55. številka. V Trstu, v soboto 9. julija 1892. Tečaj —— „E O I N O S T" "haja dvakrat na itden, vsako sredo is soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stana: um T«e leto gl. 6. — ; izreti Avst. 9.— fjl. ia poln leta „ 3.—; „ , 4.50 . ca četrt leta . 1.50; , , 2.25 . Posamične Aterilke se dobivajo t predavalnicah tobaka v TritU po & nov.. ▼ Gorioi in v Ajdovščini po • nov. Ss narooto« brez priložene naročnine e« ipravništvo ne osira. EDINOST Oglaii in cinanila se račune po 8 nov »rniioa ▼ petitu ; za naslov« » debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvala, osmrtnica itd. se račune po pogodbi. Vsi dopisi hm pošiljajo uredništvu Piaiaa Casorma h t. 2. Vsako pismo mora biti trankovar.o kor nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejemu upravniitvo P i a z z a Caserma ftt. S Odprte reklamacije o proste poitnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V .dinostj. meti Vabilo na naročbo. Ob začetku tretjega Četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponov6 svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov, časi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vaiočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo. njVi se je nekako uživelo prepričanje, njjj je vi Volilska korupcija. Temno in odurno je politiško in ud-rodno obnebje, ki se razpenja nad tužno in po večini prebivalstva — to treba na-glašati vedno in vodno — slovansko Istro. Temno in mračno je to obnebje, tako, da bo je istrskemu rodoljubu bati slednji trenotek, da ne nastane huda ura, ki nam definitivno uniči nado, da se kedaj »jasni tožno to obnebje. Viseč neprestano med upom in strahom vstrepeče nervozno ubogi istrski Slovan. In njega duševno bol povišujo še posebno zavest, da ni za-greiil ničesar, da ima čiste roke ter da nikakor ni zaslužil take britke usodo. Često nam je prilika pogovarjati se z ubogimi seljaki istrskimi. A pri vsakem takem pogovoru izvorno kako novo poglavje iz političnega in narodnega inučeništva slovanskega življa po Istri. Nam se krči sree pri tem, ti priprosti seljak, ohranivši si čut ljubezni do rodne zemlje in rodnega jezika in hrepeneč po oni samostojnosti, kojo uživajo druge narodnosti, maje obupno se ■vojo glavo ter povprašuje v Bvoji naivnosti in prirojenem mu praviooljubju; zakaj, sakaj P Da, zakaj P Na to vprašanje jo točen odgovor zelo težaven in pa tudi zelo lehak. Težaven, ker ni lahko pogoditi tiste koristi, kojo naj bi imela država naša od tega, da v Istri vlada manjšina nad veČino, da tu doli praznuje svoje orgije stranka, ki nam dokazuje dan na dan z nečuvenimi čini svojimi, se svojim cinizmom, bo svojo brezobzirnostjo, da jej ni prav čisto nič do tega, ali jo svet smatra dostojno ali ne; ki nam dokazuje, da jej je zamrl zmiael za oni pojem, kojega je naglašal ravnokar poslanec dr. Herold v državnem zboru: za pojem politiške morale. Vzrokov politiki odločilnih krogov ni lahko raztolmačiti, pač pa se nam vidijo posle-dioe tej politiki čisto naravne, ker drugačne niti ne morejo biti. Z ozirom na posledice takej politiki ni težko odgovoriti na vprašanji: Zakaj je tako po Istri ? Kako Brno prišli do tako nezdravih, nenaravnih odnoaajev ? Slovanom naaprotna stranka istrska je razvajena in zato tudi arbosita. V da nj«j je vse dovoljeno, da stoji nad postavami. Čini, kakoršne smatrajo drugod kot pregrešek proti obstoječim zakonom, ali vsaj proti politiški morili, so v očeh te stranke dovoljeno nedolžno agi* tacijsko sredstvo. Takih sredstev se je vsikdar posluževala nam nasprotna stranka in se jih poslužuje še dan danes: v teh sredstvih tiči tajnost velikih vspehov te stranke ; v teh vspehih je iskati ključ do zagonetke, koje ne more razrešiti priprosti in naivni Beljak istrski. Pad, na nekaj se vender sklicuje ta stranka, kar bi bilo na videz nekako podobno etiški (nravstveni) podlagi: n a s t a'r e tradicije. A gospoda nočejo pripoznati, da vbo te stare tradioij6 ne značijo druzega, nego neopravičene pred-pravice za jedno stran, a dolgo vrsto krivio, radi kojih trpi druga stran. Mračno in neprijazno je politiško in narodno obnebje, razpenjajoče se nad tužno Istro; zagrnjeno je z oblaki potrtosti na jedni, in preobjestnosti in drzovitosti na drugi strani. Le redkokedaj pade svitel žarek v to temoto, zbok česar goje glede na odno-šaje po Istri jako temne in krive nazore tudi taki krogi, ki bi morda Bodili pravičneje, ako bi prav poznali kondicije te dežele. Dne 4. t. m. pa je zabliskalo pred deželnim sodiščem tržaškim, da se je kar zasvetilo po vsem pozorišČi. Obsodba, kojo je izreklo to sodišče proti dvema odličnima pripadnikoma italijanske stranke, potegnilo je odnošaje istrske na beli dan in jasno je sedaj vaakteremu, s kakimi are dat vi se vzdržuje italijansko gospodstvo po Istri. Osebi obeh obsojencev nas ne brigati in bilo bi krivično, ako bi hoteli kamenje metati na ti dve osebi. Vsaj so na dnevnem redu slični dogodki pri volitvah po Istri; le škoda, da je njih prouzročiteljem zelo težko priti na sled. Za nas je to v veliko zadoščenje, da so oblasti same konstatovale vsaj jeden slučaj, pričujoč nam o v o Iji 1 a k i korupoiji, ki je po Istri od nekdaj v navadi. To je krasno navodilo legitijmacijskemu odseku poslanske zbornice, ko mu bode soditi o pravoveljavnosti izvolitve dr. L agi nje. K glasoviti volitvi v Gažonu (občine Pom-janske) došlo je nad 500 voli'cev, a itali janski volilni možje bili so izvoženi bori mi štirimi glasovi večine. S kakimi sredstvi — pove nam obsodba z dne 4. t. m. Politiški oblasti nočemo očitati ničesar, kajti postopala je objektivno, ko likor se mogli soditi naši zaupni možje. In vender je bila naša stranka prepričana, da slučaj s kmetom Furlaničera ni bil jedini pri tej volitvi. Zasledila je res lepo vrsto takih Blučajev, koje je tudi navedla v svojem protestu, le žal, da je pri obstoječih odnošajih sila težko dokazovati. Hvala Bogu, da se je vender enkrat statuiral eksempel, kajti sedaj ni več dvombo za nikogar, da pri volitvah po Istri cvete volilska korupcija. V tcin jednem alučaju zadela je zaslužena kazen neposrednega krivca, kakor tudi in-telektuelne prouzročitelje. Ne briga nas, ali ta eksempel poboljša italijansko stranko, a volilcem samim bodi ta slučaj v svarilen vzgled: vedo naj, da bo pregrete proti postavam, ako ae dajo podkupiti na kater i-koli način. A tudi vladi sami bodi to resen opomin, kajti v prvi vrsti je nje dolžnost, zatirati vol i Is ko korupcijo, s katere pomočjo pačijo nasprotniki naši pred svetom pravi značaj dežele Istrske v n d rodnem pogledu. AfSra Spinčićeva. Govor poslanca II e r o 1 d a v 148. seji poslanske zbornice dne 5. julija 1892. Visoka zbornica! Ker je moj tovariš in prijatelj dr. P a c & k zbok smrti v svoji družini zadržan zagovarjati pred visoko zbornico svoj predlog v aferi Spinčičevi — koji predlog se je odlašal že toliko Časa — prevzel sem jaz ta posel na njega prošnjo. Meni bode pač težko vso to zadevo osvetliti tako, kakor bi jo bil lahko posl. Pacak, ki je proučil ves materijal, zbran v spisih. Vsakako nas mora presenetiti, da se zadeva poslanca S p i n č i ć a uprav danes obravnava pred dvojnim sodiščem. Danes se odloči pred državnim sodiščem o pritožbi Spinčiča proti ministerstvu nauka, in tudi tukaj, v tej visoki zbornici, bo vsaj obravnava danea o tožbi poslaucev Pacdka in tovarišev prori ministerstvu nauka v zadevi Spinčičevi. Stališče, na koje se postavita ta dva činitelja, bode vsakako in mora biti različno. Državno sodišče bode preiskalo to vpraianje po strogo juristiškem značaju, rekel bi: morda po strogo formalno-juri-stiškem značaju. A poslanska zbornica bode, po mojem menenji, vso to zadevo sodila ne toliko se juristiškega stališča, ampak bolj se stališča politiške morile (Prav res!). Naj je razsodba državnega sodišča ob tem vprašanju taka ali taka; naj že državno sodišče odloči, da so ugodi tožbi, ali pa, da se jo odklone — ta razsodba državnega sodišča, naj je že negativna ter tožbi neugodna, ne more, po mojem menenji, nikakor uplivati na menenje visoke zbornice. Kajti se stališča politiško mordle se ne dA odobriti odpust poslanca Spinčiča iz službe ter zagovarjati s paragrafi in postavnimi določbami (Dobro !) Ker mi je dana naloga, utemeljiti tu predlog P a c d k o v, bodi mi dozvoljeno, gospoda moja, da spregovorim malimi besedami na sploh o oni osebi, o kateri je tu govor, ter o vsem učinu, dovrsivšim se pred vprašanjem, o katerem obravnavamo tu danes. Kaj se je dogodilo P Deželni šolski svet za Gorico in Gradiško je spoznal z naredbo z dne 5. decembra 1891. državnega poslanca Spinčiča, kot profesorja na pedagogiji v Gorioi, krivim dvojnega službenega pogreška, storjenega na jedni strani povodom zagrebške razstave v septembru letu 1891. po vsebini njega javnih govorov, kot voditelja istrskih Hrvatov, naperjenih proti sedanji državopravni uredbi države in na drugi strani po njega odličnem agitatoriškem delovanju povodom občnih državnozborakih volitev ter doponilne volitve v oktobru 1891. v Istri — ter je aklonil predlagati pri ministerstvu za nauk in bogočastje kot disciplinarno kazen, da so Spinčič odpusti iz državno službe. ^ Na utok, predložen naučnemu ministerstvu proti temu sklepu deželnega Šolskega sveta za Gorico in Gradiško, razglasilo se je vBled sklepa z dne 7. marca, da ae zavrne utok, da ae torej določi odpust iz službe v zmislu predloga deželnega šolskega sveta. Toraj, gospoda moja ! Ob tem vprašanju, za katero gre tu, morajo veljati vsakemu nepristranomu in objektivnemu človoku pravo za pravo le razlogi, navedeni v disciplinarni razsodbi deželnega šolskega sveta za Gorico in Gradiško za odpust profesorja Spinčiča iz državne službe. Mi se tu nikakor ne moremo sklicevati na kake druge pregreške, o katerih morda ve naučno ministerstvo. Mi nikakor ne moremo smatrati kot podlago 'razsodbi kaj druzega, nego to, kar je izraženo v razlogih. Državni poslanec S pinčio je bil torej spoznan krivim dvojnega službenega pre-greška : prvič, ker je im el na razstavi Zagrebški politišk govor, drugič, ker je odlično deloval pri splošnih državnozborskih volitvah v letu 1891. in pri dopolnilni volitvi v oktobru 1891. Kaj je vender zagrešil ubogi Spinčič v Zagrebu glasom razlogov deželnega šolskega sveta za Gorico in Gradiško ? „Rekli ste namreč mej drugimu — tako ae govori do profesorja Spinčiča —: »Dal Bog, da to mesto Zagrebško, ki je danea moralno glavno mesto vseh Hrvatov, prej ko mogočo postane tudi v materijalnem pogledu glavno mesto našega naroda". Tiči-li v tem disoiplinarni pregrešek, da bddi Zagreb moralno glavno mesto vseh Hrvatov, ali pa je menilo naučno ministerstvo, da b6di nemoralno glavno mesto? „Živel Zagreb, živela združena Hrvatska 1* Menita-li deželna šolska oblaat za Goriško in Gradiško in naučno ministerstvo, da naj se raztrže in razdeli Hrvatska P „Postavili so mej nas ograje, da bi delili naše dežele ter jih držali razdeljene, a te ograje ne zmorejo nikakor, da bi v nas udušile ukupnost misli in čutstev". „Želimo, da kakor sto naa danes v tej dvorani združila župan in mestni za-stop, da se združimo vsi v širšem zmislu pod jedno streho". V tem uvidevajo pregrešek proti sedanji državnopravni uredbi države ; smatra se torej želja po združenju Hrvatov, živečih v avstro-ogerski monarhiji, kakor da je naperjena proti ustavi države. Menim, da ne jaz, opozicijonalni poslanec, ampak vsak minister Njegovega veličanstva in kralja moral bi se uprti takemu razumljenju. Jaz trdim, da so vzlic duvalizmu in vzlic ustavi z leta 1867. že združeni vsi Hrvatje, živeči v avstro-ogerski monarhiji — in do sedaj imamo še monarhijo in državo —, in da se tako združenje v kulturnom in materijalnom pogledu nikakor ne zadevlje ob državno pravo avstro-ogerske monarhije. Morda se pa goji tudi želja, da se tudi Hrvatje izven države — vsaj jih živi nokaj v Bosni in Hrcegovini — združijo pod žezlom habsburške dinastije. No, tako željo Bme vendar gojiti vsak Avstrijec (Veselost). Tako razumljenje kaže se nam jasno iz nekega stavka Spinčićovega, ki ga je izpregovoril pri Starćeviću, namreč, daj© mislil na združenje Hrvatov pod habsburško dinastijo (Čujte, Čujte !), kar pa deželni šolski svet označuje nastopno : »Da ste se izjavili uprav tako, pripoznali ste brez ovinkov, in oni mali popravki, koje podati se Vam je zdelo umestno, pa ne morejo oslabiti, ker so večinoma nebistveni, važnosti in tendencij Vašega nagovora; tem manje, ker ste vender-Ie, po Vaši laaini izjavi, izrazili željo po združenji Hrvatov, nasprotnem državnopravni uredbi države. In tudi to se mora smatrati kot potrdilo te želje, da ste v nagovoru pri Starčeviču njega slavili kot istega, ki je baje prvi dokazal zgodovinski, da Istra je spadal* k kraljestvu Hrvatskemu". Tako se govori v odloku c. kr. oblasti o izredno lojalni izjavi jednega poslanca, izjavi, kojo bi morali vsikdar uvaževati. (Čujte, čujte !) (Dalje prih.) Politični pregled. Notranja dežela. Državni zbor. V seji poslanske sbornice dne 5. julija obravnavali so o predlogu posl. Pacuka, da se zadeva Spinčičeva izroči imunitetnemu odseku. Ta predlog vsprejela je zbornica jednoglasno, kattor smo že javili v poslednji številki. Zaman se je natezal gosp. minister Gautsch, da bi dokazal, da vsa zadeva pravo za pravo nič ne briga zbornico, češ, da kar je „zagrešil44 Spin-čič, ni zagrešil kot poslanec, ampak kot učitelj. Zbornica pa je bila — čast jej na tem ! — nasprotnega menenja: dajo zadeva Spinčičeva prav močno briga. Imunitetni odsek vzame torej aedaj stvar v roke in morda 'se izcimi iz te afere še marsikaka neprijetnost za ministra Gautacha — in koga druzega tudi. Govore posl. Ilerolda, Kramara, Pernerstorferja, dr. Zuckra, Bareutherja, dr. Luegerja priobčimo po stenografiakeui zapisniku. (Z Heroldovim smo pričeli že danes). Iz Gautschovega govora pa nas je zbodla v oči osobito trditev, da postopanje vladino ni izviralo iz animozitete do katere-si bodi narodnosti ali stranke. Pražka „Politik" vpraša pa po vsej pravici, zakaj gospod minister ne prime za vrat tudi nemško-libe-ralnih in nemšk o-n acijonalnih p r o f e s o r j e v-p o s 1 a n o e v , ki so tudi in še hujši agitatorji, nego je Spinčič. Zakaj uprav Spinčića in samo S p i n č i ć a P ! Zakaj P ! Stvar ven-der ni tako nedolžna, kakor bi hotel dati razumeti njeg. ekscelenca. Tudi poalanoa Bartoli in Stalitz švignila sta kvi-Sku, a najdota odmenjeni jima odgovor mej različnimi vestmi. V seji dne 6. julija vsprejeli so postavni načrt, zadevajoč kredit 8 milijonov za popolnitev vseučilišč. Pri tej priliki so osobito češki poslanci naglašali, kako nedostatno je preskrbljeno za visoki šoli v Pragi. Moravska poslanca Seichert in dr. Začek sta zahtevala, da se tudi za Moravsko osnuje češko vseučilišče. Posl. Žaček je rekel, da se še v 19. veku prepoveduje gluhim ušesom ter da vlada sama se svojim postopanjem navaja narod češki v ekstremno smčr. Posl. Luzzatto, S al-vadori in Campi so se potezali za to, da se tudi za avstrijske Italijane osnuje posebno italijansko vseučilišče. Campi je naglašal tudi, da bi bilo tako vseučilišče velike važnosti tudi v politiškem pogledu, ker ne bi bili italijanski mladeniči prisiljeni obiskovati vseučilišča v inozemstvu. čudna gospoda to: za-se zahtevajo vseučilišča, drugim pa ne bi privoščili niti osnovnih šol. Gospoda, tudi to bi bilo velike važnosti v politiškem pogledu, da se tudi lojalnim slovenskim Primorcem dado pripadajoča jim narodna prava ! Sam bodi pravičen, kdor zahteva da, bodo drugi njemu pravični! V svojem odgovoru na različne opazke omenjal je g. naučni minister tudi mesta tržaškega, zavračujoč posl. Luzzattija trditev, kakor da ministerstvo dela na propad mesta Tržaškega. G. minister je zatrdil, d a vse naredbe vladine merijo Je na razcvit in prospeb Trsta. Vlada ne bi bila pričakovala, da jej bode kaj jednacega očital kak tržaški poslanec. Vsprejeli so postavni načrt, tikajoč se povišanja garancije železnice Eisenerc-Vordernberg. Posl. C z e c z je predložil štiri resolucije v obrambo proti kužnim boleznim govedi. Poslanci S e i c h e r t in tovariši so interpelovali ministerskega predsednika radi uvedenja nedeljskega počitka pri državnih uradih; posl. Š p i n d 1 e r iu tovari-i ministra za deželno brambo radi surovega postopanja z novinci. Interpelacija navaja posamične slučaje. Posl. S c h 1 c-singer in tovariši pa pravosodnega ministra radi škode, kojo trpe mali obrtniki zbok uporabljanja kažnjencev za obrtna dela. Govorica, da nameruje iti v pokoj deželni predsednik Kranjski, baron \V i n k 1 e r, je menda osnovana. Pojde menda že v oktobru. DOPISI. Iz Gorice. — Na sv. Rešnjega Telesa dan bila ie tornj slovenska propoved v Ločniku, vkljub vsem naporom in strastnemu rogoviljenju „logarskih" prenapetne-žev. Milostljivi knez da nadškof ni dovolil, da bi se zgodila taka krivica slovenskemu jeziku v ločniški cerkvi, kjer se je od nekdaj in najnovejših časov glasil v čast božjo. Tudi ne more biti resnica, kakor piše židovski „Corriere da bi bil škof odredil, da se propoveduje po dokončanih slovesnostih — da ne bode slovenska propoved v nadlego in vznemirjenje Furlanov, kajti po takem bi se moralo tudi za Fur-lane vsako nedeljo le po maši in ne sredi maše propovedati, ali vsaj pred mašo, da bi Slovenci po maši, kadar bi se pričela furlanska propoved, lahko odšli, oziroma prišli, kadar bi so začela maša. Propove-dal je prav lepo in ganljivo preč. g. vi-karij iz Podgore in marsikdo je vskliknil: 0, da bi pač vsako nedeljo tako bilo. Cerkev bila je napolnjena, dasi je „Corriere" že naprej Bvaril in opominjal Ločničane, naj se nikar ne udeleže slovenskih propo-vedi. O saj tudi ni treba, da bi Furlani prišli k slovenski propovedi, nikdo jih ne bo klical ne vabil, saj slovenska propoved bila je za Slovence, slišiš, „Corriere", za Slovence v Ločniku in Gradiškuti, kateri so kraju dali ime, imenovali posamične dele vasi: Gorenji in Dolenji konec, Breg itd., kateri so sezidali hišo božjo, iz katere jih sedaj goni predrznost laških priseljencev, naselivših se mej njimi. Propoved bila je za Slovence, ki t>o posadili pred cerkvijo slovansko lipo (ali furlanski: „la lipa") in katero so še le pred kakimi petimi leti posekali prenapeteži furlanski, ko jih je najbrž kedo opozoril na njo. — Propoved bila je za Slovence, katerih pra-dedj i so tu zažigali Blovanski „Kres" in o božiču se greli pri „božiču", kar sn je ohranilo vse še do današnjega dne, o čemur se lahko prepriča tudi židovski „Corriere". „Potok", „kolovozna", „krompir", „robida", „cesta", „slak", „repa", „jelša", „svitek* 1. dr., ki se še sedaj rabijo v furlanščini, kažejo tudi na prvotne furlanske prebivalce v Ločniku, kaj ne ^Corriere"?? Žalost me obhaja, ko premišljujem vse to in vidim sedaj ta lepi kraj večinoma po-furlanjen. Slovenska krotkost in prizane-sljivost, kedaj vaji bo konec P Kar Be je zgodilo z Ločnikom, žuga tudi Podgori — čuvajte se laških priseljencev ! In ker „Corriere* ne more utajiti resnice, da je bila cerkev polna poslušalcev, razlaga to svojim prijateljem v tolažbo, in morda da bi komu metal pesek v oči, češ, prišlo jih je par sto iz Št. Ferjana in Podgore, sicer bi bila prazna cerkev. To je gola laž. Niti iz Podgore niti iz Št. Ferjana ni bilo nikogar, kar se že samo ob sebi razume pri takem vremenu kakor je bilo tisti dan skoraj do 10. ure. Da, zvit si in prekanjen sin judovski — poslužuješ se laži in obrekovanja, da bi preslepil svoje čitatelje in cerkveno predstojništvo — pa ne pojde, poznamo te, lisjak ! Omenjam naj še, kako so praznovali „Legarji" ta najsvetejši dan v letu. Sli-savši, da je slovenska propoved, vabili so ljudstvo iz cerkve, drugi so celo branili pobožnim uatop v cerkev; neki mož je s silo zapodil svojo ženo (Slovenko) od er-kvenih vrat; drugi je pretepal svojo ženo, ker je posodila nekaj za napravo oltarja ; drugi so šli v cerkev, pa zopet ven, da so motili; neka babura je razdrla napravljeni oltar, ter ga oblatila (žena jednega prvih „le-garjev"); drugi so se branili nesti, kakor po navadi, zastave iz cerkve, še celo zvonov so so posluževali v demonštracijo proti — — Bogu. Ako bi Slovenci kaj sličnega uprizorili, vsi časniki bili bi polni zmerjanja in napadov na te barbare in gotovo tudi znani doktor bi zopet napadal take slovenske brezverce. Ali ker so to naredili Furlani — se jih celo hvali. „Corriere" jih ne more zadosti prehvaliti, ter jih stavi v izgled vsem Lahomt Toraj taka je ta vaša „eoltura"; mi bi jo imenovali „zulukafersko". A čudno je, da se smejo take stvari hvaliti javno, kajti na ta načiu se vabi k posnemanju, — le tako naprej in videli bodete, kak sad prinese tako hujskanje. In vsem tem homatijam do sedaj je kriv po večem „Corriere", ki ne preneha dražiti proti Slovencem in potem tudi „Lega", kajti njeni udje se pri vsaki priložnosti odlikujejo v napadih in sovraštvu proti pravici. Legino delovanje obsojajo celo mirni Furlani. Prouzročitelje nemira in izgredov trebalo bi kaznovati tudi za manjše prestopke, ker sicer jim greben raste vedno bolj. Potrebno, neizogibno potrebno je nadalje, da se skaže pravica tudi Slovencem, ker drugače ne bo miru. Le pravično postopanje privede do trajnega reda in miru, do zadovoljnosti in medsebojne ljubezni. Vsakemu naj se da, kar mu gre; več pač ne more zahtevati trezno-misleč človek. Take, ki hočejo vse pravice le za*se, druge pa tlačiti kot sužnje, take trebalo bi nekaj časa odpeljati v tak »kraj44, kjer bi se ohladili nekoliko. Slovenci v Ločniku in Gradiškuti bodo zopet prosili ca slovensko propoved in nadejajo se, da se jim usliši njihova ponižna prošnja in to bi bilo v obojestransko korist, bilo bi v blagor vsem, ker bi ne imel nobeden več uzroka se pritoževati, da se mu krivica godi. Če Furlani v Ločniku mislijo, da se jim godi krivica, če bodo imeli eno propoved manj, prosijo naj tudi oni še za eno, podpirali jih bomo še mi Slovenci in se nikdar upirali, če jih hočejo imeti tudi po deset vsak praznik; prosimo pa, da se da tudi nam, kar nam gre. Mi zahtevamo le svoje pravice, drugim jih ne odrekamo in upamo, da se nam prej ali slej morajo podeliti, naj „Corriere" razgraja in šunta kolikor hoče — toliko upliva vendar Še nima in ga ne bo nikdar imel na naše gosposko, osobito ne na crkvene. Raje naj bi se brigal za svojo sinagogo, in naj se ne vtika a svojimi napadi v naše vero in v zadeve dušnih pastirjev naših. S Pivke, 29. junija. Letos, ko imamo pri nas prav malo ali nič vročine, začeli so ljudje zopet postajati onim zvezdogledom, ki trde, da pojema solnca moč, da gre svet h kraju; sploh, da bode vsega kmalu konec. Tako hudo sicer še ni in — ako Bog da — tudi no bode. Pojema pa v nas neko drugo solnce, namreč solnce n A-rodue zavesti, narodnega ponosa. Naša pivška dobrava, (nekateri trde, da je celo jedro zavedne Notranjske) ni še v svojih narodnih naporih niti tako daleč, da bi vsaj jeden občinski zastop sklenil delati »_ j0 pravim delavj, da se napravijo slovenski poštni pečati. — Mari hočemo sumi priznati, da so : Illirisch-Fei»ćritz, Adelsberg, Prawald, Wippach, Haidenschaft itd. itd. že v „rajhu" Pl! To je tudi z nekaterimi javnimi napisi v Postojni in drugod. Znana „švabska baštinu" na Razdrtem, kjer bere Slovenec in Nemec samo „nach G d r z" in „nach Triest," stoji Še danes, menda kot vekoviti svedok nekdanje nemške kulture. Žalibog, da je takih in jednakih sve-dokov še mnogo. Človeka, ki misli, da je tu slovenska zemlja, ki ve, da je tu doma, morajo v srca zaboleti pisma, prihajajoča iz Trsta, z Reke in od drugod, pisma, katera pi-išejo slovenske roke s slovenskimi črkami in slovenskim pravopisom, a s nemškimi naslovi. Vi rojaki in rojakinje tam doli na bregu sinjega jadranskega morja, mari ne veste, da s tem pokažete, kako malo cenite svojo domovino, kraj, kjer Bte živeli v svojih mladih letih, kraj, ki vam jo in vam bode mej vsemi na svetu najljubši in najdražji P — Mnogi naslovi tudi sve-dočijo, da bo njih pisec samo sili nekaj napisati v tujem jeziku, katerega pa n e zna. Nekateri prav silijo človeka, ki zna nemški, na smeh in — pomilovanje, toliko in taki pogreški so v njih. Kdo je še tako malomoder in misli, da Lnhi in Nemci, mej nami bivajoči, pišejo na pisma v domovino slovenske naslove. Kaj še P No, in kakor delajo oni, tako sme, tako mora delati vsak pošten, če tudi skromen, priprost Slovenec. Ako pišejo oni v svojem materinem jeziku, zakaj ne bi mi P Mari jih hočemo posnemati kakor posnemajo opice. Če nas drugi ne spoštujejo, alt se bo-demo še sami zaničevali P Ne bodimo ma-losrčni, ne obupajmo, in solnce — slovenskega ponosa solnce nas obsije. Poglejmo v belo Ljubljano ! Tam so sklenili po vseh ulicah, katerim so sedaj spremenili imena, po vseh imenovanih in novih ulicah, napraviti samo Blavenske napise. Tako je prav. A ne samo doma, povsod bodimo b 1 o-venski možje ! Še nekaj je, kar prouzroče, da narodne zavesti solnce res hira, to jo : ne* dostatek narodnega, nedostatak dobrega cerkvenega petja. Nekdanji mnogobrojni pevski zbori so zginili, zginila je mila slovanska pesem z naših dobrav, ž njo tudi narodni ponos. Sploh ne najdoš več izvežbanega pevskega zbora, ne cerkvenega, ne posvetnega, če prehodiš vse naše ravni in kadunje, vso Pivko na vse štiri vetrove. Po cerkvah na korih cvili po dvoje troje ženskih, v družbah pa ne dobiš več poštenega petja, ako bi je iskal z lučjo o poludne, ko sijejo tri solnca. To res ni več napredek. Da, da, naše solnce bledi bledi! Različne vesti. Odbor političnega društva „Edinost" ima v nedeljo predpoiudne svojo sejo v prostorih „Del. podp. društva". Gospoda odborniki in njih namestniki bo vabljeni k tej seji. Gospode dopisnike prosimo potrpljenja, ker smo v zadregi s prostorom. Afera Spinčičeva. Državno sodišče se je izroklo nekompetentno v tej zadevi. „II Mattino" bo je razkoiačil silno nad d-rom Luegerjem, ker je v državnem zboru povedal o tem listu — resnico. „II Mattino" se baba, da je njegovim dopisom iz Gorice — v kojih lojalne Slovence označuje kot same prole-tarijatce brez vsakoršnih pravic —, glasno pritrjevala vsa Gorio«, zlasti pa glasilo tamošnjih italianissimov : »II Corriere". „II Mattino •* izveetno r» bi bil naglaial in/ofltne te istine, ne bi bil tako za- alepljen, kako v resnici je. Kajti soglasje mej glasilom „patrijotiške" stranke Tržaške in glasilom Goriških intransigentov je najboljši dokaz o žalostnem položenji Primorskih Slovanov. To bahanje „Mattinovo« potrjuje isto, kar trdimo mi t enomer ! Luegerjev govor v poslanski zbornici o zadevi Spinčičevi je hudo poparil naše nasprotnike. Zares, hvaležni moramo biti poštenemu Nemcu, da je tolikim navdušenjem pričel razkrivati primorske rane, ne plašeč se tistih, ki bi hoteli po vsej sili prikrivati te rane. Mej poslednjimi je posl. Stalitz, ki se je tudi pri tej priliki razkoračil prav po nepotrebnem. Kajti posl. Lueger ni odrekal lojalnosti vsemu mestu Tržaškemu, ampak naglašal je samo, o čemer pričajo straže pred spomenikom na kolodvorskem trgu in o čemer pričajo vsi oni poslanci, ki so prišli v Trst o priliki, ko so spustili v morje vojno ladijo „Cesar Fran Josip I." To so činjenice, kojih ne morejo izbrisati tudi najsrditejši protesti. Debata o aferi Spinčićevi spravila je na noge tudi poslanca Bartolija. Ta gospod se je popel do nastopnih trditev : „d a posl. Laginjane bi bil nikdar dospel do poslanskega sedeža, da ga ni bila podpirala vlada; da istrski Hrvatje naj nikar ne govore o patri joti z mu ter da italijanska Istra ni tako nevarna za Avstrijo, kakor bi bila hrvatska Istra." Sapo nam je zaprlo: v očigled tolikemu „pogumu" moramo že položiti svoje orožje. Samo to bi pripomnili v vsej ponižnosti, da uprav postopanje proti Spinčiču nekam čudno osvetljuje po g. Bartoliju slavljeno blago-naklonjenost vlade do istrskih Slovanov povodom zadnjih državnozborskih volitev. Nabiranje za Cirilo-Metodijski dar se nadaljuje. Včeraj smo prejeli svoto 5 gld., kojo je nabrala v ta namen vesela družba na Općina h. — 5 gld. je doposlal g. državni poslanec Ivan Nabergoj ter 5 gld. rodoljubje na Prošeku.-V isti namen nabralo se je nadalje 2 gld. 50 kr. Skupaj torej do zdaj nabranega je 117 gld. 50 kr. In 10 Ital. lir. V proslavo praznika sv. blagovest-nikov daroval je gospod poslanec Ivan Nabergoj 5 gld. za novi otroški vrt podružnice na Greti. Za bratovščino sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu je jutri zjutraj ob 7. uri sv. maša. Ob tej priliki Čuli bomo dostojno cerkveno petje. Častiti udje bratovščine in drugi rodoljubje so vabljeni, da se udeleže službe božje v cerkvi pri Sv. Jakobu. Slovenska šola pri sv. Jakobu pra znovala je letos posebno svečano dan sv. Cirila in Metoda Praznično oblečeni dečki in deklice pomikali so se ob 8. uri v dolgi vrsti (blizu 400 otrok) v bližujo farno oerkev. Za njimi so šli roditelji, V cerkvi pričakovalo je mnogo občinstva, na čelu mu načelnica ženske podružnice, častita gospa Trud-nova, načelnik možke podružnice, prof. M. M a n d i č , gospica Mankočeva ter odborniki rojanske in svetivanske pod-družnice. Sv. mašo je čital zavodni katehet, čast. g. 1 v a n S i 1 a. Pri sv. opravilu so peli otroci viših razredov jako lepo ubrano pod voditoljstvom gospoda Kiferla. Po maši smo se zbrali na šolskem vrtu. Tam pod lipo stal je oder, okrašen zastavami in podobami cesarske obitelji. Nad odrom je visela podoba sv. bratov Cirila in Metoda. Prva zadoni krasna pesem sv. Cirila in Metoda. — Nato nastopi učenec IV. razreda Dobrila Marij in v prav gladki besedi nariše nam slavno zgodovino naših aposteljuov. Njih življenja slike so zvabile marsikomu solzioo v oko. — Glasno so navzoči kazali svoje zadovoljstvo nad lepo pripovedjo. — Tudi Trebeo Anton iz I. razreda je kaj občutljivo doklamoval pravi otroški biser: Slovenski mladini. Za tem je zapel 1. in H. razred: „Angolj varli". Š v a g e 1 j Ana iz II. razreda je svoji noučenki kaj zanimivo pripovedovala kako lepo je v nebesih, na kar zapoje II. in IV. razred. „Dekliško pesem". Kar naenkrat prične deževati, saj Kraševic Jeli-sava vodi bratca in sestrico pod dežnikom „po poti" ter ju varje da se ne zmočita. Ta prizor iz otroškega vrta je vzbudil pri občinstvu vidno radost. Nastopi zatem Švagelj Elizabeta iz I. razreda; tudi ona [je dobro deklamovala „Tvoj Antrelj". — IV. razred je zapel „Veselja dom". V trogovoru „Kje stanuje Slovan v Avstriji", so nam učenci Andrej-čič, Durnik in Šnideršič (IV. razreda) v duhu prehodili »se dežele v katerih Slovenec brata ima. Z lepim vsklikom „živela Avstrija" so sklenili pogovor. Vatovac iz IV. razreda je blagoglasno deklamoval „Junakov Grob". Za kratki odmor nam jo J. Muha (IV. razreda) kaj šaljivo pripovedoval, kako so si živali župana volili. Vsi smo se smijali. Zadnji prizor bil je tudi kaj dobro izbran. V „N ašem zdravniku" pripoveduje Rolih tovarišu Vološčeku kako je iz sosedove črešnje padel in si roko zlomil. Marinčev Tone ga je zapeljal. Mati so poklicali zdravnika (Gonbača). Zdravnik je prišel in prepovedal strupeno kavo piti: Zdrave tečne hrane bodem priporočal ali kave nikdar ne. — Ko bi naši Slovenci pojedli toliko mlečnega soka ali močnika bi naši tržaški Slovenci bili veči junaki." Ker so Veloščeka zobje boleli, je tudi njega okregal in povedal mu vzrok „zobobola.* Ta prizor je tudi ugajal vsem, ker je v šaljivi obliki skrival zlate nauke za mladino. — Cesarsko pesem smo peli vsi skupno. Zadnja točka bila je delitev podobic. Gosp. načelnik M. Mandič daroval je vsakemn otroku svojo. Tako se je zvršil lep otrošk praznik. Gotovi smo, da se sv. Ciril in Metod ra-dujeta nad lepo vzgojeno mladino našo. Prav zadovoljni smo zapustili nas zavod želeč, da bi se enaki zavodi kmalu namnožili v našo narodno korist. Predno sklenem to skromno poročilo, mi je dolžnost, se toplo zahvaliti v imenu vsega občinstva našim marljivim gospodom učiteljem in učiteljicam, ker vsi so storili svojo dolžnost in se nad mero žrtvujejo za našo mladino. Hvala Vam, narodni učitelji, na rodni boritelji — Bog poplati Vaš trud. Pevsko društvo Hajdrih na Prošeku vabi na veselico, katero napravi v gostilni pri „Lukši" dne 10. julija 1892. s sodelovanjem tamošnjega tamburaškoga zbora. Vspored: 1. P. Stoos : „Berba", poje moški zbor. 2. M. pl. Farkaš : „Sretan imendan", udara tamburaški zbor. 3. F. S. Vilhar: „O ti dušo Jtt samospev tenor-ja spremljan po tamburicah. 4. A. Forster: „Pobratimija", moški zbor z čveterospe-vom in samospevom baritona. 5. I. Klinar: „Vzdihljeji slepca", udara tamburaški zbor. 6. F. Koželjsky: „Ločitav", poje Čvetero-spev. 7. 1. Macdk : „Odmevi domovinski", udara tamburaški zbor. 8. Grbic: „O bitvi", poje moški zbor. 9. K. Gorlitz: „Popolna žena", veseloigra v enem dejanji. Po besedi bode prosta zabava. — Začetek ob 5Va uri popoludne. Vstopnina k veselici za osebo 20 novč. Sedeži po 10 nč. Program je obširen in velezanimiv, radi česar opozarjamo posebno nuše rodo-ljudo na to veselioo. t h Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah napravi v nedeljo dno 17. t. m. svojo veselico v vrtu krčme „Obrtnijskegs društva" v Barkovljah. Program priobčimo v prihodnji štev. našega Usta. Ker se napravi veselica prvikrat na omenjenem mestu, upati je, da se je udeleži posebno lepo število domačinov. Iz Sv. Križa se nam piše : Sv. Pntra in Pavla dan vršila se jo pri nas Hlovesna procesija — vršila se je sijajno, kakor vsako leto. A užalostilo nas je do dna duše, čuvše, da je g. učitelj uboge Križke slovenske otroke komandiral kar po vojaški s „v o r wii rt s", „w e i t e r", „langsam". Povejte nam, ljudje božji, ali naj ae sme-1 jemo ali jesimo ? Če pa ni morda gosp. učitelj zasledil v naših otrocih poklic za gradnjo velicega nemškega mostu do Adrije P ! To pa ni kar si bodi: danes ali jutri utegnemo še mi Križani igrati veliko ulogo v svetovni politiki ! — Da pa je dekoracija popolna, skrbela je naša učiteljica za primeren „pendant" (nasprotno podobo), kajti mustrala je otročiče s : pian pian .... Seveda : Vsaj sta Nemčija in Italija zaveznici ! — Še nekaj, kar nas je zelo osupnilo. Na ponižno prošnjo, izraženo v procesiji v slovenskem jeziku (da naj namreč dekleta toliko ne praše), zadri a se j« neka Križanka v italijanskem jeziku: „Kaj misliš, da Brno „š č i a v e", kakor si ti!" — Res lepe mehurje in mehurčke poganjajo divne nase razmere ! Razpisana je služba postrežnice na novem otroškem vrtu „Družbe sv. Cirila in Metoda" na Greti. Prednost imajo omo-žene prosilke brez otrok. — Natanjčnejše so poizve pri načelništvu podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti. Naznanilo ! Dne 1. julija bile so na Dunaju izžrebane vse 4'/i"/o obligacijo Karol-Ludovikove gališke železnice, koje je prevzela država v izplačevanje, ki so bile izdane leta 1881., ki se nahajajo v prometu in zapadejo dne 1. januvarja 1893. ter jim prenehajo tekoče obresti. Izplačevanje se začne z dne 1. januvarja 1893. pri glavni blagajni državnih železnic na Dunaju in pri banki „Union". Kuponi, ki iztečejo s 1. januvarjem ali pozneje, se morajo priložiti dotični obligaciji. Zajedno se razpisuje podpisovanje na prijoritetno 4 odstotno posojilo «. kr. priv. Karol-Ludovikove gališke železnice v znesku 14,664.000 gld. a. v. v srebru. Podpisovanje proti gotovem uplačilu se bode vršilo v ponedeljak 11. t. m. pri banki „Union" na Dunaju, ter ter pri nje filijalkl V Trstu ob navadnih uradnih urah. A podpisovanje zamene 4>/» odstotnih v 4 odstotne obligacije se vrši do 11 t. m. pri istih uradih. Zamene se izvrše z dnem 20. julija. Obligaoijo, koje se ne dvignejo do 1. septembra 1892., ostanejo v zalogi dotične menjavnice in sicer na račun in riziko onega, ki bi jih bil moral dvigniti. Natanjčne informacije daje tukajšnja filijalka banke -Unio n*. Izkaz dohodkov, troškov in premoženja „Dijaške kuhinje" v Trstu za šolsko leto 1891—92. Dohodki; gosp. Fabris Karol.....gl. 12' — „ Dr. Glaser Karol ... „ 5*— . . „ 10 — Dr. Glavina Ivan . . . „ Herk ........ „ Hut Karol ...... „ Jesenko Ivan ..... „ Kalister Franc .... „ Legat Ivan...... „ MankoČ Ivan..... „ Dr. Pertot Simon . . . „ Sabec Ivan ...... „ Truden Miha..... „ Dr. Šust Ivan..... „ Varto Julij . . . . . .__ Skupni dohodki . . gl. 1N9-— Od lanskega leta nam je ostalo (glej „Edinost" 1891. štev. 80) gotovine v blagajni .... „ 90 41 Naloženega kapitala . . . . „ 100'— 5 — 1-— 16— 50 — 12 — 10 — 5 — 20 — 18 — 20 — 5*— novembra decembra januvarja Skupaj . . gl. 379-41 T r o Š k i: Za obede se jo potrošilo meseca oktobra ........gl. 1992 .........2616 ..........2780 _ ........n 21-84 februvarja..........26-40 marca.........„ 32*40 aprila .........„ 20*16 maja ...........26* 16 junija ........., 21-60 julija . ........„ 2-64 Siromašnim dijakom za knjigo in za šolnino........34 55 Skupni troski . . gl. 259*63 Izkaz premoženja: V tržaški hranilnici naloženih gl. 100*— Gotovine v blagajni . . . . „ 19*78 Skupaj . . gl. 119-78 Obed je dobivalo po dvakrat na leden poprek 16 okoličanskih dijakov tukajšnje državne gimnazije. Drugi tečaj sti dva dijaka vsaki dan hrano dobivala. Vsem p. n. dobrotnikom izreka se v imenu oskrbujočega odboru in v imenu podpiranih dijakov najtoplejša zahvala s trdno nado, da ostanejo tudi naprej naklonjeni našemu domoljubnemu podvzetji. Izrečena naj bode pot fin i« kron a zahvala tudi slavnemu odboru „Slovanske Čitalnice", ki je, kakor prejšnja leta, tudi letos odkazal prostor za dijake, v katerem so obedovali in priložnost imeli so učiti. V Trstu, 8. julija 1892. Julij W a p t o, blagajnik. Domači oglasi. Društvena krčma Rojaiiskftffa posojilnega in konsum-liega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo ae vedno izborna domaČa oko-ličniiska vina. Cl. ftnetilna Mftbl" staroznana po,l irao-UUaUllla „OlUKll , nnm „Belladonna", polog kavarno ,F«bris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na dobelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Martin Kl*7P Plasza s- Glovanni, št. 1' lvlwl lili l\l trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim iu lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Tiskarna „Dolenc" del;, v.i . maSt. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska po ugodnih cenah Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko borilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezanu stane 4o kr., trdo vezana 65 h poštnino vred. Cl. Aninn Pn^lrai na vosIh ulice cm««* Mil LUII ruunaj, in Cecilin.toči izvrstno domaće žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja VBe navadno potrebne nentško-alovenske poštne tiskanice. Cl B. Modic in Grebene, s7 U in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčtnarjo iu Č. duhovščino na avojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašen jo grobnih spomenikov. Cl. Gostilna „Alla Vroče
  • —26 I lian Ualon^l^ Via nuova št. 39, pro-ivail fdlCIllilb, daja vsake vrste manufakturnoga blag«. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke. 49—25 Josip Urbančič, ZZ^'ZV' Francesco piiporoča vseh vrat žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladščice itd. 26—48 Moja zaloga strojev nahaja se v TRSTU, ulica Zonta štev. 5, pod tvrdko Živic in družb. (Schivitz & Comp.J V r.aiogo prihajajo pogoatoma dozdevni kupci, koji si strojo ogledujejo, pa kadar jih ao dobro ogledali in ceno izvedeli, izražajo svojo nevoljo, fleš, da so ai stroje drugod Blabo kupili, ker moji ao bolji in cenejši. Kupujejo mačko v žaklji, ker ne poznajo biaga, kojega kupijo, ne agenti, po kojim, in ne fabrikanta pri katerem nuročujejo. Pride lilugo slabo ali dobro, morajo jo držati, in sreču, če šo no pridejo ob plačano uro. Prosim gospodo poaoatnike, naj prideje v mojo zalogo poprej, ko atrojo kupijo kje drugje ; zmenili se bomo, kor moja skrb je, vsem dobro postreći; živim v deželi in od deželanov, zato pa nisu v nevarnosti, biti opeharjeni. Prosim narodnjake, naj so držijo načela „svoji k avojim" 1 in da ne bi podpirali ljudi, kateri morda nas zaničujejo in nam škodujejo. Priporočam mlatilnice in čistilnice za žito, pumpe za vsako rabo, cevi, in vsake vrsti drugih strojev in kar k temu spada. Moje škropilnice proti peronospori so se skazale najizvrstnejše. Izdelujem vodovode, tovarne i. t' d. V. Mat. Živic, —5 inženir. Velik javen ples priredi dne 17. t. m. v Lokavci „Rokodelsko podporno društvo", in sicer na dvorišči F ran j a Rebka. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Okoli 10.000 opek (korcev) je takoj za prodati. Kdor želi jih kupiti, poizve več o tem pri Josipu Milavc-U v Cerknici. 1—8 Kina-železna esenca proti boleznim v želodcu in na živcih, kakor tudi za krepčanje krvi. Steklenica 70 kr. — v Marijine kričistilne krogljice, tudi čistiven lek. Škatljica 20 kr., 6 škatljic 1 gld. Lekarna Franzoni, Via 8. Antonio nuovo 5, poleg cerkve. Zaloga vaa-8—5 koršnih zdravil. Službo društvenega sluge raspisuje „Slovanska Čitalnica' v Trstu. Letna plača 300—360 gld., prosto banovanje in izdaten postrnnak zaslužek; nastop službe s 1. avgustom t. I. Oženjeni brez otrok imajo prednost. Prosilci za to službo naj se predstavijo osobno pri čitalničnem predsedniku gosp. Antonu Trudnu v Via Ghega flt. 8 do 15. julija t. 1. najboljše je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek 7, navodo m, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., a pošto 5 kr. več. Čuvati bo jo ponarejenja zdravila. Dobiva sr v odlikovani lekarni 47—I0U PRAXMARER „Ai du« Mori" Trst, veliki trg. Poštno pošiljatve izvršujejo se neutegoma. 110-4 Novosti! 2—1 nI mehanik v Trstu Arl« Fontanone br. 13 popravlja in prodaja stroje za šivanje vsakorinega Zistema, nove in že rabljene, z garancijo. Instalujejo se električni zvonci. Popravljajo se velocipedi z pneumatiftko gumo. 13—104 Katoliki! Pomozite mi zgraditi cerkev za tukajšnjo prav revno Pijevo občino, na mesto sedanje siromašne in podrtljivo kapole. S prvim oktobrom hi rad pričel zidanje, a nimam še zbrane niti polovici za zgradbo potrebnega denarja. Dobrodošel je tudi najmanji dar. Frank 10-8 župnik pri sv. Fiju. (St. Plut). Berlin. Pallisadenstrasse 73. Srajce za hribolazce| tkano, iz najbo jših snovij, gladke bar-ve ali pisane, s širokim doli poveše-nim ovratnikom in dvemi žepi na pr-*ih, popolna velikost, izborno delo. Komad gld. 1.20 Svileni pasi 1 meter dolgi, 6 cm. široki, s posre-, breno dvojno koče-sto znpono. Komad 50 kr. DIURNIST z dnino 1 gld. 50 kr. vsprejme ae v noko pisarno V Oradcl takoj. Znati mora nemški in slovenski jezik v besedi in pisavi popolnoma in imeti mora izpisano, lahko čitljivo pisavo. Nadaljnl pogoji S0! Biti mora umen in nagel delavec, neomade-ževane preteklosti, nezadolžen, vojaščine prost, neoženjen in popolnoma zdrav. V slučaji poaobne porabnosti in izbornega zadržanja ima dotičnik upanje, da so nastavi ataino s pravico do pokojnine. Prošnje v n»mškem in slovenskem jeziku s prepisi spričeval poslati je pod 201.191 v Gradec, poste restante. 3—3 Klobuk za hrlbolazcc iz I-a klobučevine se širokim svilenim I trakom ter mošnjič-^^^^^^^^^ — kom zft nakite, gl. 2 H Ovratnice za hribolazce 3 komadi gld. 1 H razpošilja po poštnem povzetju 9 Emil Storch ■ Dunaj, 1. Salzgasse Nr. 65 Drogerija Artaro Fazzini y Trstu * Ulica Stadion 22 — Telefon 519. Velika izber mineralnih vodil, zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rušeče, rumeno, zelene, višnjevo in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najlioeje po 40 novč kilo. Rtzun tega velika izber barv na vodo in čnpičev vsake vrate tor po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitega krepila od Kwizde (Komeuburger Vieliniilirpulver) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galico za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 1—50 V nekeui kamnolomu V Nabrežini nastavi se stalno 3—4 administrativno izobražen kateri ume nekoliko risati in se spozna pri kamnose&tvu in kamnolomu. Ponudbo je poslati Gust. 'I'6nnies«u v IJubljani. I Tinkturi 21 želodec, katero prireja G. PICCOLI, lekar -pri angel ju" v Ljubljani, Dunajska cesta je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno od-pretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v z o b o j Č k i h po 12 in več stoklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gl. 186, z f»B stekl., 5 kg. teže, volja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničica vazprodajajo so v vsili lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 22-25 DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104-5 TRST 5-ia Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopi&ev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije i Id. Velika zaloga Onih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. LoBk za parketo in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo zu žvepljanje trt. Častni diplom Zagreli. 1891. Zlata kolajna Temesvar. EWIZDE r e s t i t u c i jski fluid Pralna voda za konje — Cena jedne steklenice 1 gld. 40 kr. a. v. Porablja se Že 80 po dvornih hlovih in večjih hlevih vojaštva in civila vojačenje pred velikimi napori in zopetno krepčanje po naporih, ko se noge inpahnejo ali kite otrpnejo itd. usposobi konja za velika dela v vežbanjn. Paziti jo na zgornjo varstveno marko in naj se zahteva izrecno W Kwizde restitucijski fluid Dobiva ae v lekarnah in drogerljah. I GLAVNA ZALOGA FRAN IV. K WIZDA c. in k. avstr. in kralj. rum. dvorni založnik, okrožni lekar v Korneuburgu pri Dunaju. 5 do 10 gold. gotovega zaslužka na dan brez kapitala in rizika ponuja neka močna bančna hiša vsa-kateremu, ki se hoče baviti b prodajo postavno dovoljenih sreček in državnih papirjev. Ponudbo je pošiljati pod ^Losc* na: Annoncen-Expedition von I. Danneberg, "NVien, I., Kumpfgasse. 10—10 Kdtranove sladčice katero izdelujo lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon št. 334. 40-52 Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričalu tno je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladčicu podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva To sladčice imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kupsule), lažje bo, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po pruv nizkej ceni. Da so ogne ponurejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r a t u Be prodajejo v lokarnici Prendini v škatljicali po 40 kr., prodajojo bo tudi v vseh vočjih lekarnah v družili deželah. Znatno obaljene ciene Malicam za vino, voće i masline IZVORAN FABRIKAT najnovijeg izvrstnog sustava sa neprestano dje- lujućom dvojakom pritisnom silom. Zajamčena najveća djelatnost do 20°;o veća nego li kod svih ostalih tiskalnica. Kod svih izložba odlikovane prvimi nagradami Mlinove za grozdje, voće, masline, strojeve za sušenje voća kano i za sve proizvode iz bilin-stva i životinjstva. Tiskalnice za sieno na ruku, i strojevi za treb- ljenje kuruze. Najnoviji samostalni patent štrcaljke za trsje „Sffonia" izradjuju jedini tvomičari 1 - PH. MAYFARTH i drug. v tvornica poljodjelskih strojeva RFr II TilllAr^trilCCA 7A Kataloge šalje badava, prima sastupnike. - Kod kupnje Ijk DLiV 11* 1 ti UVI oll flOOV I U- opominje svakoga, da pazi na podielanje. J Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc ^ T -stu.