ZAKONI IN UREDBE

LXI.  ZVEZEK

Pravilnik

za pregledovanje klavnih živali
in mesa in veterinarsko nadzorstvo
živil živalskega izvora

Ponatis

iz »Službenega lista Lr. bonske uprave
dravske banovine * 1

V Ljubljani 1939

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšli naslednji zakoni, uredbe in pravilniki:

1. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš- Din 6—.

2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v
resortu ministrstva za promet, broš. Din 8—.

3. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12-—.

4. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10-—.

5. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Druga, pregledana
izdaja. Broš. Din 20'—, vez. Din 25'—.

6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih
notarjev. Bazprodano.

7. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18-—. Razprodano.

8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in
komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12-—.

9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14-—.

10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano.

11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Tretja izdaja Din 8'—.

12. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narod¬
nih poslancev. Razprodano. Glej 43. zvezek.

13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih. Razprodano.

14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8-—.

15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah
narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš.
Din 8'—. Glej tudi 43. oz. 57. zvezek.

16. zv.: Zakon o obrtih. Razprodano. Novo izdajo gl. zv. 33.

17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon
o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15-—. Razprodano.

18. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5-—.

19. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7-—.

20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5•—.

21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov eivh-
nih državnih uslužbencev, broš. Din 7-—.

22. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15'—. Razprodano.

23. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev,
— Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev,
broš. Din 6—. (Novo besedilo uredb gl. zv. 45.)

24. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8-—. Razprodano.

25. zv.: Zakon o taksah, broš. Din 45-—. Razprodano.

26. zv.: Taksni in pristojbinski pravilnik. Razprodano.

27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in Sodni poslovnik za
sodišča I. in IX. stopnje, z obrazci, br. Din 30'—, vez. Din 36.

28. zv.: Zakon o občinah. Razprodano.

29. zv.: »Cestni promet«, broš. Din 18-—, vez. Din 24-—.

30. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu. Razprodano.

31. zv.: Uredba o spojitvi občin v dravski banovini. Razprodano.

32. zv.: Gasilstvo in požarna obramba, broš. Din 24-—, vez.32-—,

Zakoni in uredbe

za pregledovanje klavnih živali in mesa
in veterinarsko nadzorstvo živil
živalskega izvora

Ponatis

iz „Službenega lista kr. banske uprave
dravske banovine“

V Ljubljani 1939

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

(Predstavnik tiskarne O. Mihalek)

u.

73486

A. L.  ^TcT ■

o3oo^^r-f

Vsebina

Stran

Pravilnik za pregledovanje klavnih živali in mesa in
veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora.

I. Predhodne pripombe in pojasnila ,.1

II. Splošne določbe.3

III. Klavnice.5

®) Javne klavnice.5

t>) Privatne klavnice.12

IV. Predpisi za klanje.13

Prijava [klanja.13

Navodila za pregledovanje klavnih živali .....  15

Postopek po pregledu.17

Klanje živali. 19

V. Pregled mesa.20

VI. Presojanje, ali je meso uporabno za človeško hrano 30

Presojanje mesa živali, ki so se uporabljale za proiz-'

vaijiamije eenumov in cepiv.39

Presojanje mesa živali, ki so 'zaščitno cepljene z ži¬
vimi 'kalmi vraničnega prisada..40

VII. Nadaljnji postopek in oznamenovainje mesa ....  41

Uničevanje zaplenjenega mesa.45

VIII. Zapisniki o pregledovanju zaklanih živali ....  46

IX. Honorar za pregled klavnih živali in mesa ....  48

X. Promet z'mesom.49

Prevažanje mesa v mesnice.49

Pošiljanje mesa v druge kraje.50

XI. Mesnice in drugi mesarski prostori, predelovanje in

prodajanje mesa in mesnih izdelkov.53

Mast.  60

Mesne konzerve.60

Predpisi za osebje, zaposleno v mesnicah ... 61

Predpisi za kupce.62

XII. Posebne mesnice (proste stojnice).62

Stran

XIII. Veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora. —

Izvrševanje 'veterinarskega nadzorstva.65

Nadzorstvo perutnine, divjadi, rib, rakov, žab, želv,

polžev in jajc.67

Perutnina.68

Divjad.68

Ribe ..,70

Ribje koneerve. 71

Kaviar.71

Raki.,78

Školjke.72

Žabe.73

Želve .■.74

Polži.74

Jajca. 74

Mleko.75

Bivdlje, ovčje in kozje mleko 'in mlečni izdelki ... 83

XIV. Kazni.85

XV. Končne določbe.86

1. priloga  k pravilniku.  86

I. Odvzemanje in pošiljanje mesa za bakteriolo¬
ško preiskavo.86

II. Bakteriološka preiskava.87

III. Presoja bakteriološkega izvida.89

2. p r i 1 o g a k pravilniku.91

Navodilo, kaiko je napraviti, da meso slabo, ikra-

stih goved zmirzne.91

3. prilog  a k pravilniku.. . 92

Razvrstitev uporabnosti mesa za človeško hrano 92

Obrazci  pečatov.94

Obrazci  zapisnikov, seznamov in 'potrdil (priloga).

Na podstavi členov 3. in 27, zakona o odvračanju
in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija
1928. in glede na določbe veterinarskih konvencij in
sporazumov s tujimi državami predpisujem tale

pravilnik

za pregledovanje klavnih živali in mesa in
veterinarsko nadzorstvo živil živalskega
izvora.*

i.

Predhodne pripombe in pojasnila.

Člen 1.

V besedilu tega pravilnika uporabljene kratice in
nazivi se morajo razumeti takole:

1. Z zžkb. se razume zakon o odvračanju in zatiranju
živalskih kužnih bolezni z dne 14, junija 1928,

2. Z nazivom »živali« ali »klavne živali« se razu¬
mejo tele živali: goveda, bivoli, kopitarji, ovce, koze in
svinje.

3. Z nazivom »goveda« se razumejo: biki, voli, kra¬
ve, jalovina (junci, telice) in teleta; z nazivom »bivoli«;

* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17. avgusta 1938., št. 185/LIX/470 in (popravki) »Služ¬
bene novine« z dne 5. novembra 1938., št. 254/LXX V/604.
— »Službeni list« št. 470/76 iz 1. 1939.

2

bivoli-biki, bivoli, bivolice in bivolčiči; z nazivom »konji«
ali »kopitarji«: konji, osli, mezgi in mule, brez razlike
spola in starosti; z nazivom »koze«: ovni, koštruni, ovce
in jagnjeta; z nazivom »koze«: kozli, rezani kozli, koze
in kozlički; z nazivom »jagnjeta«: ovce, stare do 6 me¬
secev; z nazivom »kozlički«: koze, stare do 6 mesecev,
z nazivom »svinje«: merjasci, prašiči, svinje in prašički;
z nazivom »prašički«: svinje, stare do 3 mesecev; z na¬
zivom »odojki«: prašički, stari največ 8 tednov,

4. Z nazivom »meso«, brez kake druge posebne
označbe, se razumejo vsi sestavni deli telesa toplokrvnih
živali, ki se uporabljajo za človeško hrano, bodisi presni
ali predelani.

5. Z nazivom »presno meso« se razume surovo meso,
ki ni ne segreto ne konservirano ali ki je konservirano
samo s hlajenjem, soljenjem povrhoma ali s tem, da je
spravljeno v masti, želatini ali na kak podoben način,
ki ne spreminja bistvenih lastnosti surovega mesa.

6. Z nazivom »mesni izdelki« ali »izdelki iz mesa«
se razumejo nasoljeno, prekajeno, posušeno meso, klo¬
base vseh vrst in mesne konserve od toplokrvnih živali.

7. Z nazivom »preglednik« se razume oseba, ki pre¬
gleduje klavne živali in meso ne glede na to, ali je
veterinar ali pa usposobljeni preglednik.

8. Z nazivom »živila živalskega izvora« se razumejo:
presno meso, mesni izdelki (izvzemši preparate za pri¬
pravljanje juh, izvlečke [ekstrakte], peptone in želatino
od mesa), mast, stopljeni loj, ribe, raki, školjke, polži,
žabe, želve, jajca, mleko in mlečni izdelki.

9. Z veterinarskim nadzorstvom živil živalskega iz¬
vora se razume nadzorstvo v t. 8, navedenih živil, name¬
njenih javni porabi, začenši od izdelave do porabe, in
nadzorstvo podjetij in prostorov, naštetih v členih 3. in
26., v mejah določb tega pravilnika.

10. S tržnim nadzorstvom po tem pravilniku se ra¬
zume nadzorstvo živil, naštetih v t. 8., ki se opravlja na
trgih, v obratovalnicah in skladiščih.

3

11. Z javno porabo živil živalskega izvora se razume
poraba izven okvira privatnega gospodarstva po odst. 3.
in 4. člena 23. tega pravilnika.

12. Z nazivom »pasterizirano mleko« se razume
kravje mleko, ki je bilo najkasneje v 12 urah po molži na
pasterizacijski način, priznan v znanosti in odobren od
pristojnega oblastva, predpisno segreto in takoj nato
ohlajeno.

13. Z nazivom »sterilizirano mleko« se razume
kravje mleko, ki je bilo najkasneje v 12 urah po molži
na sterilizacijski način, priznan v znanosti in odobren
od pristojnega oblastva, predpisno segreto.

II.

Splošne določbe.

Člen 2.

(') Klavne živali in meso pregleduje in živila žival¬
skega izvora, namenjena javni porabi, veterinarsko nad¬
zoruje veterinar v civilni javni službi. V krajih, kjer ni
takih veterinarjev, se sme poveriti to pregledovanje in
nadzorstvo kakemu drugemu veterinarju v kraju ali vete¬
rinarju kake sosedne občine ali mesta. Ce ni veterinarja,
se sme poveriti pregledovanje klavnih živali in mesa
tudi osebi, ki je za ta posel posebno usposobljena
(odst. 2.). Ce se za pregledovanje klavnih živali in mesa
in za veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora na¬
jamejo privatni veterinarji ali usposobljeni pregledniki,
se morajo podrediti pogodbenemu razmerju z občino.

( 2 ) Za usposobljenega preglednika po zakonu o od¬
vračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni velja, kdor
je uspešno dovršil za preglednike-laike predpisani tečaj.
Natančnejše določbe o usposobljevanju in postavljanju
preglednikov-laikov predpišejo občna upravna oblastva
druge stopnje po razmerah v svojem območju.

( 3 ) Za preglednika se ne sme postaviti, kdor se bavi
z mesarskimi posli ali s trgovanjem z živino ali kdor je

i*

4

z mesarji in trgovci z živino v bližnjem sorodstvu ali v
poslovni zvezi, kdor se obrtoma bavi s prodajanjem živil
živalskega izvora, člani in tajniki mestnih poglavarstev
in občinskih uprav, gostilničarji, agenti zavarovalnih
službi. Občna upravna oblastva druge stopnje določijo
vičeno bavijo z zdravljenjem živine.

( 4 ) V večjih porabniških krajih in pripoznanih leto¬
viščih in zdraviliščih smejo med sezono pregledovati
klavne živali in meso kakor tudi živila živalskega izvora
veterinarsko nadzorovati samo veterinarji v civilni javni
službi. Občna upravna oblastva druge stopnje določijo
v svojem območju kraje, zdravilišča in letovišča, na ka¬
tera se nanaša ta določba.

( 5 ) Kopitarje, kadar se koljejo za javno ali za pri¬
vatno porabo, in sicer žive kakor tudi zaklane sme pre¬
gledovati samo veterinar.

( 6 ) V podjetjih, ki se bavijo s predelovanjem ali
konserviranjem mesa klavnih živali, divjadi, perutnine
ali rib, namenjenih javni porabi, smejo izvrševati nad¬
zorstvo samo veterinarji v civilni javni službi.

( 7 ) Klavne živali in meso v privatnih eksportnih
klavnicah smejo pregledovati samo državni veterinarji za
posebno službo, ki so za ta posel posebno izobraženi. Ta
mesta se popolnjujejo z natečajem, pogoje pa predpiše
minister za kmetijstvo.

( 8 ) Ce ni veterinarja s posebno kvalifikacijo, sme
minister za kmetijstvo druge državne veterinarje poobla¬
stiti, da pregledujejo klavne živali in meso v privatnih
eksportnih klavnicah.

( 0 ) Če se koljejo živali v javnih klavnicah zaradi
izvoza mesa v inozemstvo, smejo pregledovati te živali
in meso samo državni ali od ministra za kmetijstvo po¬
oblaščeni samoupravni veterinarji.

Člen 3.

Pod veterinarsko nadzorstvo spadajo vse javne in
privatne klavnice, vsa prevozna sredstva in vsa podjetja

5

in prostori, v katerih se meso in mesni izdelki, ribe,
perutnina, divjad, raki, školjke, polži, žabe in želve za
človeško hrano izdelujejo, predelujejo, konservirajo, pri¬
pravljajo, vkladajo, spravljajo, prevažajo in prodajajo.

Člen 4.

(*) Pod veterinarsko nadzorstvo spada tudi proiz¬
vodnja mleka, namenjenega javni porabi: zdravstveno
stanje in strežba krav, ureditev hlevov, krmljenje, molža
in ravnanje z mlekom.

( 2 ) Razen tega spada v področje veterinarskega nad¬
zorstva: preiskovanje mleka in mlečnih izdelkov na žival¬
ske in bipatogene bakterije, na abnormalne stanične se¬
stavine, na bakterijsko razkrajanje prvotno zdravega
mleka, ki nastane v zvezi s strežbo in krmljenjem krav
ali ravnanjem z mlekom; splošna raziskavanja o higien¬
ski vrednosti surovega, pasteriziranega in steriliziranega
mleka, o mlečnih vitaminih in preskušanje, ali je mleko
segreto ali ne.

III.

Klavnice.

a) Javne klavnice.

Člen 5.

(') V vseh večjih porabniških krajih in pripoznanih
letoviščih in zdraviliščih morajo zgraditi občine ali mest¬
na poglavarstva higiensko urejene javne klavnice za
klanje goved, bivolov, ovac, koz in svinj, upoštevaje do¬
ločbe zakona o obrtih. Določitev krajev, na katere se na¬
naša ta določba, spada v pristojnost nadzornih oblastev,
navedenih v odst. 4. člena 2. tega pravilnika.

( 2 ) Svinje se smejo klati v isti klavnici, v kateri se
koljejo ostale živali, toda le v posebnih prostorih.

( 3 ) Za klanje kopitarjev je praviloma treba zgradili
posebno javno klavnico. Samo iz posebno opravičenega
vzroka sme minister za kmetijstvo dovoliti, da se smejo

6

klati kopitarji v posebnih, popolnoma ločenih prostorih
javne klavnice, v kateri se koljejo živali drugih vrst.

Člen 6.

(') Ko se gradi javna klavnica, se mora pristojnemu
nadzornemu oblastvu predložiti v odobritev popolni načrt
klavnice z natančnimi merami in specifikacijami posa¬
meznih prostorov in oddelkov. V načrtu, ki ga je treba
predložiti v dvojniku, morajo biti vrisani vsi kanali in
odvodne cevi.

( 2 ) Pri opravljanju komisijskega postopka, ko se
daje predhodna dovolitev za gradnjo, kakor tudi ko se po
opravljeni gradnji in ureditvi klavnice daje uporabna
dovolitev, mora sodelovati pristojni državni veterinar.

Člen 7.

Javne klavnice morajo ustrezati temle higienskim
pogojem:

1. biti morajo dovolj svetle, čiste in prostorne in se
dati dobro zračiti;

2. biti morajo preskrbljene z zadostno množino čiste,
zdrave vode, ki mora biti napeljana v vse delovne pro¬
store, in imeti posebno napravo za segrevanje vode;

3. vsa tla, prav tako pa tudi stene, pregraje, stebri
in drugi notranji deli zgradbe do 2 metra na visoko
morajo biti iz nepropustne tvarine, ki se da lahko in
dobro snažiti in umivati;

4. po vseh prostorih mora biti speljan dober kanali¬
zacijski sistem, vsi odvodni kanali in odprtine pa morajo
imeti rešetke in ventile;

5. prostori, v katerih se živali koljejo ali kakršno
koli meso ali mesni izdelki kuhajo ali pripravljajo, mo¬
rajo biti dovolj zavarovani zoper paro.

Tudi prostori za hlajenje morajo biti, kolikor je to
le mogoče, brez vlage;

6. tla, stene in stropi klavničnih prostorov ne smejo
imeti nikakršno zvezo, vrata ali odprtino v katerega koli
izmed prostorov, ki se uporabljajo za stanovanje;

7

7. prostori, v katerih se pripravljajo ali spravljajo
izdelki za človeško hrano, morajo biti popolnoma ločeni
od prostorov, kjer se predelujejo ali spravljajo izdelki,
ki niso namenjeni za prehrano;

8. prostori, v katerih se predelujejo ali spravljajo
meso ali mesni izdelki, morajo biti vstran in zavarovani
zoper duh, ki prihaja iz oddelka za čiščenje črev, nabi¬
ralnika za odpadke, oddelka za začasno spravljanje kož
ter od hlevov za živali;

9. morajo imeti klozete in pisoarje v zadostnem šte¬
vilu. Ti morajo biti postavljeni na primernih krajih, mo¬
rajo biti prostorni in zgrajeni iz tvarine, ki ustreza
zdravstvenim predpisom, in imeti potrebno opremo. Ti
prostori morajo biti ločeni od prostorov, kjer se meso
spravlja ali predeluje;

10. poleg klozetov in pisoarjev ali v njih bližini mo¬
rajo biti napravljene umivalnice s čisto vodo, milom, bri¬
sačami itd., da se ohrani in zagotovi potrebna snaga pri
vseh osebah, ki prihajajo v dotik z mesom;

11. imeti morajo potrebne priprave, postavljene na
primernem kraju, za razkužbo in umivanje posod in
oprave kakor tudi rok za vse osebe, ki imajo opraviti
z mesom ali z mesnimi izdelki;

12. imeti morajo hišno lekarno z najpotrebnejšimi
zdravili in obvezili;

13. imeti morajo zadostno število pljuvalnikov po
vseh prostorih. Ti morajo biti tako izdelani, da jih ni
lahko prevrniti, in iz tvarine, ki se da dobro razkuževati.

Člen 8.

(’) Večje klavnice kakor tudi vse javne klavnice, v
katerih se koljejo živali za izvoz mesa v inozemstvo,
morajo imeti tudi še:

1. hleve za veliko živino in za drobnico;

2. hladilnice in ledenice, v katerih se mora držati
meso dalj časa v dobrem stanju;

3. prostore za končni pregled mesa;

4. prostore s potrebno napravo za steriliziranje mesa,

8

5. prostore za neškodljivo uničevanje živalskih tru¬
pel in zaplenjenih delov, s potrebnimi stroji;

6. prostore, kjer se osebje slači, oblači in umiva.

( 2 ) Javne klavnice v velikih mestih morajo imeti
razen tega tudi še:

1. prostore za prevzemanje in pregledovanje mesa,
ki je poslano iz drugih krajev;

2. posebne hleve in klavnične prostore, po možnosti
tudi posebne klančine, za prevzemanje in klanje okuženih
in bolnih živali.

Člen 9.

C) Prostori, mesta, oprava in posode, ki se uporab¬
ljajo za spravljanje, pripravljanje, kuhanje, predelovanje,
tehtanje, vkladanje in odpremTjanje mesa in mesnih iz¬
delkov, morajo biti iz take tvarine in tako izdelani, da se
dajo lahko in predpisno snažiti, in morajo biti vedno
vzdrževani čisti in higienski. Prav tako se morajo tudi
prostori za izdelke, ki niso namenjeni za človeško hrano,
vzdrževati v primerno čistem stanju.

( 2 ) Posode, ki se uporabljajo za izdelke, ki niso na¬
menjeni za hrano, morajo biti vedno in jasno označene
in se ne smejo uporabljati za spravljanje ali prenašanje
mesa in mesnih izdelkov.

Člen 10.

Klavnični veterinarji smejo, kadar koli je potrebno,
oznamenovati z »neuporabljivo« vso posodo in opravo,
ki ne ustreza zdravstvenim predpisom in katerih raba
bi bila v navzkrižju z določbami tega pravilnika. Oprava
ali posoda, ki je tako oznamenovana, se ne sme iznova
uporabljati, dokler se ne osnaži in ne razkuži. Tako po¬
stavljeno oznamenilo ne sme sneti nihče, razen klav¬
ničnega veterinarja.

Člen 11.

j 1 ) Prepovedano je v prostore, kjer se živina kolje,
prinašati in skozi te prostore prenašati poginule živali

9

kakor tudi živali, katerih zakol je bil prepovedan ob pre¬
gledu v živem stanju. Živali, ki so se ponesrečile, se
smejo spravljati v prostore za klanje samo v primerih,
navedenih v t. 1. b) člena 26., če je nastopila smrt iz
kakega vnanjega vzroka naglo in ne da bi bila žival
prej bolna in če so žival takoj iztrebili.

( 2 ) V prostore in oddelke, kjer se meso in mesni
izdelki pripravljajo, predelujejo ali spravljajo, se ne sme
prinašati in tudi ne skozi nje prenašati nikakršno drugo
meso razen tistega, ki je predpisno pregledano in spo¬
znano kot uporabno za človeško hrano.

Člen 12.

Nobena klavnica ne sme v svojih oddelkih, kjer se
ravna s kakršnim koli mesom ali mesnimi izdelki, zapo¬
slovati osebe, ki imajo vlažne ali gnojne izpuščaje, uljesa
ali gnojne rane, osebe, ki imajo tuberkulozo ali izločajo
kakršne koli kužne kali, zlasti kali tifusa ali paratifusa.
Takim osebam je prepovedano muditi se v klavniških
prostorih.

Člen 13.

Mesarji in osebe, ki imajo opraviti z obolelo zaklano
živaljo ali njenimi deli, morajo roke dobro očistiti masti,
jih pomočiti v prikladno razkužilo in umiti v čisti vodi,
preden imajo opraviti z drugimi zaklanimi živalmi.
Orodje in oprava, ki je bila uporabljena za klanje in
razsekavanje bolnih zaklanih živali, se mora predpisno
umiti in sterilizirati. Vse oseFe, ki imajo kakor koli
opraviti z mesom ali mesnimi izdelki, morajo imeti čiste
roke; vselej pa, kadar se vrnejo iz klozeta ali pisoarja,
si morajo roke umiti, preden zopet vzamejo orodje v
roko in se lotijo svojega opravka pri mesu in mesnih
izdelkih.

člen 14.

Osebe, ki imajo opraviti z mesom in mesnimi iz¬
delki, morajo imeti vedno čiste bele predpasnike, plašče
in druge vnanje halje iz blaga, ki se dobro pere.

10

Člen 15.

Natančnejše določbe o poslovanju in redu v klav¬
nici predpišejo mestna poglavarstva oziroma občinske
uprave sporazumno s pristojnim nadzorstvenim oblast-
vom, upoštevaje pri tem krajevne razmere.

Člen 16.

(') Vnanji prostori klavnice, kamor spadajo tudi
klančine, prostor, kjer se vozovi nakladajo in razkladajo,
kakor tudi ceste, dohodi, dvorišča in hlevi morajo imeti
speljano kanalizacijo in biti vzdrževani v primerno či¬
stem in rednem stanju. Znotraj klavnice je prepovedano
zbirati kakršen koli material (ščetine, kosti, gnoj ipd.),
v katerem se lahko zaredijo muhe in druga golazen.

( 2 ) Znotraj klavnice se kože ne smejo ne sušiti ne
trajno spravljati.

( 3 ) Znotraj klavnice je prepovedano imeti pse.

( 4 ) Konji, ki se uporabljajo za delo v klavnici, ne
smejo biti okuženi z boleznijo, ki se prenaša na ljudi.

Člen 17.

(‘) Klavnična uprava mora odrediti vse praktične
ukrepe opreznosti, da obvaruje svoje prostore, da se ne
zarede v njih muhe, podgane, miši in druga golazen.
Prepovedana je uporaba strupov za te namene v pro¬
storih, kjer se nezaobaljeni spravljajo meso in mesni
izdelki.

( 2 ) Uporaba strupov ni prepovedana v prostorih,
kjer se začasno spravljajo kože, v oddelkih, kjer so
spravljeni proizvodi, ki niso namenjeni za človeško hra¬
no, v vnanjih zgradbah ali v skladiščih, v katerih so
spravljeni mesni izdelki v hermetično zaprtih posodah.

( 3 ) Bakteriološka sredstva za podgane in miši se
v klavnici ne smejo uporabljati v nobenem oddelku.

Člen 18.

0) Klavnica mora imeti vse potrebne pomočke in
pogoje za pravilno pregledovanje, kakor:

11

1. primerne hleve, opravo, instrumente in pomožno
osebje za pomoč pri pregledovanju pred zakolom, pro¬
store, kjer se odloča, oznamenjuje in posebej drži živina,
katere zakol je dovoljen;

2 .  dovolj naravne svetlobe, pa tudi umetne svetlobe,
če ni čez dan dovolj naravne svetlobe v prostorih, kjer
se vrši pregled.

V takih prostorih ne sme biti preveč pare, ki bi
ovirala pravilno pregledovanje;

3. obešalnike (kline) in posode za drobovino, kri
in vse druge dele zaklanih živali, ki se uporabljajo za
človeško hrano ali v medicinske namene. Te dele je
treba imeti v razvidu, dokler se ne dokonča pregled,
da bi se vedelo, kateri živali pripadajo;

4. mize, klopi in drugo opravo, na katerih se oprav¬
lja pregled. To mora biti iz take tvarine, ki omogoča,
da se opravlja pregled hitro, natančno in higiensko;

5. higienske kovinske posode za zaplenjene dele.
Te posode morajo biti posebej oznamenovane in se ne
smejo uporabljati v druge namene;

6. ločen prostor za začasno spravljanje zaplenjenih
delov. Ti prostori morajo imeti ključavnico za zakle¬
panje;

7. priprave z materialom za denaturiranje;

8. posode s sredstvi za umivanje in razkuževanje
rok, steriliziranje instrumentov, razkuževanje tal in vseh
predmetov, ki se morejo onečediti s kužnim materialom;

9. priprave z materialom za najnujnejše kemične in
fizikalne, po možnosti pa tudi za mikroskopske preglede
mesa.

( 2 ) Večje javne in vse ekspertne klavnice morajo
imeti tudi še:

1. laboratorije za bakteriološko in histološko pre¬
iskovanje mesa in mesnih izdelkov;

2. prostore s potrebno opremo in pomožnim oseb¬
jem za trihinoskopski pregled.

12

Člen 19.

Vsaka klavnica mora dati veterinarju ali veterinar¬
jem, ki v njej poslujejo, na razpolago potrebne pisar¬
niške prostore z razsvetljavo, kurjavo in postrežbo. Ti
prostori morajo biti na prikladnem mestu. Morajo biti
dovolj svetli, opremljeni s potrebnimi omarami za sprav¬
ljanje in hranjenje službenih spisov in drugega mate¬
riala kakor tudi primerno urejeni za delo, slačenje in
oblačenje.

Člen 20.

(’) V majhnih porabniških krajih, kjer ni javne
klavnice, se sme dovoliti, da se koljejo živali, namenjene
javni porabi, v privatnih, higiensko urejenih klavnicah.

( 2 ) Kjer ni ne javne ne privatne klavnice, se morajo
klati živali, namenjene javno-krajevni porabi, na pose¬
bej za to odrejenem prostoru. Ta prostor je treba ogra¬
diti, pokriti s streho, potlakati z nepropustnim materi¬
alom in opremiti z betonirano jamo za odpadke. Vnanja
odprtina jame za odpadke mora biti tako prirejena, da
se da dobro zapirati. Prostor, kjer se kolje, je treba po
vsaki uporabi korenito očistiti. Jamo za odpadke je treba
najmanj dvakrat na teden, za poletne vročine na vsak
dan izprazniti.

b) Privatne klavnice.

Člen 21.

(') Za ureditev in delo privatnih klavnic veljajo isti
predpisi kakor za javne klavnice.

( 2 ) Eksportne klavnice in industrijska podjetja, ki se
bavijo z izvozom mesa in mesnih izdelkov v inozemstvo,
morajo imeti higienske zgradbe, prostore in vse ostale
naprave, potrebne za brezhibno nadzorovanje, pregledo¬
vanje in proizvodnjo, ki so predpisane za večje javne
klavnice. Za zgraditev takih klavnic je potrebna dovoli¬
tev ministra za kmetijstvo.

13

Člen 22.

( x ) Izvoz mesa, mesnih izdelkov in masti v inozem¬
stvo je dovoljen samo iz klavnic in podjetij, ki so pod
stalnim veterinarskim nadzorstvom.

( 2 ) Veterinarji pri eksportnih klavnicah morajo pre¬
gledati vse živali, ki se tamkaj koljejo, ne glede na to,
ali je meso od teh živali namenjeno izvozu v inozemstvo
ali porabi doma. Poleg pregleda klavnih živali in mesa
so dolžni stalno in neprestano nadzorovati v dotičnih
podjetjih med vsem delovnim časom celokupno ravnanje
pri predelovanju mesa in mesnih izdelkov.

( 3 ) Klavnice in podjetja iz odstavka 1. tega člena
morajo pravočasno obvestiti nadzornega veterinarja o za¬
četku in koncu dela. Ta ima o vsakem času prost pristop
v vse klavnične prostore. Niti ena pošiljka kakršnega koli
mesa ali izdelka ne sme biti sprejeta in tudi ne odprem-
ljena, preden se o tem ne obvesti nadzorni veterinar.

IV.

Predpisi za klanje.

Prijava klanja.

Člen 23.

j 1 ) Vse klavne živali, katerih meso je namenjeno
javni porabi, se morajo pred zakolom in po zakolu pre¬
gledati.

( 2 ) Goveda, bivoli in kopitarji se morajo pregledati
tudi, če se koljejo za privatno porabo.

( 3 ) Za privatno porabo je imeti porabo mesa v last¬
nem gospodarstvu.

( 4 ) Vojašnice, samostani, gostilne, krčme, penzije,
ljudske kuhinje, sirotišnice, zapori, bolnice, zdravilišča,
dijaški domovi, vzgojevalnice, javne menze, gospodarstva
prodajalcev mesa, krčmarjev in gostilničarjev se ne šte¬
jejo za privatno gospodarstvo.

14

Člen 24.

(*) V krajih, kjer je javna klavnica, se smejo klati
goveda, bivoli in kopitarji za javno ali za privatno po¬
rabo samo v javni klavnici. Prav tako se smejo v takih
krajih samo v javni klavnici klati ovce (jagnjeta), koze
(kozlički) in svinje (prašički), ki so namenjeni javni po¬
rabi. Izjeme so dopustne samo v primerih zakola v sili,
naštetih v členu 26.

( 2 ) Obveznost, klati v javnih klavnicah, se ne nanaša
na ekspertna in industrijska podjetja, pri katerih so
državni veterinarski uradi za posebno službo.

Člen 25.

( 1 ) Kdor hoče klati goveda, bivole ali kopitarje za
javno ali privatno porabo ali ovce, koze in svinje za
javno porabo, mora to prijaviti pristojnemu pregledniku
vsaj 6 ur pred zakolom in mu obenem izročiti pravilen
živalski potni list. V večjih javnih klavnicah, kjer se
koljejo živali ob določenem času, se sme rok za prijavo
skrajšati.

( 2 ) Prepovedano je klati živali brez živalskega pot¬
nega lista ali z nepravilnim potnim listom, zlasti s takim,
na katerem ni lastninskega prenosa.

Člen 26.

Prijava se sme pred zakolom opustiti:

1. pri zakolu v sili.

a) Po tem pravilniku gre za primer zakola v sili
samo tedaj, če je žival naglo obolela in se je opravičeno
bati, da pogine ali da meso zbog pogoršanja bolezni
znatno zgubi na svoji vrednosti, dokler ne pride pregled¬
nik, ali pa če je žival zbog nezgode tako poškodovana,
da jo je treba takoj zaklati;

b) Vsak primer zakola v sili je treba takoj prijaviti
pristojnemu pregledniku. Prijavo je podati tudi tedaj, če
se hoče uporabiti za človeško^ hrano meso živali, ki so
poginile zbog kakega zunanjega vzroka naglo in ne da

V

bi bile prej bolne. Taki primeri so: nagla smrt zbog po¬
škodbe možganov in preloma vratnih vretenc, poboj po¬
divjane živali, smrt od strele, električnega toka ali zbog
izkrvavitve, povzročene po nezgodi ali kakršni koli drugi
vnanji poškodbi. V vseh teh primerih je preglednikova
dolžnost, da kar najhitreje pride na sam kraj in opravi
pregled;

2. pri klanju ovac, koz in svinj, če je njih meso na¬
menjeno zgolj le privatni porabi, a živali ne kažejo no¬
benih znakov bolezni. Prijava zaradi ogleda po zakolu je
obvezna v takih primerih samo tedaj, če se opazijo ob
klanju znaki kake bolezni, ki bi utegnila škodljivo vpli¬
vati na uporabnost mesa za človeško hrano.

Člen 27.

Ako preglednik ni veterinar, je dolžan odkloniti
pregled klavnih živali in mesa in napotiti stranko s pri¬
javo za zakol na pristojnega veterinarja:

1. če naj se zakoljejo kopitarji;

2. če iz navedb lastnika živali izhaja, da je žival
bolna. Izjeme so dovoljene samo v primerih, navedenih
v t. a), b), c) in č) odst. 2. in odst. 4. člena 33. tega
pravilnika.

Navodila za pregledovanje klavnih živali.

Člen 28.

P) Klavne živali je treba pregledati po možnosti ne¬
posredno pred zakolom, če se živali ne zakoljejo v dveh
dneh po pregledu, jih je treba iznova pregledati.

( 2 ) S pregledom je treba ugotoviti:

1. istovetnost živali po živalskem potnem listu;

2. ali kaže znake kake bolezni, ki bi utegnila škod¬
ljivo vplivati na uporabnost mesa;

3. ali ima kužno bolezen, za katero je uvedena pri¬
javna dolžnost, ali pa kaže znake suma take kužne bolezni:

4. da ni očitno breja.

16

Člen 29.

0) Ob pregledu klavnih živali je treba ugotoviti
vrsto in spol živali, pri bolnih in sumljivih živalih pa tudi
še starost, barvo in ostala znamenja. Treba je paziti na
to, ali je videti žival zdrava. Živali, ki ležijo, je treba
nagnati, da vstanejo, živali, ki šepajo, je treba nagnati,
da se prestopajo. Zlasti je treba paziti:

1. na rejenost;

2. na držo telesa, ko žival stoji in ko se giblje, na to,
ali se žival zanima za okolico;

3. na površino telesa (koža, dlaka, toplota telesne
površine, rane, otekline itd.);

4. na prebavne organe (gobec, smrček, tek, pre¬
žvekovanje, polnost trebuha, delovanje preberavnika, ka¬
kovost odpadkov);

5. na sramnico, nožnico in vime;

6. na dihalne organe (nosne dupline, dihanje). Bol¬
nim živalim je treba vselej meriti temperaturo.

( 2 ) Pri posameznih vrstah klavnih živali je treba
zlasti skrbno pregledati tiste dele telesa, na katerih se
pojavljajo živalim te vrste svojstvene bolezni, ki pa so
važne v zdravstvenem in v veterinarsko - policijskem
pogledu.

Člen 30.

Zlasti je treba paziti:

p r i v s e h živalih:  na steklino;

pri govedih:  na vranični prisad, šustavec in
druge plinave edeme na hemoragično septikemijo, sli¬
navko in parkljevko, nalezljivo vnetje podaljšanega
mozga (infekciozno bulbarno paralizo, Aujeszkega bole¬
zen) in na zastrupljenje krvi, ki nastane v zvezi z vnet¬
jem vimena, maternice, črev, sklepov in parkljev;

pri teletih:  na difterijo, grižo, na vnetje popka
z otekanjem sklepov ali z zvišano temperaturo;

pri kopitarjih:  na smrkavost, infekciozno ane-'
mijo in na zastrupljenje krvi, nastalo v zvezi z vnetji na

17

posameznih mestih telesa, zlasti sklepov, nožnic tetiv
in kopit;

pri svinjah:  na vranični prisad, slinavko in
parkljevko, rdečico, svinjsko kugo in nalezljivo vnetje
podaljšanega mozga (Aujeszkega bolezen);

pri ovcah in kozah:  na vranični prisad, vrto¬
glavost (coenurosa), vodeniko, ovčje osepnice in mal¬
teško vročico.

Postopek po pregledu.

Člen 31.

j 1 ) Zakol se mora prepovedati:

1. če se ugotove pri živali vranični prisad, šustavec
in drugi plinavi edemi, hemoragična septikemija goved,
steklina, smrkavost, goveja kuga, malteška vročica, na¬
lezljivo vnetje podaljšanega mozga (Aujeszkega bolezen),
infekciozna anemija konj ali če se ugotovi sum katere
izmed navedenih živalskih kug, izvzemši sum tetanusa;

2. če so prašički mlajši od 2 tednov, jagnjeta ali ko¬
zlički mlajši od 3 tednov, teleta pa mlajša od 4 tednov;

3. če je žival očito breja, izvzemši zakol v sili;

4. če ni še minulo 8 dni, odkar je žival povrgla.

( 2 ) Klanje 8 dni do 4 tedne starih telet je dovoljeno
samo v sili. Meso takih telet se šteje za manj vredno.

Člen 32.

V vseh drugih primerih se mora zakol dovoliti, če je
preglednik veterinar (glej člen 33., poslednji odstavek).

Člen 33.

(’) Usposobljeni preglednik sme dovoliti zakol samo
takih živali, ki ne kažejo nikakršnih znakov bolezni.

( 2 ) Razen tega sme usposobljeni preglednik dovoliti
zakol v sili zaradi:

a) preloma kosti;

b) svežih ran in opeklin;

2

18

c) napenjanja (meteorizma), ki je nastalo po ze¬
leni krmi;

č) bojazni, da bi se žival ne zadušila (če obtiči živali
v požiralniku krompir, repa, jabolko itd.). V vseh pod a)
do č) navedenih primerih pa samo tedaj, če se zakolje
žival v 6 urah od ure, ko je nastopil vzrok za zakol v sili.

( 8 ) V vseh drugih primerih mora usposobljeni pre
glednik predhodno prepovedati zakol in napotiti lastnika
na pristojnega veterinarja. Če lastnik od zakola odstopi,
ni veterinarski pregled potreben; toda žival je treba
postaviti pod nadzorstvo občinskega oblastva.

( 4 ) V primerih zakola v sili, ki niso našteti v t. a)
do č) odstavka 2. tega člena, sme dovoliti usposobljen 1
preglednik zakol samo, če grozi nevarnost, da se bo
zdravstveno stanje živali do veterinarjevega prihoda
znatno pogoršalo. V takih primerih mora postopati uspo¬
sobljeni preglednik po členu 48., ko pa pride veterinar,
tega natančno obvestiti o bolezenskih znakih, ki jih je
ugotovil ob pregledu pred zakolom.

Člen 34.

Brž ko ugotovi preglednik katero izmed kužnih bo¬
lezni, naštetih v členu 2. zžkb., ali brž ko opazi sumljive
znake take bolezni, mora to takoj prijaviti pristojnemu
občinskemu oblastvu (člen 86. zžkb.).

Obenem mora preglednik opozoriti lastnika bolne ali
sumljive živali, naj ima to žival ločeno in vstran od
druge živine (člen 34. zžkb.).

Člen 35.

Če ima žival za zakol katero od tehle kužnih bolezni:
slinavko in parkljevko, pljučno kugo goved, ovčje osep-
nice, sramno kugo konj, mehurčasti izpuščaj konj in
goved, garjavost kopitarjev, ovac in koz, svinjsko kugo
ali rdečico svinj, ali če kaže sumljive znake take kužne
bolezni, se sme zaklati samo pod nadzorom pristojnega
veterinarja v javni službi.

19

Člen 36.

Če pride preglednik mesa v dotiko z živalmi, ki
imajo kužno bolezen, si mora dobro umiti in razkužiti
roke neposredno, preden odide iz zakuženega dvorca ali
prostora. Pri slinavki in parkljevki mora očistiti tudi
obleko in razkužiti obutev.

Klanje živali.

Člen 37.

(') Živali, ki se dopošljejo iz večje razdalje ko 5 km,
se ne smejo zaklati, dokler se ne odpočijejo.

( 2 ) Peš prignane živali se morajo odpočiti: pozimi
najmanj 4 ure, poleti najmanj 6 ur; pripeljane: pozimi
2 uri, poleti pa 3 ure.

Člen 38.

Redno klanje se vrši vpričo preglednika.

Člen 39.

Živali je treba pred zakolom na primeren in človeški
način onesvestiti (omamiti). Izjeme so dovoljene samo
pri zakolu v sili in pri ritualnem zakolu.

Člen 40.

(') Pri klanju velike živine smejo biti zaposlene
samo odrasle, močne in klanja vešče osebe.

( 2 ) Mučiti živali pri klanju je prepovedano. Prepove¬
dano je naenkrat pripraviti za klanje (vreči na tla) več
živali, kot jih je mogoče takoj zaklati.

( 3 ) Pri klanju dobljeno kri je treba prestreči v čiste
posode. Če se koljejo bolne živali, se mora prestreči kri
vsake posamezne živali v posebno posodo. Zopetna upo¬
raba takih posod je dopustna šele po korenitem očiščenju
in razkužitvi.

( 4 ) Defibrinirati se kri ne sme z rokami. Kri, dob¬
ljena ob prerezu vrata (ritualno klanje itd.), se sme upo¬
rabljati samo v tehnične namene.

2 *

20

Člen 41.

Za klanje po hebrejskem obredu veljajo tele določbe.

a) velika živina se sme vreči na tla samo z zadosti
močno in mehko vrvjo;

b) ko se žival meče na tla, je treba njeno glavo trdno
držati, da ne udarja ob tla in da se rogovi ne lomijo;

c) kdor kolje, mora biti navzoč pri metanju živali in
mora opraviti zakol takoj, zanesljivo in hitro;

č) glavo živali je treba trdno držati, ne samo, dokler
se žival reže, ampak tudi potem, ko se ji je prerezal vrat,
dokler mišice še drhtijo.

Člen 42.

( 1 ) Živali se smejo klati praviloma samo podnevi in
ob času svetlobe.

( 2 ) Prepovedano je pihati pod kožo, v pljuča ali v
čreva z usti, pri ritualnem (verskem) klanju pa močiti
pljuča s slino.

V.

Pregled mesa.

Člen 43.

(’) Meso mora pregledati takoj po zakolu isti pre¬
glednik, ki je pred zakolom pregledal živo žival. Izjeme
so dovoljene samo v javnih klavnicah z velikim prome¬
tom, kjer je zaposlenih po več preglednikov.

( 2 ) Meso se mora praviloma pregledovati podnevi.
Če pa se je morala žival iz važnih vzrokov zaklati ponoči,
a se zdi meso pregledniku sumljivo glede uporabnosti za
človeško hrano, se mora pregled prekiniti in nadaljevati
podnevi.

( 8 ) Trebušno in medenično votlino je treba takoj po
zakolu iztrebiti. Dovoljeno je iztrebiti tudi prsno votlino,
toda tako, da obdrži jezik zvezo z grlom, žrelom, požiral¬
nikom, pljuči in srcem.

21

( 4 ) Pred pregledom se sme žival po dolgem raz¬
sekati. Vsako drugo razkosavanje živali je prepovedano.
Dovoljeno jo je pred pregledom odreti, vendar tako, da
se koža na enem mestu drži telesa živali. Govedo je treba
vselej odreti in po dolgem razsekati. Če je potrebno, ima
preglednik pravico zahtevati, naj se tudi teleta, ovce in
koze oderejo in zaradi pregleda po dolgem razpolovijo.

( 5 ) Glava in spodnji deli nog pri govedih, izvzemši
teleta, in tudi pri ovcah, kozah in kopitarjih se smejo
odrezati.

( e ) Če se kolje ob istem času več živali iste vrste,
je treba iz njih vzeti drob, pri kopitarjih in govedih pa
tudi glavo oznamenovati in položiti blizu tiste živali, od
katere je, tako da se lahko zanesljivo ugotovi, katere
živali je drob. Prepovedano je odstranjati posamezne
dele zaklane živali ali jih predelovati, preden ni pregled
mesa končan.

Člen 44.

Če je bila žival pred pregledom razkosana na ne¬
dopusten način ali so bili odstranjeni ali predelani po¬
samezni deli, ki so važni in potrebni za zdravstveno pre¬
sojo mesa, sme opraviti pregled mesa samo veterinar
(glej člen 57., odst. 3., t. b),

Člen 45.

Če je potrebna pri pregledu mesa posebna pomoč,
lastnik ali njegov namestnik pa ne pridelita pregledniku
na njegovo zahtevo primerne pomožne moči, je pregled¬
nik upravičen, opustiti nadaljnji pregled, dokler ne ustre-
žeta njegovi zahtevi.

Člen 46.

( 1 ) Preglednik mesa mora imeti pri pregledu vsaj
dva prikladna, vedno popolnoma čista in ostra noža.

( 2 ) Noži, ki so se umazali ob rezanju bolnih delov,
se ne smejo uporabiti, dokler se dobro ne očistijo in ne
sterilizirajo.

22

Člen 47.

(') Preglednik zareže pri ogledu v meso in organe
samo toliko, kolikor to namen posla terja (členi 49. do 55.).

( 2 ) Ko zareže v bolne dele, mora paziti, da ne one¬
čedi z bolezenskimi kalmi ostalega zdravega mesa, rok
in poda.

Člen 48.

Če usposobljeni preglednik ugotovi, da ni pristojen
za presojo mesa (člen 58.), mora opustiti nadaljnje pre¬
gledovanje, izreči meso za začasno zaplenjeno in o tem
takoj obvestiti pristojno občinsko oblastvo. Le-to pozove
nujno veterinarja, naj pregleda meso. Dokler veterinar
ne pride, je treba meso in vse dele živali dobro spraviti.

Člen 49.

(') Posamezni deli zaklane živali se morajo skrbno
pregledati v tistem redu, kakor je predpisano v čle¬
nih 50. do 55.

( 2 ) Vse dele je treba skrbno pregledati, pljuča, jetra,
vranico, maternico, vime in jezik pa razen tega še dobro
pretipati.

( 3 ) Pri krvi je treba paziti na barvo, na to, kako se
kri strjuje, in na morebitne primesi tujih sestavin.

( 4 ) Če se zdravstveno stanje pri kakem organu ne
da ugotoviti s pregledom in pretipanjem, je treba za¬
rezati vanj tako globoko, da se lahko natančno pregledajo
plasti, ki ležijo globlje.

( 5 ) Mezgovnice se morajo po dolgem prerezati. Če
treba, jih je izrezati in razrezati na tanke liste.

( 6 ) Tudi vse druge sumljive ali bolne dele je treba,
po potrebi, izrezati in prerezati, kosti pa razklati.

( 7 ) Če je potrebno, se mora meso za poskus skuhati
ali speči.

( 8 ) Če so bolezenske spremembe takega značaja, da
je potrebna bakteriološka preiskava (člen 57.), jo je treba
opraviti, kjer je možnosti za to. Drugače je treba meso
uničiti.

23

Člen 50.

Pri pregledu je treba paziti:

1. na kri;

2. na glavo, na podčeljustne (Lnn. mandibulares,
submaxillares) in gornje vratne mezgovnice (Lnn. cervi-
cales craniales), na ustne bezgavke (krajnike, tonsilae),
na sluznico ust, žrela in jezika;

3. na pljuča, sapnik, na bronhialne in medpljučne
mezgovnice (podolžna zareza, ki seče sapnik in njegove
glavne odcepke na mestu odcepitve, povprečna zareza v
dolnji tretjini pljuč);

4. na osrčnik in srce (zareza po dolgem, ki odpre
oba prekata in razreže srčno pregrado);

5. na prepono (diafragmo);

6. na jetra in njih mezgovnice;

7. na želodec, čreva, opornik in njegove mezgovnice
(Lnn. mesenterici) in na mreno;

8. na vranico;

9. na obisti in sečni mehur;

10. na maternico z nožnico, zlasti pri živalih, ki so
malo pred zakolom povrgle ali ki se jim iz spolnih orga¬
nov cedi, ali če je na sluznici maternice kaj patoloških
sprememb;

11. na vime in njegove mezgovnice;

12. na mišice, slanino in salo, na kosti s sklepi, na
porebrnico in potrebušnico. Pri sumu je treba pregledati
mezgovnice, in sicer: spodnje vratne mezgovnice (Lnn.
cervicales caudales), vratno-rebrne (Lnn. costocervicales),
vrhnje vratne (Lnn. cervicales superficiales), plečno (Ln.
axillaris proprius), hrbtne (Lnn. lumbales), mezgovnice
boka (Lnn. iliaci), globoke mezgovnice dimelj (Lnn.
inguinales profundi), podbočne mezgovnice (Ln. sub-
iliacus), zadnje podkolenske mezgovnice (Ln. popliteus),
križne mezgovnice (Ln. ischiadicus) in gornje mezgov¬
nice dimelj (Lnn. inguinales superficiales). Če je po¬
trebno. je te mezgovnice izrezati in jih razrezati na
tanke liste.


24

Člen 51.

( 1 ) Pri govedih je treba zaradi ikravosti pregledati
tudi jezik, srce, zunanje in notranje čeljustne mišice, po¬
žiralnik in površino mesa. Pri tem pregledu se mora
vsaka notranja in zunanja čeljustna mišica zarezati naj¬
manj na dveh mestih. Zareze morajo biti dolge in glo¬
boke in vzporedne s spodnjo čeljustjo. Ko se zarežejo
zunanje čeljustne mišice, je treba razrezati tudi ušesno
mezgovnico (Ln. parotideus).

( 2 ) Sapnik, obenem z njegovimi glavnimi odcepki, je
treba po vsej dolžini razrezati in pregledati.

( 3 ) Jetra je treba na želodčni strani zarezati na
dveh mestih: enkrat tako, da prereže zareza glavni žolče-
vod počez, enkrat pa poleg Spieglove krpe.

( 4 ) Obisti je treba odločiti iz obistnega sala, a jih
pustiti v njih naravni zvezi. Pri kravah je treba vsako
polovico vimena po dolgem zarezati prav do cisterne.
Maternico je treba po dolgem prerezati.

Člen 52.

(*) Pri teletih je treba pregledati popek in sklepe
in jih v sumljivih primerih odpreti z nožem.

( 2 ) Pregled na ikre se opravlja kakor pri odraslih
govedih; pri manj ko šest tednov starih teletih pa se
sme opustiti.

( 3 ) Pregled glave in njenih mezgovnic se sme pri
teletih povsem opustiti, kolikor ni potreben zaradi
ikravosti.

Člen 53.

Pri kopitarjih je treba glavo na sredi po dolgem
razsekati ali prežagati, nosni hripelj pa izrezati tako, da
se s sprednjim delom drži nosa in da je njegova sluznica
na obeh straneh nepoškodovana; razen tega je treba
dobro pregledati sapnik, grlo, nosno duplino in okolne
votline pa podčeljustne mezgovnice.


25

Člen 54.

(*) Pri ovcah in kozah je treba pregledati jetra tako,
kakor je popisano v odst. 3. člena 51.

( 2 ) Srce in mezgovnice glave in pljuča je treba za¬
rezati samo, če se sumi na kakšno bolezen.

Člen 55.

( J ) Svinje, izvzemši pujske, je treba pred pregledom
po dolžini hrbtenice razsekati na dve polovici. Obistno
(retroperitonealno) salo je treba od potrebušnice odlo¬
čiti. Vidne dele mesa, zlasti stegna, trebušne mišice, pre¬
pono (diafragmo), mišice med rebri, vratne mišice, srce,
jezik in grlo je treba pregledati na ikre.

( 2 ) Hrbtenice in glave samo v izjemnih primerih ni
razsekati, n. pr. pri živalih, ki so namenjene za izložbo,
razstavo ali za izvoz v inozemstvo, in še to samo tedaj,
če se da tudi brez tega zanesljivo ugotoviti, da žival ni
ne tuberkulozna ne ikrasta. Ob pregledu mesa na ikre
je treba pri takih svinjah vselej zarezati na več mestih
jezik, podčeljustne mišice in srce.

Člen 56.

0) Pregled svinjskega mesa na trihine se mora
opravljati:

1. v vseh večjih javnih klavnicah. (Občna upravna
oblastva druge stopnje določijo klavnice, na katere se
nanaša ta določba);

2. v vseh javnih klavnicah, v katerih se koljejo svi¬
nje radi izvoza v inozemstvo;

3. v vseh privatnih klavnicah, ki se bavijo z izvozom
v inozemstvo.

( 2 ) V klavnicah, navedenih pod 1. do 3., se mora
pregledati meso na trihine pri vseh svinjah, ki se v njih
koljejo bodisi za domačo porabo bodisi za izvoz v ino¬
zemstvo.

Za pregled je treba vzeti koščke mesa iz prepone
(diafragme), in to neposredno pri prehodu mesnatega


26

dela v žilavi del na mestu, kjer je prepona zvezana s
hrbtenico (t. zv. vretenčjak). Iz vsake polovice svinje je
treba vzeti po en tak košček, ki ne sme biti manjši od
lešnika, in napraviti iz njega najmanj po 7 preparatov.
Od vsake cele svinje je torej treba pregledati najmanj
po 14 preparatov.

( 3 ) Ce so ti deli prepone odstranjeni, pa se vzamejo
za preiskavo drugi deli prepone (medrebrni del) ali
druge mišice (trebušne, medrebrne mišice, mišice okoli
jabolka [larynxaj ali izpod jezika), je treba pregledati
od vsake cele svinje najmanj po 28 preparatov.

( 4 ) Trihinoskopski pregled opravljajo ali veterinarji
ali pa pomožno osebje, ki je uspešno dovršilo za trihin-
ske preglednike predpisani tečaj. Usposobljeni pregled¬
niki mesa smejo opravljati trihinoskopski pregled samo,
če so dovršili tudi tečaj za trihinske preglednike.

( 5 ) Če ugotovi usposobljeni preglednik ali druga po¬
možna oseba, ki opravlja trihinoskopski pregled, v kate¬
rem izmed pregledanih preparatov mesa trihine ali
kakršne koli druge spremembe, mora vso žival začasno
zapleniti in o tem takoj obvestiti pristojnega klavnične¬
ga veterinarja. Nadaljnja preiskava in presoja mesa te
živali spada v dolžnost veterinarja.

(°) Preglednik mesa na trihine mora pisati o pre¬
gledanih živalih zapisnik po obrazcu, priloženem pod B.
Zaporedne številke zapisnika se začenjajo vsako leto z 1.
Zapisnike je treba hraniti v arhivu tri leta.

( 7 ) Natančnejša navodila o pregledovanju mesa na
trihine kakor tudi določbe o izučevanju pomožnega osebja
za trihinoskopski pregled predpiše minister za kme¬
tijstvo.

Člen 57.

(*) Pri zakolu v sili in v drugih primerih, navede¬
nih v t. 1. b) člena 26., (nagla smrt zbog zunanjega vzroka
brez poprejšnje bolezni), ali če je bil zakol opravljen
zbog kake bolezni, združene s hudimi motnjami splošne¬
ga zdravstvenega stanja, je treba vse organe in mezgov-

27

niče posebno skrbno pregledati. Pri tem je treba ugoto¬
viti, ali je bila žival pravočasno zaklana ali pa zaklana
v agoniji ali pa le na videz zaklana že potem, ko je po¬
ginila; nadalje ali so bile v primerih, naštetih v t. 1. h)
člena 26., živali pravočasno iztrebljene (glej člen 61.,
t. 20. a).

( 2 ) V primerih, navedenih v odstavku 1. tega člena,
je treba vselej določiti, ali je potrebna bakteriološka
preiskava mesa. Preiskava ni potrebna, če je zanesljivo
ugotovljeno, da je bila žival zaklana samo zbog tehle
bolezni:

a) slinavke in parkljevke brez zapletkov (kompli¬
kacij), pljučne kuge goved, ovčjih osepnic brez zaplet¬
kov, rdečice svinj ali svinjske kuge;

b) preloma kosti, zunanjih poškodb (rane, zmečka¬
nine) ali drugih bolezni, povzročenih po zunanjih vzro¬
kih (n. pr. tuja telesa v požiralniku), izpadanje notra¬
njih delov telesa (maternice, mehurja, danke), če je bila
žival zaklana neposredno potem, ko se je bolezen poja¬
vila, in niso nastali zapletki (zvišana temperatura itd.).

( 3 ) V vseh drugih primerih, navedenih v odstavku 1.
tega člena, je sum na zastrupljenje krvi (glej člen 61.
t. 8.a) ali pa sum, da so v mesu bakterije ostrupnice
mesa (glej člen 61., t. 8.b), in je treba opraviti bakterio¬
loško preiskavo, če je to mogoče. Ce ni možnosti, da
bi se opravila bakteriološka preiskava, ali če lastnik
mesa ali njegov namestnik bakteriološke preiskave noče
in se strinja s tem, da se uniči vsa žival, je treba meso
uničiti.

To velja tudi za meso živali:

a) ki niso bile iztrebljene takoj po zakolu (smrti);

b) pri katerih so bili organi, važni za presojo mesa,
pred pregledom odstranjeni ali tako predelani, da se s
pregledom ne da natančno ugotoviti, ali je meso dobro
za človeško hrano;

c) ki so bile zaklane brez predhodnega pregleda v
živem stanju in se ne more zanesljivo ugotoviti, ali so
bile zaklane zbog bolezni ali iz drugih vzrokov;


28

č) ki so videti zdrave, toda je bilo malo časa pred
zakolom ugotovljeno, da izločajo bakterije ostrupnice
mesa.

( 4 ) Sum na zastrupljenje krvi je v primerili, nave¬
denih v odstavku 1. tega člena, zlasti tedaj, če so bile
živali zaklane zbog vnetja črev, vimena, maternice, skle¬
pov, nožnic tetiv, parkljev, kopit, popka, pljuč, porebr-
nice ali zbog težke obolelosti, nastale v zvezi z gnojnimi
ali gnijočimi ranami. Sum, da so v mesu bakterije
ostrupnice mesa, je pri vseh živalih, katerih splošno
zdravstveno stanje je kazalo pred zakolom hude motnje
iz kakih drugih vzrokov, ne pa iz tistih, ki so našteti v
odstavku 2. tega člena. V takih primerih obstoji sum
tudi tedaj, če ob pregledu zaklane živali niso bile naj¬
dene kake posebne patološke spremembe.

( 5 ) Sum, da so v mesu ostrupnice mesa, je tudi te¬
daj, če se mora iz kakih drugih razlogov, ki niso nave¬
deni v prednjih odstavkih, sklepati, da bi utegnilo biti
meso škodljivo človeškemu zdravju.

Navodila za opravljanje bakteriološke preiskave so ob¬
sežena v prilogi št. 1 tega pravilnika.

Člen 58.

(') Če preglednik mesa ni veterinar, sme odločiti
o tem, ali je meso uporabno, samo v spodaj navedenih
primerih, in še to samo tedaj, ako ni bila žival pred
pregledom razkosana na nedopusten način ali niso bili
važni deli odstranjeni ali predelani (člen 44.):

če najde vse dele živalskega telesa zdrave ali če
najde tele spremembe:

a) živalske parazite, izvzemši človeškemu zdravju
škodljive ikre (pri govedih cysticercus inermis, pri svi¬
njah cysticercus cellulosae) in trihine (trichinella spi-
ralis);

b) zrasle posamezne organe, ki bi po svoji naravni
legi sicer morali biti ločeni, in to samo tedaj, če ni v
zraslih organih gnoja'niti smrdljivih izlivov (eksudatov)
ali če najde popolnoma zaprta gnojna ognjišča;

29

c) posamezne omejene (nenevarne) novotvorbe;

č) omejeno posamezno aktinomikozo;

d) kržljavost (atrofijo) organov ali posameznih mišic;

e) nakazne izrastke, če niso združeni z motnjami
splošnega zdravstvenega stanja in če meso ni spre¬
menjeno;

f) sveže rane, mehanično nastale izlive krvi in
usedline pigmenta;

g) onečejenost pljuč ali krvi z vsebino želodca ali
vodo za pranje.

V vseh teh primerih samo tedaj, če je preglednik
žival pregledal pred zakolom.

( 2 ) Usposobljeni preglednik sme odločiti o uporab¬
nosti mesa tudi v primerih, naštetih v t. a) do č) odst. 2.
člena 33. tega pravilnika, toda samo ob tehle pogojih:

a) če je pregledal žival pred zakolom;

b) če je bila zaklana vpričo njega, in sicer v 6 urah
od ure, ko je nastopil vzrok, zbog katerega se je opravil
zakol.

Če je bila v primerih, naštetih v t. a) do č) odst. 2.
člena 88., žival zaklana v agoniji ali je ob pregledu v
živem stanju kazala kakršne koli sumljive znake zastrup-
ljenja krvi (zvišana temperatura itd.), mora usposobljeni
preglednik pregled mesa opustiti in postopati po členu 48.
tega pravilnika.

(3) p r egled mesa po veterinarju ni potreben v pri¬
merih. ko usposobljeni preglednik ugotovi, da meso ni
uporabno za človeško hrano in se lastnik mesa ali njegov
namestnik strinja s tem, da se meso uniči.

Člen 59.

V vseh drugih primerih, ki niso v členu 58. našteti,
je pristojen za presojo mesa kot človeške hrane samo
veterinar.

Člen 60.

Če ugotovi preglednik kako kužno bolezen, katere
prijava je obvezna, mora postopati po členih 34. do 36.
oziroma po členu 48, tega pravilnika.

30

VI.

Presojanje, ali je meso uporabno za človeško hrano.

Člen 61.

Za neprikladno za človeško hrano je imeti vso žival
(meso s kostmi, slanina, salo, loj, drob, kri in deli kože,
ki rabijo za človeško hrano), če se ugotovi katera izmed
tehle bolezni:

1. vranični prisad;

2. šustavec in drugi plinavi edemi;

3. hemoragična septikemija goved;

4. steklina;

5. smrkavost;

6. goveja kuga;

7. infekciozna anemija konj;

8. a) zastrupljenje krvi ali sum zastrupljenja krvi
(člen 57., odst. 3. in 4.), če ni z bakteriološko preiskavo
ugotovljeno, da je meso neškodljivo za človeško hrano;

b) če so v mesu bakterije ostrupnice mesa (člen 57.,
odst. 3., 4. in 5.), izvzemši primer, naveden v členu 66.,
III., t. 6.;

9. tuberkuloza, če je žival zbog te bolezni močno
shujšala;

10. rdečica pri svinjah, če so znatne patološke spre¬
membe ne samo v mastnem tkivu, marveč tudi v mišicah;

11. svinjska kuga, če je žival zbog te bolezni močno
shujšala ali če je meso močno spremenjeno;

12. krčevita odrevenelost (tetanus);

13. nalezljivo vnetje podaljšanega mozga (Aujeszky);

14. malteška vročica;

15. zlatenica, če so vsi deli telesa 24 ur po zakolu
še vedno močno rumene ali rumeno-zelene barve ali če
je žival mršava ali če se po 24 urah s poskusnim kuha¬
njem ali pečenjem ugotovi, da ima meso zoprn duh
ali okus;

16. huda vodenica, če ne izginejo spremembe mesa
po 24 urah;

31

17. številni izrastki in otekline v mišicah, mišičnih
mezgovnicah in kosteh;

18. močan zadah po seču, močan spolni zadah, močan
zadah po ribah ali ribji masti, zoprn duh ali okus po
uporabljenih zdravilih, razkužilih itd., če ne izginejo, ko
se meso ohladi, in če se dajo ugotoviti s poskusnim ku¬
hanjem ali pečenjem mesa po 24 urah;

19. popolna mršavost zbog kakšne bolezni;

20. gniloba in drugi podobni procesi razkrajanja.
Po tej točki je imeti za škodljivo za človeško hrano vse
živalsko telo:

a) v primerih, navedenih v t. l.b člena 26. tega pra¬
vilnika, če žival ni bila takoj iztrebljena, ko je nastopila
smrt;

b) če je žival poginila naravne smrti ali je bila pri -
klana, ko je že poginjala (v agoniji), pa ne gre za pri¬
mere, naštete v t. 1. b) člena 26. tega pravilnika.

Člen 62.

S kožami živali, ki so imele kužno bolezen, za katero
je prijava obvezna, je treba ravnati po predpisih zakona
o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni.

Člen 63.

Za neprikladno (škodljivo) za človeško hrano je
imeti vse telo, razen masti, v tehle primerih:

1. če se najde pri zarezovanju v tiste dele mesa, kjer
so pogosto ikre (pri govedih cysticercus inermis, pri
ovcah in kozah cysticercus ovis, pri svinjah pa cysticercus
cellulosae), veliko teh iker, živih ali mrtvih, in če je
videti zbog njih meso vodeno, kakor izprano, ali če’ je
povsem spremenilo barvo.

Jetra, vranico, obisti, želodec, čreva, možgane, hrbtui
mozeg in vime je treba skrbno pregledati in če se ugo¬
tovi, da v njih ni iker, jih je imeti za uporabne za člo¬
veško hrano brez kakršne koli omejitve. Prav tako je
imeti brez kakršne koli omejitve za uporabno tudi kri,

32

kosti pa samo tedaj, če so dobro ostrgane, tako da na
njih ni ne mesa ne drugih mehkih delov;

2. če je v mišicah veliko Miescherjevih mešičkov
(sarcosporidiosis) in je videti meso zbog njih vodeno ali
če je znatno spremenilo barvo.

Notranji organi brez Miescherjevih mešičkov se sme¬
jo, če sicer ne kažejo sprememb, uporabljati za človeško
hrano;

3. trihine pri svinjah, če se da že z golimi očmi
ugotoviti, da je meso spremenjeno.

Člen 64.

Za škodljive za človeško hrano je imeti samo spre¬
menjene dele mesa, če se najdejo tele hibe:

1. živalski paraziti v notranjih organih (metljaj,
trakulja, ikre, mehurnjaki [echinoccocus, coenurus], gli¬
ste, Miescherjevi mešički itd.), izvzemši primere, nave¬
dene v členu 63. Če se najde teh parazitov v posamez¬
nem organu toliko, da jih ni mogoče popolnoma odstra¬
niti, je treba ves organ uničiti; drugače se morajo para¬
ziti s spremenjenim tkivom vred izrezati, organe same
pa je pripustiti v promet. Organe, v katerih so člove¬
škemu zdravju škodljive ikre, je treba vselej uničiti;

2. lokalni nenevarni izrastki in otekline;

3. pljučna kuga pri govedih;

4. tuberkuloza, izvzemši primere, navedene v t. 9.
člena 61. tega pravilnika. Vsak organ je imeti za tuber¬
kuloznega, tudi če se samo v eni izmed mezgovnic, ki
mu pripadajo, najdejo tuberkulozne spremembe, ne gle¬
de na njih vrsto in starost. Pri tuberkulozi mezgovnic
opornika je šteti tudi pripadajoči del črev (tanko ali
debelo črevo) za tuberkuloznega, prav tako pa tudi salo,
ki leži med črevi in mezgovnicami. Ta predpis se ne
nanaša na svinjska čreva, če se najdejo v pripadajočih
mezgovnicah samo starejša, suho-sirasta ali poapnela
tuberkulozna ognjišča. Pri tuberkulozi pljuč ali kake
pljučne mezgovnice je treba zapleniti tudi sapnik in grlo;

5. aktinomikoza in botriomikoza;

33

6. slinavka in parkljevka brez zapletkov. Uničiti je
treba samo obolele dele. Glavo, jezik, srce, žrelo, želo¬
dec, čreva in spodnje dele nog do binceljnega sklepa
s parklji in kožo vred je treba pustiti, če se poparijo
z vrelo vodo pod službenim nadzorstvom;

7. spremembe, nastale zbog vnetja, in zaprta gnojna
ali gnila ognjišča, če splošno zdravstveno stanje živali
pred zakolom ni kazalo motenj in če se niso pokazali
znaki zastrupljenja krvi;

8. poškodbe (rane, zmečkanine, prelom kosti, ope¬
kline itd.), če ni znakov zastrupljenja krvi;

9. izpuščaj svinjske rdečice;

10. rdečica svinj, če ni uporabiti t. 10. člena 61. (glej
tudi člen 66., JII., t. 2.). Odpadke je treba vselej uničiti.
Kri se sme dati v promet samo prekuhana;

11. svinjska kuga, če ni uporabiti t. 11. člena 61.;

12. nakazni izrastki, če niso povzročili bolezni vsega
telesa in če meso ni spremenjeno;

13. znatna kržljavost (atrofija) posameznih mišic in
drugih organov;

14. krvave ali vodene infiltracije, apnene usedline
ali usedline pigmentov ali drugih barv v posameznih
organih in delih telesa;

15. površna gniloba, plesnivost in drugi podobni pro¬
cesi v posameznih delih telesa;

16. meso, onečejeno z gnojem in raznimi produkti
vnetij;

17. pljuča ali kri, če so onečejene z vsebino želodca,
vodo za pranje ali kakimi drugimi sestavinami;

18. spremembe mesa, povzročene z napihovanjem z
usti, in če se meso tako onečedi, da se onečejeni deli ne
dajo korenito očistiti;

19. vsi notranji organi (trebušni drob, prsni organi)
v primerih, navedenih v t. 1. b) člena 26.;

20. trebušni organi vseh živali, ki so bile zaklane v
sili;

3

34

21. pri zastrupljenih živalih ali pri živalih, ki so bile
zdravljene z močno strupenimi zdravili, je imeti za škod¬
ljive za človeško hrano tiste dele telesa, v katerih bi mo¬
gel biti strup v večjih količinah (želodec, čreva, mesta,
kjer so bile dajane injekcije, jetra, obisti, vime itd.). Prav
tako je imeti za škodljive tiste organe, za katere je
bakteriološko ugotovljeno, da izločajo ostrupnice mesa v
primerih, navedenih v t. 6. pod III. člena 66. (n. pr. pri
navidezno zdravih živalih, ki izločajo s svojimi odpadki
ostrupnice mesa, je treba zavreči: želodec, čreva, opornik
z jetri in trebušno slinavko vred, pri živalih pa, ki izlo¬
čajo ostrupnice v seču: sečne organe z obistmi vred).

Člen 65.

Za neuporabno za človeško hrano je imeti izrezke
danke in sramnice, izrezke iz ušes (notranji hrustančasti
deli vnanjega sluhovoda), pri svinjah pa tudi popek. Iz¬
rezovanje teh delov spada v dolžnost mesarskega osebja
in ga je opraviti pred pregledom mesa.

Člen 66.

Za pogojno uporabne za človeško hrano je imeti:

I. mast v primerih, navedenih v členih 63., izvzemši
loj ikrastih goved, če ni v njem parazitov, in izvzemši mast
svinj, okuženih z Miescherjevimi mešički, če ni spreme¬
njena. V obeh teh primerih je imeti mast za uporabno za
človeško hrano brez kakršne koli omejitve. (Glej III.,
t. 4., tega člena in člen 69., t. 2.);

II. posamezne četrti mesa ali dele četrti, v katerih
se najde ena ali več tuberkulozno spremenjenih mezgov-
nic, če ne gre za primere, navedene v t. 1. pod lil, tega
člena in pod 1. b) člena 69. Te dele je treba omejiti proti
mezgovnemu območju spremenjenih vozlov;

III. vse živalsko telo, izvzemši tiste dele, ki jih je po
členu 64. imeti za brezpogojno škodljive za človeško
hrano, če se ugotovi eden izmed tehle primerov:

1. tuberkuloza, Če se najdejo znaki sveže infekcije po
krvi, a žival ni zbog te bolezni močno shujšala.

35

Sveža je tuberkulozna infekcija po krvi tedaj, če so
se tuberkuli razširili po velikem krvotoku, a niso večji
od prosenih zrn.

Pregled na svežo tuberkulozno infekcijo po krvi je
treba opraviti v vseh primerih, ko se najdejo gnojna
ognjišča, ki niso popolnoma zaprta, ali pa sirasta tuber¬
kulozna ognjišča v obliki prog (tuberkulozne infiltracije);

2. rdečica pri svinjah, kolikor ni postopati po t. 10.
člena 61.;

3. svinjska kuga, če ni uporabljati t. 11. člena 61. in
ne gre samo za posledice prebolele svinjske kuge (siraste
spremembe mezgovnic opornika, zrasla čreva, brazgotine
v sluznici črev);

4. zdravju škodljive ikre (pri govedih cysticercus
inermis, pri svinjah cysticercus cellulosae) kakor tudi
ikre pri ovcah in kozah (cystieercus ovis), če ni uporab¬
ljati t. 1. člena 63. Malo ikrasta goveda je treba izreči za
uporabna za človeško hrano brez kakršne koli omejitve,
če je bilo njih meso 21 dni nasoljeno ali če je v ledenici
tako zmrznilo, da je bila v najglobljih mišičnih plasteh
najmanj 24 ur temperatura —3° C (t. 4. in 6. člena 68.)
in če so bile odstranjene in uničene vse ikre, ki so bile
najdene ob pregledu mesa.

Jetra, vranico, obisti, želodec, čreva, možgane, hrbtni
mozeg, vime, pri malo ikrastih govedih pa tudi loj je
imeti za uporabne za človeško hrano brez kakršne koli
omejitve, če se s skrbnim pregledom ugotovi, da nimajo
iker. Prav tako je imeti za uporabno brez kakršne koli
omejitve tudi kri, kosti pa samo tedaj, če so tako očišče¬
ne, da na njih ni mesa ne drugih mehkih delov;

5. trihine pri svinjah, če ni uporabljati t. 3. člena 63.;

6. s kalmi vraničnega prisada ali smrkavosti ali z
ostrupnicami mesa okuženo meso. To je praviloma do¬
mnevati pri živalih, ki so bile zaklane obenem z živalmi,
bolnimi za vraničnim prisadom ali smrkavostjo, pri če¬
mer se je uporabljalo isto orodje. Za okuženo je imeti
tudi meso živali, ki so videti zdrave, so pa malo pred
zakolom izločale ostrupnice mesa.

3 *

36

Člen 67.

Za pogojno uporabno spoznano meso, najsi je name¬
njeno javni ali privatni porabi, je uporabno za človeško
hrano šele, ko se poprej:

I. mast stopi v primerih, navedenih v členih 63,
in 66.;

II. meso in mast

a) skuhata v vodi ali vodni pari:

1. pri tuberkulozi v primerih, naštetih v t. 1. pod

II. in III. člena 66. in v t. 2. pod I. člena 70.;

2. pri trihinozi svinj v primerih, navednih v t. 5. pod

III. člena 66.;

3. če je meso okuženo s kalmi vraničnega prisada
ali smrkavosti ali z ostrupnicami mesa, v primerih, na¬
štetih v t. 6. pod III. člena 66.;

4. pri svinjski kugi v primerih, naštetih v t. 3. pod

III. člena 66.;

b) skuhata v vodi, vodni pari ali se nasolita:

1. pri rdečici svinj v primerih, navedenih v t. 2. pod
III. člena 66.

Slanica, ki je bila uporabljena za soljenje takih svinj,
se mora uničiti;

2. pri ikrastih svinjah, ovcah in kozah v primerih,
določenih v t. 4. pod III. člena 66.;

c) skuhata v vodi ali vodni pari ali se prehajata pri
visoki temperaturi:

pri svinjah, ki so se uporabljale za proizvodnjo vi¬
rusa svinjske kuge (»virusne svinje«);

d) skuhata v vodi'ali vodni pari, se nasolita ali
zmrzneta:

pri ikrastih govedih v primerih, navedenih v t. 4.
pod III. člena 66. z odstopki, ki so tam določeni za malo
ikrasta goveda.

V vseh teh primerih se smeta slanina in salo stopiti,
namesto da bi se skuhali ali nasolili.

37

Člen 68.

Pri pripravljanju mesa, da postane uporabno za člo¬
veško hrano, se je treba ravnati po tehle predpisih:

1. Slanina in salo se morata stopiti v ustreznem
kotlu, tako da postaneta tekoči in čisti. Stopita se pa
lahko tudi s paro, toda tako, da se segreje mast vsaj na
100» C.

2. Ce se kuha v vodi meso, v katerem so paraziti
živalske vrste, ga je šteti za dobro kuhano šele, ko spre¬
meni po vplivu toplote barvo tudi v najglobljih plasteh,
t. j. ko dobi goveje meso sivo, svinjsko meso pa sivkasto-
belo barvo in ko ni sok, ki se izceja ob novem zarezo¬
vanju, več rdečkast. Trihinozno svinjsko meso je treba
kuhati v največ 10 cm debelih kosih najmanj 2 1 /s  ure.
Meso, v katerem so paraziti rastlinske vrste (kužne kali),
je treba kuhati v največ 15 cm debelih kosih vsaj 2%  ure
v vreli vodi.

3. Če se kuha meso v vodni pari, ga je imeti za
dobro skuhano šele, ko so se tudi najgloblje plasti vsaj
10 minut kuhale pri temperaturi 80° C ali ko se je ku¬
halo meso v največ 15 cm debelih kosih pod pritiskom

atmosfere vsaj 2 uri tako, da so tudi najgloblje plasti
spremenile barvo v sivo (goveje, ovčje in kozje meso)
ali v sivobelo (svinjsko meso) in sok, ki se cedi iz novo
zarezanega, ni več rdečkaste barve.

4. Ce se meso soli, ga je treba razsekati na največ
2 kg težke kose. Ti kosi se morajo dobro posuti s ku¬
hinjsko soljo ali pa položiti v 25°/ono vodno raztopino
kuhinjske soli. V slanici mora ostati meso najmanj 21
dni. Če se vbrizgava raztopina kuhinjske soli z brizgalko,
zadostuje, da je tako meso 14 dni pod nadzorstvom. Ta
predpis se ne nanaša na meso virusnih svinj.

5. Če se suši meso virusnih svinj v dimu, ga je treba
razsekati ua največ 20 cm debele kose in pustiti najmanj
4 ure pri temperaturi nad 72° C, nato 2 uri pri tempera¬
turi 50» do 55» C in naposled 12 ur pri temperaturi 25°
do 30° C, da se zboljša okus. Iz kosov mesa, ki so težji od

38

4 kg, je treba izločiti cevne kosti. — Pred sušenjem mora
biti tako meso najmanj 14 dni v slanici.

6. Da meso zmrzne zato, da bi se uničile goveje ikre,
ga je treba dejati v ledenico, ki omogoča, da se obdrži
meso neoporečno v presnem stanju, in v kateri se morejo
tudi najgloblje plasti mesa ohladiti na —3° C in ostati
pri tej temperaturi 24 ur (priloga št. 2).

Člen 69.

Meso je imeti za manj vredno, če se ugotovi tole:

1. tuberkuloza:

a) Vse živalsko telo je imeti za manj vredno: če sta
obolela dva organa ali več in je bolezen v njih močno
razširjena ali če so obolele tudi kosti, a ne gre za oblike
tuberkuloze, navedene v t. 9. člena 61. in v t. 1. pod III.
člena 66. Od tega se izvzemajo posamezne četrti mesa
ali deli četrti v primerih, navedenih pod II. člena 66.

b) Za manj vredno je imeti ono četrt mesa ali tiste
njene dele, ki spadajo v območje obolele mezgovnice:
če so v obolelih mesnih mezgovnicah samo suho-sirasta
ali poapnela ognjišča, pa niso obolele pripadajoče kosti;

2. duh ali okus mesa po ribah ali ribji masti ali
drug nenavaden, mesu nenaraven duh ali okus, zadah
po seču, malo spolnega zadaha, duh. po zdravilih, raz¬
kužilih itd.; če se ugotovi nenavadna sestava ali barva
mesa; če je meso v manjši meri vodeno ali če je zbog
zlatenice svetlorumene barve, če je v manjši meri krvavo
in naposled, če je v njem manjša količina Miescherjevih
mešičkov (primerjaj t. 2. člena 63., t. 1. člena 64. in pod I.
člena 66.) ali poapnenja.

Pri vseh spremembah barve, duha, okusa in sestave
mesa je treba presojati meso najzgodneje 24 ur po za¬
kolu. Če treba, se mora meso za preskus kuhati ali peči.

Če se ugotovi katera izmed navedenih sprememb
samo na posameznih četrtih, na drobu ali na manjših
delih mesa, je treba samo te dele izreči za manj vredne.

39

Ce se ugotove Miescherjevi mešički, je imeti mast za
uporabno brez kakršne koli omejitve, če ne kaže nobe¬
nih, sprememb;

3. popolna mršavost, če ni nastala zbog bolezni (t. 19.
člena 61.);

4. meso premladih (nezrelih) ali nezadostno razvitih

živali;

5. če kri dobro ne odteče, zlasti pri živalih, zaklanih
v sili, in v vseh primerih, navedenih v t. 1. b) člena 26.,
ako ni drugih sprememb, zbog katerih bi bilo treba upo¬
rabljati člena 61. in 63. Z notranjimi organi takih živali
je ravnati po t. 19. in 20. člena 64.

Presojanje mesa živali, ki so se uporabljale za proizva¬
janje serumov in cepiv.

Člen 70.

Za presojo mesa živali, ki so se uporabljale za pro¬
izvodnjo serumov in cepiv, veljajo poleg predpisov v
členih 61. do 66. in 69. tudi še tele določbe:

I. Živali, katerim so bili vbrizgani živi bacili tuber¬
kuloze:

1, Za neprikladne (škodljive) za človeško hrano je
imeti leto dni po vbrizgu:

a) vse notranje organe in vime;

b) meso na mestu vbrizga in v njegovi okolici s pri¬
padajočimi mezgovnicami vred, če se ugotovijo spre¬
membe na mestu vbrizga.

2. Za pogojno uporabne za človeško hrano je imeti
4 mesece po vbrizgu vse živalsko telo (izvzemši pod 1.
navedene dele),

II. Živali, katerim so bile vbrizgane druge žive ali
nepopolno zamorjene kali, ki se dajo prenesti na ljudi
ali na živali  (zlasti t. zv, ostrupnice mesa):

1. Vse živalsko telo je imeti za neprikladno (škod¬
ljivo) za človeško hrano, dokler ne minejo 3 tedni od
poslednjega vbrizga.

40

Od tega se izvzemajo svinje, ki so se uporabljale za
proizvajanje virusa svinjske kuge (t. zv. »virusne svi¬
nje«). Meso takih svinj je presojati na isti način, kakor
meso ostalih svinj, obolelih za svinjsko kugo [t. 11. čle¬
na 61., in 111., t. 3. člena 66., z odstopki, določenimi v

II. c) člena 67.].

2. Če so minuli od poslednjega vbrizga več ko 3 ted¬
ni, je treba meso bakteriološko preiskati. (Če se najdejo
kali, ki prehajajo na ljudi, je treba zavreči vse živalsko
telo; če se ne najdejo take kali, se presoja meso po pred¬
pisih tega pravilnika.)

III. Živali, katerim so bile vbrizgane zamorjene kali,
ki se lahko preneso na človeka, ali ekstrakti ali produkti
presnove takih kali:

1. Če ni minulo najmanj 7 dni od poslednjega vbriz¬
ga, je neprikladno vse živalsko telo.

2. Če je minulo več ko 7 dni, je treba opraviti bak¬
teriološko preiskavo (postopek kakor pod II., t. 2.).

IV. Določbe pod II. tega člena se ne nanašajo na
meso živali, ki so se uporabljale za proizvajanje seruma
zoper slinavko in parkljevko ali svinjsko kugo ali mezgo
govejih osepnic. Meso takih živali je presojati po določ¬
bah tega pravilnika brez kakršnih koli posebnih omejitev.

Presojanje mesa živali, ki so zaščitno cepljene z živimi
kalmi vraničnega prisada.

Člen 71.

Živali, cepljene po Pasteurjevi in Sobernheimovi
metodi, se ne smejo zaklati, dokler ne mine 7 dni, živali,
cepljene z enkratnimi vakcinami pa ne, dokler ne mine
16 dni od dne cepljenja. Izjeme so dovoljene samo pri
zakolu v sili. Meso takih živali se sme samo tedaj upo¬
rabljati za človeško hrano, če je z bakteriološko preiskavo
ugotovljeno, da na mestu cepljenja, v mišicah in v no¬
tranjih organih ni kali vraničnega prisada. Po preteku
gorenjega roka je ravnati s cepljeno živino po določbah
tega pravilnika, brez kakršne koli posebne omejitve.

41

Vil.

Nadaljnji postopek in oznamenovanje mesa.

Člen 72.

(') Meso, ki ga spozna preglednik za manj vredno,
pogojno uporabno ali neuporabno za človeško hrano,
mora zapleniti (odvzeti) in o tem takoj obvestiti lastnika
ali njegovega namestnika kakor tudi občino in navesti
razlog zaplembe. Občinsko oblastvo mora na tako pri¬
ja o takoj odrediti, da je ravnati z mesom po veljavnih
predpisih, razen v primeru, navedenem v odstavku 2.
tega člena.

( 2 ) Če se lastnik živali ali njegov namestnik ne
strinja z izrekom preglednika in zahteva strokovni nad¬
pregled, mora o tem obvestiti preglednika, brž ko ga le-ta
obvesti o zaplembi mesa, in zahtevati po občini strokovni
nadpregled po nadzornem oblastvu. Nadzorno oblastvo
mora odposlati na nadpregled svojega veterinarja, čigar
mnenje je odločilno.

( s ) Prav tako je treba postopati, če preglednik ne
dovoli zakola žive živali, stranka pa s tem ni zadovoljna,
marveč zahteva nadpregled.

( 4 ) Stroške za potovanje veterinarja na nadpregled
trpi stranka, ki mora stroške nadpregleda vnaprej za¬
lo/iti. Strokovnjaku, odposlanemu na nadpregled, gredo
pristojbine, ki so določene z veljavnimi predpisi za služ¬
bena potovanja.

Člen 73.

(') Državnim veterinarjem pri ekspertnih klavnicah,
pri katerih so posebne naprave za neškodljivo uničeva¬
nje zaplenjenih delov, ni treba prijavljati zaplembe ob¬
čini. Obvestiti morajo o tem samo upravo klavnice in
vselej tudi navesti razlog zaplembe. Dolžnost teh vete¬
rinarjev je, da sami odrede in nadzirajo, da se ravna z
zaplenjenim mesom po predpisih tega pravilnika.

( 2 ) Če zahteva klavnična uprava strokovni nadpre¬
gled, odpošlje strokovnjaka nadzorno oblastvo po pogo¬
jih, navedenih v členu 72.

42

Člen 74.

(') Preglednik mora pregledano meso takoj ozna-
menovati po njegovi kakovosti. Če izjavi lastnik ali nje
gov namestnik, da s preglednikovim izrekom ni zadovo¬
ljen, in zahteva nadpregled, je treba meso oznamenovati
z začasnim znakom, ki se da lahko odstraniti. Z začasnim
znakom je treba oznamenovati meso tudi tedaj, če je bil
pregled prekinjen zaradi bakteriološke preiskave ali iz
drugih vzrokov (t. 15., 16. in 18. člena 61. in t. 2. čle¬
na 69.). Tako meso je imeti do končne odločitve zaprto
pod službenim nadzorstvom.

( 2 ) Nadpregled se mora opraviti tako, kakor je po¬
pisano v členu 72. oziroma 73.

( 3 ) Meso, ki je oznamenovano z začasnim znakom, se
mora takoj trajno oznamenovati, brž ko se je izrekla o
njem konča odločitev.

( 4 ) Znak, s katerim je meso oznamenovano po teni.
pravilniku, je treba popraviti, če se prvi izrek predrugači

Člen 75.

(') Če je preglednik veterinar, je treba oznameno¬
vati javni porabi namenjeno meso s trpežno, zdravju ne¬
škodljivo modro barvo; drugače pa se mora uporabljati
za oznamenovanje mesa neškodljiva črna barva.

( 2 ) Vsak pečat za oznamenovanje mesa mora imeti
ime kraja pregleda in dan pregleda. Pečati za oznameno¬
vanje mesa pri ekspertnih klavnicah in industrijskih
podjetjih morajo navajati razen naziva kraja tudi ime
podjetja. Meso goved, svinj in ovac, ki je bilo spoznano
za uporabno za človeško hrano, je treba oznamenovati z
okroglim pečatom, ki ima v premeru najmanj 3‘5 cm.
Kozje meso je treba oznamenovati z enakokrakim tra¬
pezom (dolžina osnovnic 5 in 2 cm, dolžina krakov 3 cm),
bivolje meso s šesterokotnikom (dolžina stranic vsaj
2'5cm), meso kopitarjev pa s pravokotnikom (četvero¬
kotnikom), ki mora vsebovati označbo »konjsko meso«
(dolžina stranic 5 in 2 cm).

43


( 3 ) Za javno porabo manj vredno meso (slabše kako¬
vosti) je treba oznamenovati z okroglim pečatom, ki je
v kvadratu (premer okroglega pečata je najmanj 3'5cm),
pogojno uporabno meso s kvadratom s stranicami po 4 cm,
meso pa, spoznano za neuporabno za človeško hrano (ki
ga je treba uničiti), s trikotnikom, čigar stranice morajo
biti dolge najmanj 5 cm.

( 4 ) Manj vredno, pogojno uporabno in neuporabno
meso kopitarjev se mora oznamenovati na isti način,
kakor meso drugih živali; le da morajo vsebovati pečati
poleg imena kraja in poleg dneva tudi še označbo »konj¬
sko meso«.

( 5 ) Na vsakem pečatu morajo biti napisi jasni in

razločni.

( 6 ) Obrazci pečatov so razvidni iz priloge pod A.

( 7 ) Za začasno oznamenovanje mesa je treba upo¬
rabljati zalivke z napisom: »Začasno zaplenjeno«.

( 8 ) Odstranjeni organi ali deli zaklanih živali, ki so
bili spoznani za neuporabne za človeško hrano in so take
sestave, da se nanje ne dajo pritisniti predpisni pečati,
se morajo takoj spraviti v posode, vidno oznamenovane
z napisom: »Zaplenjeno meso«; črke napisa ne smejo
biti visoke manj ko 5 cm. Te posode se ne smejo upo¬
rabljati za noben drug namen.

( 9 ) Vse zaplenjene zaklane živali, njihove dele in
organe je treba kar najhitreje, po možnosti še istega dne,
predpisno uničiti. Vse zaplenjeno meso mora biti, dokler
se ne uniči, zaprto pod službenim nadzorom.

Člen 76.

( 4 ) Pečat je treba pritisniti na spodaj navedena
mesta obeh polovic:

I. Pri govedih, bivolih in kopitarjih:

1. na vrat (s strani);

2. na zadnji del podlehti;

3. na lopatice;

44

4. na hrbet nad obistjo;

5. na zunanjo stran stegna;

6. na notranjo stran stegna;

7. na zunanje čeljustne' mišice;

8. na jezik, pljuča, srce, jetra, vranico in obisti.

II. Pri teletih:

1. blizu prsnice;

2. na potrebušnico;

3. na notranjo stran stegna;
če teleta niso v koži, pa še:

4. na lopatico;

5. na hrbet;

6. na zunanje čeljustne mišice;

7. na pljuča in na jetra.

III. Pri svinjah:

1. na vrat (s strani);

2. na lopatico;

3. na hrbet;

4. na trebuh;

5. na zunanjo stran stegna;

6. na porebrnico med 10. in 11. rebrom blizu hrb¬
tenice;

7. na porebrnico med 6. in 8. rebrom blizu prsnice:

8. na zgornjo čeljust;

9. na jezik in na pljuča, če so pljuča zaplenjena, pa
na srce.

Meso svinj, ki je bilo pregledano na trihine in za
zdravo spoznano, je treba oznamenovati s pečatom, ki
navaja ime kraja, kjer je bilo pregledano, in označbo:
»Pregledano na trihine«. Ta pečat mora biti iste oblike
in velikosti kakor pečat, ki je predpisan za oznameno-
vanje konjskega mesa (pravokotnik). Pečate o trihino-
skopskem ogledu je treba pritisniti samo na notranjo
stran stegna.

IV. Pri ovcah (jagnjetih) in kozah (kozličkih):

1. na vrat (s strani);

2. na lopatico;

45

3. na hrbet;

4. na notranjo stran stegna;

5. na zunanje čeljustne mišice;

6. na pljuča in na jetra.

V. Pri jagnjetih in kozličkih v koži:

1. blizu prsnice;

2. na potrebušnico;

3. na notranjo stran stegna.

Kazen tega je treba pri vseh živalih, pri katerih je
bila porebrnica ali potrebušnica zaradi bolezni odstra¬
njena, pritisniti pečate tudi še na notranjo stran prsne
in trebušne votline na prednjih in zadnjih četrtih.

( 2 ) Na lastnikovo željo je dolžan pritisniti pregled¬
nik pečate na druga mesta razen zgoraj označenih.

( 3 ) Prepovedano je pritiskati na meso kakršne koli
druge pečate razen tistih, ki so predpisani s tem pra¬
vilnikom.

Uničevanje zaplenjenega mesa.

Člen 77.

(') Meso, spoznano kot škodljivo za človeško hrano,
je treba uničiti ali z visoko temperaturo (s kuha¬
njem v vodi ali vodni pari, da razpadejo mehki deli,
s suho destilacijo, sežiganjem) ali pa kemijsko. Na ta
način dobljeni produkti se smejo uporabljati samo v teh¬
nične namene.

( 2 ) Kjer se to ne more izvršiti, se mora meso za¬
kopati na rnrbovišču. Preden se meso zakoplje, ga je
treba na več mestih globoko zarezati in politi s petro¬
lejem, karbolno kislino, krezolom itd. Jama mora biti
tako globoka, da se pokrije meso z vsaj en meter debelo
plastjo prsti.

• ( 3 ) Trihinozno meso (člen 63., t. 3.) se mora uniče¬
vati vselej samo na način, popisan v odstavku 1. tega
člena.

46

Vlil.

Zapisniki o pregledovanju zaklanih živali.

Člen 78.

(*) Preglednik klavnih živali in mesa ali njegov na¬
mestnik mora spisati o zaklanih živalih zapisnik po
obrazcu, priloženem pod C, in natančno izpolniti vse raz-
predelke tega obrazca, in sicer takoj, ko se žival zakolje.

( 2 ) Za vsako vrsto živali je napraviti poseben
zapisnik.

( 3 ) Zaporedne številke zapisnikov se prično vsako
leto z 1.

( 4 ) V večjih klavnicah se podatki o zaplenjenem
mesu ne smejo vpisovati v glavni zapisnik, ampak je o
tem pisati poseben seznam (knjiga zaplemb) po obrazcu D.

Člen 79.

Če se vse živali, vpisane v en živalski potni list, ne
zakoljejo na en dan, mora zapisati preglednik število
zaklanih živali na zadnjo stran tega živalskega potnega
'lista in navesti tam številke, pod katerimi so zaklane
živali vpisane v zapisnik o pregledovanju zaklane živine.
N. pr. »Št. zapisnika 21 in 22 iz 1.1937. Dve ovci, zaklani
v Beogradu dne 20. avgusta 1937. ^ ^

preglednik.«

Potem je treba živalski potni list položiti v arhiv,
lastniku pa izdati potrdilo o pridržanem živalskem pot¬
nem listu. Potrdilo mora navajati: lastnikovo ime in pri¬
imek, številko živalskega potnega lista, ime občine, ki ga
je izdala ali prepisala lastnino, skupno število in vrsto
živali, k’ so v živalskem potnem listu popisane, in dan,
ko so se po živalskem potnem listu klale, in koliko. Pri
naslednjem zakolu na isti živalski potni list mora lastnik
pregledniku to potrdilo vrniti.


47

Člen 80.

( 1 ) Živalski potni list, ki se glasi samo na eno žival,
se mora, ko se ta žival zakolje, uničiti, t. j, prečrtati z
debelimi črtami ali pa nanj pritisniti pečat: »Uničeno«.
Črke tega pečata morajo biti najmanj 3 cm visoke. Na
zadnji strani živalskega potnega lista je treba zapisati
dan zakola in zaporedno številko, pod katero je ta žival
vpisana v zapisnik o pregledovanju zaklanih živali, nato
pa ga pod to številko položiti v arhiv.

( 2 ) Če se glasi živalski potni list na več živali, se
mora, ko se zakolje poslednja žival, uničiti tako, kakor
je spredaj navedeno, in položiti v arhiv pod številko, pod
katero je poslednja zaklana žival vpisana v zapisnik o
pregledovanju zaklanih živali.

Člen 81.

( 4 ) Preglednik mora na koncu vsakega meseca po
zapisniku o pregledovanju zaklanih živali vpisati v se¬
znam po obrazcu E število zaklanih živali po vrstah
in spolu.

( 2 ) Na koncu vsakega leta preglednik sklene ta se¬
znam in sestavi po njem, po istem obrazcu, sumarni se¬
znam v dveh primerkih za vse leto. En primerek mora
obenem z zapisnikom o pregledovanju zaklanih živali in
z živalskimi potnimi listi, zloženimi po zaporednh šte¬
vilkah, izročiti najdalj do 5. januarja vsakega leta pri¬
stojnemu občinskemu, drugega, brez prilog, pa pristoj¬
nemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje. Ob¬
enem mora preglednik predložiti najdalj do 5. januarja
vsakega leta pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu
prve stopnje sumarni seznam o zaplembah mesa v mi¬
nulem letu. Seznam je treba sestaviti po knjigi zaplemb,
in sicer po obrazcu F tega pravilnika.

( 3 ) Občna upravna oblastva prve stopnje pošljejo te
sumarne sezname (E in F) pristojnim občnim upravnim
oblastvom druge stopnje najdalj do 10, januarja vsakega
leta, ki sestavijo po dobljenih podatkih, po istih obrazcih

(E in B 1 ), sumarna seznama za vse svoje območje in ju
predlože ministrstvu za kmetijstvo, oddelku za veterinar¬
stvo, najdalj do 1. februarja vsakega leta.

( 4 ) Veterinarski uradi za posebno službo pošljejo
sumarna seznama E in F samo in neposredno ministr¬
stvu za kmetijstvo, oddelku za veterinarstvo, do 10. ja
nuarja vsakega leta.

Živalske potne liste in zapisnike o pregledovanju
zaklanih živali morajo hraniti občinska oblastva in vete¬
rinarski uradi za posebno službo v arhivu tri leta.

IX.

Honorar za pregled klavnih živali in mesa.

Člen 82.

F) Veterinarjem in usposobljenim preglednikom gre
za pregled klavnih živali in mesa honorar, ki se jim iz¬
plačuje ali pavšalno ali pa v obliki pristojbine za vsako
vrsto živali posebej.

( 2 ) Višino honorarja v tem in v onem primeru do¬
loči občinski odbor sporazumno s preglednikom. Pri do¬
ločanju višine honorarja je treba upoštevati krajevne
razmere, število zakolov, cene živine in mesa, oddalje¬
nost klavnice, odgovornost preglednika za točno in vestno
izvrševanje njemu poverjene dolžnosti in dvakratni pre¬
gled živali, t. j. živih in zaklanih. V spornih primerih
odloči banska uprava (upravni oddelek, samoupravni
odsek, sporazumno z veterinarskim odsekom).

( 3 ) Honorar se izplačuje mesečno iz občinske bla¬
gajne. Če pobira občina na račun tega honorarja od me¬
sarjev posebne pristojbine, je treba te pristojbine posta¬
viti v proračun na isti način, kakor ostale redne občinske
dohodke.

( 4 ) Veterinarsko tržno nadzorstvo živil živalskega
izvora opravljajo samoupravni (mestni, občinski) veteri¬
narji po službeni dolžnosti; če jih pa ni, opravljajo to
nadzorstvo državni veterinarji. Kolikor gre le-tem za to

49

delo honorar, določi ban za območje svoje banovine, in
to po potrebi in obsegu posla.

X.

Promet z mesom.

Člen 83.

(*) Meso klavnih živali je dovoljeno dajati v prosti
promet za javno porabo samo, če je spoznano za upo¬
rabno za človeško hrano in če je predpisno oznamovano.

( 2 ) Ne sme se dajati v prosti promet nepregledano
meso ali meso, ki je spoznano za manj vredno ali le za
pogojno uporabno za človeško hrano. Manj vredno in
pogojno uporabno meso se sme prodajati samo v poseb¬
nih mesnicah po pogojih, določenih v členih 124. in 125.

Prevažanje mesa v mesnice.

Člen 84.

(') Meso se sme prevažati samo s čistimi, po mož¬
nosti zaprtimi vozmi. Vozovi za prevoz mesa morajo
imeti nepropustna gladka tla, ki se dajo lahko umivati.

( 3 ) Meso, ki se prevaža na odprtih vozeh ali v od¬
prtih posodah (košarah, koritih itd.), mora biti popol¬
noma pokrito s čistim belim platnom, čez katero je po
potrebi, da se obvaruje mokrote, pregrniti čisto po¬
voščeno platno.

( 3 ) Ob prevozu ne smejo posamezni kosi mesa vi¬
seti z voza.

( 4 ) Kri se sme odpošiljati samo v zaprtih čistih po¬
sodah. Drob, zlasti pa želodec in čreva, je tudi treba
pošiljati v prikladnih posodah.

( 5 ) Na vozeh, s katerimi se prevaža meso, se smejo
prevažati kože, ščetine, čreva in podobno samo v poseb¬
nem pregradku, tako da je izključeno onečejanje mesa.

( 8 ) Zaklane živali, ki niso odrte (teleta itd.), je treba
naložiti na voz tako, da se njih dlaka ne dotika dru¬
gega mesa.

4

50

( 7 ) Prepovedano je sedeti na mesu ali prevažati ob
enem z mesom tudi še druge stvari, razen spredaj na
vedenih.

( 8 ) Meso kopitarjev je dovoljeno prevažati samo s
takšnimi vozmi, na katerih je z velikimi čitljivimi črkami
napisano: »Voz za prevažanje konjskega mesa«.

( 9 ) Meso se sme prenašati z voza v mesnico same
tako, da je zavarovano (s čisto, belo prevleko, čepico,
predpasnikom itd.), pred dotikom z lasmi, vratom ali
obleko nosača.

Pošiljanje mesa v druge kraje.

Člen 85.

( J ) Pošiljanje za javno porabo namenjenega mesa in
mesnih izdelkov iz enega kraja v drugega spada pod
nadzorstvo pristojnega občinskega oblastva kakor tud
pod nadzorstvo preglednika mesa v kraju izvora in pod
veterinarsko zdravstveno nadzorstvo v kraju namembe.

( 2 ) V podjetjih, kjer so državni veterinarski urad,
za posebno službo, spada vse odpošiljanje in dopošiljanje
mesa samo pod zdravstveno nadzorstvo teh državnih
uradov.

Člen 86.

Presno goveje, ovčje, kozje in svinjsko meso, name¬
njeno javni porabi, je dovoljeno poslati iz ene občine
v drugo po tehle pogojih:

1. če je meso od živali, zaklanih v javni klavnici ali
v taki zasebni klavnici, ki je odobrena od pristojnega
upravnega oblastva;

2. če so bile te živali pred zakolom in po zakolu
predpisno pregledane;

3. če je vsak posamezni kos mesa oznamovan in če
je razen tega pošiljka opremljena s potrdilom (izkaznico)
po obrazcu G, s katerim pristojni preglednik izpričuje,
da je meso od živali, ki so bile pred zakolom in po za¬
kolu predpisno pregledane in da je bilo spoznano za

51

uporabno za človeško hrano. V potrdilu je treba navesti
dan in uro opravljenega pregleda in natančno izpolniti
v e druge razpredelke. Če se pošilja meso iz krajev, kjer
je kakšna živalska kužna bolezen, je treba to v potrdilu
posebej navesti. Potrdilo mora nositi enak pečat, ki je
pritisnjen na meso.

Potrdilo velja 48 ur od ure opravljenega pregleda,
če se odpošlje meso v času, dokler potrdilo (izkaznica)
velja, velja potrdilo za podaljšano, dokler 'ne prispe od¬
poslano meso v kraj prodaje;

4. zaklana goveda, določena za javno porabo, se
smejo, če se pošiljajo v druge kraje, razsekati največ na
štiri dele: na dva zadnja dela (dve zadnji četrti) in na
dva sprednja dela (dve sprednji četrti). Manjše živali se
smejo samo po dolgem razpoloviti. Izjeme so dovoljene
samo pri tistih podjetjih, ki so pod stalnim nadzorstvom
državnih veterinarskih uradov za posebno službo. Ta
podjetja smejo pošiljati meso tudi v manjših kosih. Vsak
posamezni kos mesa mora biti oznamovan z ustreznim
pečatom.

Člen 87.

Mesni izdelki (prekajeno, nasoljeno, konservirano
meso, slanina, klobase itd.) se smejo pošiljati v druge
kraje zaradi preprodaje samo, če ustrezajo pogojem
t, 1. in 2. člena 86. Vsak posamezni kos (pri manjših
klobasah vsak venec ali šop) takega blaga in izdelka
mora biti oznamenovan s proizvodnikovo oznako (peča¬
tom, zalivko, etiketo); vse pošiljke pa morajo imeti po¬
trdilo (izkaznico) pristojnega preglednika po obrazcu H.

Člen 88.

(') Presno meso je dovoljeno pošiljati iz enega kraja
v drugega samo v čistih zaprtih vozeh ali po železnici
v čistih zaprtih vagonih. Vozovi in vagoni za prevoz mesa
morajo imeti nepropustna gladka tla, ki se dajo lahko
umivati.

4 *

52


( 2 ) Mesni izdelki se smejo odpošiljati v druge kraje
samo vloženi v čiste zavoje ali posode. Za vkladanje ta¬
kega blaga se ne sme uporabljati material (papir, zaboji
itd.), ki je bil uporabljan že za druge namene.

( 3 ) Meso in mesni izdelki se smejo zamotati šele,
ko so popolnoma ohlajeni.

Člen 89.

(') Javni porabi namenjeno presno meso, ki se po¬
šilja iz drugih občin, je treba v kraju prodaje zopet pre¬
gledati. Šele po tem zopetnem pregledu je moči prosto
razpolagati z mesom, če nima napak.

( 2 ) Mesni izdelki spadajo v kraju prodaje samo pod
veterinarsko tržno nadzorstvo.

( 3 ) Občine, kjer se svinjsko meso trihinoskopsko pre¬
gleduje, so upravičene dati pregledati na trihine vse
presno in predelano svinjsko meso, ki se pošilja iz dru¬
gih občin, če ni bilo v kraju izvora trihinoskopsko pre¬
gledano. Za opravljanje tega pregleda pobirajo občine
enake pristojbine, kakor jih pobirajo za trihinoskopski
pregled mesa svinj, zaklanih v lastni javni klavnici.

( 4 ) Prepovedano je zopet pregledovati meso na tri¬
hine, če je bilo že pregledano.

Člen 90.

0) Prepovedano je pošiljati v druge kraje meso ko¬
pitarjev ali izdelke iz takega mesa, če so namenjeni
javni porabi. Izjeme so dovoljene samo, če se pošilja
meso s sporazumno pritrditvijo (dovolitvijo) občine iz¬
vora in namembne občine. Tudi ob taki pritrditvi se ne
sme presno meso kopitarjev pošiljati v malih kosih,
marveč samo v četrtih.

( 2 ) Prepoved iz prednjega odstavka se ne nanaša na
posušena čreva kopitarjev, ki so bili pred zakolom in
po zakolu veterinarsko pregledani in spoznani za zdrave.

53

Člen 91.

(*) Za človeško hrano manj vredno in pogojno upo¬
rabno goveje, ovčje, kozje in svinjsko meso je dovoljeno
pošiljati iz ene občine v drugo samo po pogojih, dolo¬
čenih v odst. 16. in 17. člena 124. oziroma v členu 125. —
Odpošiljanje takega mesa se sme dovoliti po pogojih,
navedenih v členu 124., tudi tedaj, če te živali niso bile
zaklane v klavnici (pri zakolu v sili).

( 2 ) Pošiljke manj vrednega in pogojno uporabnega
mesa morajo imeti veterinarsko potrdilo po obrazcu I.

( 3 ) Manj vredno in pogojno uporabno meso kopitar¬
jev se nikakor in nikdar ne sme pošiljati iz ene občine
v drugo.

XI.

Mesnice in drugi mesarski prostori, predelovanje
in prodajanje mesa in mesnih izdelkov.

Člen 92.

Meso in mesni izdelki (prekajeno meso, slanina, klo¬
base itd.) se smejo prodajati, spravljati in za javno po¬
rabo predelovati samo v prostorih, odobrenih v ta namen
od pristojnega upravnega oblastva. Ko se izdaja taka
odobritev, se mora vselej zaslišati mnenje pristojnega
veterinarskega referenta,

Člen 93.

(') Za mesnice je dovoljeno uporabljati samo take
prostore, ki so v dobrem stavbenem stanju in ki so do¬
volj prostorni, suhi, zračni in svetli.

( 2 ) Mesnice ne smejo biti v neposredni zvezi s spal¬
nicami, ne smejo biti blizu gnojišč, pomijalnikov, hlevov,
stranišč in podobnih krajev in tudi ne smejo biti z njimi
v neposredni zvezi.

( 3 ) Tla v mesnicah morajo biti iz nepropustne tva¬
rine, ki se da lahko in hitro snažiti. Prav tako morajo
biti tudi stene 2 metra na visoko obložene z nepropustno

54

tvarino, ki se da lahko umivati in snažiti (zglajen cement,
prevlečen s posteklino ali z oljnato barvo, ali postek-
ljene plošče).

( 4 ) Kljuke za obešanje mesa ne smejo biti zarjavele
in morajo biti tako postavljene, da se meso, ki na njih
visi, ne dotika ne stene ne tal.

( 5 ) Mize v mesnici pa tudi police v izložbi morajo
biti gladke, nepropustne in se morajo dati lahko umivati.

( 6 ) Prepovedano je v mesnici:

a) spravljati druge predmete, razen oprave, ki je
potrebna za sekanje in prodajanje mesa;

b) pljuvati, kaditi in piti alkoholne pijače.

Člen 94.

(’) Prostori, v katerih se spravljajo meso in mesni
izdelki, morajo ustrezati predpisom členov 92. in 93.

( 2 ) V prostorih, ki služijo samo za spravljanje mes¬
nih konserv ali mesa v sodih ali zabojih, v prodajalnah,
kjer je meso pod steklom, prav tako tudi v gostilnah in
podobnih obratovalnicah ni da bi morali tla in stene
ustrezati pogojem, določenim v členu 98.

Člen 95.

P) Tudi za prostore, ki služijo za predelovanje mesa,
veljajo predpisi členov 92. in 93.

( 2 ) Okna in vse odprtine v takih prostorih morajo
imeti goste mreže iz žice.

( 3 ) Prepovedano je postavljati motorje (razen elek¬
tromotorjev) in parne kotle v istem prostoru, kjer se
predeluje meso. Tla v takih prostorih morajo biti rahlo
nagnjena proti odtočni cevi.

( 4 ) Odtočna cev, kolikor ne vodi naravnost v glavni
kanal ali v tekočo vodo, se mora končati v zadosti glo¬
boko, nepropustno jamo z dobro zaprto zunanjo odprtino.
Ta jama mora ležati zunaj zidov tistega poslopja.

55

Člen 96.

(’) Prostore, kjer se meso prodaja, spravlja ali pre¬
deluje, prav tako pa tudi stroje, orodje in posodo (klade,
mize, tehtnice, stroje in deske za sekljanje, žage itd.) je
treba po končanem delu, najmanj pa enkrat na dan,
skrbno osnažiti. Pri deskah in strojih za sekljanje se
mora to storiti ob vsakem daljšem presledku v delu.
Noben predmet ne sme biti zarjavel. Stroji, orodje in
posode se ne smejo za nič drugega uporabljati, ko samo
za mesarske posle.

( 2 ) Za mazanje strojev, ki služijo za predelovanje
mesa, se sme uporabljati samo čista jedilna mast.

( 3 ) Odpadke je treba vsak dan odstraniti, da ne
kužijo okolice s smradom, muhami itd.

( 4 ) Pomijalnike (jame za odpadke) je treba vsaj
dvakrat na teden, v letni vročini pa vsak dan izprazniti.

Člen 97.

0) Meso in mesni izdelki se morajo v prostorih, na¬
vedenih v členih 93., 94. in 95., obešati. Mesni izdelki,
ki se ne dajo obešati, se morajo porazložiti po čistih
mizah.

( 2 ) Presno, kuhano in pečeno meso, prav tako tudi
klobase in drugi mesni izdelki razen konserv, se ne
smejo puščati, da bi ležali zloženi drug na drugem

( 3 ) Prepovedano je izlagati in obešati meso na ulici,
pred mesnico, pred hišo, na vratih ali na dvorišču ali ga
sicer izpostavljati prahu in nesnagi.

( 4 ) Na trgu morajo biti stojnice toliko od tal, da ne
morejo psi dosegati meso.

( 5 ) Prepovedano je krošnjariti z mesom in mesnimi
izdelki.

Člen 98.

(’) Prepovedano je v mesnicah in prostorih, kjer se
meso spravlja ali predeluje, stanovati, spati ali te pro¬
store uporabljati za kakršen koli drug namen, razen za
tistega, za katerega so določeni.

56

Prepovedano je uporabljati v takih prostorih bak¬
teriološka sredstva za pokončavanje podgan in miši.

Prepovedano je v njih imeti pse in mačke.

( 2 ) Za zavijanje mesa in mesnih izdelkov se sme
uporabljati samo čist beli papir.

Člen 99.

(') V obratovalnicah in prostorih, kjer se prodaja,
spravlja ali predeluje meso kopitarjev, je prepovedano
prodajati, spravljati in predelovati meso in mesne iz¬
delke drugih živali.

( 2 ) Konjske mesnice morajo biti oznamenovane z
razločno vidnim napisom: »Konjska mesnica«.

( 3 ) Gostilničarji, krčmarji in druge osebe, ki se ba-
vijo s pripravljanjem jedi, smejo pripravljati konjsko
meso samo s posebno dovolitvijo prvostopnega oblastva.
Ta dovolitev se sme kadar koli preklicati. Take obrato¬
valnice morajo imeti napis: »Pripravlja se konjsko meso«.
Dobljeno dovolilo za prapravljanje konjskega mesa mo¬
rajo te osebe nabiti v svojih prostorih na vidnem mestu.

Člen 100.

(’) Prepovedano je v prostorih, kjer se meso pro¬
daja, spravlja ali predeluje, imeti pokvarjeno meso,
meso, ki ni bilo službeno pregledano ali ki je bilo spo¬
znano kot neuporabno, manj uporabno ali pogojno upo¬
rabno za človeško hrano.

( 2 ) Prodajalec mesa je dolžan prijaviti pregledniku,
če opazi pri sekanju na mesu kako hibo.

Člen 101.

Sesekljano meso se sme imeti na zalogi samo pozimi,
in sicer najdalj 6 ur; poleti se sme meso sesekljati samo
na kupčevo zahtevo in vpričo njega. Prepovedano je tako
meso pripravljati, spravljati ali prodajati v odprtih pro¬
storih, na trgu, na ulici ali v posebnih mesnicah. Pre-

57

povedano je barvati sesekljano meso ali mu dodajati
škrobne snovi, vodo ali ohranjujoča sredstva.

Člen 102.

Prepovedano je prodajati meso s krivim imenom:
kozje meso za ovčje, mlado govedino (jalovino) za telečje
itd. — Kot »telečje meso« se sme prodajati samo meso
4 tedne do 3 mesece starih telet.

Člen 103.

Mesni izdelki se smejo dajati v promet samo z usta¬
ljenimi trgovskimi nazivi, ki so običajni za tako blago
in ki natančno ustrezajo vsebini. — N. pr. prodajati se
sme: kot »gnjat« brez druge natančnejše označbe samo
svinjska gnjat, kot »mast« samo čista svinjska mast brez
kakršnih koli tujih dodatkov, kot »salama« samo zimska,
milanska, veroneška salama ipd.

. Člen 104.

C 1 ) Predelovati se sme samo nepokvarjeno meso. —
Voda, čreva in druga sredstva, potrebna za pripravljanje
mesenine in mesnih izdelkov, morajo biti čista, zdrava
in dobre kakovosti.

( 2 ) Za klobase in podobne izdelke se smejo uporab¬
ljati samo živalski ovoji od goved, konj, ovac, koz in
svinj, katere je pregledal pristojni preglednik in jih spo¬
znal za popolnoma zdrave in prikladne.

( s ) Uporabljati se smejo tudi umetni ovoji, toda
samo takšni, ki so jih preskusile in odobrile pristojne
higienske naprave.

( 4 ) Konjska čreva se smejo uporabljati samo za pol¬
njenje zimske salame in drugih trajnih klobas, ki se
jedo, ko se ovoj poprej cdlupi (gnjatne, praške, lovske
klobase ipd.), in za klobase iz konjskega mesa.

Člen 105.

( 4 ) Klobase morajo biti nadevane s svinjskim ali z
govejim mesom. Ce je dodano ovčje, kozje ali perutnin¬
sko meso, se smejo prodajati samo z označbo.

58

(-) Prepovedano je dajati v promet klobase, katerim
je dodano meso kakršnih koli drugih živali, izvzemši
klavnih živali ali perutnine.

( 3 ) Klobase, polnjene z mesom kopitarjev, se sinejo
prodajati samo v konjskih mesnicah.

( 4 ) Prepovedano je dodajati klobasam živalske dele,
omenjene v členu 65., dele spolovil in oči.

Člen 106.

(•) Prepovedano je barvati klobase in druge mesne
izdelke kakor tudi dodajati preveč paprike radi barvanja.

( 2 ) Barvati se smejo samo vnanji ovoji tistih klobas,
pri katerih je to že običajno in se lahko spozna, pa ni
v navzkrižju z drugimi predpisi. Za barvanje ovojev se
smejo uporabljati samo zdravju neškodljive barve. Ovoji
morajo biti take sestave, da ne propuščajo barv.

Člen 107.

(‘) Prepovedano je dodajati klobasam beljakovine
ali kakršna koli druga sredstva, ki rabijo v to, da vežejo
v njih večjo množino vlage in vode.

( 2 ) Dovoljeno je samo dodajati presna jajca in mleko
takim klobasam, pri katerih je to običajno (jetrne klo¬
base, mortadela itd.).

( 3 ) Klobasam, ki prihajajo v promet suhe, se ne sme
dodajati moka ali kakršna koli škrobna tvarina, razen
začimb. Ostalim klobasam se smejo dodajati škrobne tva¬
rine, če je to običajno v tistem kraju in če ne znaša do¬
datek več ko 2 %.

Člen 108.

Vode se sme dodajati klobasam samo toliko, kolikor
je potrebno, da se olajša mletje, sesekljanje in mešanje
mesa. Dodatek vode ne sme znašati več ko 3 %.  Klobase,
ki se suše ali kuhajo, smejo imeti dodane vode tudi več
ko 3 %,  toda ne več nego je potrebno, da so za jed okusne.

59

Člen 109.

(‘) Prepovedano je uporabljati pri predelovanju
mesa zdravju škodljiva sredstva ali uporabljati postopek,
s katerim bi mogli postati mesni predelki človeškemu
zdravju škodljivi.

( 2 ) Za konserviranje mesa ni dovoljeno uporabljati
druga kemična sredstva razen soli, solitra, sladkorja in
kisa. Prepovedana je uporaba kemičnih sredstev, ki de¬
lujejo antiseptično, kakor: borovo kislino, salicilovo ki¬
slino, formaldehid, žveplovo kislino, alkalije, zemeljske
alkalije, klorovokisle soli, benzoevo kislino, soli benzoeve
kisline itd.

Člen 110.

0 Vsi mesni izdelki: gnjati, prekajeno in soljeno
meso, slanina, klobase itd., morajo imeti proizvodnikovo
oznako (pečat, zalivko, etiketo). Pri klobasah manjše
oblike ni da bi morala biti označena vsaka posamezna
klobasa, mora pa biti označen vsak posamezni venec
ali šop.

( 2 ) Mesenino, ki ne ustreza določbam iz prednjega
odstavka, je treba zapleniti.

Člen 111.

0 Prepovedano je prodajati meso in mesne izdelke,
ki so onečejeni z nesnago ali po žuželkah, ki so močno
plesnivi, a ni plesnoba samo na površini in se tudi ne
da odpraviti, ki so žaltavi, pokvarjeni zbog zatrtega zo¬
renja, kislega vrenja ali gnilobe ali so sicer po svojem
duhu, okusu ali videzu tako spremenjeni, da so nepri¬
merni za človeško hrano.

( 2 ) Nasoljeno in prekajeno meso ne sme imeti ne¬
prijeten duh niti tedaj, če se vanj vbode s sondo za pre¬
skušanje mesa prav do kosti in se na sondi izvleče nekaj
mesnega soka.

( 3 ) Ob preskušnji na gnilobo je treba uporabljati
poskusno kuhanje ali pečenje, napraviti Ebrov poskus,
če treba pa tudi bakteriološko preiskavo.

60

Mast.

Člen 112.

Prepovedana je prodaja masti in stopljenega loja
poginulih živali.

Člen 113.

(') Mast, namenjena javni porabi, mora biti izdelana
iz mastnih delov zdravih svinj, izvzemši mastne dele
črev. Mast mora biti stopljena, precejena, enakšna (homo¬
gena) in bela brez kakršnega koli tujega duha ali okusa.

( 2 ) Mast ne sme imeti v sebi več ko 0'3 % vode,
0‘2 % živalskega tkiva in 1'5 %  kisline.

Člen 114.

Prepovedano je dodajati masti barve, ohranjujoča
sredstva ali kakršne koli tuje sestavine, razen kuhinj¬
ske soli.

Člen 115.

Prepovedano je kot »mast« ali »svinjsko mast« pro¬
dajati mast, kateri so dodane rastlinske tolšče ali tolšče
drugih živali, razen svinj.

Člen 116.

Prepovedano je prodajati za človeško hrano oneče-
jeno, grenko, žaltavo, plesnivo ali drugače pokvarjeno
mast kakor tudi takšen stopljeni loj.

Člen 117.

Mast sme biti spravljena samo na hladnem, čistem
in suhem kraju, brez kakršnega koli duha.

Mesne konserve.

Člen 118.

(') V konserve se smejo predelovati samo takšno
meso in takšni mesni izdelki, ki so spoznani kot upo¬
rabni za javno porabo in ki povsem ustrezajo predpisom
tega pravilnika.

61

( 2 ) Konserve se morajo istega dne, ko se škatle pol¬
nijo in zapirajo, sterilizirati.

( 3 ) Vse konserve morajo imeti ime podjetja, od ko¬
der so, in natančno navedbo vsebine in čiste teže.

( 4 ) Konserve, ki ne ustrezajo določbam tega člena,
se morajo zapleniti in uničiti.

Člen 119.

(‘) Prepovedano je prodajati mesne konserve, ki niso
hermetično zaprte, ali pa če ima vsebina, ko se odpro,
slab duh ali je znatno spremenila barvo in čvrstost. Take
konserve je treba zapleniti in uničiti.

( 2 ) Obtolčene in zarjavele konserve je treba vselej
preskusiti, ali so hermetično zaprte.

Člen 120.

C) Zapleniti je treba vse konserve, ki so nabuhle,
ki kažejo sledove, da so bile potem, ko so jih zaprli, na¬
vrtane in zopet zaprte in katerih vsebina opazno klopota
pri temperaturi pod 25° C.

( 2 ) V sumljivih primerih je treba poslati take kon¬
serve na bakteriološko preiskavo.

Člen 121.

(') Prepovedano je konserve barvati ali jim doda¬
jati kakršna koli ohranjujoča sredstva, razen soli.

( 2 ) Prepovedano je konškrvam dodajati kakršne koli
škrobne snovi.

Predpisi za osebje.

Člen 122.

P) Za osebje, zaposleno v mesnicah in drugih obrato¬
valnicah in prostorih, kjer se meso in mesnina prodajata,
spravljata ali predelujeta, veljajo predpisi členov 12., 13.
in 14. tega pravilnika.

( 2 ) Prodajalci mesa morajo skrbeti za to, da se iz¬
vršujejo predpisi, ki prepovedujejo, da občinstvo otipava
meso.

62

Predpisi za kupce.

Člen 123.

(') Prepovedano je voditi pse v mesnico.

( 2 ) Prepovedano je otipavati meso in mesnino pred
nakupom.

XII.

Posebne mesnice (proste stojnice).

Člen 124.

(’) Mesta in občine, kjer se kolje za javno porabo
večje število živali, morajo urediti, upoštevaje določbe
zakona o obrtih, higienske posebne mesnice, v katerih
se prodaja pogojno uporabno meso, ki je bilo usposob¬
ljeno za človeško hrano, in meso, ki človeškemu zdravju
ni škodljivo, a je manj vredno

( 2 ) Glede prostorov in oprave posebnih mesnic ve¬
ljajo predpisi členov 92. in 93.

( 3 ) Posebne mesnice so javne naprave. Občinske
uprave (mestna poglavarstva) odločijo, v katerem delu
mesta (občine) naj se postavijo. Te nameščajo tudi pro¬
dajalce in določajo čas prodaje.

( 4 ) Pristojbine za uporabo posebnih mesnic določajo
občine, odobrujejo jih pa pristojna oblastva. Te pristoj¬
bine ne smejo rabiti v zvišanje občinskih dohodkov, mar¬
več samo v pokritje dejanskih stroškov.

( 5 ) Posebne mesnice morajo imeti zunaj napis: »Po¬
sebna mesnica«.

(°) Posebne mesnice morajo biti pod stalnim vete¬
rinarskim nadzorstvom. Meso, poslano v posebne mes¬
nice, ki se ne razproda v 24 urah, je treba veterinarsko
zopet pregledati. Ta pregled je treba ponoviti vsakih
24 ur, opravljajo ga pa občinski (mestni) veterinarji po
službeni dolžnosti.

( 7 ) V posebnih mesnicah je dovoljeno prodajati samo
meso, ki je spoznano po predpisih tega pravilnika za
manj vredno ali kot pogojno uporabno za človeško hrano
in ki je kot takšno oznamenovano.

63

Pogojno uporabno meso se sme prodajati šele potem,
ko je bilo predpisno sterilizirano. Sterilizacijo je treba
opraviti po možnosti v posebni mesnici.

( 8 ) Manj vredno in pogojno uporabno meso se ne
sme predelovati v klobase in se tudi ne sme prodajati
sesekljano,

( 9 ) Manj vredno in pogojno uporabno konjsko meso
se sme prodajati v isti posebni mesnici, kjer se prodaja
drugo meso, toda samo v prikladnih prostorih ali ob
posebnem času.

( 10 ) Posebne mesnice je treba po možnosti opremiti
s potrebnimi pripravami za sterilizacijo mesa, v večjih
krajih pa tudi s hladilnicami.

( u ) V posebni mesnici morajo biti na vidnem mestu
nabiti: cena mesa, ime lastnika mesa, vrsta in spol za¬
klane živali in vzrok, iz katerega je bila odrejena pro¬
daja tega mesa v posebni mesnici.

( 12 ) Ceno mesa, ki se prodaja v posebni mesnici, do¬
loči občinsko oblastvo, po možnosti sporazumno z last¬
nikom mesa. Ob nesporazumu ima lastnik pravico pri¬
tožbe.

( 15 ) Mesarjem, klobasarjem, gostilničarjem in vobče
osebam, ki se obrtoma bavijo s prodajo surovega, pre¬
delanega ali pripravljenega mesa, je prepovedano, da bi
si nabavljali meso iz posebnih mesnic, in se jim takšno
meso tudi drugače ne sme prodajati.

( 14 ) V posebni mesnici je dovoljeno prodati enemu
kupcu na en dan največ 3 kilograme mesa. Od tega so
izvzeti zapori, sirotišnice, kuhinje dobrodelnih zavodov
in podobne javne naprave. Le-tem se smejo prodati po
njihovem službenem naročilu tudi večje količine mesa.

(is) Prevažati se sme meso iz klavnice v posebno
mesnico samo v zaprtih, nepropustnih posodah ali v za¬
prtih vozeh z nepropustnim dnom.

( 16 ) V posebnih mesnicah se sme dovoliti prodaja
mesa, ki prihaja iz kake druge občine, če je to meso v
občini izvora službeno pregledal veterinar in ga spoznal
za pogojno uporabno ali kot manj vredno za človeško

64

hrano, pa ga kot tako oznamenoval. — Takšno meso se sme
poslati iz ene občine v drugo samo zaradi prodaje v po¬
sebni mesnici, in to samo ob predhodni pritrditvi na¬
membne občine. Namembna občina mora dovoliti uvoz
takega mesa, če ga je mogoče razprodati v posebni mes¬
nici. 0 vsaki pošiljki takega mesa mora obvestiti pre¬
glednik občinsko in policijsko oblastvo v kraju izvora in
v kraju namembe. Prodaja takega mesa je dovoljena šele
po zopetnem veterinarskem pregledu v kraju namembe.

( 17 ) Manj vredno in pogojno uporabno meso se sme
pošiljati iz ene občine v drugo samo v zaprtih, službeno
zalivkanih vozeh z nepropustnim dnom. Odprema po
železnici je dovoljena samo v zaprtih, službeno plombi¬
ranih, nepropustnih posodah.

( 1S ) Kjer ni posebne mesnice in tudi ni možnosti, da
bi se prodalo meso v posebni mesnici kake sosedne ob¬
čine, se sme dovoliti, da se proda manj vredno in pogojno
uporabno meso — poslednje šele po predpisni steriliza¬
ciji — napravam, naštetim v odstavku 14. tega člena.
Manj vredno in pogojno uporabno sterilizirano meso se
sme tudi prepustiti lastniku, toda samo tedaj, če se ne
bavi s prodajo surovega, predelanega ali pripravljenega
mesa (glej odst. 13. tega člena) in če se zaveže, da ga bo
porabil v lastnem gospodarstvu. V vseh drugih primerih
je treba tako meso uničiti (člen 77.).

Člen 125.

(') V krajih, kjer ni občinskih posebnih mesnic ali
jih ni v zadostnem številu, se sme dovoliti serumskim
zavodom, da postavijo sami posebne mesnice za prodajo
mesa virusnih svinj. Na takih mesnicah mora biti vidno
izobešen napis: »Posebna mesnica za prodajo sterilizira¬
nega mesa virusnih svinj«.

( 2 ) Za posebne mesnice za prodajo mesa virusnih
svinj veljajo predpisi členov 92. in 93. in odst. 5., 6., 7.,
8., 11., 15. in 17. člena 124. Za prodajo mesa v takih mes¬
nicah veljajo določbe odst. 13. in 14. člena 124.; le da še

65

me v takih mesnicah na en dan prodati enemu kupcu
ali gospodarstvu ena cela gnjat, najsi bi bila tudi težja
od 3 kg.

( 3 ) V posebnih mesnicah za virusne svinje je dovo¬
ljeno prodajati samo meso in mesne izdelke od virus¬
nih svinj.

( 4 ) Vse meso, ki se prodaja v mesnicah za virusne
vinje, mora biti predpisno sterilizirano. Sterilizira se pa

klavnici serumskega zavoda pod nadzorstvom držav¬
nega veterinarja. Nadzornega veterinarja določi za vsak
zavod minister za kmetijstvo.

( 5 ) Meso virusnih svinj se ne sme predelovati v
klobase.

( 6 ) Cene mesa v posebnih mesnicah za virusne svinje
določajo lastniki sami. Te cene morajo biti najmanj za
20 %  nižje od cene mesa v drugih mesnicah.

( 7 ) Če se pošilja meso virusnih svinj v druge kraje
radi prodaje v občinski posebni mesnici, veljajo zanj
predpisi odst. 16. člena 124. — če se pošilja v javno
mesnico lastnega serumskega zavoda, veljajo tudi pred¬
pisi odst. 16. člena 124.; le da za uvoz takega mesa ni
potrebna predhodna pritrditev namembne občine.

XIII.

Veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora. —
Izvrševanje veterinarskega nadzorstva.

Člen 126.

(') Prostore, v katerih se meso in mesni izdelki, na¬
menjeni za javno uporabo, izdelujejo, predelujejo, tehtajo,
zavijajo, spravljajo ali prodajajo, trgovine z ribami, div¬
jadjo, zaklano perutnino, delikatesne prodajalne, hotel¬
ske kuhinje, gostilne, krčme in ljudske kuhinje je treba
najmanj enkrat na mesec pregledati. Ob tem pregledu
je treba ugotoviti, ali ustrezajo prostori predpisom, ali je
v njih vedno potrebna snaga in ali so vsa živila žival¬
skega izvora, ki so tamkaj, uporabna za človeško hrano.

5

66

( 2 ) Če se najde v teh obratovalnicah in prostorih
meso, ki ni pregledano, ga je treba zapleniti. Zaplenit'
je treba tudi vse meso, mesne izdelke in mast, ki so
pokvarjeni, ponarejeni ali ki imajo zdravju škodljive
primesi, kakor tudi meso kopitarjev in drugih živali, ki
je zoper predpise prispelo v te prostore. Prav tako je
treba zapleniti tudi vse snovi, ki rabijo za ponarejanje
živil živalskega izvora (ohranjujoče soli, barve itd.). Za
pleniti jih je treba zlasti tedaj, če je nevarnost za zdravje
porabnikov. O opravljeni zaplembi kakor tudi o vzroku
zaplembe je treba obvestiti lastnika teh živil ali nje
govega namestnika in občinsko oblastvo. Občinsko obla-
stvo mora zaplenjena živila prevzeti in z njimi ravnat-
po predpisih tega pravilnika.

( 3 ) Če je samo sum, da živila živalskega izvora ne
ustrezajo predpisom, ni pa neposredne nevarnosti za
zdravje porabnikov, in če je za točno ugotovitev potrebna
tehnična (mikroskopska, bakteriološka, kemična) pre¬
iskava, je treba odvzeti samo preskusek teh živil prot)
prejemnemu potrdilu. Preskuski se odvzemajo na način,
popisan v odstavku 4. tega člena.

( 4 ) Preskuski se odvzemajo vpričo lastnika ali nje¬
govega namestnika, če nista navzoča, pa vpričo dveh prič.
O odvzemu preskuskov se napravi zapisnik. — Vsak po¬
samezni preskusek je treba spraviti v posebno posodo
ali zavoj. Na zavoju kakor tudi na zapisniku se morata
podpisati stranka (lastnik, njegov namestnik oziroma
priče) in organ, ki je preskuske odvzel. Zavoj je treba
zapečatiti s službenim pečatom, pa tudi s pečatom stranke,
če to zahteva. Če stranka od tega odstopi, je to v zapis¬
niku ugotoviti. — En tako zaprt in zapečaten preskusek
je treba vročiti obenem z zapisnikom občinskemu obla-
stvu, ki ga mora takoj odposlati na posebno preiskavo;
drugi preskusek pa je treba pustiti pri lastniku, če bi bil
potreben ponovni preskus. Če se pošiljajo preskuski na
anatomsko, histološko, patološko, bakteriološko ali fizio¬
loško preiskavo, jih je treba poslati veterinarskim zavo¬
dom; če se pa pošiljajo na kemično preiskavo, jih je

67

treba poslati higienskim zavodom, če bi veterinarski za¬
vodi ne imeli za to potrebnih laboratorijev.

( 5 ) Ustanova, ki je opravila preiskavo, obvesti o svo¬
jem izvidu pristojno občino pismeno. Veterinarski za¬
vodi, ki preiskujejo živila živalskega izvora, morajo v
poročilu o izidu preiskave vselej navesti tudi svoje mne¬
nje o tem, ali je imeti živilo s stališča veterinarske kon¬
trole ali s stališča zakona o nadzorstvu nad živili za škod¬
ljivo človeškemu zdravju, za pokvarjeno, manj vredno,
ponarejeno ali krivo označeno. Na podstavi tega izvida
mora postopati občina po določbah tega pravilnika, če je
pa opravil preiskavo higienski zavod, po določbah za¬
kona o nadzorstvu nad živili. Ves ta postopek je treba
hitro opraviti.

Preiskava preskuskov je brezplačna, če se ugotovi,
da je blago neoporečno. Drugače plača lastnik za pre¬
iskavo predpisano pristojbino.

Tudi vse druge, ob nadzorovanju ugotovljene ne-
dostatke in grajanja, če so pomembni in če lastnik ne
odpravi takoj vzroka graje, je naznaniti občinskemu
oblastvu. — Veterinar, kateremu so ta dela poverjena,
mora pisati zapisnik o opravljenih ogledih po obrazcu J.

Lastniki v členu 3. in v odstavku 1. tega člena na¬
vedenih obratovalnic in prostorov in pri njih nameščeni
poslovodje in prodajalci morajo biti veterinarskim stro¬
kovnjakom ob izvrševanju službe v pomoč, jim morajo
na zahtevo pokazati vse prostore in vse blago in jim
omogočiti odvzem preskuskov.

Nadzorstvo perutnine, divjadi, rib, rakov, žab, želv,
polžev in jaje.

Člen 127.

(‘) Tudi za promet z zaklano, očiščeno perutnino in
odrto divjadjo veljajo predpisi členov 84. in 88.

( 2 ) Prostori, ki služijo'za spravljanje, predelovanje
in prodajo zaklane, očiščene perutnine, odrte divjadi ali
za predelovanje rib, morajo ustrezati v higienskem po-

5 ’

68

gledu istim predpisom, ki veljajo za meso in mesne
izdelke.

( 3 ) Za osebje, zaposleno v teh prostorih, veljajo
predpisi členov 12., 13. in 14.

Perutnina.

Člen 128.

Prepovedano je prodajati poginulo perutnino. Tako
perutnino je treba zapleniti in uničiti.

Člen 129.

Meso zaklane perutnine je imeti za neuporabno za
človeško hrano, če se ugotovi:

1. perutninska kolera, kokošja kuga, kokošji tifus ;
gosja influenca, perutninska levkemija, tuberkuloza in
perutninska spirohetoza;

2. zastrupljenje, n. pr. z arzenom, strihninom itd.,

3. nenaraven duh ali okus mesa zbog hrane (konop¬
ljeno seme, oljnate tropine, kuhane ličinke sviloprejk itd.!.

Člen 130.

Pri ostalih boleznih perutnine je dovoliti uporabo
mesa za človeško hrano, če ni meso spremenjeno in če
so bolni deli odstranjeni.

Člen 131.

Za neuporabno za človeško hrano je imeti perutnin¬
sko meso, ki je gnilo, plesnivo (pri zrnrzli perutnini)
ali je sicer spremenjeno in ima neprijeten duh ali okus,
ker je dolgo stalo ali bilo nepredpisno spravljeno.

Divjad.

Člen 132.

(') Prepovedano je prodajati divjad, ki je poginila
naravne smrti.


69

( 2 ) Divjad brez krvavih strelnih ran je treba zaple¬
niti, ker je sumljiva, da je bila ujeta v past, zadavljena
z zanko, se utopila ali poginila.

( 3 ) Prepovedano je prodajati divjad, ki se po pred¬
pisih zakona o lovu ne sme loviti.

Člen 133.

Za neprikladno (škodljivo) za človeško hrano je
imeti vso žival (meso, slanino, loj, drob, kri), če se ugo¬
tovi katera tehle bolezni:

1. vranični prisad;

2. steklina;

3. šustavec in drugi plinavi edemi;

4. hemoragična septikemija;

5. tularemija;

6. zajčja psevdotuberkuloza;

7. zajčja hemoragična septikemija;

8. zajčja piemija (venerija, piemija s stafilokoki).
V primerih, naštetih pod 1. do 5., je odrediti tudi druge
potrebne veterinarsko-policijske ukrepe.

Člen 134.

O Pri kužnih, parazitarnih in organskih boleznih
divjadi, ki niso navedene v členu 133., je treba ravnati
na isti način, kakor pri klavni živini oziroma pri
perutnini,

( 2 ) Če je le najmanjši sum septične bolezni (smrtne
poškodbe itd.), je treba natančno pregledati zlasti mez-
govniee, po potrebi pa tudi meso bakteriološko preiskati.

( 3 ) Kržljavo divjad je po stopnji mršavosti in po
morda ugotovljenem vzroku (parazitarne, druge kronič¬
ne bolezni, stare rane) treba izreči za manj vredno ali
kot neuporabno za človeško hrano.

( 4 ) Divjačino (meso divjadi) z močno razvitim spol¬
nim zadahom je tudi imeti za manj vredno za človeško
h rano.

( 6 ) Manj vredna divjačina se sme prodajati samo v
posebnih mesnicah.

70

Člen 135.

Meso divjih svinj in medvedov je treba, kjer koli je
to mogoče, trihinoskopsko pregledati.

Člen 136.

Gnilo in drugače pokvarjeno divjad (smrdljivo zore¬
nje, smrdljivo kislo vrenje itd.) je treba zapleniti in
uničiti.

Člen 137.

Prepovedano je prodajati divjad s krivim imenom.

Ribe.

Člen 138.

(') Ribe, kolikor niso konservirane, se smejo pro¬
dajati samo žive ali popolnoma presne, z jasnimi, še ne
vdrtimi očmi in rdečimi škrgami. Ribe ne smejo biti ne
napihnjene ne mehke in jim ne smejo, luskine odpadati.
Ribam s strupenimi bodicami, kakor pajkom idr., je
treba pred prodajo vse bodice odstraniti.

( 2 ) Presne (nesoljene in nesušene) morske ribe mo¬
rajo biti v toplem letnem času spravljene v hladilnici ali
v ledenici.

( 3 ) Pri razsekavanju rib se morajo odpadki vsak
dan pomesti in s trga odstraniti. Prepovedano je metati
odpadke na tla ali v posode, v katerih se ribe spirajo.

( 4 ) Prepovedano je prodajati ribe brez glave, brez
oči ali brez škrg.

( 5 ) Prepovedano je barvati škrge s krvjo ali z
barvami.

Člen 139.

Kot neprikladne za človeško hrano je imeti vse
zdravju škodljive, bolne ali pokvarjene ribe.

Člen 140.

0) Za zdravju škodljive je imeti ribe z ikrami ši-
rokoglave trakulje (diphyllobotrium latum) in ikrami

71

opisthorchis felineus kakor tudi vse ribe, ki so se začele
razkrajati ali gniti.

( 2 ) Za zdravju škodljive je imeti tudi ikre mrene
v dobi od meseca marca do meseca junija (malo pred
drstitvijo in med drstitvijo). V teh mesecih je dovoljeno
prodajati mrene samo brez iker.

Člen 141.

Za pokvarjene je imeti:

1. vse žive ali mrtve ribe z izrazitimi znaki bolezni
(tvori, plesen, bolezen lusk, ospe, furunkuloza);

2. vse žive in mrtve ribe, ki so zbog številnih zaje¬
davcev na telesu ali v telesu močno shujšale;

3. ribe z abnormalnim duhom in okusom;

4. zastrupljene ribe.

Člen 142.

Prepovedano je prodajati ribe, ubite z dinamitom
ali kakim drugim razstrelivom, kakor tudi ribe, ki so
bile zastrupljene ali nalovljene z drugimi nedopustnimi
sredstvi.

Prepovedano je prodajati ribe iz močvar, kjer se je
voda usmradila.

Ribje konserve.

Člen 143.

(’) Za ribje konserve veljajo smiselno določbe čle¬
nov 118. do 121.

( 2 ) Prepovedano je prodajati konserve, ki so pokvar¬
jene in za človeško hrano neprikladne.

Kaviar.

Člen 144.

(*) S kaviarjem se razumejo posebej prirejene čiste
ikre presne beluge (acipenser huso), kečige (acipenser
ruthenus) in tema podobnih rib. Kaviar, pripravljen od
drugih rib, se sme prodajati samo z označbo.

72

( 2 ) Posode s kaviarjem morajo imeti zunanjo oznako
njegovega izvora.

Člen 145.

Prepovedana je prodaja zdravju škodljivega pokvar¬
jenega ali ponarejenega kaviarja.

Člen 146.

j 1 ) Za zdravju škodljivega je imeti kaviar, ki je
gnil, skisan, plesniv, žaltav ali ki ima v sebi plerocer-
koide širokoglave trakulje (diphyllobotrium latum).

( 2 ) Za pokvarjenega je imeti kaviar, ki je močno
sluzav ali popolnoma posušen, onečejen, presoljen, gre¬
nak ali ki ni napravljen iz prečiščenih iker, marveč
vsebuje mnogo kožic, masti, veznega tkiva in drugih
sestavin ribjega mesa.

( 3 ) Za ponarejenega je imeti kaviar, če so mu dodani
sago, olje, mesna juha, pivo ali tem podobne sestavine
ali če so mu dodane barve ali kakršna koli ohranjujoča
sredstva, razen soli.

Raki.

Člen 147.

Raki, če niso kuhani ali konservirani, se smejo pro¬
dajati samo, dokler so živi. Prepovedano je kuhati in
konservirati mrtve rake, Raki, ki so mrtvi kuhani, imajo
iztegnjen zadek, oči so sive ali zelene barve (eno oko
ali oba), oklep pa je motno rdeče barve. Na njem je
včasih videti tudi pege. Take rake prav tako pa tudi
žive bolne rake je treba zapleniti.

Školjke.

Člen 148.

O Od školjk prihajajo v promet: ostrige (ostrea
edulis), klapavice (mytilus edulis), čančice (cardium) in
sorodne.

73

( 2 ) Školjke se smejo prodajati samo zaprte. Prepo¬
vedana je prodaja mrtvih, od predolgega ležanja starih
in gnilih školjk.

( 3 ) Prepovedano je prodajati školjke od meseca maja
do konca meseca septembra (čas drstitve).

( 4 ) Prepovedano je dajati v promet školjke iz sto¬
ječih voda ali školjke, ki so bile nalovljene v morju
blizu obale večjih mest, kamor se izliva nesnaga iz ka¬
nalov.

( 5 ) Dobre ostrige in klapavice se pri dotikljaju zga¬
nejo in pri jemanju iz vode zapro. Ostrige so belosiv-
kaste, klapavice pa modrikaste barve. Voda v njih je
iahkotekoča in čista.

( 6 ) Pri bolnih ostrigah in klapavicah je barva zna¬
čilno mlečna, jetra so znatno povečana, zelenkasta in
mehka.

( 7 ) Pri mrtvih ostrigah in klapavicah so školjke
odprte. Od predolgega ležanja stare ostrige in klapavice
so mehke, motnosive, zaudarjajo, na notranji površini
školjke pa se pokaže črnkast okvir.

( 8 ) Strupene školjke so manj pigmentirane, nestru¬
pene pa enakomerno temno pigmentirane. To velja zlasti
za klapavice. Pri strupenih školjkah so lupine slabejše,
širše in se laže lomijo, jetra so večja in krhkejša, mastna
in polna pigmenta, duh je zoprn. Pri kuhanju strupenih
školjk je voda modrikasta, pri nestrupenih pa bistra.
Meso strupenih školjk je svetlorumene barve.

Žabe.

Člen 149.

C 1 ) Od žab se prodajajo odrti kraki, in sicer od ze¬
lene žabe (rana esculenta) in male rjave sekulje (rana
temporaria). Kraki morajo biti presni, s svetlordečkastim
mesom. Na prerezu se mora pokazati, če se pritisne,
svetla rdeča kri.

( 2 ) Žabje krake z vodenim, lepljivim in bledim mi¬
šičjem ali z neprijetnim duhom je treba zapleniti.

74

( 3 ) Prepovedana je prodaja krakov krastač. Ti kraki
so krajši in debelejši, barve so pa temnejše.

( 4 ) Prepovedano je prodajati krake želv za žabje
krake.

Želve.

Člen 150.

I 1 ) Od želv sta za človeško hrano grška kornjača
(testudo graeca) in evropska močvirska želva iz ribnikov,
mlak in močvirij (sklednica — emys orbicularis, emys
europaea Gray).

( 2 ) Želve se smejo prodajati samo žive.

Polži,

Člen 151.

j 1 ) Od polžev so za človeško hrano veliki vrtni polž
(helix pomatia) in njemu sorodni polži (helix adspersa,
helix arbustorum, helix nemoralis).

( 2 ) Polži se smejo prodajati samo živi, z nepoško¬
dovano in popolnoma zaprto hišico.

( 3 ) Prepovedano je prodajati mrtve in gnile polže.

Jajca.

Člen 152.

j 1 ) Kot »jajca« se smejo prodajati samo kokošja
jajca. Jajca ostale perutnine se morajo označiti po vrsti
perutnine.

( 2 ) Posode (košare), kjer imajo račja jajca na trgu
in v prodajalnah, morajo imeti tablico z napisom: »Račja
jajca! Če se uživajo surova ali polpresna, morejo zdravju
škodovati. Zato jih je treba vselej dobro pražiti in sku¬
hati!«

Člen 153.

Za pokvarjena in neuporabna za človeško hrano je
imeti:

1. plesniva jajca, jajca, ki so se zbog nesnage ali
vlažne zaobale navzela plesnivega duha ali okusa;

75

2. jajca, ki kažejo (pri pregledu s svetilko) pege,
jajca s krvavo vsebino;

3. jajca, v katerih se je zametek že močneje razvil;

4. jajca, v katerih so tuja telesa (žuželke, črvi, per¬
je itd.;

5. gnila jajca (zaprtki).

Takšna jajca je treba zapleniti in uničiti.

Člen 154.

Za manj vredna za človeško hrano se štejejo:

1. natrta jajca (lupina počena, notranja kožica ne¬
poškodovana);

2. nesnažna jajca (lupina onečejena od kokošjaka);

3. razbita jajca in zmrzla jajca (lupina in notranja
kožica počeni, izliva se beljak).

Takšna jajca, če so sicer zdrava, se smejo prodajati
samo z označbo.

Natrta in razbita jajca je treba porabiti poleti že v
24 urah, pozimi pa v 48 urah.

Člen 155.

Konservirana jajca (v apnu, vodnem steklu ali v
hladilnicah) se smejo prodajati samo z označbo.

Mleko.

Člen 156.

Kot »mleko« se sme dajati v promet samo kravje
mleko. Ustrezati mora temle pogojem:

1. da je nespremenjeno in da je od zdravih krav;

2. da je dobljeno z rednim, nepretrganim in popol¬
nim molzenjem ene ali več krav od ene ali več molž
istega dne;

3. da je dobro premešano;

4. da mu ni nič dodano niti odvzeto.

Člen 157.

O Proizvodniki mleka in mlečnih izdelkov, name¬
njenih javni porabi, se morajo prijaviti pri svoji občini

76

in natančno navesti prebivališče in število krav. Vsako
spremembo prebivališča, kraja hleva ali števila krav je
treba naknadno prijaviti.

( 2 ) Občina mora vpisati te prijave v poseben register
in imeti vse proizvodnike mleka in mlečnih izdelkov,
namenjenih javni porabi, v natančnem razvidu.

Člen 158.

j 1 ) Osebe in naprave, ki se bavijo s prodajo mleka
in mlečnih izdelkov, morajo o vsakem času dovoliti ob¬
činskemu ali pristojnemu državnemu veterinarju pregled
hlevov in preiskavo zdravstvenega stanja krav.

( 2 ) Občine odrede najmanj dvakrat na leto komisij¬
ski pregled vseh takih dvorcev v svojem območju. Pre¬
gleduje občinski, če ga ni, pa pristojni državni veterinar
skupaj s predsednikom občine ali njegovim namestni¬
kom. Ob tem pregledu je treba ugotoviti: ali ustrezajo
hlevi po svoji ureditvi in snagi pogojem, določenim v
členih 160. in 161., ali je vsa molzna živina zdrava in ali
se ravnajo proizvodniki mleka in mlečnih izdelkov po
predpisih členov 162. do 164.

( 3 ) Če se ugotovi v kakem dvorcu tuberkuloza ali
sum te bolezni, je treba vse krave tuberkulinizirati; če
pa se sumi na Bangovo nalezljivo izvrženje, je treba kri
vseh plemenskih živali v tem dvorcu serološko preiskati.

( 4 ) O opravljenih pregledih morajo pisati veterinarji
zapisnik po obrazcu K tega pravilnika. Natančnejše do¬
ločbe o izvrševanju tega člena predpišejo banske uprave
po razmerah svojega območja.

Člen 159.

j 1 ) Proizvodniki, ki se povsem ravnajo po določbah
tega pravilnika, dobe od svoje občine pismeno dovolitev
za prodajo mleka in mlečnih izdelkov. Veljavnost takega
dovolila traja največ leto dni.

( 2 ) Drugim proizvodnikom se taka dovolila ne smejo
izdajati; stara dovolila pa jim je treba odvzeti.

77

( 3 ) Prodajalci mleka morajo imeti dovolila za pro¬
dajo mleka vselej pri sebi in jih pokazati organom tržne
kontrole v kraju prodaje, če se to od njih zahteva.

( 4 ) Zbiralne mlekarne smejo jemati mleko samo od
proizvodnikov, ki imajo predpisna dovolila za prodajo
mleka.

Člen 160.

Hlevi proizvodnikov mleka, namenjenega javni po¬
rabi, morajo ustrezati temle pogojem:

1. morajo biti svetli in zračni;

2. tla po hodnikih morajo biti po možnosti iz nepro¬
pustne tvarine;

3. odtok za gnojnico mora biti iz nepropustne tva¬
rine in tako napravljen, da gnojnica dobro odteka;

4. jasli se morajo dati lahko snažiti;

5. stene hleva, če niso iz tvarine, ki se da umivati,
morajo biti pobeljene. Beliti je treba vsako leto vsaj
enkrat;

6. hlevi ne smejo biti v neposredni zvezi s stranišči.

Člen 161.

( x ) Hlevi se morajo redno snažiti, redno izkidavati,
nastiljati in krave snažiti.

( 2 ) Vse posle v hlevu je treba tako opravljati, da ne
dospejo v mleko ne posredno ne neposredno prah, ne¬
snaga, tuji duhovi ali povzročevalci bolezni.

( 3 ) Prepovedano je uporabljati za nastil slamo iz
postelj ali slamo, ki se je bila uporabila za zavijanje
kakršnega koli blaga.

Člen 162.

( x ) Pred molžo je treba vime in njegovo okolico
skrbno očistiti.

( 2 ) Osebe, ki molzejo, morajo biti zdrave in imeti
na sebi čisto obleko, ki se da prati. Pred molžo si morajo
dobro umiti roke do lehti z vodo in z milom. Če se roke
med molžo zamažejo, si jih morajo iznova umiti.

78

(s) Prvi curki se ne smejo zmolsti v posodo za
mleko niti na tla, marveč v posebno posodo. To mleko
se mora uničiti.

( 4 ) Osebe, ki molzejo, morajo paziti na to, ali ima
mleko normalni videz. Krave, katerih mleko je spre¬
menjeno, je treba pomolsti nazadnje in ločeno od drugih
krav. Njih mleko se ne sme mešati z mlekom drugih
krav in tudi ne prodajati.

( 5 ) Mleko je treba takoj po molži odnesti iz hleva na
čisti zrak, ga precediti in ohladiti.

Člen 163.

Prostori, v katerih se mleko spravlja ali predeluje,
morajo ustrezati temle higienskim pogojem:

1. morajo biti svetli, zračni, hladni in čisti in ne
sme biti v njih ne žuželk ne kakršnega koli duha, ki bi
utegnil preiti na mleko;

2. ne smejo biti v neposredni zvezi s stranišči ali
hlevi;

3. ti prostori ne smejo služiti za stanovanje, spanje
ali za bolniške sobe;

4. v njih se ne smejo imeti niti muditi nikakršne
živali.

Člen 164.

O Mleko se ne sme spravljati niti odpreinljati:

a) v lesenih posodah;

D) v takih posodah, od katerih bi moglo prejeti
zdravju škodljive sestavine (bakrene nepokositrene po¬
sode itd.).

( 2 ) Posode za mleko morajo biti iz take tvarine in
tako narejene, da se dajo lahko snažiti. Ne smejo biti
zarjavele ali preveč obtolčene.

( 3 ) Za zapiranje posod se ne smejo uporabljati za¬
maški ali pokrovi iz tvarine, ki vpija mleko.

( 4 ) Po vsaki uporabi je treba posode dobro sprati z
vrelo vodo in jih na čistem kraju obesiti z odprtino
navzdol, da se posuše.

79

Člen 165.

P) Prepovedano je dajati v promet mleko krav:

a) ki imajo odprto pljučno tuberkulozo ali tuber¬
kulozo vimena, maternice ali črev, in mleko krav, ki so
sumljive teh tuberkuloznih bolezni;

b) ki imajo govejo kugo, vranični prisad, šustavec,
hemoragično septikemijo, steklino, nalezljivo vnetje po¬
daljšanega mozga ali so sumljive take bolezni;

c) ki so bile cepljene z živimi kalmi vraničnega pri¬
sada, a od cepljenja še ni minulo 12 dni;

č) ki so obolele zbog infekcije z bakterijami ente-
ritisne skupine ali ki izločajo take bakterije; mleko krav
z vročičnimi boleznimi, zlasti takimi, ki nastanejo po
otelitvi ali v zvezi z motnjami v prebavnih organih ali
z zastrupljanjem krvi;

d) pri katerih je splošno zdravstveno stanje hudo
prizadeto;

e) z boleznimi spolnih organov, združenimi z iztoki;

f) pri katerih se je vnela koža vimena ali pa vime
samo;

g) ki se krmijo s tako hrano, po kateri bi utegnilo
mleko biti škodljivo človeškemu zdravju;

h) ki se zdravijo ali so bile poslednje 4 dni zdrav¬
ljene z zdravili, ki prehajajo v mleko;

i) ki je bilo namolzeno malo pred otelitvijo ali v
prvih 5 dneh po otelitvi (mlezivo),

( 2 ) Prepovedano je pripravljati mlečne izdelke in
druga živila iz mleka, označenega v odstavku 1. tega
člena.

Člen 166.

Prepovedano je uporabljati za človeško hrano mleko
živali, ki se uporabljajo za proizvodnjo seruma in cepiva.
Tako mleko se sme uporabljati samo za krmljenje last¬
nih živali, in to šele tedaj, ko je bilo predpisno sterilizi¬
rano. Mleko živali, ki so se uporabljale za proizvodnjo
seruma in cepiva, se sme uporabljati za človeško hrano

80

samo tedaj, če se z laboratorijsko preiskavo ugotovi, da
živali z mlekom ne izločajo kali (virusov).

Člen 167.

(*) Za pogojno uporabno za človeško hrano je imeti
mleko krav:

a) ki imajo slinavko in parkljevko ali izhajajo iz
dvorcev, zakuženih s to boleznijo;

b) ki imajo tuberkulozo, a ne gre za primere odprte
tuberkuloze, navedene v t. a) odst. 1. člena 165.;

c) ki so obolele za infekcijo z Bangovimi bacili na¬
lezljivega izvrženja ali izločajo take bacile;

č) iz dvorcev, v katerih je ugotovljena infekcija z
bakterijami enteritisne skupine, a so krave zdrave;

d) ki imajo kravje osepnice.

( 2 ) Pri spredaj navedenih boleznih se sme dati mleko
v promet šele, ko se poprej dovolj segreje, tako da je
vsaka nevarnost za zdravje izključena. Tudi mlečni iz¬
delki se smejo napravljati iz takega mleka samo, če je
bilo dovolj segreto.

( 3 ) V primerih, navedenih v a) in b) odstavka 1.
tega člena, se mora mleko predpisno segreti že pri pro-
izvodniku. V ostalih primerih smejo proizvodniki odpo¬
slati pogojno uporabno mleko nekuhano, z označbo, v
zbiralne mlekarne, da ga tamkaj segrejejo.

( 4 ) Pristojno oblastvo sme izjemoma tudi v primerih,
navedenih v t. a) odstavka 1., tega člena dopustiti, da
pošljejo proizvodniki v zbiralne mlekarne nekuhano mle¬
ko, z označbo. To se sme dovoliti samo tedaj, če to ter¬
jajo važni gospodarski razlogi in če je zanesljivo zajam¬
čeno, da se bo mleko v mlekarnah res predpisno segrelo.

Člen 168.

V primerih, navedenih v členu 167., je imeti po¬
gojno uporabno mleko za dovolj segreto:

1. če se je tako dolgo kuhalo, da je vsaj dvakrat
zavrelo;

81

2. če je bilo pasterizirano s hitrim segretjem na
najmanj 85 9  C z vodeno paro, v vodi ali na kak drug
način, ki ga določi minister za kmetijstvo;

3. če je bilo pasterizirano s tem, da se je segrevalo
na 63° do 65° C najmanj pol ure v aparatih, odobrenih od
pristojnega oblastva, in po pogojih, ki jih določi minister
za kmetijstvo;

4. če je sterilizirano.

Člen 169.

j 1 ) Pasterizirano mleko in mlečni izdelki morajo
imeti na vsaki posodi lastnikovo ime in napis »Pasteri¬
zirano« z navedbo dneva pasterizacije.

( 2 ) Sterilizirano mleko in mlečni izdelki morajo tudi
imeti na vsaki posodi lastnikovo ime in napis »Sterili¬
zirano«.

( 3 ) Sterilizirano mleko, sterilizirana smetana, kon¬
denzirano mleko in kondenzirano posneto mleko se ne
smejo dajati v promet v posodah, ki so nabuhle ali niso
hermetično zaprte.

( 4 ) Prepovedano je dajati v promet sterilizirano
mleko ali sterilizirano smetano, ki se skvarita v treh
dneh pri temperaturi 37° C.

Člen 170.

j 1 ) Za pokvarjeno je imeti mleko:

a) ki je po svojem duhu, okusu, videzu ali sicer po
svoji kakovosti tako spremenjeno, da je njegova vred¬
nost znatno zmanjšana;

b) ki je nesnažno.

( 2 ) Mleko, označeno v prednjem odstavku, se niti z
označbo ne sme dajati v promet.

( 3 ) Mleko, ki se sesiri pri kuhanju ali ko se pomeša
z enako prostorninskcr množino 68 volumno odstotnega
alkohola ali ki se je samo skisalo in ne kaže nikakršnih
drugih sprememb, je imeti za manj vredno in se sme
dajati v promet samo z napovedjo.

6

82

Člen 171.

0) Za pokvarjene je imeti mlečne izdelke:

a) ki so pripravljeni iz pokvarjenega mleka, ome¬
njenega pod a) in b) odst. 1. člena 170.;

b) ki so po svojem duhu, okusu, videzu ali sicer po
svoji kakovosti tako spremenjeni, da je njih vrednost
znatno zmanjšana;

c) ki so onečejeni (zamazani).

( 2 ) Mlečni izdelki, označeni v prednjem odstavku,
se niti z označbo ne smejo dajati v promet.

( 3 ) Posneto mleko in smetano, ki sta se samo ski¬
sala in ne kažeta nikakršnih drugih sprememb, je imeti
za manj vredni. Takšno mleko in smetana se smeta da¬
jati v promet samo z označbo.

Člen 172.

Prepovedano je dajati v promet krivo označeno
mleko in takšne mlečne izdelke.

Člen 173.

Za krivo označeno je imeti mleko:

1. ki ni bilo dobljeno z rednim, nepretrganim in
popolnim molzenjem ali ki ni dobro premešano;

2. če se daje kot »presno« v promet mleko, ki se
sesiri pri kuhanju ali ko se pomeša z enako prostornin-
sko množino 68 volumno odstotnega alkohola;

3. če se daje v promet mleko drugih vrst živali
samo ali pomešano s kravjim mlekom kot »mleko« brez
navedbe, od kakšne živali je;

4. če se homogenizirano, pasterizirano, kuhano ali
sterilizirano mleko prodaja kot »presno mleko« ali
obratno;

5. če se daje mleko v promet kot posebno presno ali
posebno dobre kakovosti, v resnici pa ni takšno, ali če

83

e hvali zaradi kakršnih koli drugih lastnosti, ki jih v
resnici nima.

Člen 174.

Mlečne izdelke je imeti za krivo označene:

1. če pasterizirana ali segreta smetana ali segreto
posneto mleko nista za tako označena;

2. če sterilizirano mleko ali sterilizirana smetana
nista za tako označena;

8. če se izdelki, ki so celotno ali deloma iz mleka
živali drugih vrst, dajejo v promet kot »mlečni izdelki«,
ne da bi se označila žival, od katere so;

4. če se dajejo mlečni izdelki v promet kot posebno
presni ali posebno dobre kakovosti, v resnici pa niso
takšni, ali če se hvalijo zaradi kakršnih koli drugih po¬
sebnih lastnosti, ki jih v resnici nimajo.

Bivolje, ovčje in kozje mleko in mlečni izdelki.

Člen 175.

Bivolje, ovčje in kozje mleko in mlečni izdelki iz
takega mleka se smejo prodajati samo z označbo.

Člen 176.

Za bivolje mleko in mlečne izdelke veljajo predpisi
členov 157. do 174,

Člen 177.

Prepovedano je dajati v promet mleko ovac in koz:

1. ki imajo katero izmed bolezni, naštetih v členu
165. tega pravilnika;

2. ki imajo ovčje osepnice, hemoragično septikemijo
ovac, paratifus, bradsot ali malteško vročico.

Člen 178.

Za pogojno uporabno za človeško hrano je imeti
mleko ovac in koz v primerih, naštetih pod a), b), c)
in č) odst. 1. člena 167. tega pravilnika.

6 ’

84

Člen 179.

Za ovčje in kozje mleko in mlečne izdelke veljajo
predpisi tega pravilnika v členih 162. do 164., 166. in
168. do 174.

Člen 180.

(') Vse laboratorijske preiskave mleka, mlečnih iz
delkov in drugega materiala (krvi itd.), ki se opravljajo
da bi se ugotovile bolezni, naštete v členih 165. do 167.
in členih 177. in 178., se opravljajo brezplačno v vete¬
rinarskih zavodih. Ostale preiskave (členi 169. do 174.
in člen 179.) se opravljajo tudi brezplačno, če se ugoto¬
vi, da je mleko neoporečno. Drugače plača lastnik za
preiskavo predpisano pristojbino.

( 2 ) Za odvzemanje preskuskov mleka in mlečnih iz¬
delkov veljajo predpisi odst. 3., 4. in 5. člena 126. Ce se
odvzemajo preskuski zaradi bakteriološke preiskave mle¬
ka iz posameznih četrti vimena v hlevu samem, ga je
treba namolsti v sterilizirane posode. Če se pa odvzema¬
jo preskuski med tržno kontrolo, posode ni da bi morale
preskuski med tržno kontrolo, posode ni da bi morale
biti sterilizirane, morajo pa biti suhe in čiste. Pred od¬
vzemom tržnih preskuskov je treba mleko vselej dobro
premešati. Posode se ne smejo napolniti z mlekom do
vrha, marveč samo do 4 /s- Vselej jih je pa treba dobro za¬
mašiti in zapečatiti. Preskuski za veterinarske laborato¬
rijske preiskave morajo vsebovati najmanj 300 cm 3  mle¬
ka. Če se pošilja mleko na bakteriološko preiskavo, se mu
ne smejo dodajati nikakršna ohranjujoča sredstva. Če se
pošilja v kakšen kemijski laboratorij in bo dolgo na
poti, ga je treba konservirati, in sicer s formalinom ali
s kalijevim bihromatom. Kalijev bihromat se dodaje
mleku v količini 0’05 do 0-1%, formalin (40% formal¬
dehid) pa v količini 0-01 % (1 cm 3  formalina na 11 mle¬
ka). Kalijev bihromat se ne sme uporabljati za kon-
serviranje mleka, pri katerem je treba preiskati speci¬
fično težo, količino suhih snovi in pepela. Pri vsakem

85

preskusku je treba natančno navesti, koliko bihromata
ali formalina mu je bilo dodanega.

( 3 ) Na vsakem preskusku (steklenici, zavoju) mleka
in mlečnih izdelkov, ki se pošilja v laboratorijsko pre¬
iskavo, se mora napisati ime, priimek in prebivališče
lastnika oziroma proizvodnika mleka, v spremnem zapis¬
niku pa je treba vselej navesti tudi vzrok, iz katerega
se pošilja preskusek na preiskavo (sum kake bolezni,
izid klinične preiskave ipd.).

XIV.

Kazni.

Člen 181.

( ] ) Kdor ravna zoper predpise členov 2., 5., 9. do
14., 16. do 18., 20. do 28., 31. do 44., 46. do 80., 82. do
84. in 86. do 180., se kaznuje, če ne spada dejanje pod
težjo kazen, zaradi prekrška v denarju od 10 do 1500
dinarjev, če se pa denarna kazen v določenem roku ne
plača, z zaporom od 1 do 30 dni.

Veterinarji v javni službi odgovarjajo razen tega
tudi še disciplinsko po zakonu o uradnikih oziroma po
zakonu o notranji upravi.

( 2 ) Ce se je zbog izvršenega dejanja po nemarnosti
razširila kužna bolezen med domačimi živalmi ali če je
dejanje namerno širjenje kužne bolezni med domačimi
živalmi, pošlje pristojno občno upravno oblastvo prve
stopnje predmet pristojnemu rednemu sodišču, da iz¬
reče kazen zaradi prestopka po zakonu o odvračanju in
zatiranju živalskih kužnih bolezni.

( 3 ) Privatni veterinarji in usposobljeni pregledniki
klavnih živali in mesa, ki se ne ravnajo po določbah tega
pravilnika, se kaznujejo v hujših ponovljenih primerih
tudi z odstavitvijo.

( 4 ) Zaplenjena (odvzeta) živila živalskega izvora se
prodajo na javni dražbi, če jih ni po predpisih tega pra¬
vilnika uničiti.

86

( 5 ) Denarne kazni in čisti dobiček (skupieek) od
prodanih živil, zaplenjenih po tem pravilniku, se stekajo
po odbitku stroškov postopka docela v državni fond za
odvračanje živalskih kužnih bolezni.

XV.

Končne določbe.

Člen 182.

Ta pravilnik stopi v veljavo v treh mesecih po raz¬
glasitvi v »Službenih novinah« in tedaj prenehajo veljati
pravilnik za ogledovanje klavne živali in mesa Vt. št.
8749 z dne 8. septembra 1925* kakor tudi vsi ostali
razpisi, naredbe in odredbe ministrstva za kmetijstvo,
kolikor nasprotujejo določbam tega pravilnika.

V Beogradu dne 15. julija 1938.; št. 56.845/IV.

Minister za kmetijstvo
Sv. Stankovič s. r.

Priloga št. 1

k pravilniku za pregledovanje klavnih živali in mesa
in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora
št. 56.845/IV—1938.

I. Odvzemanje in pošiljanje mesa za bakteriološko
preiskavo.

Treba je vzeti od sprednje in zadnje četrti po en
kos mesa, dolg najmanj 6 do 8 cm. Izbrati je treba po en
kos mesa, prevlečen z mišično kožico, od mišic podlehti
in spodnjega stegna, ali pa po en kos mesa, ki ni pre¬
rasel s kožicami, od katere izmed tehle mišic: m. supra-
spinatus, anconaeus longus, brachialis, rectus femoris,
semitendinosus in gastrocnemius.

* »Uradni list« št. 848/104 iz 1. 1925.

87

Od drugih dveh četrti je treba vzeti po eno mesno
mezgovnico z okolnim veznim ali mastnim tkivom vred
(vrhnjo vratno: Ln. cervicalis superficialis, ali pa plečno
nezgovnico: Ln. axillaris proprius in eno veliko mezgov¬
nico globokega dimeljskega vozla: Ln. inguinalis pro-
fundus).

Razen tega je treba odposlati eno nepoškodovano
manjšo cevno kost, eno obist in kos jeter, po možnosti
vratnični del, z mezgovnicami vred. Ta kos mora biti
velik najmanj za dve človeški pesti; treba je odposlati
tudi žolčnik. Pri tem je treba žolč iztisniti in žolčnik
zavezati. Pri malih živalih je treba odposlati jetra z
žolčnikom vred. Vselej je treba poslati tudi vranico. Če je
vranica močno otekla, zadostuje poslati samo en njen kos
v velikosti človeške dlani in to iz spremenjenega dela.

V mezgovnice in v obisti se ne smejo delati zareze.

Poslati je treba tudi spremenjene dele: s krvjo in

sokrvico prepojene infiltracije itd., ki so sumljivi, da so
v njih zdravju škodljive bakterije.

Če se ne misli opraviti bakteriološka preiskava ta¬
koj v kraju zakola, je treba poslati material nujno in
neutegoma pristojnemu bakteriološkemu zavodu.

Vse kose, ki se pošiljajo na preiskavo, je treba za¬
viti v čiste, bele platnene krpe, namočene v l%nem
sublimatu ali v denaturiranem špiritu, in sicer vsak kos
posebej, nato jih pa vložiti v zabojček, čigar praznine se
docela napolnijo z žagovino ali otrobi.

V zabojček je treba dejati tudi poročilo za bakterio¬
loški zavod, kateremu se pošiljajo organi v preiskavo.

Material je treba poslati po posebnem kurirju ali z
ekspresno pošto. Dokler ne dospe odgovor bakteriolo¬
škega zavoda, mora biti to meso ločeno od drugega
mesa.

II. Bakteriološka preiskava.

Z bakteriološko preiskavo se ugotavlja, ali ima me¬
so v sebi:

88

a) specifične ostrupnice mesa (pripadniki skupine
bakterij salmonella);

b) specifične povzročitelje raznih kužnih bolezni;

c) razne druge bakterije v večji ali manjši meri,

Bakteriološko se meso preiskuje:

1. mikroskopsko;

2. s posejanjem podlog;

3. z razmnoževanjem bakterij;

4. z določanjem kolonij, zraslih na ploščah.

Posejati je treba:

a) aerobno:

1. ploščo z navadnim agarjem;

2. Lofflerjevo agarjevo ploščo z malahitovim zele¬
nilom;

3. Gassnerjevo agarjevo ploščo z metahromovim ru-
menilom ali Drigalski-Conradijevo lakmus-laktozno agar¬
jevo ploščo.

Vsaka plošča se sme uporabiti za največ dva pre-
skuska.

Posejane plošče je treba pustiti v termostatu naj¬
manj 18 ur pri 37° C.

Žolč cm 3  žolča) je treba z Drigalskega lopatico
razmazati na veliko Lofflerjevo agarjevo ploščo z malahi¬
tovim zelenilom s premerom 18 cm, nato pa z isto lopa¬
tico napraviti razredčen razmaz na Gassnerjevf agarjevi
plošči z vodnim modrilom in metahromovim rumenilom
ali na Drigalski-Conradijevi lakmus-laktozni agarjevi
plošči;

b) anaerobno:

Na anaerobne kali je treba preiskovati v 3%>nem
grozdnosladkornem agarju v globoki plasti. (Pustiti je
treba v termostatu najmanj 18 ur.) Preiskati je treba po
en košček mišice in po en košček vranice ali obisti.

Razmnoževanje bakterij:

Podloge za razmnoževanje bakterij je treba pose¬
jati: če so poslani v preiskavo deli mišic brez ostalih
organov ali če je telo živali, od katere se pošilja mate-

89

rial, bilo zmrzlo ali pa pri sumu, da gre za organe
živali, ki izločajo kali (klicenosci).

Razmnožujejo se pa takole: Iz srede vsakega posa¬
meznega preskuska se po predpisni sterilizaciji njene
površine izreže s steriliziranimi instrumenti po en ko¬
šček, velik nekako kakor grah, se kar najdrobneje se¬
seklja in se tako dobljeni material iz vseh preskuskov
skupaj poseje v 50 m 3  tetrationatove mesne juhe po
L. Mullerju.

Ker imajo mišice in mezgovnice redoma v sebi
manj kali, kot ostali organi, se iz enih in drugih kali
lahko tudi ločeno razmnožujejo. Podlogo za razmnoževa¬
nje (tetrationatova mesna juha) je imeti v termostatu
najmanj 6 ur pri temperaturi 37° C. Potem se posejeta iz
tetrationatove mesne juhe Lofflerjeva agarjeva plošča z
malahitovim zelenilom in Gassnerjeva agarjeva plošča
z metahromovim rumenilom ali pa Drigalski-Conradijeva
lakmus-laktozna agarjeva plošča in se pustita v termo¬
statu najmanj 14 ur pri 37° C.

Določanje kolonij, zraslih na ploščah:

Kolonije, zrasle na posejanih podlogah, je treba pre¬
iskati na običajni način (razmaz preparata po Gramu,
Oltu, Giemsu itd., preskus gibljivosti v večji kaplji itd.).

Pri sumu na ostrupnice mesa je treba opraviti sero¬
loško in biokemijsko preiskavo.

Pri sumu na vranični prisad je treba opraviti poleg
preskusa kolonij tudi prečipitacijo in poskus na živalih.

Pri bakteriološki preiskavi je treba uporabljati ra¬
zen tega tudi še najnovejše priznane pridobitve znanosti.

III. Presoja bakteriološkega izvida.

L Bakteriološki zavodi morajo priobčiti izid preiska¬
ve tistemu uradu, ki ga veterinar v svojem spremnem
poročilu ob odposlatvi materiala imenuje. Izid je treba
takoj po opravljeni preiskavi priobčiti brzojavno ali tele¬
fonsko, razen tega pa tudi še pismeno. Nadaljnja preiska-

90

va in končna ocenitev uporabnosti mesa spada v področ¬
je pristojnega veterinarja Ta je dolžan to opraviti kar
moči hitro.

2. Če se najdejo v materialu ostrupnice mesa iz
skupine bakterij salmonella, je treba izreči za neuporab¬
no za človeško hrano vse telo tiste živali (meso s kostmi
vred, mast, drob, dele kože, ki se uporabljajo za člove¬
ško hrano, in kri). Glej t. 8. člena 61. tega pravilnika.

3. Če se z bakteriološko preiskavo ugotove specifič¬
ni povzročitelji kužnih bolezni n. pr. bacili vraničnega
prisada, bakterije rdečice itd., se je treba ravnati po
predpisih členov 61. in 66. oziroma členov 70. in 71.
tega pravilna.

4. Oe se v preskuskih ne doženejo ne ostrupnice me¬
sa ne povzročitelji kužnih bolezni, marveč se najdejo v
mišicah druge bakterije v večji ali manjši meri ali če se
vobče ne najde nikakršna kal, je treba oceniti uporab¬
nost mesa in organov po predpisih členov 61. do 66. in
členov 69. do 71. tega pravilnika, in to na podstavi vseh
činjenic, ki so se ugotovile ob zakolu te živali (zakol v
sili ali zakol bolne živali, izvid pred zakolom, patološko-
anatomski izvid, presoja, kdaj so bili odvzeti preskuski in
kako dolgo so bili na potu, vpliv toplote in prostora,
Mayev preskus o kvarljivosti mesa, preskusno kuhanje).

Dokončno more odločiti samo pristojni preglednik-
veterinar, ki mora mimo drugega ugotoviti tudi, ali gre
za primer, ki ga navaja t. 20. člena 61. tega pravilnika.

5. Izid bakteriološke preiskave je treba vpisati v
zapisnik o pregledovanju zaklanih živali v razpredelku
»Pripomba«. Veterinar-preglednik, prav tako pa tudi
bakteriološki zavod, ki je opravil preiskavo, morata hra¬
niti vse dopise in vse podatke o opravljenih preiskavah
najmanj tri leta v arhivu.

6. Če se ugotove z bakteriološko preiskavo ostrup¬
nice mesa, je treba klavni prostor, opremo in vse pred¬
mete, ki so prišli v dotiko s truplom tiste živali, očistiti
in razkužiti.

91

Ce se ugotove povzročitelji živalskih kužnih bolezni,
je treba odrediti poleg razkužitve tudi še vse ostale
ukrepe, ki jih določa zakon o odvračanju in zatiranju
živalskih kužnih bolezni.

Priloga št. 2

k pravilniku za pregledovanje klavnih živali in mesa
in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora
št. 56.845/IV—1938.

Navodilo, kako je napraviti, da meso slabo ikrastih
goved zmrzne.

K členu 68., t. 6.

1. Preden se dene meso v ledenico, ga je treba pu¬
stiti, da se ohladi vsaj do temperature zraka. Če ima
klavnica prostore za predhodno hlajenje, je treba ohla¬
diti meso na -(-5° C.

2. V ledenici je treba meso tako obesiti, da more
zrak od vseh strani do njega.

3. Na vsakem posameznem kosu mesa mora biti
čitljivo naveden dan, ko je bil dejan v ledenico.

4. Srednja temperatura v ledenici ne sme biti višja
od —10° C.

5. Ledenice, v katerih je spravljeno meso ikrastih
goved, morajo biti zaklenjene pod službenim nadzo¬
rom. Prepovedano je imeti v njih ob istem času sprav¬
ljeno tudi drugo meso.

6. Meso se ne sme odnesti iz ledenice, dokler ni
ugotovljeno, da so tudi najgloblje mišice ohlajene na
—3° C in da so imele to temperaturo 24 ur. Temperatura
v globini mišic se meri tako, da se najprej izvrta v meso
luknja, in sicer v debele mišice zadnjega stegna. Luknja
se napravi z jekleno paličico, ki je na spodnjem koncu
priostrena. Paličica mora biti dolga 20 cm, debela pa
tako, kakor termometer. Na zgornjem koncu paličice mo-

92

ra biti ročaj, s katerim se da lahko potegniti iz mesa.
Takoj, ko se potegne paličica iz mesa, se potisne v luk¬
njo termometer in pusti v njem najmanj 3 minute. Pri
tem je treba termometer počasi vrteti, da ne primrzne.
Za take meritve je treba uporabljati dolge steklene
termometre, ki kažejo stopinje mraza od 0° do —5° C
in na katerih je moči brati temperaturo tedaj, ko so
zataknjeni v meso. Ne smejo se uporabljati termometri,
ki se zabadajo v meso s kovinskim oklepom, ker ne
kažejo natančno temperature mesa. — Ko se ugotovi
temperatura, je treba potegniti termometer iz mesa,
luknjo pa zamašiti s koščkom sala. Če se meritev po¬
novi, je treba vselej napraviti v mesu novo luknjo, ker
je zrak ledenice, ki je prodrl v staro luknjo, hladnejši
kot temperatura v mesu. Če je v globini mišic zadnjega
stegna že ugotovljena temperatura —3° C, ni treba tem¬
peraturo mesa več meriti, ako je bila potem v ledenici
24 ur temperatura vsaj —4° C.

7. Zmrzlo meso se ne sme sekati, dokler se ne otali.
Otajanje se opravi najbolje pri temperaturi +7° do
+ 9° C. V prostoru, kjer se meso otaja, mora biti zme¬
rom prepih. Ko se je meso otalilo, ga je treba pri tempe¬
raturi -(-1° do +3° C povrhoma hitro osušiti. Meso tako
istočasno zori.

8. Meso, ki je po navodilih v točki 6. predpisno
zmrznilo, se sme dajati v promet šele, ko se otali in ko
je z veterinarsko preiskavo ugotovljeno, da je dobro
ohranjeno in da ni pokvarjeno.

Priloga št. 3

k pravilniku za pregledovanje klavnih živali in mesa
in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora
št. 56.845/IV—1988.

I. Neprikladno za človeško hrano je vse telo, če je
žival, zbog tuberkuloze močno shujšala (člen 61., t. 9.).

93

II. Pogojno so uporabni:

1. vse telo razen tistih delov, ki jih je po členu 64.
imeti za brezpogojno škodljive za človeško hrano, če se
ugotovi tuberkuloza z znaki sveže infekcije s krvnim
tokom, a ni žival zbog te bolezni močno shujšala (člen 66.,

III., t. 1.);

2. posamezne četrti mesa ali deli četrti:

a) če se najdejo v njih mezgovnicah sveže tuberku¬
lozne spremembe (ne glede na to, ali so kosti obolele;

b) če se najdejo v njih mezgovnicah samo suhosira-
sta ali poapnela tuberkulozna ognjišča in so istočasno
obolele tudi k njim spadajoče kosti;

c) če so obolele v oni četrti ali v enem njenih delov
samo kosti, najsi bi tudi ne bilo tuberkuloznih spre¬
memb v pripadajočih mezgovnicah.

III. Manj vredni so:

1. vse telo, če sta obolela dva organa ali več in je
bolezen v njih zelo razširjena ali če so obolele tudi
kosti, ne gre pa za oblike tuberkuloze, omenjene pod
t. I. in II. (člen 69., t. 1. a);

2. posamezne četrti mesa ali tisti njih deli, ki spa¬
dajo v območje obolele mezgovnice: če se najdejo v obo¬
lelih mesnih mezgovnicah samo suhosirasta ali poapnela
ognjišča, a niso obolele pripadajoče kosti t. 1. b člena 69.

IV. Ce so istočasno spremembe, navedene pod II/2
in III/l, so posamezne četrti ali njih deli pogojno upo¬
rabni za človeško hrano, vse ostalo telo pa je manj
vredno.

V. Spremenjeni deli se morajo imeti vselej za ne¬
uporabne za človeško hrano (t. 4. člena 64.), kakor tudi
vsak organ, če se samo v eni izmed mezgovnic, ki mu
pripadajo, najdejo tuberkulozne spremembe, ne glede na
njih vrsto in starost (t. 4. člena 64.).

84

Obrazci pečatov.

Meso goved, ovac in svinj,
uporabno za javno porabo:

Kozje meso, uporabno za jav¬
no porabo:

Bivolje meso, uporabno
javno porabo:

za

Beograd

10. decembra
1937

Konjsko meso, uporabno za
javno porabo:

Beograd
10. decembra
1937

Konjsko meso

Meso pregledano na trihine
in spoznano za dobro:

Beograd

Pregledano
na trihine


95

Meso goved, bivolov, ovac,
koz in svinj, uporabno za javno
porabo, toda slabejše kakovosti:

Konjsko meso, uporabno za
porabo, toda slabše kakovosti:
enak pečat z napisom: »Konjsko
meso«.

Meso goved, bivolov, ovac,
koz in svinj, pogojno uporabno za
javno porabo:

Konjsko meso, pogojno upo¬
rabno za javno porabo: enak pe¬
čat z napisom »Konjsko meso«:

Beograd

10. decembra
1937

Meso klavnih živali, spozna¬
no za neuporabno za človeško
hrano:

Obrazec A pravilnika za  pregledovanje klavnih živali in
mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (čl. 75.).







Zaporedna

številka


Mesto (kraj)

Zaporedna

številka

zapisnika
o pregledo¬
vanju
zaklanih
živali

Lastnikovo ime in prebivališče

Zapisnik o pregledovanju mesa na trihine

Leto


—

Kraj izvora pregle¬
danih svinj (ta raz-
predelek je izpol¬
niti samo, če je
izvid pozitiven)

Vrsta pregledanih
živali ali mesa
(svinje, divje svi¬
nje, gnjati itd.)

Dan

pregleda
na trihine

Izid

pregleda
na trihine

Pripomba

i

Obrazec B pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 56.).

Mesto (kraj)

Leto

Zapisnik o pregledovanju zaklanih živali

Dan

pregleda

&

g

73

rt

p

'o

J*

rt

> rrt

*rt rt
-p >

S >N

S ^
rt

rt o
TJ ČV

<D

a- a  §

bfiS E

£ § &

^ rt n

-H "S •

o P

CG ^3

Li rt
rt >

C/3

Cfi rrt

’E’rt

,Cu a

o ^

rt

rt -L

^ °

^ a

rt rt
&

rt cd

.S >  -

's ;s  *

.O CO

o OP3

'•Vi rt

rt rt

® rt
bD
0)
c

rt

t3

rt

os

rt

73

D

""bJO e
<D £

S 1 !

Izid pregleda po zakolu

■ rt

o

> •£

CD
O O

■S -

u<

o o
ČD rt
cD

rt Z7
NI

O-jP jQ

a-S iB

03

&

o

Ul

tSJ

>

rtj rt
rt .rt

CD

<3

Sl

._, p.

=« g

is; N

Pripomba

Obrazec C

pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (Sen 78.)

Mesto (kraj)

Leto

Knjiga zaplemb

rt

rt

rt

73

rt

u.

O

rt-

rt

N

rt rt
si >

lil

> (D N
rt

rt

o |

gjl

Ort

a.i .g,

rt q.  rt

N

-Q

S

CD

"E

rt

o

rSj

c >

rt s

Q

Vrsta in popis živali

Za porabo prepovedano

m

s

rt

bi3

r*J

%

rt

73

i|

1.3

rt

g.g

Ph

bD

Za porabo manj vredno
ali pogojno uporabno

bc

r—d

>g

rt

73

s ®

g rt
rt ^3
rt

Cfi 5-1

o .rt
Cd

br

rt

-P

P-

rt

rt rt

r*

rt

o-
rt’ g
&d N

Pripomba

Obrazec D pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 78.).



— III —

Srez
Občina

Seznam

števila zaklanih živali leta . .

v javni klavnici v .

v privatni klavnici v

V .. dne ... Preglednik mesa

Banovina

Obrazec E pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora
(člen 81 .)-

Banovina

Srez .

Seznam Obema

zaplemb mesa leta .

v javni klavnici v .

v privatni klavnici v .

Obrazec F pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 81.).

Podpisani potrjujem s tem, da sem žival, od katere je ta pošiljka mesa, po predpisih pregledal živo, pa tudi po zakolu danes ob .ih m našel njeno meso

uporabno za človeško brano. Preglednik

V ... dne .

Obrazec G pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 86.)

Št.

Leto

Potrdilo,

s katerim potrjujem, da sem predelano blago, sestoječe iz

skupaj v teži . kg, pregledal in spoznal, da je uporabno za človeško hrano.

Obenem potrjujem, da so ti izdelki od živali, zaklanih v javni (privatni) klavnici
v ., ki sem jih pregledal pred zakolom in po zakolu in našel zdrave.

Trihinoskopski pregled svinjskega mesa je bil negativen*

Vsak posamezni kos te pošiljke ima proizvodnikovo oznako (pečat, zalivko, etiketo) z napisom:

. Pošiljatelj .

iz ... prejemnik .

V

ctae

(M. P.)

Preglednik

* Ce ni bito pregleda na trihine, je treba ta odstavek prečrtati.

Obrazec H pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 87.).

Št.. Leto

Potrdilo*

o manj vrednem (pogojno uporabnem) mesu, ki je od živali, zaklane v
ki se odpremlja v posebno mesnico v .:...

Podpisani potrjujem s tem, da sem žival, od katere je ta pošiljka mesa, po predpisih pregledal živo**

kakor tudi po zakolu dne . ob . uri in spoznal, da je njeno meso manj vredno

(pogojno uporabno) za človeško hrano. Hkrati potrjujem, da je bilo to meso pod mojim nadzorom predpisno
sterilizirano.***

V

dne

Veterinar

* Ta potrdila morajo biti rdeče barve.

** Če žival ni bila pregledana pred zakolom, je treba to prečrtata.

*** Če meso ni bilo sterilizirano, je treba to prečrtati.

V razpredelek »Pripomba« je treba vselej vpisati številko in dan, pod katerima je namembna občina dovolila
uvoz takega mesa.

Obrazec I pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 91.).

Občina . Leto

Kraj

Zapisnik o veterinarskem nadzorstvu proizvodnje mleka, namenjenega javni porabi

3

Nadzorstvo proizvodnje mleka

Ime, priimek in
prebivališče last¬
nika krav

>

to

S 5

d°

?-<

M

Cu

S,

>

to

vi

to

M

> 'M

(D  3)
Td 'd

O <D
8 &
& „
_ c?

'•V

S f-i
O

■g ®
8*

A
o 9 S

d)

Č ® fe

H » ft

§5

O

3)

6-f

N S

£ M

«£

a

cš

-d

*s

-o

o

a

c

•#

<x>

35

Ugotovljene bolezni

Tuberkuloza

Živali, ki so re¬
agirale pozitivno
na tuberkulozo

rd
3 03

> d

* S3

o5

c3 o N
C! ° O

^ N  ”3 ’c
fi £ 'S a;
•S S o

>13 s >“
as .s
•3 ^ <v o.

3otp
J3 O. Pi
co

d

CG

d

d >

*

a>

rČ

d

S S

£) o

fH ^

<D CD

■S d-

&g

/d
d rd

d 5§

03 »

-

g c3

glg

m

,®‘o c
m  d
P- o
to jz

3.ŠS

, j rd
3 d

Bang

d s

rd M
m

53 s

f-< ,r "
to'£

to

a

>3

S P

’Sh'^

_2 d
P* XI

Druge

bolezni

O

,o

-d

d

Pripomba

Obrazec K pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 158.).

JS91U IH IJBAIZ qiOABI5{ 8fu>BA0pa[88jd BZ B}(TU'|!ABjd M 99ZBjqO

33. zv.: Zakon o obrtih. Druga izdaja. Razprodano.

34. zv.: Državni svet in upravna sodišča. Druga, pregledana iz¬
daja. Bros. Din 16'—, vez. Din 24'—.

35. zv.: Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra
in platine, z izvršilno uredbo in žig. tarifo, broš. Din 16'—.

36. zv.: Uredba o občinskih uslužbencih. Glej 50. zvezek.

37. zv.: Naredba o mrliško-preglednem redu. — Navodila za
mrliškega preglednika, broš. Din 5-—.

38. zv.: Uredba o ban. trošarini na vino in žganje, broš. din 6'—.

39. zv.: Zakon o mestnih občinah, broš. Din 8-—. Razprodano.

40. zv.: Gradivo, norme in predpisi, vez. Din 60'—.

41. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Razprodano.

42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom
in zakon o zasilnih poteh, broš. Din 24-—, vezan Din 32-—.

43. zv.: Zakon o volilnih imenikih in zakon o volitvah narod¬
nih poslancev, predelana izdaja, broš. Din 10'—. Gl. št. 57.

44. zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih
in obrtnih zbornic, broš. Din 5-—.

45. zv.: Uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih usluž¬
bencev in upokojencev, broš. Din 6'—.

46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broš. Din 8-—.

47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov itd.,
broš. Din 8'—.

48. zv.: Pravilnik 0 pokojninskem skladu stalnih monopolskih
delavcev, broš. Din 4'—.

49. zv.: Pravilnik o fin. poslovanju v občinah, broš. Din 16'—.

50. zv.: Uredba o obč. uslužbencih s komentarjem in dodano
uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakul¬
tetam, broš. Din 24'—, vez. Din 36'—.

51. zv.: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. Din 3'—.

52. zv.: Pravilniki k uredbi o likv. kmetskih dolgov^ broš. din 6'—.

53. zv.: Zakon o gospodarskih zadrugah, broš. Din 8'—.

54. zv.: Trgovinski zakon, broš. Din 48'—, vez. Din 56'—.

55. zv.: Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev, Din 8'—.

56. zv.: Predpisi o izvršbi in zav., broš. Din 48'—, vez. Din 56'—.

57. zv.: Zakon o volivnih imenikih in zakon o volitvi narodnih
poslancev, tretja, prečiščena izdaja, br. Din 12'—•, vez. Din 20.

58. zv.: Uredba o pravnih fakultetah, broš. Din 8'—

59. zv.: Predpisi o zaščiti pred zračnimi napadi (Uredba), broš.
Din 8-—.

59. /1 Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, I. del (bojni

strupi, evakuacija, zaščita otrok), broš. Din 4'—.

60. Uredba o oprostitvi mož od vojaške službe, broš. Din 8'—.

61. Pravilnik za pregledovanje klavnih živali in mesa, broš.
Din 16'—.

Sledijo nadaljnji zvezki.

V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšle naslednje

leposlovne knjige:

Mala knjižnica: zbirka 10 zvezkov, broš. Din 120’—

posamezni zvezki broš. Din 15'—, vez. Din 20'—

Dr. Ivo Šorli: Izbrani spisi, 6 zv., broš. Din 230'—, vez. Din 320'—

posamezni zvezki broš. Din 45'—, vez. Din 60'—

Vacbek: Kri ne kliče po maščevanju.

Roman broš. Din 48-—, vez. Din 54'—

Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih;

vsak del broš. Din 20'—, vez. Din 26'—

oba dela skupaj broš. Din 40'—, vez. Din 46'—

Ouida: Faramor. Roman broš. Din 28'—, vez. Din 35'—

3.  špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mla¬
dino v petih slikah broš. Din 10'—

Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici '— s r * i "
Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku

Razno:

Dr. Milan Vidmar: Moj pogled na svet vez.

Dr. Milan Vidmar: Oslovski most vez.

Andrej Gabršček: Goriški Slovenci, I. del vez.

Dr. I. Matko: Perkusija in avskultacija vez. din 120'—

Pomen trgovinskega registra broš. Din 4'—

Ženevske menične konvencije broš. Din 6'—

Dnevnik za babice broš. Din 4'—

Porodni izkazi broš. Din 1'—

Razne tiskovine po obrtnem zakonu.

Ob naročilu je poslati denar vnapred in za odpravo in poštnino
1 Din za izvod.