t> r- tem raje pustimo ,<1 No le v Kekcu Na objavljeni vandalizem in pobalinstvo v vrtcu Kekec v Kranju, kjer se nemoćne vzgo jiteljice trudijo domala vsako jutro, preden prostor okrog vrtca spet spravijo v red (pn čemer pa je škoda na igrahh vsak duri večja), se je oglasila naša naročnica in povedala, da ni nič drugače tudi na pro .sfon/ p.ed vrtcem (tribun oh Cesti .Stanem /agarju In hi miličniki, če bi prišli ponoči, lahko našli se kaj več Pran, (l U I okoUea I ^U(l " likovnimi znaki ali primitivnimi plastičnimi oblikami, lj 1 °«"ok začenja svoj likovni razvoj z brezobličnimi potezami pisa-okT fc»ckami, k> ne pomenijo ničesar, v otroku pa zbujajo prijeten tije„ k radovednosti; ta se poraja ob sledeh, ki jih na papirju pušča •S^svinčnik, barvica ali odtis roke v gnetljivi snovi ob|iL 0Cusi dobiva otrokova grafomotorična dejavnost urejenejše **Jo nj,'K°va roka r,se krožne črte, ki so spočetka neurejene in se- fer* *nu Pn'k" dno:«', toda kmalu se i/ tega vrveža črt i/.locijo neka-Hje ln Oblikujejo krog Ta krog se /daleč ni pravilen, vendar je skic Sik ln Predstavlja prvo trdno obliko v otrokovih slikarskih posku lW^<>r krog morda najbolj odgovarja otrokovim začetnim grafo °H)hX<,Ufn »posobnostim, se ravna črta pojavi bolj pozno, poseh« i v ^ jih ko ou"°ka privabi želja po oblikovan|u ra/ln mh objektov, ^»dr vdeva v svojem okolju, Se posebej človeške figure. Krogu se W, •' ravna črta m tako nastane glnvonoz.ee Glava je krog, i/, ka Sh rusU,J° v obliki ravnih črt roke in noge, oči, nos in ušesa so ^Vu?1 k">K' (,<»'belj.«ne Pike. usta predstavlja vo< rn, *.l°Vita črta. Nemalokrat so lasje nakazani /. vertikalnimi črtanj Kl J>b otrok smotrno uporabi tudi pri oblikovanju sončne oble. kr,/j *POČetka nimajo prstov, malo kasneje jih nadomesti oblika Hat nftt° pa Jt* Prstov vedno več. Spočetka otrok kaj rad pozabi na foit* 1 r(»ke. nikoli pa ne nog. ki jih oblikuje na podoben način kot Vijl Uv,nrn crtam n°K. ki rastejo iz glave, pogosteje kot rokam k^JHJo prsti, kar jo razumljivo, saj se pri odraslih manj pogosto !>Pod, Mirni. Individualnih potez na otrokovih zgodnjih figuralnih tn* ol*U**8a ni!»° v'*c navadni krogi. U'mveč dobijo obliko polkroga, S tjr, *• razraste v ustnico, pojavljajo se prve skupine figur, ven- rjj* natančnejše označbe, ^oiv^hje drugih telesnih delov se začne pn glavi, ki se nenuvad oči, ušesa in uata pa se pomaknejo navzgor. Ta prehod i« f*Pr(,rirtl" krat.-k, ker otrok kmalu odkrije nov . /elo uporaben lik WG5r*vttev prsnega in trebušnega dela telesa — pravokutnik m polaganjem barve ob barvo ali njihovim mešanjem ter občuduje rezultate te igre. Pri tem nehote nastajajo zanimive barvne sinteze, podobne abstraktnim kompozicijam. Razvoj otroške risbe je v Mali galeriji Mestne hiše v Kranju prikazan i gradivom, ki ga je naslikala mala Rotija Holvnski v obdobju starosti med drugim in četrtim letom. Čeprav lahko ugotovimo, da razvoj Rotijinega likovnega izražanja zaradi ugodnih okolnosti v nekaterih posameznostih morda nekoliko prehiteva povprečni likovni razvoj pri otroku, je vendar z njim tesno povezan in lahko služi kot primer, ki je uporaben pri razumevanju otroške likovne ustvarjalnosti na sploh. Cene Avguštin »tvah ne zasledimo, čeprav jih dveletni otrok včasih poimenu-iUj,!* °cko. to je mama itd. Mladi risar ali risarka vedno bolj gra ic*rh' 0 prvo predstavo o človeku: oči se obogatijo z obrvmi in /e fc>>k nemalokrat tudi krog, iz katerega zdaj rastejo roke m no trn?* fclesa počasi dopolnijo bolj razpoznavne , n h t,- kateri jNkV'1'*1 "''ok loči ljudi med seho| ali vsa| mo-.kega od ženske, n D5P.odraslega človeka: oblika las alt brade, vzorec obleke, zna L O*!]**!1"^. ki ga drži upodobljenec v roki itd. Sj^S, v »vojem zgodnjem risarskem obdobju rad personificira "*v* 'h rastlinski svet Zajec, na primer, je glavonoiec z ušesi vrh N ' ■ki obraz . ----.».»». R — T. V.p».. *ku w m* 'tthki> ni otro v • kot so na primer žabt i,, 7"',,*a ,ma ciovesKi ooru/. in zanjo značilne brčiće, hrošči Sa^v^h človeške glave tipalke. Tudi rože imajo spočetka očL usta Vi hJ Sik, ,k,,J« 'rontalr NcL*« »z ptičje pe S^iko'"Kuro*. Hi(l'w1' ,,,k»'", ^>'Hl M.h,„. u". rspek11 ku oblikovati živali, ki niso podobne krti, misi, metulji perspektivnega oblikovanja, rešuje ^ vendar zanimiv in samosvoj način, nje arhitekture ah različnih vozil, ki jih dtem ko so hiše v naselju naslikane plo-iu pozno vključuje mladi . Potnike v vlaku naslika IJa tako, kot bi bile stene **il, »Osel,, ino privlačen element v otrokovem likovnem izra veh letih najraje riše s svinčnikom ali v eni barvi, rije nad barvo vedno bolj stopnjuje Otrok si vedno ga pribora, ki pušča za seboj močno barvno sled ' zgodnejšem obdobju, se zadovoljuje že s samim Mladi ustvarjalci KONEC POČITNIC ZA LUTKARJE Pred šestnajstimi leti je v Prešernovem gledališču nastala prva skupina lutkarjev. V njej so med drugimi sodelovali Sašo Kump, Vladimir Roo.ss m Cveto Sever. Vladimir Rooss je kasneje osnoval svojo lutkarsko skupmn, v kateri so sodelovali predvsem mladi lutkarji, otroci iz osnovnih šol V tistem času so igrali na primer Igro za poredne/e. I porabljali ta/lične vrste lutk, ki so jih tudi sami izdelovali. Zelo odmevna je hila predstava Kosov t r ju na leteči žlici. V tej predstavi so bde lutke prvič animirane hkrati od zgoraj m od spodaj — kot pruvijo lutkarji v svojem žargonu. Mludi lutkarji so se udeleževali festivalov, prikazali so pnpolnn-mu nove prijeme v lutkurstvu. V zudnjem času je lutkovna skupina dobila veliko novih članov. Zdaj jih je skupaj enajst, ki skušajo s svojim delom razveseljevati gledali e \a|odmevuejša predstava letošnje se/.me |e bila predstava <>K-leb KlchMrdtt Ituehu. I utl si |i >< Lljejo KOi multimedijski projekt V njej so se lutke med drugim združile z veliko glasbe in svetlobnimi efekti. Predstava je namenjena odraslim. Doslej je bila v Kranju izvedena le trikrat, tod* pravi čas, kot pravijo lutkarji, zanjo šele pride. To naj bi bilu glavna predstava, ki jo bodo igrali letos jeseni Premiero Galeba si je ogledal zvezeni selektor in jo izbral za Beograjsko revijo amaterskih malih scen (HKAMS). Kot edini lutkarji so Kranjčani s svojo multimedialno predstavo na tekmovanju \ zbui kali in presenetili publiko Ispeb na tem tekmovanju jih je n.i IMediuiKMiiio alternativno kazalište (MAK), ki je lulo pi vi« oi gunizirano Tudi tu so bili edini lutkarji Prireditev je bi la nrgunizirana kot nekakšno srečanje z mednarodno udeležbo, kjer nuj bi udeleženci predvsem izmenjuvuli izkušnje. Zelo razveseljivo je to. da so lutkurji izredno odprta skupina. Vzgajajo mlude in si torej sumi ustvurjujo podmladek Največju težu-vu je - tuko kot povsod drugod v kulturi v Krunju — (in ne sumo v Ki .min) iIiii.ii 1'ega vedno primanjkuje Za primci SDK ima HO od stoikov denurju zu kulturo v Krunju zublokirunega A lutkurji se ne dajo Kuko so nu primer potovali v Beogrud? Ponoči so se vozili z vlakom, naslednjo noč vsi utrujeni nastopili pred občinstvom in se lektorjem v Beogradu in se nuto tretjo noč z vlukom odpeljali domov! Kljub vsemu pu pruvijo, da lutkovni četrtki bodo Neprecenljivo navdušenje in optimizem te mlude m mulo manj mlude žene naprej. In to je edino, a zelo močno /.ugotovilo, da se bo lutkarska trudictja v Krunju nuduljevalu! Mojca Peternelj KULTURNI KOLEDAR KRANJ — Glasbena šola prireja v četrtek, 24. septembra, ob 19.30 v svoji dvorani prvi koncert v tej sezoni. Predstavili se bodo violinist Tomaž Lorenz, kitarist Igor Saje in harmonikar Erno Sebastian. Vstopnine ni. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava Začetki otroške likovnosti. V galeriji Mestne hiše so predstavljena grafična dela iz galerijskih zbirk Gorenjskega muzeja. JESENICE — V razstavnem salonu Dolika so na ogled dela udeležencev planinske slikarske kolonije Vrata '87. V galeriji Kosova graščina razstavlja akvarele in grafike Stane Žerko. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeva hiša razstavlja akademski trafik Črtomir Frelih. KOFJA LOKA — Zbirke loškega muzeja na gradu so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. KAMNIK — V razstavišču Veronika je na ogled retrospektivna razstava akvarelnih utrinkov Aladina Lanca. MEDVODE — V Donitu bodo v četrtek ob 20. uri odprli razstavo umetniških del udeležencev ex-tempora Donit '87. KRANJ — Kranj je že v pričakovanju tretjega mednarodnega festivala ekoloških in etnoloških filmov, ki bo od 28. septembra do 2. oktobra. Od 70 prijavljenih filmov iz osemnajstih držav je selekcijska komisija izbrala za ogled 28 filmov. Leska godba, ki jo vodi dirigent Branko Lacko, je stara že 32 let. Noben pomembnejši družbenopolitični dogodek ali krajevni praznik ne mine brez nje. Na koncu vsake sezone godbeniki priredijo izlet. V soboto, 12. septembra, so bili v Cateških toplicah. A tudi na izletu niso mogli brez inštrumentov. Pred hotelom Terme so imeli poldrugo uro koncerta, ki so ga številni poslušalci, pretežno zdraviliški gostje, pozorno spremljali. — I. Korošec Na Jesenicah bodo letos ponavljali dve uspeli predstavi iz minule sezone: tragikomedijo Škrjanček in komedijo Rodil se je oče. JESENIŠKO GLEDALIŠČE PRED NOVO SEZONO Jesenice, 21. septembra — Oktobra bo na Jesenicah nova premiera Naši trije angeli, februarja pa premiera drame Izgubljeni sin. Veliko nedeljskih matinej za mlade in še vedno tudi veliko gostovanj. V amaterskem gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah se že pripravljajo na letošnjo gledališko sezono. Načrtujejo devet prireditev: po tri domače predstave, gostovanja drugih gledališč in koncerte po abonmajskem programu, stalne nedeljske matineje in ponovitve nekaterih najuspešnejših predstav iz minulega leta. Jeseniški gledališki igralci se bodo v abonmaju predstavili z bulvarno komedijo Naši trije angeli, ki jo nekateri že poznajo iz imenitnega filma z odlično igralsko zasedbo. Dogaja se na Francoskem, zgodba pa je zanimiva, saj je polna obešenjaškega humorja: govori o treh kaznjencih, ki na božični večer popravljajo streho pri neki družini in se spremenijo v angele. Premiera bo letos oktobra, režiserka pa je Vera Smukavčeva. Februarja bodo ljubitelji gledališča lahko presojali, kako bodo jeseniški igralci igrali v predstavi drame Izgubljeni sin Andreja Hienga. Režiser bo Bojan Čebulj. V gledališču pripravljajo še Molierov večer z dvema enode-jankama, in sicer Smešni preciozi in Namišljeni rogonosec. S temi predstavami želijo publiki predstaviti tri različne gledališke zvrsti, obenem pa povabiti v goste Prešernovo gledališče iz Kranja s Strindbergovo Gospodično Julijo, dogovarjajo pa se tudi za gostovanje Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta ali Mestnega gledališča ljubljanskega. Jeseničani bodo letos po dogovoru s Prešernovim gledališčem na Jesenicah predstavili eno ali dve gledališki predstavi, ki bosta na tednu slovenske drame. Izmed treh koncertnih vačerov bo v dvorani koncert vokalne glasbe (izbirali bodo med Slovenskim in Koroškim oktetom), folklorni večer s folklorno skupino Franceta Marolta ali Tineta Ro-žanca in nastop zabavnoglasbenega orkestra. Lanski repertoar je bil zanimiv in predstave dobro obiskane, zato so se odločili, da bodo letos jeseni nekajkrat ponovili tragikomedijo Škrjanček (z njo se bodo udeležili Borštnikovega srečanja) in komedijo Rodil se je oče, s katero bodo gostovali tudi po drugih kulturnih dvoranah. I eto-, jeseni in pozimi bo na Jesenicah dvanajst nedeljskih matinej za mladino in šest po osnovnih šolah v občini. Na novo bodo mladim predstavili Princesko na zrnu graha. Vedno bolj je bogat program glasbene mladine, ki predvideva kar 36 predstav za višjo osnovnošolsko stopnjo in 36 predstav za nižje razrede osnovne šole. Jeseniško amatersko gledališče veliko gostuje, saj imajo več kot polovico predstav zunaj Jesenic, v zadnjem času pa zelo tesno sodelujejo s slovensko prosvetno zvezo na Koroškem. D. Sedej Slavko Erzar, podpredsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske o študiju v Clevelandu in predvsem finančnem obrazu Amerike Amerika nima srca za slabe, osamljene in šibke Kranj, 16. septembra — Gostitelji so nam dokazali, da Jugoslovani v večini primerov ravnamo napak, neumno, ko brezglavo kupujemo licence in za visoko ceno odpiramo v Združenih državah Amerike svoja predstavništva. Slednjega lahko imaš le, če si močan in že ugleden. Samo nekajminutna reklama na televiziji stane 20 milijonov dolarjev in že to šibke pogubi, je eden od vtisov sogovornica Slavka Erzarja. • V začetku septembra ste se vrnili iz Združenih držav Amerike. Slišimo in beremo, da to ni bil prijeten izlet, ampak kar precej trd in naporen študij. »Bil sem v drugi skupini slovenskih gospodarstvenikov (lani je bila oblikovana prva), ki je v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije odšla na študij marketinga v Cleveland, na Cleveland State University (CSU) v ZDA. V letošnji skupini nas je bilo 25, v Ameriki pa smo bili dva meseca in pol. Spoznavali smo ameriški marketing, finančna in pravna merila te igre, njihovo gospodarstvo, načela poslovnosti in možnosti, da bi čim več koristnega presadili v naše razmere. Ocenjujemo, da smo se dosti naučili, to pa je pri takšni zasnovi in inten zivnosti študija že skoraj nujno. Od osmih zjutraj do petih popoldne so nam pre davali, in sicer dopoldne univerzitetni profesorji, popoldne zastopniki firm i/, skoruj vse Amerike. Kar precej teh firm smo tudi obiskali, bili smo na praksi pri njih, skratka, prostega časa ni bilo. Jaz sem bil tri tedne na pruksi v clevelandski banki, na koncu pa je bilo treba izdelati nalogo. Diplome nam je podelil jugoslovanski veleposlanik v ZDA, Živorad Kovačević.« • / mnogimi vtisi se vračate. Kateri je najmočnejši? »Navdušila me je izredna povezanost teorije in prakse To je nekaj izrednega Vsak poslovnež ti, na primer, zna razložiti posel teoretično in tudi praktično. Tudi naše šolanje je imelo to značilnost: obiskovali smo podjetju, opravljali pruktično delo, predavali so nam tudi ljudje iz prakse, razen tega pa smo redno vadili poslovne razgo vore po metodi učenja na napakah Naše vedenje so pos neli na video in nam pokaza li, kje ravnamo prav in k|e smo štorasti, neposlovni. Skoraj en teden smo se ukvarjali samo z računalni ki. Napovedovati smo morali poslovne dogodke in potem preverjati, v kolikšni men smo zadeli. Zanimivo je, da se jugoslovanska praksa tam ne obnese« • Presenečeni smo, da ste se šolali v Clevelandu. ki ga e-čina pozna kot staro industrijsko mesto, bolj propadajoče kot cvetoče, brez ustanov večjega slovesa. »Stara bazična industrija železarska in jeklarska, je bila na meji popolnega propada. Polovica delavcev je ostala brez dela, vendar so uspeli obdržati tisto, kar je bilo zdravo, dobro. Pobrali so se, ker so najprej vlagali v znanje in kadre. Ustanovili so danes zelo znano in priznano univerzo in so v špici razvoja ameriške kirurgije. Mesto spet postaja uspešno, železarstvo še živi, vendar sodobno. 22.500 zaposlenih v clevelandskih železarnah naredi trikrat več kot vse jugoslovanske železarne skupaj. V eni od tamkajšnjih železarn je kontiliv dolg poldrugi kilometer. Ob pogledu na poslopja res pomisliš, da se bo vse skupaj sesulo, notranjost pa da drugačno sliko. Izdelujejo, na primer, pločevino za avtomobilsko industrijo, za katero jamčijo, da najmanj deset let ne bo rjavela. Kakovost jim dviguje ceno, dohodek je zadosten za razvoj in za plačilo delavcev, ki v povprečju zaslužijo šestkrat več kot učitelji. Delovna sila je draga in zaradi tega je veliko ameriške Klasične težke industrije bankrotiralo. Cleve-landska pa zaradi sodobnosti in kakovosti cvete.« • Cleveland je trdnjava slovenstva. »To še vedno drži. Sprejel nas je clevelandski župan jugoslovanskega rodu, Vojno-vich. Ljudje so ponosni, da sodijo k Slovencem, čeprav večina ne zna več našega je zika. Njihova skupnost pa je močna, živi na osnovi samo financiranja, in v tem jih je treba občudovati.« • Koliko nas Amerika sploh pozna? »Včasih živimo v utvarah, da nas vsi po/.na)o Poznajo nas,in to najpogosteje zaradi pokojnega predsednika Ti ta in avtomobila jugo Sicer pa ima vsak Američan že I seboj in svojim življenjem dovolj opraviti. Obsedeni so od neprestanega tekmova nja, od konkurence, že od šole dalje Konkurenca je giba lo vsega, povzroča velike, tudi socialne razlike, vendar pravijo, da prav to sili vse skupaj naprej. Ljudje so vsak dan pod groznim priti skom, tudi pod takšnim, ali bo jutri delovno mesto še njegovo ali bo na njem kdo drug« • Kaj pu gospodarska plat našega prodora v Ameriko? Smo si tam ustvarili dobro ime? »Kakšno ime smo si ustvarili, ne vem, Dokazali pa so nam, da slabo ravnamo, če kupujemo licence in za visoko ceno odpiramo razna pjedsi.u ntštva, če hočemo neposrednu na imenski trg Samo nekairnmutna rekla ma terja 20 milijonov dolar jev. Če si močan in uveljavljen, to že gre, sicer pu je bolje imeti posrednika. Naj bolje |o /družiti sredstva /. Američani, dobiti iz ZDA tehnologijo, proizvajati v Jugoslaviji, kjer je delovna sila še vedno poceni, in potem izvažati mi ameriški trg « • Ameriški bančni sistem ste dobro spoznali. Tudi v njem je glavni vladar konku- renca, kjer slabi, neposlovni, umirajo. »V Združenih državah Amerike je 14.750 bank in le od 100 do 200 najmočnejših se jih stalno drži pod vrhom, druge nihajo in mnoge tudi za vedno zaprejo svoja okenca. Zlasti takšne, ki so vezane samo na en kraj, samo na farmarje, na primer, ko je veliko odvisno od letine. V Clevelandu je bank 480 in vsaka si prizadeva za svojo stranko, za svojega komin-tenta. Komintent je kralj, pravi bančno pravilo. Značilno je izredno stalno in tesno sodelovanje med bankami in komintentni. Posebni referenti spremljajo dejavnosti, jih sledijo, skrbijo za stike. Tamkajšnji bančniki so izredno pozorni na strukturo strank. Razčlenjujejo jih toliko časa, dokler ne pridejo do najbolj zanimive populacije. To so večinoma zdravniki, advokati in poslovneži. Posebni ljudje se ukvarjajo samo z njimi. Ti delaj svoje, banka pa bo skrbela za varnost in obračanje tvojega denarja, pravijo. Uveljavljen je sistem enega telefona. Komintent pokliče delavca banke, s katerim stalno sodeluje, in on bo znotraj hiše vse uredil, vse orguniziral. Glede obrestnih mer ima država precej besede, zato pa se razlike med bankami ustvarjajo pri kakovosti uslug. Tu je težišče konkurence. Bankrot banke zaradi slabih uslug in neumnih naložb je v ZDA vsakdanjost. Vodstvo banke je zaradi tega trajno negati vno zaznamovano. Vrnitev dobrega imena je vsaj v istem kraju ali okolici nemogoča. Treba je daleč proč, do koder ne seže glas o napaki ZDA so dežela pošastne sta tistike in informatike: 200 dolarjev moraš dati na uro za določene informacije. Od tebe je odvisno, koliko boš v tej uri zvedel, ali boš morul se dodatno plačati Imajo pa tudi posebne servise, ki zvrtalo vse podatke o posame zni firmi. Za 1500 dolarjev dobiš osnovne podatke, za dodatnih 500 pa še kaj več.« • Bomo kaj »ameriškega« videli tudi v naši banki'* »Gorenjec je v primerjavi Američanom bolj varčen. Američan klone pod breme nom reklame, zastuvi kredit no kartico in kupi, Gorenjec pu bi pri prodornosti umeri ških bank veliko privarčeval. Koristne so izkušnje s spe ciali/.iranimi referenti za do-ločenu področja Pri nas to vpeljujemo v pi imeni obrtni kov. Tudi v ZDA so imeli v bankah vrste, tako kot mi, pa so jih odstranili: z banko mati, ki stojijo na vsakem vogalu in delajo neprekmje no, s posebnimi ločenimi pro slon, kjer se stranka in ban čni delavec na samem pogo-varjata, ne pa da pogovor gleda m vleče na ušesa sto ljudi m podobno Sploh se lahko učimo, kako neposred no in stalno je treba sodelovati s stranko, ki num bo za radi tega Še bolj zaupala Marsikaj ameriškega se da presaditi k num« .1 Kosnjek Dan Triglavskega narodnega parka Njegove lepote so last in skrb vseh nas Razvoj Triglavskega narodnega parka mora temeljiti na ohranjanju bogastva kulturne in naravne dediščine. Srečanja so se udeležili ste' prijatelji parka, med njimi Marjan Rožič, Marija Zupan tudi čic- Turistično društvo Bohinj-jezero in DO Triglavski narodni park Bled sta bila organizatorja sobotne prireditve — Koto: V. Stanovnik Vičar, Vladimir Kavčič, To«** Ertl, Miha Potočnik, slavno«»J govornik pa je bil predsedn** sveta TNP Matjaž Kmecl ški in nato v tolminski, saj sl močje Triglavskega narodnog parka delijo vse tri občine. Na sobotni prireditvi v Uk . cu je Bernard Tonejc, Pre ^ nik radovljiške občinske sKUK ščine , zato poudaril: »N,8^ membnejša je ugotovitev, da . se v teh letih uredili odnosi uskladili interesi tistih, k',21 -p in delajo na območju tistih, ki jim je zaupai— n^j. sredna skrb za Triglavski na^J ni park. Dozorelo je spoznal' da park ne more biti, KarJh. »j* brez življenja v krneč h v gozdovih, in to s sodd vaseh, na pašnikih, P|anI.n^nitii utripom. To življenje je zoblik°v* Bohinj, 19. septembra — Folklorna skupina iz Tolminskih raven, Trentarski pevci, Bohinjski trio pa pevski zbor iz Bohinjske Bistrice in folklorne skupine sicer niso kaj dosti znani in imajo za seboj malo javnih nastopov, so pa zato dokaz, da življenje na območju Triglavskega narodnega parka je in bo ostalo, \/fii čeprav so najlepši prostori alpske Slovenije zaščiteni z mnogimi zakoni. Z več kot štiriinosem-deset tisoč hektari je Triglavski narodni park največji narodni park Jugoslavije. Po petih letih delovanja so si turistični delavci izbrali tudi njegov dan, ki so ga letos proslavili v radovljiški občini, prihodnje leto bo v jeseni stoletja z naravo svojevrstno kulturno kraL|0 prilagojeno človeku in naraV" silam tega čudovitega sveta.' ^ Pokazati to življenje, ^ pa tudi opozoriti na št** ^ možnosti za razvoj turi*nfl. ^jj. tem koncu, je bil namen Prle0" p imel,« pravi mirno Janez. »Nekoč wo rekH- |,j< morule bili tri his. . tla h, nupeliuli I ""►•"'„pi" lo, predrugo Žuto svu se tudi odloči In in P0* ^li' v Pluvšklh Kov tih hišo. v katero se po/im« »,r va z živino vred. Poleti svu doma. Pmlnevi «■ /v••cer pu v posteljo, suj se ob petrolejki n trgf&: di, tudi brati ne morem. Nuji up- sem oh * f< stoipi oh četrtkih, ker je četrtkov veseli V*yg0fi • ( e grem na Jesenice,« pravi Katarin«. * -f/f čuknm, du oddidem domov. Vse hrumi. hrU'« tu, tum ne bi /držalu niti en sum dan « Zakamnikova sta torej edina, ki |iuia s frfit\ petrolejka /.a nas ki prihajamo iz i ■x-'Ui'u*!^tAtif{ pa in trušča, nevzdržno, nepojmljivo in I me/a usoda, v katero sta vdana tak' je, kuj bi se prito/evul, če nič ne moreš. l'........I e i .. mirna in tibu .lune/ in Kuturinu Zer jav Ob .M) let stari hiši sta postavlja velik 1" hlev loto: l> Sedej GRADIMO 7. STRAN @@milSSaJ©IEHGLAS GRADIMO GRADIMO GRADIMO GRADIMO Gorenjsko smo pozidali po dolgem in počez »Šank arhitektura« je predraga čeprav je zemljišč za gradnjo vse manj, še lep čas najbrž bomo podirali sorazmerno »mladih« hiš. Zdaj zadrego 2 zemljišči marsikje rešujejo s tako imenovanimi plombami in nadomestnimi gradnjami. Za gradnjo nove hiše na ^aju, kjer je še včeraj stala 150 let stara hiša, je zelo pomemben projekt. Na področju zasebne stanovanjske grad nje smo bili še nedavno tega priča dvema nasprotjema. Po pred leti uveljavljeni zako-' nodaji o varovanju dragocenih zemljišč so postale zelo iskane parcele. Teh je vedno manj in tudi v prihodnje ne kaže, da bi se povrnili časi, ko je vsakdo, ki je želel graditi, sorazmerno lahko dobil zemljišče za gradnjo. Vendar pa do nedavnega še ni bilo ogroženo pravilo, ki pravi, kdor je z gradnjo začel, jo je tudi končal. Zdaj sta težko dosegljiva parcela in sama gradnja postala že kar sopotnika. Še do nedavnega je inflacija ob posojilih marsikdaj in marsikomu pomagala, da je lahko gradil. Zdaj je inflacija že precej načela tudi tovrstne materialne sposobnosti graditeljev, posojila pa so tako rekoč nezanimiva. Veliko in predwsem bogate izkušnje na področju projektiranja različnih gradenj imajo strokovnjaki v Zavodu za urbanizem Bled. Njihove projekte lahko najdemo po vsej Slo veniji, veliko pa so jih oddali tudi že v druge republike, še posebno so se uveljavili njihovi projekti za zasebne stanovanjske hiše »Projektiranje traja pri nas že dvajset let,« razlaga gradbeni tehnik v Zavodu za urbanizem Bled Miran Lakota »Precej časa je trajalo, preden smo končno našli pravo rešitev za gorenjsko vzdolžno hišo. Težko je bilo prepričati graditelje, da tako imenovana ko ckasta hiša ne sodi v gorenjski prostor. Danes je vzdolžna hiša tudi osnova urbanisti čne dokumentacije povsod na Gorenjskem « Vedno manj je parcel, vse veo pa prizidkov, plomb in nadomestnih gradenj... v0**n Lakota, gradbeni t u «a urbanizem Bled: hnik v Za-»Kadar je fa, . ««■ uroanuem t Vrvi« * *U°'J razlog za gradbeno do Podli kaj rede naatanejo rešitve gi 'sank arhitekture'«. barve in lake mešajo v1000 Barvnih tonih novi trgovini Mlakar v Podgori (Unterbergen) na J°roškem imajo bogato izbiro premazov vseh vrst * Hišo, avto, konjiček in obrt Ko n0vSe D°ste naslednjič peljali proti Borovljam ali Celovcu, ne izpustite pri staveb.,rp°vine Mlakar v Podgori Unterbergen v klancu tik ob cesti na ložnosti za obisk _ levi strani v novi pre ~" ''redno bogata izbira barv, lakov in zaščitnih premazov za les, železo, beton itd bo d)e enet,'a *e tako zahtevne kupce Obrtniki bodo med drugim našli tudi raznovrstno oro ♦ delo s premazi. V trgovini vas seveda postrežejo v slovenščini, odprta pa je med 'om od 8 do 18 ure, ob sobotah pa od 8 do 12 ure red 2 vilL nJ° j° tudl vo,ik Parkirni prostor Informacije dajejo tudi po telefonu šte ,Ka 9943 4227 2333 -NA UGODNOST ZA BRALCE GORENJSKEGA fUSA: Izvina Mlakar vam s prinesenim objavljenim kuponom nudi ob naku-^ % popusta CO Ime in priimek hen*j| Naslov Dogaja pa se nekaj drugega, čeprav je z urbanistično dokumentacijo praviloma vedno določen točen tip hiše, je projekt včasih še vedno le podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ko namreč graditelj dobi takšno dovoljenje, potem ko je najprej dobil lokacijo, gradnje največkrat nihče več dosledno ne spremlja. Po zakonu sicer nadzorni, ki je lahko le gradbeni tehnik ali inženir, mora skrbeti za red med gradnjo. Vendar pa nadzorniki takšnih gradenj včasih niti ne vidijo. »Na praznih zemljiščih, kjer je prostora za nekaj hiš, takšnih zemljišč pa je vedno manj, večja odstopanja od projektov sicer ne nastanejo pogosto Sank arhitektura', kot jo jaz imenujem, se pojavlja predvsem pri plombah in nadomestnih gradnjah. Kaj se dogaja? Ko graditelj dobi projekt, mu sosed, ki ima recimo bogate izkušnje', ker je pred leti prav tako gradil, svetuje takšne in druga čne spremembe Potem pride zidar, ki ima cilj le, da bo čim prej ali čim laže enostavno naredil (zaslužil), in že po sosedovem nasve tu k spremenjenemu projektu doda še svoje. Nazadnje, ko je hiša gotova, se začnejo teža ve. Velikokrat se graditelj oglasi pri projek tantu s prošnjo, kako naj po preozkih stopni cah spravi pohištvo v sobo, kako naj zdaj opremi kuhinjo, kam naj postavi omaro ali postelje v spalnici, ker je zaradi dodatnega dimnika na glavni steni prostor za peč... Zgo dilo se mi je že, da sem graditelja vprašal za načrt in ga je po dolgem iskanju končno na šel — popolnoma nedotaknjenega,« pravi Miran Lakota Za plombo oziroma nadomestno gradnjo še posebno velja pravilo, da je potreben zares dober projekt Takšnega danes ni težko dobiti V Zavodu za urbanizem na Bledu, kjer delajo najrazličnejše projekte, se lotijo tudi izdelave posameznega projekta Največkrat pa pri plombah in nadomestnih gradnjah ne morejo porabiti tipskega projekta, morda deloma predelanega. Zaradi vse dražje gradnje pa se graditelji prav pri nadomestnih gradnjah in plombah znajdejo v težavah. Na videz drag projekt skušajo obiti s priglasitvijo in potem po svoje prilagajajo gradnjo. Dogaja se, da zgradijo skrpucalo, ki ne sodi v okolje, še huje pa je, da v njem tudi ni prave razporeditve oziroma prostora za opremo, kakršno danes lahko postavimo v prostor. »Svetujem vsakomur, ki se odloča za gradnjo, naj si najprej vzame čas in se temeljito seznani z urbanističnimi zahtevami na , eni ter možnimi rešitvami na drugi strani. Zagotavljam, da bo na videz drag projekt kaj kmalu ,že med gradnjo, povrnil tudi stroške, če graditelj namreč nestrokovno med gradnjo spreminja projekt, material in opremo pa je pred gradnjo kupoval po projektu, ki je bil le razlog za pridobitev gradbenega dovoljenja, bo, recimo, ugotovil, da ima nekaj vrat preveč, da je kupil preveč radiatorjev, cevi, električne inštalacije in podobno« »V Zavodu za urbanizem delate tudi posamezne projekte?« »Do zdaj še nikdar nikomur nismo odre kli. Naše pravilo je, da delamo po naročilu. Tudi greznico sem že projektiral. Vsakomur pa bi svetoval, ne glede kje in za kakšen projekt se bo odločil, da s temi pripravami začne poleti oziroma še pred koncem gradbene sezone. Tako bo, recimo, spomladi lahko začel graditi. Pri nas traja povprečno dva meseca, da naročnik dobi projekt za hišo« če torej razmišljate o gradnji, razmislite o nasvetu, da je 'šank arhitektura', kot jo ime nuje Miran Lakota, v sedanjih neugodnih časih za gradnjo predraga. In vsekakor tudi ni ena od rešitev, kako bi gradnjo pospešili in s tem tudi pocenili. A. Žalar Dobra rešitev eli skrpucalo? GRADITELJI IN KMETIJSKI PROIZVAJALCI! KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA v svojih trgovinah z reprodukcijskim materialom v PO UANSKI in SELŠKI dolini ter v SKOFJI LOKI in na TRATI nudi prodajo vseh vrst gradbenega materiala z dostavo do doma ali gradbišča z lastnim prevozom. Kmetijsko mehanizacijo in vse vrste reprodukcijskega materiala za kmetijstvo lahko dobite v vseh trgovinah KMETIJSKE ZADRUGE ŠKOFJA LOKA. Večja izbira rezervnih delov, orodja in zaščitnih sredstev pa je v trgovinah v POLJANAH, V SELCIH, na TRATI in na Spodnjem trgu v ŠKOFJI LOKI CENE KONKURENČNE Kupcem nudimo tudi strokovni nasvet za uporabo semen, gnojil in zaščitnih sredstev. Mehanična delavnica nudi kvalitetne storititve MIZARSTVO OVSENIK KRANJ, Jezerska cesta 108/c (tel : 064/35-770 nudi: — več vrst letev: talnih, vogalnih, zaključnih in okrasnih — bakonske ograje, garderobne stene, stenske police in več vrst ogledal — dvonamenske lestve raznih velikosti Priporočamo, praktično je za opremo vaših stanovanj! Industrija pohištva in opreme nova gorica 65001 nova gorica Jugoslavija tel.: 065/22-611 telex 343i6meblo yu MEBLO SKRBI ZA ZDRAVO BIVANJE V VAŠEM DOMU IVERNE PLOŠČE El vgrajene v pohištvo Meblo Neprijetni voni ki ie značilen za novo pohištvo draži nosno sluznico in solzi oči V iverkah iz katerih ie izdelano pohištvo, ie lepilo, ki vsebuje formaldehid Po lepljenju, del prostih formaldehidnih delcev še nekaj časa uhaja v okolje, kot plin dra.Miive.ja, ostrega vonja Ivema plošča se klasificira v posamezno skupino jI« •< i. ■ na vsebn. <::! proste, ja torrnal. iehida ' >s:i v.i /.a poslaviiev mejnih vrednosti >. ► lasitik .• na :i i ••tu! .i. .»•>• t i.-r.-d.- ).• inein.i vrednost ki |o ie predpi.sal Zdravstveni ur.»d ZK Nemčiie .m Invalne prosi >;•• in si - t I■> o I PI'M l Pur is million) kar odijevana • •mi ;iiskernu razredu El IVLHNi; PI/ >o(\'l. Cl ■.*> i/delane tako da vsePuie|o uaiiii nn.;. koii, entraii|o lorin.ildehida Zaradi te.ja predstavna i > v a' -tu. •, ;• ■[ • v '• . našem tržišču oziroma korak naprej v prizadevanju za zdravo biv.ihje v stanovanjskem okolju JOGI VZMETNICE IZ NARAVNIH MATERIALOV JOGI vzmetnici Termal in Olimp imata vjraiene vse elemente jx>trebne /a dobro m /dr.ivo ;pati|e Naravni rruitenali i .učno vpiiaio m oddaiaio vl.nj.. m tako vzdržujejo piavilno temperaturo telesa Na eno .traii vzmetim e : ir.i*r1.1 I* niiPa.Mia vlakna ki p >|eti udi it>n< > hladno na drugi strani P<> I«' plast v. ilneruh vlake1 . ki nas pozimi »jreieio Telo se med ipaniem nenehni i Vzmeti različne jakosti vijrai« u liku in spremmia sv. 'metnice TERMAL in ;kiI. >.sa| |X)blo l< >< -\ ie.-« ■• '< i-• .n pri. i i i.a ■1.IMI' 'ino.|o.'-a|o i.-tiiro ustr.vne trdot.- le.Wa Ml.HI.c > ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53 PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA — PROJEKTIRA: električne instalacije jakega in šibkega toka v vseh izvedbah za vse vrste objektov, strelovodne instalacije, kompenzacije jalove energije, čistilne naprave, galvani-ke in avtomatike za razne obdelovalne stroje. — PROIZVAJA: razdelilnike za električne instalacije različnih moči, tipizirane stanovanjske razdelilnike, gradbiščne omarice, komandne pulte in vrsto komandnih omaric — INSTALIRA: električne instalacije v industriji, trgovinah, šolah, bolnišnicah, hotelih, stanovanjskih objektih, silosih, čistilnih napravah, galvanikah, vse vrste strelovodnih instalacij, skupinskih anten ter instalacije v eksplozijsko nevarnih prostorih — PRODAJA: elektroinstalacijski material v trgovini v Kranju — SERVISIRA: radio in TV aparate, skupinske antene, elektronske naprave, gospodinjske stroje, motorje, orodne stroje, generatorje, transformatorje in opravlja storitve obratov- nega vzdrževanja Ob vabilu k sodelovanju priporočamo, da se prepričate o kvaliteti naše ponudbe. (O metalka " TOZD triglav trzič Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Bistrica, Cesta na Loko 2, tel.: 50-040 I TRIGLAV OBEŠALO Za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije ZA PRITRJEVANJE NA STROP VAM PONUJAMO IZDELKE, KI Z UPORABO NAŠIH SIDER OMOGOČAJO ENOSTAVNO, HITRO IN ZANESLJIVO MONTAŽO Za različne obremenitve in namene izdelujemo različna obešala in različne pribore. NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE M0£9p NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE g NEMOGOČE JE MOGOČE i NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE kovinotehna g NEMOGOČE JE MOGOČE § NEMOGOČE JE MOGOČE 31 NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE GRADITELJI! Obiščite blagovnico FUŽINAR na Jesenicah. Dobro smo založeni z radiatorji vrhunske kvalitete JUG0TERM ter kotli za centralno ogrevanje FEROTERM In TVT Boris Kidrič NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE M0G°tf 9. stran (mmmmmgsGLAs DOBER KONEC DELO KRASI Za kvalitetno in hitro izvedbo zaključnih zunanjih in notranjih del pri novogradnjah in adaptacijah vam nudimo priznane izdelke našega proizvodnega programa za "r~0beništvo: CINKOTIT (Zn Cu Ti legura) kritina, žlebovi, odtočne cevi kolena, veterne obrobe in drugi pribor HIDROZAN — hidroizolacijska masa za vlažne stene VILIPLAN — izravnalna masa za zidove in stropove VIADUR — izravnalna in nivelirna masa za tla NIVEDUR S - vodotesno cementno lepilo za keramične ploščice in ostali gradbeni i material NIVEDUR FM - bela vodotesna fugirna masa VINEDUR B — belo cementno lepilo za lepljenje prozornih in ostalih mozaičnih ploščic BARVIT — mineralna barva za stene in fasade AOUASTOP — prozorna paropropustna tekočina za impregnacijo in zaščito pred vlago in dežjem tB!\| KARIHA ne nudimo Vam popusta &AJEMO PA VAM MOŽNOST ZA NAKUP OKEN, IZDELANIH PO DOLGOLETNI TRADICIJI *°dobna izvedba, vrhunska kakovost, prihranek energije, izdelava po meri in montaža na domu To so odlike pravih oken Iz KLI Logatec Pokličite 061/741-711 - informacije in prodaja KLI Logatec telex 31656 yu kli BS3 SERVISNO PODJETJE KRANJ 4§r Tavčarjeva 45 Delovne enote — mizarska - — aradbena ključavničarska — slikopleskarska '[' *r\\i^ k o - H o *« nUI/*.:^----• cicmi iuarsKa — vodoinstalaterska in centralno ogrevanje GRADITELJI, ZAUPAJTE NAM VAŠO GRADNJO! Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi, tesarskimi, krovsko kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakovskimi, mizarskimi in ključavničarskimi uslugami Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije po tel.: 21-282. Pohištvo Kranj Vam nudi bogat izbor pohištva in se priporoča za obisk: -V SALONU POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM tel • 24-546 - V SALONU KUHINJSKE OPREME, Kranj, Titov trq 5 tel.:21-485 * - IN V SALONU POHIŠTVA, Skladiščna ulica 5 na Jesenicah, tel.: 81-179 — nasveti arhitekta — strokovna postrežba — brezplačen prevoz do 30 km - OBROČNO ODPLAČEVANJE 3-6-12 MESECEV. Izračun toplotnih izgub pri neizoliranem zidu in zidovih z razčinimi debelinami fasaterm plošč Podatki veljajo za 1 m2 zidu pri 85 % izkoriščenosti vira toplote v sezoni toplotna prehodnost zidu v VV/m'K Termika Termika Termika ■i mm l Termika 1 Q = toplotne izgube na 1 m2 zidu na leto pri povprečnih notranjih in zunanjih razmerah brez Tervola k = 1,72W/m'K Q - 370MJ/m' leto (ali 10,61 kurilnega olja pn 85% izkoristku kurilnih naprav) prihranek 0 4 cm Tervola k = 0,65W/m'K Q m l40MJ/m? leto (ali 4,01 kurilnega olja) prihranek 6,61 kurilnega olja 6 cm Tervola k =0,49W/m'K Q m l06Mj7m' leto (ali 3,01 kurilnega olja) prihranek 7,61 kurilnega olja 8 cm Tervola k -0,40W/m'K O - 86MJ/m' leto (ali 2,51 kurilnega olja na vsak m zidu na sezono) prihranek 8,1 I kurilnega olja VSI TERMIKINI FASADNI SISTEMI SO TUDI NEGORLJIVI Za podrobne informacije se obrnite na Tehnično-informativno službo. TERMIKA Ljubljana, Kamniška 23, Ljubljana, tel: 061/344-161, 344-185 Če gradite, če obnavljate. Različne vrste — izolacijskega materiala — stiropor, plamaflex,... barv, lakov, premazov — zaščitnih delovnih .UI.III • ..iiur-n UuiUuii ter strešno kritino VJL-LAS dobite, če pridete v (Mj blagovnico Kranj Oglejte pa si tudi lepe talne in stenske obloge, saj boste z njimi v vaš dom prinesli toplino jeseni. 0 metalka METALKA BLAGOVNICA KAMNIK Na zalogi imamo vse za gradnjo hiše in adaptacijo stanovanj ZIDNA OPEKA I I i CEMENT I STREŠNA OPEKA APNO BETONSKO ŽELEZO I VSE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO IZOLACIJO VSE STAVBNO POHIŠTVO mm i Sprejemamo večja naročila Ugodne cene Brezplačen prevoz za člane stanovanjske zadruge Kamnik Za celoten program nudimo obročno odplačevanje na 4 oziroma 7 obrokov Pri določenih artiklih ne zaračunavamo obresti! I Pri večjih nakupih organiziramo razkladanje blaga z viličarjem Informacije: Metalka, blagovnica Kamnik telefon (061) 832 281 I SALON POHIŠTVA Lesna industrija Idrija n sol o 65281 Spodnia Idnja KAKO DO NOVE SPALNICE? STARO ZA NOVO informacije: LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 Vsak dan od 8. do 18. ure, nedelja od 9. do 15. ure IZBR/4LI SOZktftS M MERKUR V MER KUR J EVI prodajalni KAŠMAN pod Kamnitnikom v Škof ji Loki imajo pestro izbiro gradbenega materiala — opeka, cement, apno, siporeks, betonsko železo, armaturne mreže, termo- in hidroizolacijski material. Naprodaj je vsa oprema za kompletiranja centralnih kurjav. Za graditelje imamo vse od temeljev do strehe. N m r 0 C A 0 0 Z 0 B moda BALA — IZREDNA PONUDBA POSTELJNE GARNITURE, VELIKA IZBIRA ZAVES IN DEKORATIVNEGA BLAGA, PRTI, BRISAČE... 1^1 Z o N I 5 C 1 £3 \ Umetnokovinska obrt ^ftO u KO Kropa nudi graditeljem stanovanjskih hiš, stanovanj in počitniških hišic v svoji prodajalni v Kropi in v večjih specializiranih trgovinah ročno kovane izdelke: — kljuke — zaščitne mreže — svetila — svečnike — in razne druge okrasne predmete Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure GRADI VE Hl TRO GRADfTL SODOBNO. GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI — najsodobnejšo strešno kritino Iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANAOESE — Izolacijske materiale — lendapor, novoterm, perllt stiropor, tervol — keramične ploičlce najboljših jugoslovanskih proizvajalcev — sanitarno keramiko — opaž In furnirane stenske In stropne obloae — ladijski pod ¥ — parketi In talne obloge — stavbno pohištvo — gradbeni material — reprodukcijski material /a lesno obrt Trgovina z gradbenim materialom Kranj VSE ZA GRADNJO Op TEMELJEV DO STREHt boste vedno dobili v LESNINI, trgovini 1 gradbenim materialom na Primskovem v Kffl" nju, in sicer: vsak dan od 7 do I*-ure, ob sobotah pa od 7 do 13 ure Ugoden nakup furniranih vrat, kril in podbojev Informacije po telefonu 26 076 ali 23 949 IP-REK, 22. SEPTEMBRA 1987 ZANIMIVOSTI 11. STRAN SE2GLAS Mara in Janko Filipič iz Argentine obiskala staro domovino Sneg še najmanj pogrešava Stara Oselica, 20. septembra — Star pregovor svari zaljubljenca: daleč od doma, daleč od srca. To P* ne velja za ljubezen do domovine, rojstne hiše, svojih ljudi. Zdi se, da ta ljubezen z leti v človeku celo raste, da je klic domovine vse glasnejši in se mu končno ne more več upreti... , Kot toliko drugih Slovencev ju je od doma ločijo vojna. Janko Filipič, doma pr* Lukač* v Stari ^selici, ni bil niti polnoleten, njegova žena, Mara z ^*°dešiča, s katero sta se kasneje našla v Argenti-ni> je bila komaj osemletno dekletce, ko je z druži-no romala čez veliko lužo. On je prvič spet videl domače pred sedmimi le-2 P° dolgih 37 letih. Tokrat je z njim prišla tudi Po štirinajstih urah vožnje z letalom iz Bue-n°s Airesa prek Madrida in Ziiricha sta 21. avgu-H zvečer stopila na rodna tla. V mesecu dni sta obredla domala vso Slovenijo Po dolgem in počez. Gostoljubno so jima jo pomakli odkrivati predvsem Jankovi domači. »Najbolj Jj1* je presenetila lepota dežele: od Bohinja, Ble-aa> Postojnske jame, štajerskih goric do najbližje-*a Poljanskega griča in grape... Vse je tako čisto, travno, zeleno. Preden sem moral od doma, ni-utegnil videti kaj dlje od sosednjega hriba, je zdaj zame vse novo. Tudi ljudje so dobri, In pridni. Veliko PO naredili po vojni, ">»ajo lepe hiše, nove ceste,« je v torek vzhičeno Pripovedoval Janko Filipič, čakajoč na ugodno Vrerne za vzpon na Triglav. Slovenec je priden, gara. kamor ga postaviš. *udi Argentina, kamor je prišel tako rekoč gol in bos, ga ni mogla podreti. Večinoma vsi Slovenci so v novi domovini zgradili svoje hiše, nekateri so postali veliki podjetniki. Argentinci jih cenijo. Med slovenskimi otroki in vnuki je že precej izobražencev: pravnikov, učiteljev, zdravnikov. Tujina jih je tudi povezala. »V sosedstvu, predmestju Buenos Airesa, nas je več Slovencev. Že od 1948. leta imamo slovensko mašo, zbrali smo za nov slovenski dom. Po nedeljskih mašah so redno shajamo v njem, mladi pa tudi čez teden pri športu ali kulturi. Imamo tudi slovensko hranilnico. Otroci — midva imava tri fante pod vrhom — govorijo slovensko. Slovensko govorimo doma, dopolnjujejo pa se v sobotni slovenski šoli za osnovnošolce in srednješolce. Iz Slovenije prihaja razno čtivo. Slovenska mladež se zdaj večinoma tudi ženi med seboj. Včasih so naši fantje radi jemali Argentinke, vendar ti zakoni zaradi različnih narav niso najbolj uspevali. Je pač tako, da gre svoje k svojim.« Janko Filipič je upokojen, vendar še dela v tekstilni tovarni. Mara je doma, gospodinja, tako kot večina žena v Argentini. Po poroki vztrajajo v službah predvsem izobraženke, druge skrbijo za hišo in družino. »Naš standard bi lahko primerjal s tukajšnjim,« je dejal Janko Filipič. »Inflacija nas tepe na obeh straneh. Že pred desetletji sem imel skoraj dovolj za pot sem in nazaj, pa mi je nenadna visoka inflacija prihranek v hipu razblinila. Zadnja leta se obrača na bolje. Tudi otroci so skoraj odrasli, tako da se je s pokojnino in dodatnim zaslužkom dalo stisniti za vožnjo 2570 ameriških dolarjev. Starejši sin namerava priti naslednje leto. Tudi drugi Slovenci vse več potujejo v Slovenijo, ravno tako pa so sorodniki že kar pogosti gostje v Argentini.« Junij in julij sta v Buenos Airesu najbolj mrzla meseca, ko temperatura pade celo rahlo pod ničlo. Mara in Janko Filipič se v petek vračata v argentinsko pomlad, ki bo jutri spodrinila zimo brez snega Sneg še najmanj pogrešava,« je smeje se dejal Janko. »Ga je bilo včasih preveč.« Navdušenje nad rodno deželo, njenimi lepotami in gostoljubnostjo jima greni slovo in daje obljubo, da bosta še prišla. H. Jelovčan Sodelovanje med Slovenci z obeh strani Karavank Tržičani utrjujejo stike s Korošci !"'U\ 1K. septembra — Skupina predstavnikov slovenskih orga-£"«cij na avstrijskem Koroškem je danes obiskala Tržič. Zve-er so gostje i/, zamejstva priredili Tržičanom \ osnovni soli he-'*raru'a 'x>g»t kulturni spored, pred nastopom pa so v sol 1 avli odprli razstavo Partizanske kmetije na Koroškem. JJ^P družine Moschit/ je sc (»osebno prepričal Trileane. da sta »(^""ka beseda in pesem globoko ukoreninjeni med Slovenci on- •Me,, ^.Tritču so ze nekaj ČAS« ugo C^J>. da |,. nekdaj lesno sode V^,1^' s Slovenci onstran Kura ''lil L i nun Za t zamrlo o/.iromu •.«■ a občasne stiki- med sorodnimi orgatuza so sklenili povabiti dstav Illke /veze slo cacij v Avstriji, Whi"vl1' p* s" ,u(l' Mttl,lop kul |Lj 'n skupin i/ te /veze v tr/i J^novm šoli heroi« Bi i< « ^r°s'<- i. .osednje de>elc. med ^'OVenskih orgam/a« i| l-'chks W''r' tajnik Slovenske pro C?* /.ve/e Janku Malle in *J°**dnik /veze koroških bor SL, r*nc Wutte, s., domačini EJ/*U v prostorih občinske Vj"trrav>. skrbi za omenjeno cesto v Ztrovski vrh nud Zalo tako, da poleti i - doli ne navozijo pesek za posipanje (tamkajšnji prebivalci . H. Sodelovanje med balinarji Kranj, 12. septembra — Prejšnjo soboto so se v Kranju pomerili balinarji prijateljskega mesta Fiumicello v Furlaniji in Kranja. To je bilo že drugo srečanje, dogovorili pa so se, da bodo s stiki še nadaljevali. Srečevali naj bi se tudi mladi šahisti, igralci namiznega tenisa, strelci in drugi. ^ ^ Kranj Kolesarji LTH tretjič po Jugoslaviji Na obisku pri svojih predstavništvih Skofja liOka, 18. septembra — Konec prejšnjega tedna je trinajst prekaljenih kolesarjev škofjeloškega LTH prevozilo 750 kilometrov dolgo pot, katere namen je bil, obiskati LTH-jeva predstavništva med Skofjo I <> ko, Zagrebom in Puljem, hkrati pa je to tudi nekakšna propagandna akcija, ki so jo pripravili že tretjič. »Prvi kolesarski maruton po Jugoslaviji smo pripravili pred tremi leti, ko smo praznovali petdesetletnico hladilstva. V naši delovni organizaciji je precej kolesarjev rekreativcev, ki so se navdušili nad maratonom, zato smo akcijo pripravili tudi letos. V organizaciji našega sindikata in kolesarske sekcije ter s podporo vseh tozdov, ki so delavcem zagotovili dopust, se je na pot odpeljalo dvanajst kolesarjev in ena kolesarka, vsi pa so res dobri kolesarji, zato na poti ni bilo težav. Imeli smo lepo vreme, tovarištvo in pomoč med kolesarji pa sta tudi pomembna. Razen ene lažje rane in nekaj popravil je potekalo vse po predvidenih načrtih. Na dan so prekolesarili od 150 do 200 kilometrov, obi- skali smo naša predstavništva in nu koncu smo sklenili, naj maratoni postanejo tradicionalni,« je o letošnji ukciji povedal Junez Tavčar, ki je spremljal kolesarje. V. Stanovnik Korenine in ka-veljci tekli P° Udinem borštu Kokrica, 20. septembra Športno društvo Kokrica in °l Ljubljana sta organizirala J zadnji tek na 10 in 21 kilometf^ za korenine in kaveljce. P° f\ zah Udinega boršta je teklo najst korenin in petinšestde* kaveljcev. Vsi so prišli na cUJ**) so dosegli normo, ki jo narekUr to rekreacijsko tekmovaN? Ženske so morale progo p 15 minut, moški P, e5 v uri in 15 minut, moški P*^ dveh urah in 15 minutah končanem teku so se nastop Jj či in organizatorji v brun* ^ l/ojzeta Dežmana udeleži" ~ piknika. Za zabavo in ple* j*J krbel ansambe Kranja AS K He/ultati — žensk 1 Krzetič (Kranj) 48 :1fl Večkrat jc bilo treba tudi posle no pritisniti - Foto: J. Tavčar Minku l-ogondcr, Ijijze Mruk. Miro Ijtpanja, Acl Hafner, Janko Po-drekar, Jane/ Bobnar. Drago Oblak, Pavle Kalan. Jane/ Krek. Komun Hartman, Ione Mulej, Peter Bertoncelj in l4>jze Homan so se takole postavili zu spominski |M>snetek v Zagrebu Blejec Kraljic državni prvak v golfu Bled, 21. septembra — Igrišče zu golf nu Bledu je štiri dni gosti lo kur 144 tekmovulcev in 25 tekmovalk iz dvunujstih držav, štiri dni so merili moči na mednarodnem tekmovanju V ekipni konkurenci je /.magala prvu ekipu Avstrije, Jugoslovuni so bili peti V konkuren (i /ensk so bile na|uspesnep,e igralke golta s Finske V posamezni konkurenci se je najbolje odrezal Kraljic, ki je bil prvi S to zmago je dosegel svoj najve tako je prvič postal tudi državni prvak. (tokjfl),; pler (Martuljek) 51 39. 3 ('V * Ah0,KrS šiler (KrJt.j- (M žič) .nje 39. 4 41, moški (2\ km) «.1 Sorit >k ( m. žar. Pintar (oba Z« 1 :20.00, t, Drr 1 22.31. vo mesto) I : 23,09, 5. Strt* I) P ,Vrd*n i š.edei, MočilnikL, i ■>■> na r. £»r09 » knea) 1 : 24.04 lile Di Uspeh leske Murka fre w a • • • 1 • Ligaški izidi NOGOMET — V petem kolu prve slovenske član ske nogometne lige so velik uspeh dosegli nogo metali Triglava iz Kranja. Gostili so vodilnega na lestvici, Teol Slovan iz Ljubljane Kranjčani so jim bili enakovreden tekmec in so igrali neodločeno. S to točko so Tnglavani prekinili serijo zmag Teol Slovana. V drugi slovenski ligi je Naklo doma gostilo Medvode. Domačini so nogometašem iz Medvod prepustili zmago. Izida - Triglav : Teol Slovan 1 1 (0 : 1), Naklo : Medvode 0 : 1 (0 0) V naslednjem kolu Triglav go stuje pri Muri v Murski Soboti. ROKOMET - V drugem kolu republiške moške in ženske lige so edino /inugo dosegle igrulke ekip«« Krunj Duplje. V Dupljuh so bile premočne zu gostje i/ Novega mesta Dekletu Alplesu so v dvoruni Poden v Skofji Uiki gostile rokometašice Branika Mariborčanke so jih premagale V moški ligi je loški Termopol gostovul v Ajdovščini in s te gu gostovunja iztržil pora/. Izidi — Kranj Duplje . Novo mesto 25 : 17 (11 :4). Alples Branik 18 29 (8 15). Ajdovščina Termopol 28 18 (16 : 10). Turi prihodnjega kola — Kru Šmartno K Duplje. Cerkno : Alples, Termopol Jadran HOKEJ NA LEDI! Jeseniški hokejisti so V drugem kolu letošnjega državnega prvenstva v pr vi /vezni ligi gostovali v Beogradu pri Partizanu Bih so Uiliko boljši, da so se domov vrnili s po membno zmago Kranjska gora Gorenjku je bilu veliko boljši nusprotmk kot gostje in s to zmugo so Krunjskogorci iztržili prvi dve točki Medveščak Gortan je bil boljši od Bosne, Vojvodina pn v Celju od domače Cinkarne, medtem ko je Kompas (Mlin piju v Beogradu premagala Makoteks tz Skopju Izidi - Purti/.un Jesenice 4 : 5 (0 . 3, 2 : I, 2 1). Kranjsku goru Gorenjku Crvenu zvezda H 5 (1 : 1. 4 3, 3 1) V sredo bo na J menicah gostoval Mukoicks D. H I95EK, 22. SEPTEMBRA 1987 ZANIMIVOSTI 13. STRAN r§®JEIlsgcJJ©IESGLAS Hribarjeva hiša Zgodovina ne bo izginila ,y središču Cerkelj stoji hiša, "\ se že na prvi pogled razlikuje ^običajnih starih kmečkih hiš. ptaačini jo imenujejo »Hribar-jeva hiša«, ker je bila nekoč po-eV*a rezidenca Ivana Hribarja ^ Hribar je bil rojen leta 1851 v *ar'!lU' Gimnazije m dokončal ne; sP°ra s profesorjem, kas-Je je delal v hranilnici in si premoženje, ki mu je Pridobi ^pgočalo, da je živel kot samo in {J11 podJetnik- Bil Je liberalec ki i 14 let 'jubljanski župan, lju^.Ve'iko prispeval k izgradnji Pad ga vodovoda, po raz- |e;U Avstro - Ogrske monarhi-blja ^ med ustanovitelji lju-J *\ske univerze, akademije in tovn ne galerije. Med prvo sve-gan° vojno je bil član Narodne-jU|,^ta, po vojni pa je bil prvi p^slovanski veleposlanik v t^.1' Po šestojanuarski dikta-^ bil član državnega sveta, že- ^1 je po okupaciji, zgro-^ Nad takšno narodno sramo ^ skočil 18 aprila v Ljubljani-yBlJ^t mesecov pred svojo de-desetletnico. ^Kakorkoli že sodimo njegovo ^in dejavnost, ostaja spo-He na tega nenavadno sposob-iw& 'n enciklopedično izobraženo* ^loveka' ki sicer ni imel lik e iZODrazl>e. a je bil pes-ii u ™ je prevajal talijan^cine francoščine in ruščine. Svoje življenje je opisal v dveh knjigah, imenovanih Spomini , ki so pred dvema letoma spet izšli pri Slovenski matici. Hribar je konec prejšnjega stoletja odkupil hišo v Cerkljah od sestre Ignacija Borštnika. Češki arhitekt Hraskv je izdal načrte za preureditev hiše, v kateri sta od druge vojne še poštni urad in pisarne Gozdnega gospodarstva Rado Carman, zdaj že upokojeni dolgoletni vodja krajevnega urada v Cerkljah, ram je opisal zgodovino hiše po drugi svetovni vojni. »V Cerkljah je, česar mogoče sploh ne bi pričakovali, živelo daljše ali krajše obdobje veliko število pomembnih mož, od igralcev (Ignacij Borštnik), glasbenikov (Davorin Jenko) do politikov (Ivan Hribar). Ko sem leta 1965 prišel v Cerklje, sem se spoznal tudi s Hribarjevimi. Večkrat sem bil pri njih na obisku in navdušen sem bil nad hišo in starim pohištvom, zato sem skušal sina in hčerko Ivana Hribarja prepričati, naj bi hiša po njuni smrti postala muzej. Hčerka je umrla 1985. leta, potem pa sem skušal prepričati družbene institucije, da bi bilo treba hišo odkupiti in ohraniti. Sisi niso uspeli najti denarja, dobili bi ga šele v planskem obdobju do 1990 leta. To je otežilo LZem pri Trn ovcu Morje je letos Postalo predrago si1?- 'plenihrii C** Ce ne že ravno prvi v kranjski občini, pa /ago-- prvimi so pri Trnovcu v Dupljah 1970. leta zaceli s krneč-|j r,z,««oiii. Po sedemnajstih letih pa niso spremenili i<>čki turizem so poimenovali v turizem na kmetih V^,""'*'! sob (udi avtokamp, gostilno z domačo bran n| Prostor le imena marveč in prire *">Iq y , »Takrat, pred sedemnajstimi leti, f*HYt|'*t*,'i opremljati sobe po progrumu takratnega kmečkega tu-Wl* '>r,,vi Milica Teran. »Potem se je poročila hčerka Miri, ki se "f*^>-11 gostinstvu Posebno gostje i/ llolandije so se na /acetku f^j,|,sbivlja|, ,„, IU,s In ker so prihajali s prikolicami, smo začeli p( 'wb tudi o avtokampu « HJln/'1 '•' >!•'» : i min. . • ! Sh'^ir!!1'.^"..... '" se tudi tako rekoč izrinili iz kampa. Pa m t,.y'/' Qanes vodi turizem na kmetih skupaj / avtokamp« jezi. >ba m .iti S^*S^. " je prostora za ra/siritev kampa se dovolj, vendar smo / IV,.! "u gosti, ki mi iz raznih krajev Gorenjske, precej jih je tudi i/ L%^k. Savi, zelo zadovoljni Imamo okrog I Ml električnih pri *t| i.°v- v naročilu Večina ima prikolice tukaj vse leto. P za nekaj mesecev, pozimi pa jim sami pripravljajo brano, včasih K. labi prt Tria ileti rajo bor tovrstno «di J'*'i"' 1 ' \ JUlll« ii >,,,.. p., ihhio uma \ Hl||''ni priključek, voda * I .I r t ii p i i. da v barijo morju priko i i Lun , hodijo nn izletu >rimerjavi z avtu lu mesec je trohu v V to ceno pa si ^ -.^.„ pnitijinTu, «uuo. F.naku pa je pri Trnovcu tudi ce l »p'''Vn"ovanje prikolice pod streho *Nj.i l,t,,s >"" ' ' s" ,K"'" N ko1 l,M'ls,,»» '«•«»» 'v,"• i« Jv; j ° |»i edi ago,«pi av i Milica lerun '♦k «»k*no »eno se prihodnje leto tudi pri Trnovcu najbr/ račun j, izšel Vendar pa, kot pravi hčerka Mlci. lu zdaj •.kupuj / '•"ttneetom vodi gostinstvo (France predvsem skrbi za k me J« Oče bolan), so tu še različne prireditve -Med letom |e ob dnu nn prireditvenem prostotu vedno živahno Tudi kolekti »lh. ' Odločajo k nam. ker imamo pokrit prostor katerem s • i ">ih um rt,,v zdaj pri Trnovcu ntmap. Morda hi poleti kon J*a brunarica Najbolj pa pogrešajo telefon in asfalt do A. lajaj stanje, saj bi dediči lahko prodali hišo zasebniku. V tem težkem položaju sem uspel prepričati Ljubljansko banko, Temeljno banko Gorenjske Kranj, da je hišo odkupila s vsem zemljiščem in vsem pohištvom, ki bo poskrbela, da bo hiša ostala v sedanjem stanju. Pri renoviranju sodelujejo Zavod za spomeniško varstvo, Gorenjski muzej Kranj in arhitekt Franc Fister, ki pripravlja načrt za obnovitev hiše, da bi jo ohranili za prihodnje rodove.« Sprehod po hiši nam odkriva zanimive podrobnosti iz življenja tega nenavadnega moža. Na stenah vidimo bakroreze, stare fotografije in priznanje za vzgajanje sadja, ker se je Hribar ukvarjal tudi s sadjarstvom. Ostale so tudi še keramične ploščice, s katerimi je označeval kot umen gospodar posamezne vrste sadja. Veliko število tujih revij, časopisov in knjig kaže izredno zanimanje in izobraženost Ivana Hribarja. Od pohištva je najstarejši baročni predalnik iz 18. stoletja, medtem ko je drugo pohištvo iz obdobja secesije. Foto- M Fock Hribarjeva hiša je ostala za prihodnje rodove kot spomenik na tega nenavadno sposobnega politika, ki ima velike zasluge za slovenski narod, predvsem zaradi vztrajnosti Rada Čarmana, človeka, ki ve da preteklosti in zgodovine ne moremo enostavno izbrisati. Jože Novak Bohinjske upokojenke ne držijo križem rok Aerobika, ročna dela in čiščenje parka Bohinjska Bistrica, 19. septembra — Konec lanskega leta so bohinjske upokojenke sklenile, da bodo dve, tri ure na teden poskrbele tudi zase. »Moški imajo balinanje, ženske pa smo se odločile za aerobiko,« pravi Helena Korošec, upokojenu medicinska sestra, ki je prevzela skrb za zdravo in pravilno vudbo. Od dvajset do trideset upokojenk iz Bohinjske Bi-stnee se vsak četrtek zbere v domu upokojencev. Kljub temu,da ima večina od njih doma dosti dela, da pazijo vnuke in skrbijo za varstvo, so se odloČile, da je vredno narediti kaj zase in tudi za svoj kraj. »Upokojenke iz našega kraju, ki so sture od petdeset pa tudi do prek osemdeset let, so z navdušenjem ■.prejele predlog o naših rednih četrtkovih srečanjih domu medicin.sk nekaj izk< njem, zaU da bo naši jo aerobik Kot. imam bava- oblika rekreaci-j ki je primerna za vse starosti. Program prilagodimo sposobnosti vsake posumeznice. Po končani vadbi vsaki /.merim krvni pritisk in če ugo tovim, da je kaj narobe, se dogovorimo za obisk pri zdravniku. Prebiramo pa tudi knjige o zdravju, ki iz hajajo v zbirki Zdravje. Nato kvačkamo, pletemo, vezemo, šivamo, vmes pa rade zapojemo stare slovenske pesmi Pripravimo tudi malico in malo poklepeta mo Posebno rade pu se srečujemo ob različnih praznikih, novem letu, dne vu /.ena I,etos smo pri pravile tudi razstavo ročnih del. ki je čudovito uspela,« pravi Helena Korošec Upokojenke pa ne skrbi jo le zase, temveč tudi /a avoj kraj V bližini doma upnkop'ticev so začele čisti ti park. ki je ob propadajoči nekdanji soli delal sramoto turističnem Bohinju • Hodile srno mimo pur ka, najbolj pa so nas prizadele pripombe turistov, ki so si ogledovali bližnji park. Ker ni kazalo, da ga bo kdaj kdo očistil, smo se dela lotile same. Sedaj park redno čistimo. Imamo pa tudi različna predavanja, kjer vsaka sliši kaj zanimivega. Pogovarjamo se o zdravstvu, naših slavnih prednikih in književnikih in še marsičem. Začetni uspehi vam dajejo pogum tudi za bodoče delo? »Seveda, saj za naslednje leto že pripravljamo veliko razstavo, na kateri bomo sku.šule predstaviti kulturne značilnosti vseh bohinj skih krajev in vasi. Pod vodstvom Anke Modje bo mo predstavile stare značilnosti krajev, posebno ume tnin in ročnih del Torej nas i a/en rednega progru mu to zimo čaka še veliko dela V. Stanovnik Najglasneje ploskajo učenke Stenografija se potiho umika iz šole Kranj, 18. septembra — Pred reformo srednjega šolstva so stenografijo vadili v administrativni in ekonomski šoli, potem pa se je rahlo skrčena obdržala samo v administrativni: v drugem letniku s štirimi oziroma tremi urami na teden v posameznem polletju, v tretjem s tremi in v četrtem s štirimi. Letos prenovljeni program administrativne dejavnosti je število ur ponovno okle-stil, predmet sam pa je postal fakultativni; pomeni, da bodo učenke v drugem letniku izbirale med stanografijo in drugim tujim jezikom. Stenografija kot izbirni predmet bo imela v drugem letniku na voljo dve uri na teden, v tretjem in četrtem pa po štiri ure. Z možnostjo izbire se stenografiji zelo verjetno slabo piše. To je namreč strokoven predmet, ki zahteva tudi veliko domače vaje, saj ni dovolj, da stenograf ka samo pozna pisavo, ampak sta njeni glavni odliki spretnost in hitrost. Slednja pa se pridobi le z vajo. Marija Simčič, ravnateljica kranjske šole, napoveduje, da se bodo učenke najbrž raje odločile za drugi tuj jezik kot za stenografijo. To bo šolo spravilo v zadrege, saj bo težko oblikovati enotne oddelke, razen tega pa neobvezna stenografija pomeni kr-nitev kakovosti znanja bodočih tajnic. Višja upravna šola iz Ljubljane je med izbranimi šolami — med njimi je bila tudi kranjska — o tem, ali je potrebno obvladovanje stenografije, izvedla anketo, v kateri je zahtevala mnenje učencev, učiteljev in »uporabnikov«. Izid je bil nekoliko pričakovan: učenci se upirajo zaradi obsežnih vaj, medtem ko so glasovi iz združenega dela različni. Nekateri potrebnost znanja stenografije zavračajo, češ da ima sodobna tajnica na voljo sodobne diktafone in magnetofone, drugi pa vztrajajo, da mora dobra tajnica obvladati tudi stenografijo. S prenovljenim programom, v katerem je stenografija samo izbirni predmet, delovnim organizacijam, ki bodo potrebovale stenografke,ne bo kazalo drugega, kot da jih bodo zahtevale s štipendijskimi pogodbami. Odprto pa ostaja vprašanje, ali sodobna tehnika res vedno in povsod lahko docela nadomesti hitro stenografko? In drugič: ali naše delovne organizacije znanje stenografije sploh znajo izkoristiti? Najbolj očiten primer, ki pravi, da ne, je tale: učenko, ki je bila slovenska prvakinja med stenografkami, so učitelji kranjske administrativne šole morali »reševati« izza proizvodnega stroja v tovarni, kjer zanjo očitno ni bilo primernejšega mesta... H. Jelovčan Lep Petrolov hotel v Gozdu Martuljku — I .etos bodo v Gozdu Martuljku bogatejši za zares lep hotel, ki ga gradi ljubljanski Pe-trol, dela pa opravljajo delavci Slovenija ceste Tehnika. Dela pri zgradbi so končana, urediti morajo le še fasado, tudi pri starem delu hotela, in opraviti zunanja ureditvena dela. Dela so se nekoliko zavlekla, vendar so le uspeli hotel zgraditi še letos. Skupaj i starim delom bo v njem 260 postelj B kategorije, 300 restavracijskih sedežev, dve klubski sobi, večnamenska dvorana, nočni klub...— Foto: D. Sedej Bohinj, septembra — Dvesto kilogramov pravega planšarskega sira so prodali na letošnjem kravjem balu v Bohinju. Sir s planine Laz delata na ovčari ji M i ca in Cilka, za dobro mleko pa poskrbijo planšarji, ki pomol žejo vsak dan dvajset krav. — Foto: V. Stanov Z druge strani proti Krvavcu — V Krajevni skupnosti Tunjice, ki skupaj s krajevno skupnostjo Bistrica v občini Kamnik meji v k ranjski občini s krajevno skupnostjo Šenturska gora, so imeli pred dvema letoma referendum. Odločili so se, da bodo s samoprispevkom urejali ceste, javno razsvetljavo, vodovod in mrliške vežice. Vodovod na Vinski vrh so že skoraj dokončali. Menuli teden pa mo iz Tunjic proti I .me...m in Sidražu začeli urejati lokalno cesto. I#tos bodo razširili in asfaltirali približno kilometer dosedanjega kolovoza proti I -anisam. Do Sidraža je potem še približno tri kilometre. — A. Z. -> Že sedaj mislite na hladne zimske dni — oskrbite se s kurjavo! S TAKOJŠNJO DOBAVO VAM NUDIMO zelo kakovostne BRIKETE uvoz iz Avstralije 22,44 MJ/kg 5.300 ccal/h 0,3% 1,8% 107.477 din/t • visoka kurilna vrednost • majhna vsebnost žvepla • zelo malo pepela • Prodajna cena PREMOG - OREHOVEC (Zenica) • Kurilna vrednost • Prodajna cena NAROČILA IN VPLAČILA SPREJEMAJO PRODAJALNE: • Kurivo, Naklo tel.:47-000 • Univerzal, Jesenice tel.:81-484 • Železnina, Radovljica tel.:75-670 • Železnina, Bled tel.:77-359 • Mercator, Tržič tel.:50-894 Naročila in vplačila sprejemajo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8, ob sredah od 13. do 18. ure. 18,06 MJ/kg 4.300 ccal/h 86.260 din/t merkur kranj H1ESEC 70PL0TMH IZ01HUJ u lEsnini mm PREUEt DEHHBJB? ZAKAJ CR P0TERI RAZSIPATE? urrCujte z LEsnmo 5% POPUSTU io program kzoiod| Termlkc V trgovini gradbenega materiala Lesnina na Primskovem v Kranju STROKOVNA SVETOVANJA: 24. septembra in 2. oktobra bodo svetovali strokov njaki TIM Laško. 25 septembra strokovnjaki Termike SALON POHIŠTVA Lesna industrija Idiiia n sol o 65281 Spodnja ldnia KAKO DO NOVE SPALNICE ALI SAMSKE SOBE? staro za novo informacije: LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo! SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA ŽELEZARNA JESENICE Cesta železarjev 8 Na podlagi 130. člena statuta delovne skupnosti skupnih služb objavlja razpisna komisija javni razpis prostih del in nalog za: VODJO DELOVNE SKUPNOSTIH SKUPNIH SLUŽB Kandidati za vodjo delovne skupnosti skupnih služb morajo poleg splošnih, z zakonom opredeljenih pogojev za navedena dela in naloge izpolnjevati še naslednja pogoja: — da imajo visokošolsko izobrazbo in pet let delovnih izkušenj Mandatna doba traja štiri leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprtih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo za vodjo delovne skupnosti skupnih služb«, v 8 dneh po objavi na naslov Kadrovski sektor, železarna Jesenice. C železarjev 8, «4270 Jesenice wW Kr.ini KOKRA. trgovska DO. n sol o., Kranj Kranj, Poštna ulica 1 razpisuje I. za potrebe D6 skupnih služb dela in naloge 1. VODJE SPLOŠNO-KADROVSKE SLUŽBE s posebnimi pogoji za imenovanje: — diplomirani pravnik/VII — pravosodni izpit — štiri leta delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. II. za potrebe TOZD ENGRO dela in naloge 2. VODJE PRODAJNIH SKIADISO s posebnimi pogoji /a imenovanje — komercialni tehnik/V — poslovodja/V — štiri leta delovnih izkušenj I/hrani kandidati ho imenovan /a štiri leta Kandidati, pošljite pisne prijave / doka/.th o i/.polnjevanju po gojev na gornji naslov. Prijave sprejemamo IS dni po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo obvestili v IS dneh po opravljenem imenovanju. MALI 00 LASI tel:27 960 apasatl.sirojl Prodam barvni TV iskra na daljinsko upravljanje. Piškur, Zlato polje 3/D __15381 Prodam ohranjen črno bel TELEVIZOR Tel : 74-660, dopoldan J5532 Prodam črno belo TV jasna, star 5 let Tel 39-930_J5622 Prodam dobro ohranjen barvni TV flO" renje safir, star 7 let Tel : 25 502 ^5633 Prodam dobro ohranjen pralni STROJ gorenje Tel : 28-246, po 20 uri 15637 Prodam barvni TELEVIZOR gorenj« seleetomatic. star 8 let Tone Gorenc. Log 5/a, Železniki, tel 66 590 Jjgl Prodam pralni STROJ PS 201 gorenje, star 7 let, za 170 000 Tel 62 789^5** Prodam mizarski kombinirani STROJ. širina 500 mm (4 operacije) TeL-64 140___l56oc Prodam RADIOKASETOFON hitechj TRK 7720 E. z vso dokumentacij TeL- 66 796, popoldan__15«» Skobelni STROJ mio standard RSO prodam Tel 38-077__156/J! Stereo KASETOFON, dvojni fisher, prodam Tel 74 355__JfJJ Prodam barvni TV sprejemnik v O8'8", ciji Polajnar. Kidričeva 8, Kranjl570J Prodam HI Fl STOLP teceo po delih j« fun JADRO complet npu 5,2 m2 Tel.-26 803 1571» Prodam TRAKTOR štore 504, 220 delovnih ur Matija Kalan, Skovine 2, Ze- lezniki__15721 Prodam 8 let star TV color gorenje Tel 25 920, po 13 uri_J57» Prodam CIRKULAR za obžagovan)« šptrovcev Janez Mlakar, Goli vrh Gorenja vas, tel 68 269 1572» SGP TEHNIK tMOTopiKt S(.r I t M NI K SKOI I \ LOK \ TOZD Komunalne dejavnosti Okolja l-oku, Kidričeva t. 43/a obvešča porabnike komunalnih storitev, da se 1. /. od« Mkom votle |Mi 25. 9 19M7 spremeni « ena vode Z deležem /.a ra/.voj bo od takrat znašala vodarina 177 din/m1 /a gospodinjstva. 348 din/m' industrija Železniki. 298 din/m' /a industrijo žili, 287 din/m' za obrtnike m indu strijo ftk Ix)ka ter 211 din/m1 /a negospodarstvo in druge po rabnike ' i odritkom votle |M» 2% 9 1987 spremeni »ena kanuist ine Od takrat dalje ho kunalsi ma /nasala 102 din. m1 /a gospo dinjstva, 250 din/m' /a industrijo Železniki. 335 dm/tn' /a in dustnjo Žin m 211 din/m' /a industrijo v Sk lxiki in druge po rabnike Uporabnik, ki med odpadno vodo spušča tudi škodljive snovi, dodatno plača 150 din/m1 porabljene vode namensko /a ruz voj 3. s L 10. 1987 spremenijo cene pobiranj« in odvoza komunalnih odpadkov m mesečno znašajo /a gospodinjstvu 28,80 din'rti v $k Loki, .18 50 din/m v žireh in 35.80 din/m v drugih krujih /a drribene delavnosti 31.70 din/m v Sk U»ki, 42 din/m v žireh in 38.80 din rn v drugih krajih Za druge uporabnike 63.40 din/m v Sk N»k. 84 d.n/m v Žl reh in 77,60 din'm v drugih krajih 4 s l 10 l»M7 \ pmpre« ju pmrčajo crnr pristojbine k vodovodu 39.79%, pnstojhme h kanali/u«ij> 30.74%. pogrehne storitve »»,«7%. delovna silu 39.75%. vo/no strojni park 39 48% i/ohesan|e zustuv 39.41*.. iMlvti/ /aho|m kov 30.28"., sposojnma /aho|mkov 39.85%. pobirale komu iialmh odpadkov s smetarskim vo/ilom 19 79% košnja /elemi 19,80% • grtKibcnl maj^ Po ugodni ceni prodam 220 2 noveg8 črnega ETERNITA za francosko pok"' vanje in KAMIN antika Bartol. Smled' mika 6, Čirće_MlfJ Ugodno prodam 1400 kosov rablje«8 strešne OPEKE cementna traianka Tel 45 046. vsak dan po 17 uri Ijjg* Prodam 1,5 m3 suhih hrastovihPLO- HOV. Tel. 74-811_15W» Prođem nove ŠP1ROVCE, 12 x 14.^ ima 8 m Praprotne Po*tce 21 Ugodno prodam nova vhodna VRATA podbojem, radiator 300 samson Tel 25-686. zvečer 2260 * 15*? Po zalo ugodni ceni prodam bal**" ska VRATA termoton 1,00 x 2.20 <" 1 roleto in 4 prokrom CEVI 0.16 * 1 J lahko tudi gradbeno posojilo Kram**-12. Radovljica, tel 76-697 Prodam rabljeno betonsko streslo OPEKO, 2000 kotov. Tel 60-476 tjfl Prodam 30 it,1 bukovih DRV S!L Duh 147, Škofje Loke__1*25 Prodam eternit KRITINO za strehi Borštnike 6, Cerklje__J*7*; PEC stadler 26 speoel (levo) i bol1**, iem. zapakirano v garamcji. prode za 80 SM Tel 35 17} l*g iaino pgtJHiagt, Prodani 1»«v' ' 29$EK. 22. SEPTEMBRA 1987 MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN (§<®IMim©3ESGLAS DANES POMISLITE NA VAŠ g DIMNIK! Z VAMI STA ^ :_ SCHIEDEL IN /T\ gradnja Žalec tel.: 063/701 011 vozila Vodarn 126 P, letnik 1978, prvi lastnik. gvec, tel : 22-647____ PIAT UNO 60 S, letnik oktober 1986, OtOdam. Tel : 27-501 PfOdam Z 101 GTL 55. letnik 1982, regi-•jnran do avgusta 1988 vsak dan od jgjto 19. ure Kastelic, Cirče 41, Kranj Jodam ŠKODO 120 L/79 registrirana *> septembra 88 (59000 km) in nov "KJped APN 6 15 % ceneje. Oblak. Sta-3?gyaJ8, Kranj (čirče)_ [gJani osebni avto HILLMEN HUN- ™. obnovljen, registriran, z novimi 9"">«mi. ter slar.ov tOlH T 3S0 » pri *°l»co in motorjem Johnson, 4 ton. Miha Kopač, Gasilska c. 31, Šenčur 15200 R 4. letnik 1979, prevoženih 87,000 km, u8odno prodam Anica Mušič. Alpska EjjUesce, tel : 74-209_15809 Vodarn Z 101. letnik 1980 Tel.: 38-009 ____15372 Vodarn Z 750, letnik 1976, registrirano *> julija 1988 Ogled od 18. do 20. ure. Andrej Mandel. Bazoviška 15, Rado ^lica 15618 J[uJno in ugodno prodam WV 1200, le-1973, in JAVO 350. letnik 1979 hr"šica 46/b, Jesenice **rodar 15621 am OPEL RECORD, letnik 1978, "^gistriran do septembra 88, Viktor Ja-II^Lipce 10, Blejska Dobrava 15624 Prodam 126 P, letnik 1982 Tel.: 24-313 ______ 15825 Vodarn FIAT Z 101, letnik 1980 Tel.: _£J92 15626 £°LF J L. letnik 1979, prevoženih jSOOO km, ugodno prodam. Demšar, !!!___o57/a. Bled, tel.: 78-241 15627 IVlarn MINI MORIŠ, letnik 1977 Tel £__112_15628 ^odam novo fantovsko KOLO ne 5 ^•stav, nov 120 litrski HLADILNIK m ^°T0R ton, star 10 mesecev Rtto ^Benedikova 12, Stražišče 16631 ^flodno prodam Z 101, letnik 1977. ze SM z rezervnimi deli. Pesvo 21. Kr anj BMno prodam Z 101. iafjjjk IflsV Urr,an, Župančičeva 20. tel. 25-410 Jrodam Z 750. letnik 1980. i ?° oktobra 1988. v dobrem stanju Sa •^Gortn ar. Zgoše 24 S. Begunje 1 Jodam GS club, letnik 1977, registn r«r» do aprila 1988 Lenardič. Ulica bra g^naprotnik 26, Naklo_15640 Ndem 15 LSC Ribnikar, Srednja Be lil? _J 5869 malo karambolirano ŠKODO J* L. v zelo dobrem stanju, po ugodni J*?', m suhe PANJE, primerne za cei> kurjavo Tel 66-125 fjf ?*JW 316. letnik 1986.4 vrata, nietttnu hJ_ve. prodam Vladimir Bratun, Bo Sggfc29, Kranj_ WkM rodam z 1500. garaiirano. letnik |5 Marjan Stefančič. Vrbnje 18/a. j!^vl|K_i_16872 2J»eko otroško KOLO turist, kolesa 24 j^Prodam Ferdin Grenc 4/a. Škofja PEUGEOT Jote Bajt. Sr ves ur 1S6H0 15677 SManć rOdnr„ / |,„„)(, ,,„„ „v [)(. 3P ? Tržič, tel 51-332 18683 jANomaG KURIR, letnik 1983. potre D '""t! popravila, neregistriran. wc»r>i prodam Jelenčeva 23. Kranj 1<>HHS Prodam MOTOR BT50. Tel.: 42-825 _15690 Prodam JUGO 55, letnik 1984, dodat no opremljen, 35.000 km, za 3,3 Mio. Tel : 77-316_15693 Prodam zelo ohranjen APN 6. Tel.: 39-413_15696 Prodam 126 P, letnik 1979, z dodatno opremo. Tel.: 77 250_15698 Prodam zimske GUME 155 x 15, skoraj nove, za polovično ceno. Tel.: 51-298, od 9. do 13. ure_15703 Ugodno prodam 126 P, letnik 1984. Tel: 45-654, med 20. in 22. uro 15705 Prodam Z 101, letnik 1977, registriran vse leto, in MOTOR MZ IKn Te! SS 340_15706 Prodam Z 126, letnik 1980 Kalan. Suha 11, tel: 62-836_15708 Prodam Z 750, letnik 1982, prevoženih 28.800 km. Klemenčič, Frankovo nas. 68. škof ja Loka 15710 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1976. Informacije po tel.: 81 -227_15711 Prodam dobro ohranjen MOPED APN 6. Suha 38, Kranj_15712 Prodam VVARTBURG. letnik 1970. Ja-godic. Zlato polje 3/c 15719 Oglično ohranjeno Z 750 LE, letnik 1982, 36.000 km, ugodno prodam. Tel : 75-237, od 7 do 14 ure_15722 Prodam MOTOR APN 6 Ručigajeva 3 _15723 Prodam VVARTBURG, letnik 1976 Tel : 25-935_15724 Prod8m MAN 650, registriran. Janez Mlakar, Goli vrh 7, Gorenja vas, tel.: 68-269 15727 Prodam tomos AVTOMATIK, izvozni model, star 2,5 leti, odlično ohranjen. Tel : 25 481, im. 736, dopoldan med tednom 15732 Prodam R 4 Stojko, Golnik 55 15666 itan.oprema Poceni prodam KAVČ in dva fotelja Tel 24 645 15643 Prodam TROSED in dva fotelja Ogled med tednom. Trg Prešernove brigade 4, Kranj, stanovanje št. 8_15660 Prodam dve otroški POSTEJICI in športni VOZIČEK za dvojčke Tel.: 36-037__ 15673 Poceni prodam otroško POSTELJICO rjave barve, z jogi jem Tel.: 26-659 __16674 Ugodno prodam 80 litrski BOJLER, viseči Bratkovič, Tomšičeva 23, Kranj (center)__16675 Prodam raztegljiv KAVČ M 2 fotelja z mizico za 250.000 din. Tel 83 963 _15682 Prodam 320-litrsko zamrzovalno SKRINJO, uporabljeno 6 mescev, za 200000din Tel : 38-460_15697 Prodam dobro ohranjeno sestavljivo dnevno OMARO po ugodni ceni Sten ko Gracelj. Ljubljanska 29. Bled 15713 Prodam GARNITURO za dnevno sobo. dobro ohranjeno, omare so kombinira ne, zložljiv kavč Tel.: 28-960 15717 Zaradi selitve prodam 310 litrsko zamrzovalno SKRINJO po ugodni ceni. Tel 38-664_15394 Ugodno prodam novo SPALNICO in otroško SOBO Počkaj. Sorlijeve 3/II 16731 kupim toKS"' .k 1980 Pot na Jo 51?8.Kran, Kupim 200 kj ) težko TELICO ali bika Tel 46-241 16538 16888 Koi Trn|e 9, Železniki 156/6 ZAHVALA Ob boleči izgubi bruta, strica in svuku ANTONA BENEDIČIČA ** iskreno z.uhvuljujemo sorodnikom, prijateljem, sondom in znancem /a izrečena so/.alja, podarjeno cve-Ne m spremstvo na njegovi žudnji poti Posebej se zavaljujemo delavcem kolektiva Tehtnica /Železniki za P°rnor m tople besede slovesa, pevskemu /boru m Silcem. gospodu kaplanu pa za lep pogrebni obred gALUJOCl VSI NJEGOVI Železniki, septembru MWJ / \IIY \IA ^D boli »c i izgubi nase mame, babice, prababice in tete IVANKE FRLIC rojene Na rt ni k j. "»krem, zahvitljup'mo sorodnikom, sosedom, prijate *0rr>. znumem, sodi'laveem Avtoobnove Ljubljana, I.i Bkofja Loka Lok« Skofja lx>ka. Tehnika Skofja Jj?*1 in Sodišča Škofja Loka za izraze sozalja, darova-£ ('x«M|r ni spremstvi n.i njem zadnji poti Hvala ^l)elw||aku za obiske nn njenem domu, pevcem. jL*upniku za upravljen obred m poslovilne besede v«la vsem ki ste |o >. velikem številu pospremili na njem zadnji poti \SI NJfNI A NOVO NAKUPOVANJE TRIKOM ODPIRA SPECIALIZIRANO PRODAJALNO HLAČ Na Planini, v Ulici Janka Puclja moške, ženske, fantovske, dekliške in otroške Prve kupce čaka presenečenje! gapointre Ali si mogoče že kdaj oziroma bi rad opravljal delo akviziterja knjig na terenu, pa si zaradi slabih pogojev in zaslužka obupal?! Javi se s kratkim življenjepisom po možnosti s telefonsko številko, zaradi hitrejše vzpostavitve zveze in gotovo ti bomo odgovorili. Šifra: Za najboljše 30-odstotna stimulacija 15064 Pridružite se nam. če vas zanima dobro plačano razgibano terensko delo. Šifra; Koristno in prijetno ob vikendih _15238 Nujno iščem delo na dom, sprejmem vsako delo Šifra: Pridna in poštena __15495 Iščemo mlajšo upokojenko kuharico za delo v popoldanskem času in osebo za pomoč v kuhinji, dopoldan. Tel.: *■ssesssjiitmm 75 504_15619 _ Honorarno zaposlimo zastopnike po IL^9jj)S«2Ssfl možnosti z lastnim prevozom, prosti —————— vikendi Šifra: Zaslužek si ustvarjaš sam 15620 o. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča KRANJ Iščemo KV KUHARICO, redno ali honorarno Inofrmacije po tel 35 904 _15641 V popoldanskem času iščem delo na domu ali v delavnici Srečo Barbič, Galetova 5, Kokrica 15657 Dekle za strežbo (natakarica ali kuharica), dobi takoj delo v gostilni. Zelo ugoden urnik dela. Lahko je mlajša upokojenka. Obvezno znanje sloven skega jezika, šifra: Bled-okolica 15686 Sprejmem delo na dom. Lepljenje, sestavljanje. Naslov v ogl. oddelku 15687 Za priučitev v mesariji vzamem v redno delovno razmerje enega ali dva mlada delavca. Prednost imajo domačini iz okolice Lesc. OD nadpovpre čen ostalo po dogovoru. Jože Mlinaric, Železniška 1, Lesce 15691 Ne boj se knjige, tudi to je zaslužek! Šifra: Tudi vikendi 15692 Mlade vabimo k sodelovanju za pro dajo najbolj uspešnih priročnikov in iz kušene akviziterje za vodenje skupin Za vse najboljša stimulacija Tel.: 38 688 15699 Zazidljivo PARCELO, gospodarsko poslopje ali staro hišo kupim v Kranjski gori Tel.: 88-782, od 13. ure dalje 15446 Najboljšemu ponudniku prodam novo visokopritlično mansardno HIŠO v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Hiša je primerna za gostinstvo ali drugo obrt. Naslov v ogl oddelku 15576 Kupim zazidljivo PARCELO v Škofji Loki ali okolici. Plačilo z gotovino Naslov v oglasnem oddelku 15684 Kupim hišo na Gorenjskem. Naslov v ogl. oddelku_15700 V najem oddam novo enonadstropno HIŠO z vrtom podjetju ali obrtniku. Naslov v ogl. oddelku 15714 OIIAIO Sprejmem manjša gradbena dela, nudim tudi material, šifra: Gradbena dela^_15656 Inšturiram matematiko za osnovno in srednjo šolo Tel: 46-169 15694 M MERKUR UGODNA PONUDBA EL. ROTACIJSKIH KOSILNIC Z MOŽNOSTJO PLAČILA V 3. OBROKIH CENA: 170.170 din V PRODAJALNAH MERKUR BLACK DECKER najdeno Našli smo PSA šarplaninca, številka 60456 na ušesu Dobite ga pri Stanetu Breščak, Stara c , ob obvoznici, Kranj 15662 ZAVOD ZA SOCIALNO MK DICINO IN HKiliNO t;n KKNJSKK TOZD ZAVOD ZA SOCIAI, NO MKDICINO IN IIK.II NO (tOKKNJSKK h.o Kranj, (insposvt-tsku 12 Komisija za delovna razmer ja objavlja prosta dela m nu ZDRAVNIKA SI'K( IAIISTA AI.I SPM IAI.IZANTA IZ SIM.OŠNI IIH.II NI Kandidati "morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati .še naslednjega: koni-unu medicinsku la kulteta z. opravljenim spe cialistienim izpitom ali strokovnim izpitom Ponudbe / dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov lzbiru kandidata h<> opruvljenu v 1!> dneh po pote ku razpisnega roka Mizarstvo Jože Kunšič Polje 20 Zasip pri Bledu Nudimo vam stenske obešalnike, garderobna stojala in cvetlična stojala Priporočamo se! EL ROTACIJSKA KOSILNICA moč 450 W vrtljaji 3000 min delovna šffina 330 mm nastavitev višine košnje 31, 41, 51 mm KUGLAŠ glas za vas Vilniica Sira n j V Kranjski gori še veliko gostov — Poz.no in toplo poletje je v Kranjski gori zadržalo veliko tujih gostov, ki so jih v Kranjsko goro pripeljale večinoma agencije. Poletna sezona ho za-loiej kar uspešna, saj so vsi kranjskgorski hoteli polni. Gostje radi odhajajo nu izlete, predvsem se največ zadržujejo v Kompasovi lasni, kjer restavracija ohranja svoj ugled irt sloves. Oktobra pa bodo postopoma začeli hotele zapirati in jih spet odprli oh dnevu republike. — Foto: D. Sedej iko»ji loki /ameniam novi. konton no trisobno stanovanje, 80 m7, s cen tralno. garažo in telefonom /a HIŠO v vrtom i doplačilom Frankovo nas 185. III nad stanovanje 8_16823 Dvoinpolnobnn druJnnno slanovani« / etažno centralno na Zlatem polju za menjam proti dobri nagiadi za tnsob no pritlično stanovanje na Planini 3. po možnosti z lastnim vhodom v klet šilra Nagrada_15695 Prodan, novo dvosobno STANOVA NJE. 61 M' v Kranju vseljivn decem bra 1987, cena 90 SM/m3 Tel 36 636 ._16716 Oddam sobo ta dve študentk Emil Stern Pol nn Joštt 24, Kranj 1672» Kodam STANOVANJI. 71 m', v cen tru škofje Loka. za gotovino Tel 68 0*1 15730 OBVHIIIA Delam »MDIKUMO n..„ Ini 4/ ()R7 /vef.ei ' .*>V, K0GP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter drugi gradbeni material za gradnjo do III. faze. IZREDNA PRILOŽNOST: do 30. septembra modularni blok III. vrste z 20 % popustom! Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure Informacije in prodaja v Stražišču. Pševska 18. telefon: 21-140, 21 196. SE PRIPOROČAMO! NOVICE IN DOGODKI Ex-tempore kranjskih ljubiteljev na Joštu Narava, ujeta na slikarski papir Jošt, 19. septembra — Letošnjega tridnevnega ex-tempora na Joštu, ki ga za ljubitelje slikarje prireja zveza kulturnih organizacij občine Kranj z denarno pomočjo tovarne Sava in gostišča na Joštu, se je udeležilo trinajst slikarjev. Slikarji so po naravi svojega dela individualisti. Ex-tempore je zanje priložnost, da se srečajo, pogovorijo, razjasnijo probleme, ki jih kot ljubiteljske slikarje posebno žulijo: ne samo, kako izpiliti tehniko, izostriti umetniško žilico, ampak tudi bolj praktične stvari, kot, na primer, kako priti do povabila za rastavo, kako se obdržati v toku dogajanja. Marija Mohorič, ki pri zvezi kulturnih organizacij skrbi za likovno dejavnost, je povedala, da so tokrat povabili mentorja, ki se po svojem pristopu do umetnosti in pouka umetnosti dopolnjujeta: Vinka Tuška in Hermana Gvard-jančiča. V ex-tempore se, čeprav še bolj sramežljivo vključujejo tudi slikarke. Znanje udeležencev je precej različno, zato bo poslej Jošt tudi priložnost za izbiro kandidatov za republiško kolonijo v Novem mestu, kjer se ljubiteljski slikarji lahko veliko nauče. Branko Škofic iz Kranja, graver v Savi: »Slikam že od otroških let naprej, večinoma v olju. Tu sem izbral akvarel, ki se mi zdi primernejši. Na e\ - tempom na Joštu sem tretjič. Čeprav sem obiskoval več tečajev in leto dni tudi študiral slikarstvo, se podobnih srečanj rad udeležujem. Svoboda slikanja je tu mnogo večja. Letos sem bil že na e\ - temporih v Tržiču in Piranu. Zanima me, kako drugi delajo, zvedeti hočem, kaj meni še manjka.« Lojze Štirn iz Britofa, zaposlen v Donitu, kjer sooblikuje tudi živahno razstavno dejavnost. »Uk slikarstva sem začel pri Ljubu Ravnikarju, nadaljeval pri Milanu Batisti. Delam v akvarelu in olju. Rad grem v naravo. Srečanje z drugimi slikarji je prijetno in poučno. Za Martuljkom in Soro je Jošt moj tretji letošnji ex-tempore. Svoja dela sem letos pokazal v šestih razstaviščih.« Tomaž Šebrek iz Goric sodi med mlajše ljubiteljske slikarje. »Največ mi je dala Batistova likovna šola. Slikam v olju, zadnje čase sem začel bolj abstrahirati. Akvarel, v katerem delam na Joštu, je zanimiva tehnika, krajina poseben izziv. Mislim, da sem se od drugih slikarjev in obeh mentorjev marsičesa naučil.« Nekaj del, nastalih na Joštu, bodo udeleženci ex-tempora odstopili »mecenoma«, tovarni Sava in gostišču na Joštu, v Savi in Iskri pa bodo svoje slike dali na ogled. H. Jelovčan Z živžava pod Šmarjetno goro Ko tudi odrasli postanejo otroci Stražišče, 19. septembra — Včasih so vtisi tako močni, da je zanje težko najti prave besede. Zdi se mi, da je tudi z otroško veselico pod šmarjetno goro podobno. Vzdušje je vsakokrat (ako prisrčno, sproščeno, toliko polnih doživetij daje otrokom in odraslim, ki jih spremljajo, da prijetni spomini vabijo na nova in nova snidenja. O prirediteljih običajno ne govorimo, kar spregledamo jih. kot da je samoposebi umevno, da so nam pripravili prijeten dan. Zato na kratko, vse čestitke Stražišanom, ki so opravili veliko dobro delo. Na današnjem živžavu so prijetno presenetile nekatere novosti, na primer, brezplačni frizer za mlade, ki se ni utegnil niti ozreti okrog sebe na vrsto čakajočih in radovednih, pa predstavnik Zlatoroga ob njem, po čigar zaslugi so glavice dobivale prikupne modre, vijoličaste in rumene čopke Novost je bil tudi šotor I video kasetami pa kakovostne lesene igrače na stojnici zasebnika, razširjen igralni del, tako da repi pred toboganom, gugulnirami, lokomotivo in kegljiščem niso bili tako strašno dolgi kot prejšnja leta. Vse drugo je bilo v glavnem že tradicionalno prisotno na živžavu. Oder sramežljivih za naj m lajše, slikanje z vodenimi barva mi na papir, oblikovanje gline, medtem ko so nad »areno«, ob dotiku I gozdom pekli okusne palačinke, kuhali vroče hrenovke, ponujali slaščice, da o številnih dobrotah iz čakalnice za starše niti ne govorim. Dovolj je bilo tudi živopisnih balonov, raznih poceni industrijskih igrač, spommčkov z znakom živžava, pokalic... Sredi vsega tega vrveža pa je bil seveda oder z nastopajočimi. Glavni povezovalec je bil seveda — kdo pa drug! — Andrej Šifrer, »oče« živžava, ki je napovedoval pevce, plesalce, recitatorje, pripovedoval šale, iskal oziroma ponujal pogrešane otroke. Dobro je govoril tudi Tof, ki je v živžavski moped šou povabil tudi otroke; slušali smo nekaj dobrih šal iz njihovih ust. Knako simpatičen kot v televizijskem Periskopu je bil Jos, ki je ves dan švigal po prireditvi in iskal skritega mačka. Zdaj pa še par besed o nasto- pajočih. Veliko jih je prišlo, vsem je bila nagrada le burno ploskanje malih in večjih obiskovalcev. Med manj znanimi talenti moramo omeniti cicibane iz stražiškega vrtca, besniško lutkovno skupino, musical iz Žirovnice, izrazno skupino Hele nu, Demone, Bojana Rakovca in druge, že uveljavljene glasbenike, med njimi duo Moulin Rou-ge, Big Ben, Sank ročk, Čudežna polja... Podobnih prireditev si otroci in odrasli še želimo. Dragica Mirič iz Tržiča s sedemletno hčerko Martino. »Prvič sva tu in obe navdušeni. Nisem si predstavljala, kako je na živ-žavuj program je dober, otroci so zaposleni. Drugo leto spet prideva.« Neverjetno, koliko malčkov je na odi o sramežljivih prav nič sramežljivo želelo dokazati svoje pevske in recitatorske sposobnosti! Najboljši ho nato smeli nastopiti tudi na velikem odru Petletna Nataša Gorjanc iz Ljubljane je bila tako zatopljena v slikanje, da je komaj utegnila izustiti, da je novinka na živžavu. I Duo Moulin Rouge: »Se preden so naju p »vabili, sva bila za to. Zlv-žav je krasna stvar, otrmi čudoviti poslušalci. Nastopila bova % šestimi pesmimi. Čakava, da bova na vrsti. Nič ne veva, kdaj. Program imajo v rokah otrmi.« Živinorejski bal pod Stolom Veselo rajanje v Završnici Žirovnica, 20. septembra — V Završnici pod Stolom je bilo te dni spet veselo. Turistično društvo Žirovnica je že šestič organiziralo živinorejski baj. Tokrat je prireditev trajala dva dni. V soboto so si obiskovalci lahko ogledali okolico in Titovo vas ter se poveselili na pikniku. V večernih urah se je razlegala glasba moškega okteta DPD Svobode F. Prešeren Brezni-ca Žirovnica in pihalne godbe Verige Lesce. Večer so prireditelji sklenili s prižiganjem kresov na jezeru in zabavo s plesom. Danes se je prireditev nadaljevala v lepem sončnem vremenu. Pastirji so s planin pod Stolom prignali živino. Nekaj najlepših živali je bilo tudi na ogled, druge pa so pastirji odgnali s seboj. Obiskovalce sta najbolj navduševala prelepa rjava kobila Gejša in divji črni žrebec. Obiskovalce so razgibali in navdušili člani folklorne skupine Javornik-Koroška Bela. Poskočni kot le kaj so marsikomu s svojimi gorenjskimi plesi dali vedeti, da upokojenci še zdaleč niso za staro šaro. Medtem so »močni in pogumni« (to je bila glavna zahteva za udeležbo) kegljali za jarca. Zagnanost je bila velika. Organizatorji so s popustom skušali privabiti tudi ženske. In nekatere izmed njih so se res skorajžile. Glavni dobitek, zaradi katerega se je vse skupaj gnalo in razburjalo, pa je mirno smukal listje s prvega grma, ki ga je dosegel. Srečelov je kot ponavadi vabil staro in mlado. Veseli in jezni obrazi nad odprtimi srečkami so se menjavali kot za stavo. Največ veselja pa so seveda imeli otroci, ki so prav zagnano oblegali stojnice in vlekli mame za krila, češ »mami, daj no, saj ni drago.« Ansambel Gorenjci je s svojo glasbo vztrajno podžigal mlado in staro in na plesišču je kaj kmalu zmanjkalo prostora za vse plesa željne. Ko sem polna vtisov odhajala, me je ustavila nasmejana starejša mam'ca in me presenečeno vprašala: »A greste že domov? Saj se je šele začel'!« Pomešala sem se med obiskovalce. Zanimalo me je, kako jim je všeč živinorejski bal. So zadovoljni? Kaj pogrešajo? Preberite, kaj so mi povedali! SONJA PREŠEREN, Moste: »Stanujem tu v bližini in vedno rada pridem in si ogledam živinorejski bal. Iz prejšnjih let vem, da je najbolje priti sem v poznih popoldanskih urah, ko se že nabere nekaj ljudi. Takrat je prav zanimivo in razpoloženje je res pravo. Kegljanje za jarca privabi veliko ljudi. Jaz ne kegljam, kljub ugodnim popustom za ženske.« LUk tL*L'' i TONČKA ZUPAN, Radovljica: »Premalo obiska je. Smo vesela družba in prav pogrešamo več ljudi. Več nas je^ bolj veselo je, kajne-. Prejšnja leta je bilo bolj zanimivo. Strigli so ja«*" ce, prikazali razna kmečka opravila. Saj, organizatorji se vsako leto trudijo, to se vidi. Ampak eno leto jim bolj uspe, drugo manj. Če pa ni ljudi, je bolj žalostno. Upamo, da bodo še pn* BORUT PIBER, Bled: »Letos sem prvič tukaj, ker so me organizatorji povabili. S celotno organizacijo sem zadovolje0-Veliko k takim prireditvam prispeva lepo vre me, ki je danes kot naročeno. Tudi program Je zanimiv. Mislim, da bo to privabilo ljudi. Prodaja? Kar v redu. Glede n« to, da še ni tista prava ura in da ljudje še prihajajo« EDINA DELIČ, Žirovnica: »Všeč mi je klovn m rada bi ga kupila. Am; pak moram pocukati mamico. Tukaj mi je zelo všeč. Rada bi še PjJ šla. Imajo veliko lep,n stvari.« Kmečki praznik pod Storžičem Drvarska in podobna opravila llašelj, 21. septembra - Pod naslovom kmečki praznik pod Storžičem je hila \ soboto in nedeljo na ( elariei v Hašlju /e četrtič turisli čna prireditev, tudi tokrat so jo uspešno pripravili domačini v okviru Turističnega društva llela Trsienik klafter, sestavljanju in 0 vijanju voza lojtrnika in nuz.u nje še v vlečenju vrvi ter s"\0^ v daljino Nedeljska prired'^. pa je potekala v znamenju F kaza, kako so nekdaj (in **' „ nes) pripravljali v Bašlju « ^ zu dom in prodajo. Prikaz*'' y, tudi trop konj haflingerjev ,p njihove sposobnosti za <^*vL|t' rekreacijo Pokrovitelj sobo ^ ga dela prireditve je bilo 5» ^ stvo Klakočar s Srednji" N*'! '. nedeljo pa Kranj GKZTZO siot* Za ples in prijetno razpt nje sta skrbela ansambt ,| tf«fJ Kdor ne pozna Bašlja, res tež ko verjame, da je tu, na Olarici, tako lep in velik prireditveni prostor Ko so uspešno začeli s prireditvami, so kn alu ugotovi Ii, da paša in ovce morda niso najizvtrnejša zamisel Tako so se letos odločili za predstavitev drvarskih opravil in jih združili tudi / zabavnim tekmovanjem V soboto so tekmovali v ročnih drvarskih delih Tri ekipe so se pomerile v žaganju hlodov, cepljenju drv v klaftre, v /laganju di pr: lo holu m Alpma s folklorno no Preddvor v nedeljo. S* U, hej pa so se odrezali dom*^ so pripravili na|ra*ll*n*5 mača jedila (.lavni na^ ireditve, kot so povedalh^^! piček, čeravno je dobrodjji urejanje nekaterih '•hllf)i tu treh \ krapi Predvsem flt za to. da s«, ljudje po deU* ljeten način spoznajo m l jo. To pa jim je v soboto i«1-Ijo ob dobri organizaciji u r A. ž*l»r Nov moal če* Kokro - Pred allrinajadmi dnevi je Sploano gradt podjetje Gradbinec Kranj v Tupaličah pri Preddvoru tačeln gr nov most če« Kokro. Kljub večkratnim popravilom je bil atart moat /e precej dotrajan. Novi moat bo dola 2« metrov, bo /a poldrugi meler »Ir 41 od starega In bo betonski Imel bo tudi hodnik ta petre In odbojno «t«raj«i. Moat bo nared najkasneje do koma oktobra Dal« sama sicer niso telo tabtevna, vendar je pri gradnji trt-ba upoatevali tako I meno vano staranje betona. Investitor ta gradnjo novega moalu je testno podjetje Kraiij. denar pu je fagotov IU realno-komunalna akupnoal Kranj. -- A. Z. no adill NKSKLKf » Samovžig sena Bohinj. 17 septemb'* |vtfl kozolcu v Studorju. l*-£0|#H G., je v četrtek zagorelo, *\3M vžgalo seno Vseh pet ^gt* diši ene krme |e /gorelo. J> * ko pa tudi dva kmečka kozolec Škodo cenijo n. manj sest milijonov dir*' Na prehodu pa Jeaenice. IM vev***1?! ffL zgradbi aglome našli hudo ran tarju, je sel po bližnji''' |>et metrov globoko