ZAKONI IN UREDBE LXI. ZVEZEK Pravilnik za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora Ponatis iz »Službenega lista Lr. bonske uprave dravske banovine * 1 V Ljubljani 1939 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšli naslednji zakoni, uredbe in pravilniki: 1. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš- Din 6—. 2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8—. 3. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12-—. 4. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10-—. 5. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Druga, pregledana izdaja. Broš. Din 20'—, vez. Din 25'—. 6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih notarjev. Bazprodano. 7. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18-—. Razprodano. 8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12-—. 9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14-—. 10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano. 11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Tretja izdaja Din 8'—. 12. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narod¬ nih poslancev. Razprodano. Glej 43. zvezek. 13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih. Razprodano. 14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8-—. 15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8'—. Glej tudi 43. oz. 57. zvezek. 16. zv.: Zakon o obrtih. Razprodano. Novo izdajo gl. zv. 33. 17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15-—. Razprodano. 18. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5-—. 19. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7-—. 20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5•—. 21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov eivh- nih državnih uslužbencev, broš. Din 7-—. 22. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15'—. Razprodano. 23. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, — Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, broš. Din 6—. (Novo besedilo uredb gl. zv. 45.) 24. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8-—. Razprodano. 25. zv.: Zakon o taksah, broš. Din 45-—. Razprodano. 26. zv.: Taksni in pristojbinski pravilnik. Razprodano. 27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in Sodni poslovnik za sodišča I. in IX. stopnje, z obrazci, br. Din 30'—, vez. Din 36. 28. zv.: Zakon o občinah. Razprodano. 29. zv.: »Cestni promet«, broš. Din 18-—, vez. Din 24-—. 30. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu. Razprodano. 31. zv.: Uredba o spojitvi občin v dravski banovini. Razprodano. 32. zv.: Gasilstvo in požarna obramba, broš. Din 24-—, vez.32-—, Zakoni in uredbe za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora Ponatis iz „Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine“ V Ljubljani 1939 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) u. 73486 A. L. ^TcT ■ o3oo^^r-f Vsebina Stran Pravilnik za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora. I. Predhodne pripombe in pojasnila ,.1 II. Splošne določbe.3 III. Klavnice.5 ®) Javne klavnice.5 t>) Privatne klavnice.12 IV. Predpisi za klanje.13 Prijava [klanja.13 Navodila za pregledovanje klavnih živali ..... 15 Postopek po pregledu.17 Klanje živali. 19 V. Pregled mesa.20 VI. Presojanje, ali je meso uporabno za človeško hrano 30 Presojanje mesa živali, ki so se uporabljale za proiz-' vaijiamije eenumov in cepiv.39 Presojanje mesa živali, ki so 'zaščitno cepljene z ži¬ vimi 'kalmi vraničnega prisada..40 VII. Nadaljnji postopek in oznamenovainje mesa .... 41 Uničevanje zaplenjenega mesa.45 VIII. Zapisniki o pregledovanju zaklanih živali .... 46 IX. Honorar za pregled klavnih živali in mesa .... 48 X. Promet z'mesom.49 Prevažanje mesa v mesnice.49 Pošiljanje mesa v druge kraje.50 XI. Mesnice in drugi mesarski prostori, predelovanje in prodajanje mesa in mesnih izdelkov.53 Mast. 60 Mesne konzerve.60 Predpisi za osebje, zaposleno v mesnicah ... 61 Predpisi za kupce.62 XII. Posebne mesnice (proste stojnice).62 Stran XIII. Veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora. — Izvrševanje 'veterinarskega nadzorstva.65 Nadzorstvo perutnine, divjadi, rib, rakov, žab, želv, polžev in jajc.67 Perutnina.68 Divjad.68 Ribe ..,70 Ribje koneerve. 71 Kaviar.71 Raki.,78 Školjke.72 Žabe.73 Želve .■.74 Polži.74 Jajca. 74 Mleko.75 Bivdlje, ovčje in kozje mleko 'in mlečni izdelki ... 83 XIV. Kazni.85 XV. Končne določbe.86 1. priloga k pravilniku. 86 I. Odvzemanje in pošiljanje mesa za bakteriolo¬ ško preiskavo.86 II. Bakteriološka preiskava.87 III. Presoja bakteriološkega izvida.89 2. p r i 1 o g a k pravilniku.91 Navodilo, kaiko je napraviti, da meso slabo, ikra- stih goved zmirzne.91 3. prilog a k pravilniku.. . 92 Razvrstitev uporabnosti mesa za človeško hrano 92 Obrazci pečatov.94 Obrazci zapisnikov, seznamov in 'potrdil (priloga). Na podstavi členov 3. in 27, zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928. in glede na določbe veterinarskih konvencij in sporazumov s tujimi državami predpisujem tale pravilnik za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora.* i. Predhodne pripombe in pojasnila. Člen 1. V besedilu tega pravilnika uporabljene kratice in nazivi se morajo razumeti takole: 1. Z zžkb. se razume zakon o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14, junija 1928, 2. Z nazivom »živali« ali »klavne živali« se razu¬ mejo tele živali: goveda, bivoli, kopitarji, ovce, koze in svinje. 3. Z nazivom »goveda« se razumejo: biki, voli, kra¬ ve, jalovina (junci, telice) in teleta; z nazivom »bivoli«; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. avgusta 1938., št. 185/LIX/470 in (popravki) »Služ¬ bene novine« z dne 5. novembra 1938., št. 254/LXX V/604. — »Službeni list« št. 470/76 iz 1. 1939. 2 bivoli-biki, bivoli, bivolice in bivolčiči; z nazivom »konji« ali »kopitarji«: konji, osli, mezgi in mule, brez razlike spola in starosti; z nazivom »koze«: ovni, koštruni, ovce in jagnjeta; z nazivom »koze«: kozli, rezani kozli, koze in kozlički; z nazivom »jagnjeta«: ovce, stare do 6 me¬ secev; z nazivom »kozlički«: koze, stare do 6 mesecev, z nazivom »svinje«: merjasci, prašiči, svinje in prašički; z nazivom »prašički«: svinje, stare do 3 mesecev; z na¬ zivom »odojki«: prašički, stari največ 8 tednov, 4. Z nazivom »meso«, brez kake druge posebne označbe, se razumejo vsi sestavni deli telesa toplokrvnih živali, ki se uporabljajo za človeško hrano, bodisi presni ali predelani. 5. Z nazivom »presno meso« se razume surovo meso, ki ni ne segreto ne konservirano ali ki je konservirano samo s hlajenjem, soljenjem povrhoma ali s tem, da je spravljeno v masti, želatini ali na kak podoben način, ki ne spreminja bistvenih lastnosti surovega mesa. 6. Z nazivom »mesni izdelki« ali »izdelki iz mesa« se razumejo nasoljeno, prekajeno, posušeno meso, klo¬ base vseh vrst in mesne konserve od toplokrvnih živali. 7. Z nazivom »preglednik« se razume oseba, ki pre¬ gleduje klavne živali in meso ne glede na to, ali je veterinar ali pa usposobljeni preglednik. 8. Z nazivom »živila živalskega izvora« se razumejo: presno meso, mesni izdelki (izvzemši preparate za pri¬ pravljanje juh, izvlečke [ekstrakte], peptone in želatino od mesa), mast, stopljeni loj, ribe, raki, školjke, polži, žabe, želve, jajca, mleko in mlečni izdelki. 9. Z veterinarskim nadzorstvom živil živalskega iz¬ vora se razume nadzorstvo v t. 8, navedenih živil, name¬ njenih javni porabi, začenši od izdelave do porabe, in nadzorstvo podjetij in prostorov, naštetih v členih 3. in 26., v mejah določb tega pravilnika. 10. S tržnim nadzorstvom po tem pravilniku se ra¬ zume nadzorstvo živil, naštetih v t. 8., ki se opravlja na trgih, v obratovalnicah in skladiščih. 3 11. Z javno porabo živil živalskega izvora se razume poraba izven okvira privatnega gospodarstva po odst. 3. in 4. člena 23. tega pravilnika. 12. Z nazivom »pasterizirano mleko« se razume kravje mleko, ki je bilo najkasneje v 12 urah po molži na pasterizacijski način, priznan v znanosti in odobren od pristojnega oblastva, predpisno segreto in takoj nato ohlajeno. 13. Z nazivom »sterilizirano mleko« se razume kravje mleko, ki je bilo najkasneje v 12 urah po molži na sterilizacijski način, priznan v znanosti in odobren od pristojnega oblastva, predpisno segreto. II. Splošne določbe. Člen 2. (') Klavne živali in meso pregleduje in živila žival¬ skega izvora, namenjena javni porabi, veterinarsko nad¬ zoruje veterinar v civilni javni službi. V krajih, kjer ni takih veterinarjev, se sme poveriti to pregledovanje in nadzorstvo kakemu drugemu veterinarju v kraju ali vete¬ rinarju kake sosedne občine ali mesta. Ce ni veterinarja, se sme poveriti pregledovanje klavnih živali in mesa tudi osebi, ki je za ta posel posebno usposobljena (odst. 2.). Ce se za pregledovanje klavnih živali in mesa in za veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora na¬ jamejo privatni veterinarji ali usposobljeni pregledniki, se morajo podrediti pogodbenemu razmerju z občino. ( 2 ) Za usposobljenega preglednika po zakonu o od¬ vračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni velja, kdor je uspešno dovršil za preglednike-laike predpisani tečaj. Natančnejše določbe o usposobljevanju in postavljanju preglednikov-laikov predpišejo občna upravna oblastva druge stopnje po razmerah v svojem območju. ( 3 ) Za preglednika se ne sme postaviti, kdor se bavi z mesarskimi posli ali s trgovanjem z živino ali kdor je i* 4 z mesarji in trgovci z živino v bližnjem sorodstvu ali v poslovni zvezi, kdor se obrtoma bavi s prodajanjem živil živalskega izvora, člani in tajniki mestnih poglavarstev in občinskih uprav, gostilničarji, agenti zavarovalnih službi. Občna upravna oblastva druge stopnje določijo vičeno bavijo z zdravljenjem živine. ( 4 ) V večjih porabniških krajih in pripoznanih leto¬ viščih in zdraviliščih smejo med sezono pregledovati klavne živali in meso kakor tudi živila živalskega izvora veterinarsko nadzorovati samo veterinarji v civilni javni službi. Občna upravna oblastva druge stopnje določijo v svojem območju kraje, zdravilišča in letovišča, na ka¬ tera se nanaša ta določba. ( 5 ) Kopitarje, kadar se koljejo za javno ali za pri¬ vatno porabo, in sicer žive kakor tudi zaklane sme pre¬ gledovati samo veterinar. ( 6 ) V podjetjih, ki se bavijo s predelovanjem ali konserviranjem mesa klavnih živali, divjadi, perutnine ali rib, namenjenih javni porabi, smejo izvrševati nad¬ zorstvo samo veterinarji v civilni javni službi. ( 7 ) Klavne živali in meso v privatnih eksportnih klavnicah smejo pregledovati samo državni veterinarji za posebno službo, ki so za ta posel posebno izobraženi. Ta mesta se popolnjujejo z natečajem, pogoje pa predpiše minister za kmetijstvo. ( 8 ) Ce ni veterinarja s posebno kvalifikacijo, sme minister za kmetijstvo druge državne veterinarje poobla¬ stiti, da pregledujejo klavne živali in meso v privatnih eksportnih klavnicah. ( 0 ) Če se koljejo živali v javnih klavnicah zaradi izvoza mesa v inozemstvo, smejo pregledovati te živali in meso samo državni ali od ministra za kmetijstvo po¬ oblaščeni samoupravni veterinarji. Člen 3. Pod veterinarsko nadzorstvo spadajo vse javne in privatne klavnice, vsa prevozna sredstva in vsa podjetja 5 in prostori, v katerih se meso in mesni izdelki, ribe, perutnina, divjad, raki, školjke, polži, žabe in želve za človeško hrano izdelujejo, predelujejo, konservirajo, pri¬ pravljajo, vkladajo, spravljajo, prevažajo in prodajajo. Člen 4. (*) Pod veterinarsko nadzorstvo spada tudi proiz¬ vodnja mleka, namenjenega javni porabi: zdravstveno stanje in strežba krav, ureditev hlevov, krmljenje, molža in ravnanje z mlekom. ( 2 ) Razen tega spada v področje veterinarskega nad¬ zorstva: preiskovanje mleka in mlečnih izdelkov na žival¬ ske in bipatogene bakterije, na abnormalne stanične se¬ stavine, na bakterijsko razkrajanje prvotno zdravega mleka, ki nastane v zvezi s strežbo in krmljenjem krav ali ravnanjem z mlekom; splošna raziskavanja o higien¬ ski vrednosti surovega, pasteriziranega in steriliziranega mleka, o mlečnih vitaminih in preskušanje, ali je mleko segreto ali ne. III. Klavnice. a) Javne klavnice. Člen 5. (') V vseh večjih porabniških krajih in pripoznanih letoviščih in zdraviliščih morajo zgraditi občine ali mest¬ na poglavarstva higiensko urejene javne klavnice za klanje goved, bivolov, ovac, koz in svinj, upoštevaje do¬ ločbe zakona o obrtih. Določitev krajev, na katere se na¬ naša ta določba, spada v pristojnost nadzornih oblastev, navedenih v odst. 4. člena 2. tega pravilnika. ( 2 ) Svinje se smejo klati v isti klavnici, v kateri se koljejo ostale živali, toda le v posebnih prostorih. ( 3 ) Za klanje kopitarjev je praviloma treba zgradili posebno javno klavnico. Samo iz posebno opravičenega vzroka sme minister za kmetijstvo dovoliti, da se smejo 6 klati kopitarji v posebnih, popolnoma ločenih prostorih javne klavnice, v kateri se koljejo živali drugih vrst. Člen 6. (') Ko se gradi javna klavnica, se mora pristojnemu nadzornemu oblastvu predložiti v odobritev popolni načrt klavnice z natančnimi merami in specifikacijami posa¬ meznih prostorov in oddelkov. V načrtu, ki ga je treba predložiti v dvojniku, morajo biti vrisani vsi kanali in odvodne cevi. ( 2 ) Pri opravljanju komisijskega postopka, ko se daje predhodna dovolitev za gradnjo, kakor tudi ko se po opravljeni gradnji in ureditvi klavnice daje uporabna dovolitev, mora sodelovati pristojni državni veterinar. Člen 7. Javne klavnice morajo ustrezati temle higienskim pogojem: 1. biti morajo dovolj svetle, čiste in prostorne in se dati dobro zračiti; 2. biti morajo preskrbljene z zadostno množino čiste, zdrave vode, ki mora biti napeljana v vse delovne pro¬ store, in imeti posebno napravo za segrevanje vode; 3. vsa tla, prav tako pa tudi stene, pregraje, stebri in drugi notranji deli zgradbe do 2 metra na visoko morajo biti iz nepropustne tvarine, ki se da lahko in dobro snažiti in umivati; 4. po vseh prostorih mora biti speljan dober kanali¬ zacijski sistem, vsi odvodni kanali in odprtine pa morajo imeti rešetke in ventile; 5. prostori, v katerih se živali koljejo ali kakršno koli meso ali mesni izdelki kuhajo ali pripravljajo, mo¬ rajo biti dovolj zavarovani zoper paro. Tudi prostori za hlajenje morajo biti, kolikor je to le mogoče, brez vlage; 6. tla, stene in stropi klavničnih prostorov ne smejo imeti nikakršno zvezo, vrata ali odprtino v katerega koli izmed prostorov, ki se uporabljajo za stanovanje; 7 7. prostori, v katerih se pripravljajo ali spravljajo izdelki za človeško hrano, morajo biti popolnoma ločeni od prostorov, kjer se predelujejo ali spravljajo izdelki, ki niso namenjeni za prehrano; 8. prostori, v katerih se predelujejo ali spravljajo meso ali mesni izdelki, morajo biti vstran in zavarovani zoper duh, ki prihaja iz oddelka za čiščenje črev, nabi¬ ralnika za odpadke, oddelka za začasno spravljanje kož ter od hlevov za živali; 9. morajo imeti klozete in pisoarje v zadostnem šte¬ vilu. Ti morajo biti postavljeni na primernih krajih, mo¬ rajo biti prostorni in zgrajeni iz tvarine, ki ustreza zdravstvenim predpisom, in imeti potrebno opremo. Ti prostori morajo biti ločeni od prostorov, kjer se meso spravlja ali predeluje; 10. poleg klozetov in pisoarjev ali v njih bližini mo¬ rajo biti napravljene umivalnice s čisto vodo, milom, bri¬ sačami itd., da se ohrani in zagotovi potrebna snaga pri vseh osebah, ki prihajajo v dotik z mesom; 11. imeti morajo potrebne priprave, postavljene na primernem kraju, za razkužbo in umivanje posod in oprave kakor tudi rok za vse osebe, ki imajo opraviti z mesom ali z mesnimi izdelki; 12. imeti morajo hišno lekarno z najpotrebnejšimi zdravili in obvezili; 13. imeti morajo zadostno število pljuvalnikov po vseh prostorih. Ti morajo biti tako izdelani, da jih ni lahko prevrniti, in iz tvarine, ki se da dobro razkuževati. Člen 8. (’) Večje klavnice kakor tudi vse javne klavnice, v katerih se koljejo živali za izvoz mesa v inozemstvo, morajo imeti tudi še: 1. hleve za veliko živino in za drobnico; 2. hladilnice in ledenice, v katerih se mora držati meso dalj časa v dobrem stanju; 3. prostore za končni pregled mesa; 4. prostore s potrebno napravo za steriliziranje mesa, 8 5. prostore za neškodljivo uničevanje živalskih tru¬ pel in zaplenjenih delov, s potrebnimi stroji; 6. prostore, kjer se osebje slači, oblači in umiva. ( 2 ) Javne klavnice v velikih mestih morajo imeti razen tega tudi še: 1. prostore za prevzemanje in pregledovanje mesa, ki je poslano iz drugih krajev; 2. posebne hleve in klavnične prostore, po možnosti tudi posebne klančine, za prevzemanje in klanje okuženih in bolnih živali. Člen 9. C) Prostori, mesta, oprava in posode, ki se uporab¬ ljajo za spravljanje, pripravljanje, kuhanje, predelovanje, tehtanje, vkladanje in odpremTjanje mesa in mesnih iz¬ delkov, morajo biti iz take tvarine in tako izdelani, da se dajo lahko in predpisno snažiti, in morajo biti vedno vzdrževani čisti in higienski. Prav tako se morajo tudi prostori za izdelke, ki niso namenjeni za človeško hrano, vzdrževati v primerno čistem stanju. ( 2 ) Posode, ki se uporabljajo za izdelke, ki niso na¬ menjeni za hrano, morajo biti vedno in jasno označene in se ne smejo uporabljati za spravljanje ali prenašanje mesa in mesnih izdelkov. Člen 10. Klavnični veterinarji smejo, kadar koli je potrebno, oznamenovati z »neuporabljivo« vso posodo in opravo, ki ne ustreza zdravstvenim predpisom in katerih raba bi bila v navzkrižju z določbami tega pravilnika. Oprava ali posoda, ki je tako oznamenovana, se ne sme iznova uporabljati, dokler se ne osnaži in ne razkuži. Tako po¬ stavljeno oznamenilo ne sme sneti nihče, razen klav¬ ničnega veterinarja. Člen 11. j 1 ) Prepovedano je v prostore, kjer se živina kolje, prinašati in skozi te prostore prenašati poginule živali 9 kakor tudi živali, katerih zakol je bil prepovedan ob pre¬ gledu v živem stanju. Živali, ki so se ponesrečile, se smejo spravljati v prostore za klanje samo v primerih, navedenih v t. 1. b) člena 26., če je nastopila smrt iz kakega vnanjega vzroka naglo in ne da bi bila žival prej bolna in če so žival takoj iztrebili. ( 2 ) V prostore in oddelke, kjer se meso in mesni izdelki pripravljajo, predelujejo ali spravljajo, se ne sme prinašati in tudi ne skozi nje prenašati nikakršno drugo meso razen tistega, ki je predpisno pregledano in spo¬ znano kot uporabno za človeško hrano. Člen 12. Nobena klavnica ne sme v svojih oddelkih, kjer se ravna s kakršnim koli mesom ali mesnimi izdelki, zapo¬ slovati osebe, ki imajo vlažne ali gnojne izpuščaje, uljesa ali gnojne rane, osebe, ki imajo tuberkulozo ali izločajo kakršne koli kužne kali, zlasti kali tifusa ali paratifusa. Takim osebam je prepovedano muditi se v klavniških prostorih. Člen 13. Mesarji in osebe, ki imajo opraviti z obolelo zaklano živaljo ali njenimi deli, morajo roke dobro očistiti masti, jih pomočiti v prikladno razkužilo in umiti v čisti vodi, preden imajo opraviti z drugimi zaklanimi živalmi. Orodje in oprava, ki je bila uporabljena za klanje in razsekavanje bolnih zaklanih živali, se mora predpisno umiti in sterilizirati. Vse oseFe, ki imajo kakor koli opraviti z mesom ali mesnimi izdelki, morajo imeti čiste roke; vselej pa, kadar se vrnejo iz klozeta ali pisoarja, si morajo roke umiti, preden zopet vzamejo orodje v roko in se lotijo svojega opravka pri mesu in mesnih izdelkih. člen 14. Osebe, ki imajo opraviti z mesom in mesnimi iz¬ delki, morajo imeti vedno čiste bele predpasnike, plašče in druge vnanje halje iz blaga, ki se dobro pere. 10 Člen 15. Natančnejše določbe o poslovanju in redu v klav¬ nici predpišejo mestna poglavarstva oziroma občinske uprave sporazumno s pristojnim nadzorstvenim oblast- vom, upoštevaje pri tem krajevne razmere. Člen 16. (') Vnanji prostori klavnice, kamor spadajo tudi klančine, prostor, kjer se vozovi nakladajo in razkladajo, kakor tudi ceste, dohodi, dvorišča in hlevi morajo imeti speljano kanalizacijo in biti vzdrževani v primerno či¬ stem in rednem stanju. Znotraj klavnice je prepovedano zbirati kakršen koli material (ščetine, kosti, gnoj ipd.), v katerem se lahko zaredijo muhe in druga golazen. ( 2 ) Znotraj klavnice se kože ne smejo ne sušiti ne trajno spravljati. ( 3 ) Znotraj klavnice je prepovedano imeti pse. ( 4 ) Konji, ki se uporabljajo za delo v klavnici, ne smejo biti okuženi z boleznijo, ki se prenaša na ljudi. Člen 17. (‘) Klavnična uprava mora odrediti vse praktične ukrepe opreznosti, da obvaruje svoje prostore, da se ne zarede v njih muhe, podgane, miši in druga golazen. Prepovedana je uporaba strupov za te namene v pro¬ storih, kjer se nezaobaljeni spravljajo meso in mesni izdelki. ( 2 ) Uporaba strupov ni prepovedana v prostorih, kjer se začasno spravljajo kože, v oddelkih, kjer so spravljeni proizvodi, ki niso namenjeni za človeško hra¬ no, v vnanjih zgradbah ali v skladiščih, v katerih so spravljeni mesni izdelki v hermetično zaprtih posodah. ( 3 ) Bakteriološka sredstva za podgane in miši se v klavnici ne smejo uporabljati v nobenem oddelku. Člen 18. 0) Klavnica mora imeti vse potrebne pomočke in pogoje za pravilno pregledovanje, kakor: 11 1. primerne hleve, opravo, instrumente in pomožno osebje za pomoč pri pregledovanju pred zakolom, pro¬ store, kjer se odloča, oznamenjuje in posebej drži živina, katere zakol je dovoljen; 2 . dovolj naravne svetlobe, pa tudi umetne svetlobe, če ni čez dan dovolj naravne svetlobe v prostorih, kjer se vrši pregled. V takih prostorih ne sme biti preveč pare, ki bi ovirala pravilno pregledovanje; 3. obešalnike (kline) in posode za drobovino, kri in vse druge dele zaklanih živali, ki se uporabljajo za človeško hrano ali v medicinske namene. Te dele je treba imeti v razvidu, dokler se ne dokonča pregled, da bi se vedelo, kateri živali pripadajo; 4. mize, klopi in drugo opravo, na katerih se oprav¬ lja pregled. To mora biti iz take tvarine, ki omogoča, da se opravlja pregled hitro, natančno in higiensko; 5. higienske kovinske posode za zaplenjene dele. Te posode morajo biti posebej oznamenovane in se ne smejo uporabljati v druge namene; 6. ločen prostor za začasno spravljanje zaplenjenih delov. Ti prostori morajo imeti ključavnico za zakle¬ panje; 7. priprave z materialom za denaturiranje; 8. posode s sredstvi za umivanje in razkuževanje rok, steriliziranje instrumentov, razkuževanje tal in vseh predmetov, ki se morejo onečediti s kužnim materialom; 9. priprave z materialom za najnujnejše kemične in fizikalne, po možnosti pa tudi za mikroskopske preglede mesa. ( 2 ) Večje javne in vse ekspertne klavnice morajo imeti tudi še: 1. laboratorije za bakteriološko in histološko pre¬ iskovanje mesa in mesnih izdelkov; 2. prostore s potrebno opremo in pomožnim oseb¬ jem za trihinoskopski pregled. 12 Člen 19. Vsaka klavnica mora dati veterinarju ali veterinar¬ jem, ki v njej poslujejo, na razpolago potrebne pisar¬ niške prostore z razsvetljavo, kurjavo in postrežbo. Ti prostori morajo biti na prikladnem mestu. Morajo biti dovolj svetli, opremljeni s potrebnimi omarami za sprav¬ ljanje in hranjenje službenih spisov in drugega mate¬ riala kakor tudi primerno urejeni za delo, slačenje in oblačenje. Člen 20. (’) V majhnih porabniških krajih, kjer ni javne klavnice, se sme dovoliti, da se koljejo živali, namenjene javni porabi, v privatnih, higiensko urejenih klavnicah. ( 2 ) Kjer ni ne javne ne privatne klavnice, se morajo klati živali, namenjene javno-krajevni porabi, na pose¬ bej za to odrejenem prostoru. Ta prostor je treba ogra¬ diti, pokriti s streho, potlakati z nepropustnim materi¬ alom in opremiti z betonirano jamo za odpadke. Vnanja odprtina jame za odpadke mora biti tako prirejena, da se da dobro zapirati. Prostor, kjer se kolje, je treba po vsaki uporabi korenito očistiti. Jamo za odpadke je treba najmanj dvakrat na teden, za poletne vročine na vsak dan izprazniti. b) Privatne klavnice. Člen 21. (') Za ureditev in delo privatnih klavnic veljajo isti predpisi kakor za javne klavnice. ( 2 ) Eksportne klavnice in industrijska podjetja, ki se bavijo z izvozom mesa in mesnih izdelkov v inozemstvo, morajo imeti higienske zgradbe, prostore in vse ostale naprave, potrebne za brezhibno nadzorovanje, pregledo¬ vanje in proizvodnjo, ki so predpisane za večje javne klavnice. Za zgraditev takih klavnic je potrebna dovoli¬ tev ministra za kmetijstvo. 13 Člen 22. ( x ) Izvoz mesa, mesnih izdelkov in masti v inozem¬ stvo je dovoljen samo iz klavnic in podjetij, ki so pod stalnim veterinarskim nadzorstvom. ( 2 ) Veterinarji pri eksportnih klavnicah morajo pre¬ gledati vse živali, ki se tamkaj koljejo, ne glede na to, ali je meso od teh živali namenjeno izvozu v inozemstvo ali porabi doma. Poleg pregleda klavnih živali in mesa so dolžni stalno in neprestano nadzorovati v dotičnih podjetjih med vsem delovnim časom celokupno ravnanje pri predelovanju mesa in mesnih izdelkov. ( 3 ) Klavnice in podjetja iz odstavka 1. tega člena morajo pravočasno obvestiti nadzornega veterinarja o za¬ četku in koncu dela. Ta ima o vsakem času prost pristop v vse klavnične prostore. Niti ena pošiljka kakršnega koli mesa ali izdelka ne sme biti sprejeta in tudi ne odprem- ljena, preden se o tem ne obvesti nadzorni veterinar. IV. Predpisi za klanje. Prijava klanja. Člen 23. j 1 ) Vse klavne živali, katerih meso je namenjeno javni porabi, se morajo pred zakolom in po zakolu pre¬ gledati. ( 2 ) Goveda, bivoli in kopitarji se morajo pregledati tudi, če se koljejo za privatno porabo. ( 3 ) Za privatno porabo je imeti porabo mesa v last¬ nem gospodarstvu. ( 4 ) Vojašnice, samostani, gostilne, krčme, penzije, ljudske kuhinje, sirotišnice, zapori, bolnice, zdravilišča, dijaški domovi, vzgojevalnice, javne menze, gospodarstva prodajalcev mesa, krčmarjev in gostilničarjev se ne šte¬ jejo za privatno gospodarstvo. 14 Člen 24. (*) V krajih, kjer je javna klavnica, se smejo klati goveda, bivoli in kopitarji za javno ali za privatno po¬ rabo samo v javni klavnici. Prav tako se smejo v takih krajih samo v javni klavnici klati ovce (jagnjeta), koze (kozlički) in svinje (prašički), ki so namenjeni javni po¬ rabi. Izjeme so dopustne samo v primerih zakola v sili, naštetih v členu 26. ( 2 ) Obveznost, klati v javnih klavnicah, se ne nanaša na ekspertna in industrijska podjetja, pri katerih so državni veterinarski uradi za posebno službo. Člen 25. ( 1 ) Kdor hoče klati goveda, bivole ali kopitarje za javno ali privatno porabo ali ovce, koze in svinje za javno porabo, mora to prijaviti pristojnemu pregledniku vsaj 6 ur pred zakolom in mu obenem izročiti pravilen živalski potni list. V večjih javnih klavnicah, kjer se koljejo živali ob določenem času, se sme rok za prijavo skrajšati. ( 2 ) Prepovedano je klati živali brez živalskega pot¬ nega lista ali z nepravilnim potnim listom, zlasti s takim, na katerem ni lastninskega prenosa. Člen 26. Prijava se sme pred zakolom opustiti: 1. pri zakolu v sili. a) Po tem pravilniku gre za primer zakola v sili samo tedaj, če je žival naglo obolela in se je opravičeno bati, da pogine ali da meso zbog pogoršanja bolezni znatno zgubi na svoji vrednosti, dokler ne pride pregled¬ nik, ali pa če je žival zbog nezgode tako poškodovana, da jo je treba takoj zaklati; b) Vsak primer zakola v sili je treba takoj prijaviti pristojnemu pregledniku. Prijavo je podati tudi tedaj, če se hoče uporabiti za človeško^ hrano meso živali, ki so poginile zbog kakega zunanjega vzroka naglo in ne da V bi bile prej bolne. Taki primeri so: nagla smrt zbog po¬ škodbe možganov in preloma vratnih vretenc, poboj po¬ divjane živali, smrt od strele, električnega toka ali zbog izkrvavitve, povzročene po nezgodi ali kakršni koli drugi vnanji poškodbi. V vseh teh primerih je preglednikova dolžnost, da kar najhitreje pride na sam kraj in opravi pregled; 2. pri klanju ovac, koz in svinj, če je njih meso na¬ menjeno zgolj le privatni porabi, a živali ne kažejo no¬ benih znakov bolezni. Prijava zaradi ogleda po zakolu je obvezna v takih primerih samo tedaj, če se opazijo ob klanju znaki kake bolezni, ki bi utegnila škodljivo vpli¬ vati na uporabnost mesa za človeško hrano. Člen 27. Ako preglednik ni veterinar, je dolžan odkloniti pregled klavnih živali in mesa in napotiti stranko s pri¬ javo za zakol na pristojnega veterinarja: 1. če naj se zakoljejo kopitarji; 2. če iz navedb lastnika živali izhaja, da je žival bolna. Izjeme so dovoljene samo v primerih, navedenih v t. a), b), c) in č) odst. 2. in odst. 4. člena 33. tega pravilnika. Navodila za pregledovanje klavnih živali. Člen 28. P) Klavne živali je treba pregledati po možnosti ne¬ posredno pred zakolom, če se živali ne zakoljejo v dveh dneh po pregledu, jih je treba iznova pregledati. ( 2 ) S pregledom je treba ugotoviti: 1. istovetnost živali po živalskem potnem listu; 2. ali kaže znake kake bolezni, ki bi utegnila škod¬ ljivo vplivati na uporabnost mesa; 3. ali ima kužno bolezen, za katero je uvedena pri¬ javna dolžnost, ali pa kaže znake suma take kužne bolezni: 4. da ni očitno breja. 16 Člen 29. 0) Ob pregledu klavnih živali je treba ugotoviti vrsto in spol živali, pri bolnih in sumljivih živalih pa tudi še starost, barvo in ostala znamenja. Treba je paziti na to, ali je videti žival zdrava. Živali, ki ležijo, je treba nagnati, da vstanejo, živali, ki šepajo, je treba nagnati, da se prestopajo. Zlasti je treba paziti: 1. na rejenost; 2. na držo telesa, ko žival stoji in ko se giblje, na to, ali se žival zanima za okolico; 3. na površino telesa (koža, dlaka, toplota telesne površine, rane, otekline itd.); 4. na prebavne organe (gobec, smrček, tek, pre¬ žvekovanje, polnost trebuha, delovanje preberavnika, ka¬ kovost odpadkov); 5. na sramnico, nožnico in vime; 6. na dihalne organe (nosne dupline, dihanje). Bol¬ nim živalim je treba vselej meriti temperaturo. ( 2 ) Pri posameznih vrstah klavnih živali je treba zlasti skrbno pregledati tiste dele telesa, na katerih se pojavljajo živalim te vrste svojstvene bolezni, ki pa so važne v zdravstvenem in v veterinarsko - policijskem pogledu. Člen 30. Zlasti je treba paziti: p r i v s e h živalih: na steklino; pri govedih: na vranični prisad, šustavec in druge plinave edeme na hemoragično septikemijo, sli¬ navko in parkljevko, nalezljivo vnetje podaljšanega mozga (infekciozno bulbarno paralizo, Aujeszkega bole¬ zen) in na zastrupljenje krvi, ki nastane v zvezi z vnet¬ jem vimena, maternice, črev, sklepov in parkljev; pri teletih: na difterijo, grižo, na vnetje popka z otekanjem sklepov ali z zvišano temperaturo; pri kopitarjih: na smrkavost, infekciozno ane-' mijo in na zastrupljenje krvi, nastalo v zvezi z vnetji na 17 posameznih mestih telesa, zlasti sklepov, nožnic tetiv in kopit; pri svinjah: na vranični prisad, slinavko in parkljevko, rdečico, svinjsko kugo in nalezljivo vnetje podaljšanega mozga (Aujeszkega bolezen); pri ovcah in kozah: na vranični prisad, vrto¬ glavost (coenurosa), vodeniko, ovčje osepnice in mal¬ teško vročico. Postopek po pregledu. Člen 31. j 1 ) Zakol se mora prepovedati: 1. če se ugotove pri živali vranični prisad, šustavec in drugi plinavi edemi, hemoragična septikemija goved, steklina, smrkavost, goveja kuga, malteška vročica, na¬ lezljivo vnetje podaljšanega mozga (Aujeszkega bolezen), infekciozna anemija konj ali če se ugotovi sum katere izmed navedenih živalskih kug, izvzemši sum tetanusa; 2. če so prašički mlajši od 2 tednov, jagnjeta ali ko¬ zlički mlajši od 3 tednov, teleta pa mlajša od 4 tednov; 3. če je žival očito breja, izvzemši zakol v sili; 4. če ni še minulo 8 dni, odkar je žival povrgla. ( 2 ) Klanje 8 dni do 4 tedne starih telet je dovoljeno samo v sili. Meso takih telet se šteje za manj vredno. Člen 32. V vseh drugih primerih se mora zakol dovoliti, če je preglednik veterinar (glej člen 33., poslednji odstavek). Člen 33. (’) Usposobljeni preglednik sme dovoliti zakol samo takih živali, ki ne kažejo nikakršnih znakov bolezni. ( 2 ) Razen tega sme usposobljeni preglednik dovoliti zakol v sili zaradi: a) preloma kosti; b) svežih ran in opeklin; 2 18 c) napenjanja (meteorizma), ki je nastalo po ze¬ leni krmi; č) bojazni, da bi se žival ne zadušila (če obtiči živali v požiralniku krompir, repa, jabolko itd.). V vseh pod a) do č) navedenih primerih pa samo tedaj, če se zakolje žival v 6 urah od ure, ko je nastopil vzrok za zakol v sili. ( 8 ) V vseh drugih primerih mora usposobljeni pre glednik predhodno prepovedati zakol in napotiti lastnika na pristojnega veterinarja. Če lastnik od zakola odstopi, ni veterinarski pregled potreben; toda žival je treba postaviti pod nadzorstvo občinskega oblastva. ( 4 ) V primerih zakola v sili, ki niso našteti v t. a) do č) odstavka 2. tega člena, sme dovoliti usposobljen 1 preglednik zakol samo, če grozi nevarnost, da se bo zdravstveno stanje živali do veterinarjevega prihoda znatno pogoršalo. V takih primerih mora postopati uspo¬ sobljeni preglednik po členu 48., ko pa pride veterinar, tega natančno obvestiti o bolezenskih znakih, ki jih je ugotovil ob pregledu pred zakolom. Člen 34. Brž ko ugotovi preglednik katero izmed kužnih bo¬ lezni, naštetih v členu 2. zžkb., ali brž ko opazi sumljive znake take bolezni, mora to takoj prijaviti pristojnemu občinskemu oblastvu (člen 86. zžkb.). Obenem mora preglednik opozoriti lastnika bolne ali sumljive živali, naj ima to žival ločeno in vstran od druge živine (člen 34. zžkb.). Člen 35. Če ima žival za zakol katero od tehle kužnih bolezni: slinavko in parkljevko, pljučno kugo goved, ovčje osep- nice, sramno kugo konj, mehurčasti izpuščaj konj in goved, garjavost kopitarjev, ovac in koz, svinjsko kugo ali rdečico svinj, ali če kaže sumljive znake take kužne bolezni, se sme zaklati samo pod nadzorom pristojnega veterinarja v javni službi. 19 Člen 36. Če pride preglednik mesa v dotiko z živalmi, ki imajo kužno bolezen, si mora dobro umiti in razkužiti roke neposredno, preden odide iz zakuženega dvorca ali prostora. Pri slinavki in parkljevki mora očistiti tudi obleko in razkužiti obutev. Klanje živali. Člen 37. (') Živali, ki se dopošljejo iz večje razdalje ko 5 km, se ne smejo zaklati, dokler se ne odpočijejo. ( 2 ) Peš prignane živali se morajo odpočiti: pozimi najmanj 4 ure, poleti najmanj 6 ur; pripeljane: pozimi 2 uri, poleti pa 3 ure. Člen 38. Redno klanje se vrši vpričo preglednika. Člen 39. Živali je treba pred zakolom na primeren in človeški način onesvestiti (omamiti). Izjeme so dovoljene samo pri zakolu v sili in pri ritualnem zakolu. Člen 40. (') Pri klanju velike živine smejo biti zaposlene samo odrasle, močne in klanja vešče osebe. ( 2 ) Mučiti živali pri klanju je prepovedano. Prepove¬ dano je naenkrat pripraviti za klanje (vreči na tla) več živali, kot jih je mogoče takoj zaklati. ( 3 ) Pri klanju dobljeno kri je treba prestreči v čiste posode. Če se koljejo bolne živali, se mora prestreči kri vsake posamezne živali v posebno posodo. Zopetna upo¬ raba takih posod je dopustna šele po korenitem očiščenju in razkužitvi. ( 4 ) Defibrinirati se kri ne sme z rokami. Kri, dob¬ ljena ob prerezu vrata (ritualno klanje itd.), se sme upo¬ rabljati samo v tehnične namene. 2 * 20 Člen 41. Za klanje po hebrejskem obredu veljajo tele določbe. a) velika živina se sme vreči na tla samo z zadosti močno in mehko vrvjo; b) ko se žival meče na tla, je treba njeno glavo trdno držati, da ne udarja ob tla in da se rogovi ne lomijo; c) kdor kolje, mora biti navzoč pri metanju živali in mora opraviti zakol takoj, zanesljivo in hitro; č) glavo živali je treba trdno držati, ne samo, dokler se žival reže, ampak tudi potem, ko se ji je prerezal vrat, dokler mišice še drhtijo. Člen 42. ( 1 ) Živali se smejo klati praviloma samo podnevi in ob času svetlobe. ( 2 ) Prepovedano je pihati pod kožo, v pljuča ali v čreva z usti, pri ritualnem (verskem) klanju pa močiti pljuča s slino. V. Pregled mesa. Člen 43. (’) Meso mora pregledati takoj po zakolu isti pre¬ glednik, ki je pred zakolom pregledal živo žival. Izjeme so dovoljene samo v javnih klavnicah z velikim prome¬ tom, kjer je zaposlenih po več preglednikov. ( 2 ) Meso se mora praviloma pregledovati podnevi. Če pa se je morala žival iz važnih vzrokov zaklati ponoči, a se zdi meso pregledniku sumljivo glede uporabnosti za človeško hrano, se mora pregled prekiniti in nadaljevati podnevi. ( 8 ) Trebušno in medenično votlino je treba takoj po zakolu iztrebiti. Dovoljeno je iztrebiti tudi prsno votlino, toda tako, da obdrži jezik zvezo z grlom, žrelom, požiral¬ nikom, pljuči in srcem. 21 ( 4 ) Pred pregledom se sme žival po dolgem raz¬ sekati. Vsako drugo razkosavanje živali je prepovedano. Dovoljeno jo je pred pregledom odreti, vendar tako, da se koža na enem mestu drži telesa živali. Govedo je treba vselej odreti in po dolgem razsekati. Če je potrebno, ima preglednik pravico zahtevati, naj se tudi teleta, ovce in koze oderejo in zaradi pregleda po dolgem razpolovijo. ( 5 ) Glava in spodnji deli nog pri govedih, izvzemši teleta, in tudi pri ovcah, kozah in kopitarjih se smejo odrezati. ( e ) Če se kolje ob istem času več živali iste vrste, je treba iz njih vzeti drob, pri kopitarjih in govedih pa tudi glavo oznamenovati in položiti blizu tiste živali, od katere je, tako da se lahko zanesljivo ugotovi, katere živali je drob. Prepovedano je odstranjati posamezne dele zaklane živali ali jih predelovati, preden ni pregled mesa končan. Člen 44. Če je bila žival pred pregledom razkosana na ne¬ dopusten način ali so bili odstranjeni ali predelani po¬ samezni deli, ki so važni in potrebni za zdravstveno pre¬ sojo mesa, sme opraviti pregled mesa samo veterinar (glej člen 57., odst. 3., t. b), Člen 45. Če je potrebna pri pregledu mesa posebna pomoč, lastnik ali njegov namestnik pa ne pridelita pregledniku na njegovo zahtevo primerne pomožne moči, je pregled¬ nik upravičen, opustiti nadaljnji pregled, dokler ne ustre- žeta njegovi zahtevi. Člen 46. ( 1 ) Preglednik mesa mora imeti pri pregledu vsaj dva prikladna, vedno popolnoma čista in ostra noža. ( 2 ) Noži, ki so se umazali ob rezanju bolnih delov, se ne smejo uporabiti, dokler se dobro ne očistijo in ne sterilizirajo. 22 Člen 47. (') Preglednik zareže pri ogledu v meso in organe samo toliko, kolikor to namen posla terja (členi 49. do 55.). ( 2 ) Ko zareže v bolne dele, mora paziti, da ne one¬ čedi z bolezenskimi kalmi ostalega zdravega mesa, rok in poda. Člen 48. Če usposobljeni preglednik ugotovi, da ni pristojen za presojo mesa (člen 58.), mora opustiti nadaljnje pre¬ gledovanje, izreči meso za začasno zaplenjeno in o tem takoj obvestiti pristojno občinsko oblastvo. Le-to pozove nujno veterinarja, naj pregleda meso. Dokler veterinar ne pride, je treba meso in vse dele živali dobro spraviti. Člen 49. (') Posamezni deli zaklane živali se morajo skrbno pregledati v tistem redu, kakor je predpisano v čle¬ nih 50. do 55. ( 2 ) Vse dele je treba skrbno pregledati, pljuča, jetra, vranico, maternico, vime in jezik pa razen tega še dobro pretipati. ( 3 ) Pri krvi je treba paziti na barvo, na to, kako se kri strjuje, in na morebitne primesi tujih sestavin. ( 4 ) Če se zdravstveno stanje pri kakem organu ne da ugotoviti s pregledom in pretipanjem, je treba za¬ rezati vanj tako globoko, da se lahko natančno pregledajo plasti, ki ležijo globlje. ( 5 ) Mezgovnice se morajo po dolgem prerezati. Če treba, jih je izrezati in razrezati na tanke liste. ( 6 ) Tudi vse druge sumljive ali bolne dele je treba, po potrebi, izrezati in prerezati, kosti pa razklati. ( 7 ) Če je potrebno, se mora meso za poskus skuhati ali speči. ( 8 ) Če so bolezenske spremembe takega značaja, da je potrebna bakteriološka preiskava (člen 57.), jo je treba opraviti, kjer je možnosti za to. Drugače je treba meso uničiti. 23 Člen 50. Pri pregledu je treba paziti: 1. na kri; 2. na glavo, na podčeljustne (Lnn. mandibulares, submaxillares) in gornje vratne mezgovnice (Lnn. cervi- cales craniales), na ustne bezgavke (krajnike, tonsilae), na sluznico ust, žrela in jezika; 3. na pljuča, sapnik, na bronhialne in medpljučne mezgovnice (podolžna zareza, ki seče sapnik in njegove glavne odcepke na mestu odcepitve, povprečna zareza v dolnji tretjini pljuč); 4. na osrčnik in srce (zareza po dolgem, ki odpre oba prekata in razreže srčno pregrado); 5. na prepono (diafragmo); 6. na jetra in njih mezgovnice; 7. na želodec, čreva, opornik in njegove mezgovnice (Lnn. mesenterici) in na mreno; 8. na vranico; 9. na obisti in sečni mehur; 10. na maternico z nožnico, zlasti pri živalih, ki so malo pred zakolom povrgle ali ki se jim iz spolnih orga¬ nov cedi, ali če je na sluznici maternice kaj patoloških sprememb; 11. na vime in njegove mezgovnice; 12. na mišice, slanino in salo, na kosti s sklepi, na porebrnico in potrebušnico. Pri sumu je treba pregledati mezgovnice, in sicer: spodnje vratne mezgovnice (Lnn. cervicales caudales), vratno-rebrne (Lnn. costocervicales), vrhnje vratne (Lnn. cervicales superficiales), plečno (Ln. axillaris proprius), hrbtne (Lnn. lumbales), mezgovnice boka (Lnn. iliaci), globoke mezgovnice dimelj (Lnn. inguinales profundi), podbočne mezgovnice (Ln. sub- iliacus), zadnje podkolenske mezgovnice (Ln. popliteus), križne mezgovnice (Ln. ischiadicus) in gornje mezgov¬ nice dimelj (Lnn. inguinales superficiales). Če je po¬ trebno. je te mezgovnice izrezati in jih razrezati na tanke liste. 24 Člen 51. ( 1 ) Pri govedih je treba zaradi ikravosti pregledati tudi jezik, srce, zunanje in notranje čeljustne mišice, po¬ žiralnik in površino mesa. Pri tem pregledu se mora vsaka notranja in zunanja čeljustna mišica zarezati naj¬ manj na dveh mestih. Zareze morajo biti dolge in glo¬ boke in vzporedne s spodnjo čeljustjo. Ko se zarežejo zunanje čeljustne mišice, je treba razrezati tudi ušesno mezgovnico (Ln. parotideus). ( 2 ) Sapnik, obenem z njegovimi glavnimi odcepki, je treba po vsej dolžini razrezati in pregledati. ( 3 ) Jetra je treba na želodčni strani zarezati na dveh mestih: enkrat tako, da prereže zareza glavni žolče- vod počez, enkrat pa poleg Spieglove krpe. ( 4 ) Obisti je treba odločiti iz obistnega sala, a jih pustiti v njih naravni zvezi. Pri kravah je treba vsako polovico vimena po dolgem zarezati prav do cisterne. Maternico je treba po dolgem prerezati. Člen 52. (*) Pri teletih je treba pregledati popek in sklepe in jih v sumljivih primerih odpreti z nožem. ( 2 ) Pregled na ikre se opravlja kakor pri odraslih govedih; pri manj ko šest tednov starih teletih pa se sme opustiti. ( 3 ) Pregled glave in njenih mezgovnic se sme pri teletih povsem opustiti, kolikor ni potreben zaradi ikravosti. Člen 53. Pri kopitarjih je treba glavo na sredi po dolgem razsekati ali prežagati, nosni hripelj pa izrezati tako, da se s sprednjim delom drži nosa in da je njegova sluznica na obeh straneh nepoškodovana; razen tega je treba dobro pregledati sapnik, grlo, nosno duplino in okolne votline pa podčeljustne mezgovnice. 25 Člen 54. (*) Pri ovcah in kozah je treba pregledati jetra tako, kakor je popisano v odst. 3. člena 51. ( 2 ) Srce in mezgovnice glave in pljuča je treba za¬ rezati samo, če se sumi na kakšno bolezen. Člen 55. ( J ) Svinje, izvzemši pujske, je treba pred pregledom po dolžini hrbtenice razsekati na dve polovici. Obistno (retroperitonealno) salo je treba od potrebušnice odlo¬ čiti. Vidne dele mesa, zlasti stegna, trebušne mišice, pre¬ pono (diafragmo), mišice med rebri, vratne mišice, srce, jezik in grlo je treba pregledati na ikre. ( 2 ) Hrbtenice in glave samo v izjemnih primerih ni razsekati, n. pr. pri živalih, ki so namenjene za izložbo, razstavo ali za izvoz v inozemstvo, in še to samo tedaj, če se da tudi brez tega zanesljivo ugotoviti, da žival ni ne tuberkulozna ne ikrasta. Ob pregledu mesa na ikre je treba pri takih svinjah vselej zarezati na več mestih jezik, podčeljustne mišice in srce. Člen 56. 0) Pregled svinjskega mesa na trihine se mora opravljati: 1. v vseh večjih javnih klavnicah. (Občna upravna oblastva druge stopnje določijo klavnice, na katere se nanaša ta določba); 2. v vseh javnih klavnicah, v katerih se koljejo svi¬ nje radi izvoza v inozemstvo; 3. v vseh privatnih klavnicah, ki se bavijo z izvozom v inozemstvo. ( 2 ) V klavnicah, navedenih pod 1. do 3., se mora pregledati meso na trihine pri vseh svinjah, ki se v njih koljejo bodisi za domačo porabo bodisi za izvoz v ino¬ zemstvo. Za pregled je treba vzeti koščke mesa iz prepone (diafragme), in to neposredno pri prehodu mesnatega 26 dela v žilavi del na mestu, kjer je prepona zvezana s hrbtenico (t. zv. vretenčjak). Iz vsake polovice svinje je treba vzeti po en tak košček, ki ne sme biti manjši od lešnika, in napraviti iz njega najmanj po 7 preparatov. Od vsake cele svinje je torej treba pregledati najmanj po 14 preparatov. ( 3 ) Ce so ti deli prepone odstranjeni, pa se vzamejo za preiskavo drugi deli prepone (medrebrni del) ali druge mišice (trebušne, medrebrne mišice, mišice okoli jabolka [larynxaj ali izpod jezika), je treba pregledati od vsake cele svinje najmanj po 28 preparatov. ( 4 ) Trihinoskopski pregled opravljajo ali veterinarji ali pa pomožno osebje, ki je uspešno dovršilo za trihin- ske preglednike predpisani tečaj. Usposobljeni pregled¬ niki mesa smejo opravljati trihinoskopski pregled samo, če so dovršili tudi tečaj za trihinske preglednike. ( 5 ) Če ugotovi usposobljeni preglednik ali druga po¬ možna oseba, ki opravlja trihinoskopski pregled, v kate¬ rem izmed pregledanih preparatov mesa trihine ali kakršne koli druge spremembe, mora vso žival začasno zapleniti in o tem takoj obvestiti pristojnega klavnične¬ ga veterinarja. Nadaljnja preiskava in presoja mesa te živali spada v dolžnost veterinarja. (°) Preglednik mesa na trihine mora pisati o pre¬ gledanih živalih zapisnik po obrazcu, priloženem pod B. Zaporedne številke zapisnika se začenjajo vsako leto z 1. Zapisnike je treba hraniti v arhivu tri leta. ( 7 ) Natančnejša navodila o pregledovanju mesa na trihine kakor tudi določbe o izučevanju pomožnega osebja za trihinoskopski pregled predpiše minister za kme¬ tijstvo. Člen 57. (*) Pri zakolu v sili in v drugih primerih, navede¬ nih v t. 1. b) člena 26., (nagla smrt zbog zunanjega vzroka brez poprejšnje bolezni), ali če je bil zakol opravljen zbog kake bolezni, združene s hudimi motnjami splošne¬ ga zdravstvenega stanja, je treba vse organe in mezgov- 27 niče posebno skrbno pregledati. Pri tem je treba ugoto¬ viti, ali je bila žival pravočasno zaklana ali pa zaklana v agoniji ali pa le na videz zaklana že potem, ko je po¬ ginila; nadalje ali so bile v primerih, naštetih v t. 1. h) člena 26., živali pravočasno iztrebljene (glej člen 61., t. 20. a). ( 2 ) V primerih, navedenih v odstavku 1. tega člena, je treba vselej določiti, ali je potrebna bakteriološka preiskava mesa. Preiskava ni potrebna, če je zanesljivo ugotovljeno, da je bila žival zaklana samo zbog tehle bolezni: a) slinavke in parkljevke brez zapletkov (kompli¬ kacij), pljučne kuge goved, ovčjih osepnic brez zaplet¬ kov, rdečice svinj ali svinjske kuge; b) preloma kosti, zunanjih poškodb (rane, zmečka¬ nine) ali drugih bolezni, povzročenih po zunanjih vzro¬ kih (n. pr. tuja telesa v požiralniku), izpadanje notra¬ njih delov telesa (maternice, mehurja, danke), če je bila žival zaklana neposredno potem, ko se je bolezen poja¬ vila, in niso nastali zapletki (zvišana temperatura itd.). ( 3 ) V vseh drugih primerih, navedenih v odstavku 1. tega člena, je sum na zastrupljenje krvi (glej člen 61. t. 8.a) ali pa sum, da so v mesu bakterije ostrupnice mesa (glej člen 61., t. 8.b), in je treba opraviti bakterio¬ loško preiskavo, če je to mogoče. Ce ni možnosti, da bi se opravila bakteriološka preiskava, ali če lastnik mesa ali njegov namestnik bakteriološke preiskave noče in se strinja s tem, da se uniči vsa žival, je treba meso uničiti. To velja tudi za meso živali: a) ki niso bile iztrebljene takoj po zakolu (smrti); b) pri katerih so bili organi, važni za presojo mesa, pred pregledom odstranjeni ali tako predelani, da se s pregledom ne da natančno ugotoviti, ali je meso dobro za človeško hrano; c) ki so bile zaklane brez predhodnega pregleda v živem stanju in se ne more zanesljivo ugotoviti, ali so bile zaklane zbog bolezni ali iz drugih vzrokov; 28 č) ki so videti zdrave, toda je bilo malo časa pred zakolom ugotovljeno, da izločajo bakterije ostrupnice mesa. ( 4 ) Sum na zastrupljenje krvi je v primerili, nave¬ denih v odstavku 1. tega člena, zlasti tedaj, če so bile živali zaklane zbog vnetja črev, vimena, maternice, skle¬ pov, nožnic tetiv, parkljev, kopit, popka, pljuč, porebr- nice ali zbog težke obolelosti, nastale v zvezi z gnojnimi ali gnijočimi ranami. Sum, da so v mesu bakterije ostrupnice mesa, je pri vseh živalih, katerih splošno zdravstveno stanje je kazalo pred zakolom hude motnje iz kakih drugih vzrokov, ne pa iz tistih, ki so našteti v odstavku 2. tega člena. V takih primerih obstoji sum tudi tedaj, če ob pregledu zaklane živali niso bile naj¬ dene kake posebne patološke spremembe. ( 5 ) Sum, da so v mesu ostrupnice mesa, je tudi te¬ daj, če se mora iz kakih drugih razlogov, ki niso nave¬ deni v prednjih odstavkih, sklepati, da bi utegnilo biti meso škodljivo človeškemu zdravju. Navodila za opravljanje bakteriološke preiskave so ob¬ sežena v prilogi št. 1 tega pravilnika. Člen 58. (') Če preglednik mesa ni veterinar, sme odločiti o tem, ali je meso uporabno, samo v spodaj navedenih primerih, in še to samo tedaj, ako ni bila žival pred pregledom razkosana na nedopusten način ali niso bili važni deli odstranjeni ali predelani (člen 44.): če najde vse dele živalskega telesa zdrave ali če najde tele spremembe: a) živalske parazite, izvzemši človeškemu zdravju škodljive ikre (pri govedih cysticercus inermis, pri svi¬ njah cysticercus cellulosae) in trihine (trichinella spi- ralis); b) zrasle posamezne organe, ki bi po svoji naravni legi sicer morali biti ločeni, in to samo tedaj, če ni v zraslih organih gnoja'niti smrdljivih izlivov (eksudatov) ali če najde popolnoma zaprta gnojna ognjišča; 29 c) posamezne omejene (nenevarne) novotvorbe; č) omejeno posamezno aktinomikozo; d) kržljavost (atrofijo) organov ali posameznih mišic; e) nakazne izrastke, če niso združeni z motnjami splošnega zdravstvenega stanja in če meso ni spre¬ menjeno; f) sveže rane, mehanično nastale izlive krvi in usedline pigmenta; g) onečejenost pljuč ali krvi z vsebino želodca ali vodo za pranje. V vseh teh primerih samo tedaj, če je preglednik žival pregledal pred zakolom. ( 2 ) Usposobljeni preglednik sme odločiti o uporab¬ nosti mesa tudi v primerih, naštetih v t. a) do č) odst. 2. člena 33. tega pravilnika, toda samo ob tehle pogojih: a) če je pregledal žival pred zakolom; b) če je bila zaklana vpričo njega, in sicer v 6 urah od ure, ko je nastopil vzrok, zbog katerega se je opravil zakol. Če je bila v primerih, naštetih v t. a) do č) odst. 2. člena 88., žival zaklana v agoniji ali je ob pregledu v živem stanju kazala kakršne koli sumljive znake zastrup- ljenja krvi (zvišana temperatura itd.), mora usposobljeni preglednik pregled mesa opustiti in postopati po členu 48. tega pravilnika. (3) p r egled mesa po veterinarju ni potreben v pri¬ merih. ko usposobljeni preglednik ugotovi, da meso ni uporabno za človeško hrano in se lastnik mesa ali njegov namestnik strinja s tem, da se meso uniči. Člen 59. V vseh drugih primerih, ki niso v členu 58. našteti, je pristojen za presojo mesa kot človeške hrane samo veterinar. Člen 60. Če ugotovi preglednik kako kužno bolezen, katere prijava je obvezna, mora postopati po členih 34. do 36. oziroma po členu 48, tega pravilnika. 30 VI. Presojanje, ali je meso uporabno za človeško hrano. Člen 61. Za neprikladno za človeško hrano je imeti vso žival (meso s kostmi, slanina, salo, loj, drob, kri in deli kože, ki rabijo za človeško hrano), če se ugotovi katera izmed tehle bolezni: 1. vranični prisad; 2. šustavec in drugi plinavi edemi; 3. hemoragična septikemija goved; 4. steklina; 5. smrkavost; 6. goveja kuga; 7. infekciozna anemija konj; 8. a) zastrupljenje krvi ali sum zastrupljenja krvi (člen 57., odst. 3. in 4.), če ni z bakteriološko preiskavo ugotovljeno, da je meso neškodljivo za človeško hrano; b) če so v mesu bakterije ostrupnice mesa (člen 57., odst. 3., 4. in 5.), izvzemši primer, naveden v členu 66., III., t. 6.; 9. tuberkuloza, če je žival zbog te bolezni močno shujšala; 10. rdečica pri svinjah, če so znatne patološke spre¬ membe ne samo v mastnem tkivu, marveč tudi v mišicah; 11. svinjska kuga, če je žival zbog te bolezni močno shujšala ali če je meso močno spremenjeno; 12. krčevita odrevenelost (tetanus); 13. nalezljivo vnetje podaljšanega mozga (Aujeszky); 14. malteška vročica; 15. zlatenica, če so vsi deli telesa 24 ur po zakolu še vedno močno rumene ali rumeno-zelene barve ali če je žival mršava ali če se po 24 urah s poskusnim kuha¬ njem ali pečenjem ugotovi, da ima meso zoprn duh ali okus; 16. huda vodenica, če ne izginejo spremembe mesa po 24 urah; 31 17. številni izrastki in otekline v mišicah, mišičnih mezgovnicah in kosteh; 18. močan zadah po seču, močan spolni zadah, močan zadah po ribah ali ribji masti, zoprn duh ali okus po uporabljenih zdravilih, razkužilih itd., če ne izginejo, ko se meso ohladi, in če se dajo ugotoviti s poskusnim ku¬ hanjem ali pečenjem mesa po 24 urah; 19. popolna mršavost zbog kakšne bolezni; 20. gniloba in drugi podobni procesi razkrajanja. Po tej točki je imeti za škodljivo za človeško hrano vse živalsko telo: a) v primerih, navedenih v t. l.b člena 26. tega pra¬ vilnika, če žival ni bila takoj iztrebljena, ko je nastopila smrt; b) če je žival poginila naravne smrti ali je bila pri - klana, ko je že poginjala (v agoniji), pa ne gre za pri¬ mere, naštete v t. 1. b) člena 26. tega pravilnika. Člen 62. S kožami živali, ki so imele kužno bolezen, za katero je prijava obvezna, je treba ravnati po predpisih zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. Člen 63. Za neprikladno (škodljivo) za človeško hrano je imeti vse telo, razen masti, v tehle primerih: 1. če se najde pri zarezovanju v tiste dele mesa, kjer so pogosto ikre (pri govedih cysticercus inermis, pri ovcah in kozah cysticercus ovis, pri svinjah pa cysticercus cellulosae), veliko teh iker, živih ali mrtvih, in če je videti zbog njih meso vodeno, kakor izprano, ali če’ je povsem spremenilo barvo. Jetra, vranico, obisti, želodec, čreva, možgane, hrbtui mozeg in vime je treba skrbno pregledati in če se ugo¬ tovi, da v njih ni iker, jih je imeti za uporabne za člo¬ veško hrano brez kakršne koli omejitve. Prav tako je imeti brez kakršne koli omejitve za uporabno tudi kri, 32 kosti pa samo tedaj, če so dobro ostrgane, tako da na njih ni ne mesa ne drugih mehkih delov; 2. če je v mišicah veliko Miescherjevih mešičkov (sarcosporidiosis) in je videti meso zbog njih vodeno ali če je znatno spremenilo barvo. Notranji organi brez Miescherjevih mešičkov se sme¬ jo, če sicer ne kažejo sprememb, uporabljati za človeško hrano; 3. trihine pri svinjah, če se da že z golimi očmi ugotoviti, da je meso spremenjeno. Člen 64. Za škodljive za človeško hrano je imeti samo spre¬ menjene dele mesa, če se najdejo tele hibe: 1. živalski paraziti v notranjih organih (metljaj, trakulja, ikre, mehurnjaki [echinoccocus, coenurus], gli¬ ste, Miescherjevi mešički itd.), izvzemši primere, nave¬ dene v členu 63. Če se najde teh parazitov v posamez¬ nem organu toliko, da jih ni mogoče popolnoma odstra¬ niti, je treba ves organ uničiti; drugače se morajo para¬ ziti s spremenjenim tkivom vred izrezati, organe same pa je pripustiti v promet. Organe, v katerih so člove¬ škemu zdravju škodljive ikre, je treba vselej uničiti; 2. lokalni nenevarni izrastki in otekline; 3. pljučna kuga pri govedih; 4. tuberkuloza, izvzemši primere, navedene v t. 9. člena 61. tega pravilnika. Vsak organ je imeti za tuber¬ kuloznega, tudi če se samo v eni izmed mezgovnic, ki mu pripadajo, najdejo tuberkulozne spremembe, ne gle¬ de na njih vrsto in starost. Pri tuberkulozi mezgovnic opornika je šteti tudi pripadajoči del črev (tanko ali debelo črevo) za tuberkuloznega, prav tako pa tudi salo, ki leži med črevi in mezgovnicami. Ta predpis se ne nanaša na svinjska čreva, če se najdejo v pripadajočih mezgovnicah samo starejša, suho-sirasta ali poapnela tuberkulozna ognjišča. Pri tuberkulozi pljuč ali kake pljučne mezgovnice je treba zapleniti tudi sapnik in grlo; 5. aktinomikoza in botriomikoza; 33 6. slinavka in parkljevka brez zapletkov. Uničiti je treba samo obolele dele. Glavo, jezik, srce, žrelo, želo¬ dec, čreva in spodnje dele nog do binceljnega sklepa s parklji in kožo vred je treba pustiti, če se poparijo z vrelo vodo pod službenim nadzorstvom; 7. spremembe, nastale zbog vnetja, in zaprta gnojna ali gnila ognjišča, če splošno zdravstveno stanje živali pred zakolom ni kazalo motenj in če se niso pokazali znaki zastrupljenja krvi; 8. poškodbe (rane, zmečkanine, prelom kosti, ope¬ kline itd.), če ni znakov zastrupljenja krvi; 9. izpuščaj svinjske rdečice; 10. rdečica svinj, če ni uporabiti t. 10. člena 61. (glej tudi člen 66., JII., t. 2.). Odpadke je treba vselej uničiti. Kri se sme dati v promet samo prekuhana; 11. svinjska kuga, če ni uporabiti t. 11. člena 61.; 12. nakazni izrastki, če niso povzročili bolezni vsega telesa in če meso ni spremenjeno; 13. znatna kržljavost (atrofija) posameznih mišic in drugih organov; 14. krvave ali vodene infiltracije, apnene usedline ali usedline pigmentov ali drugih barv v posameznih organih in delih telesa; 15. površna gniloba, plesnivost in drugi podobni pro¬ cesi v posameznih delih telesa; 16. meso, onečejeno z gnojem in raznimi produkti vnetij; 17. pljuča ali kri, če so onečejene z vsebino želodca, vodo za pranje ali kakimi drugimi sestavinami; 18. spremembe mesa, povzročene z napihovanjem z usti, in če se meso tako onečedi, da se onečejeni deli ne dajo korenito očistiti; 19. vsi notranji organi (trebušni drob, prsni organi) v primerih, navedenih v t. 1. b) člena 26.; 20. trebušni organi vseh živali, ki so bile zaklane v sili; 3 34 21. pri zastrupljenih živalih ali pri živalih, ki so bile zdravljene z močno strupenimi zdravili, je imeti za škod¬ ljive za človeško hrano tiste dele telesa, v katerih bi mo¬ gel biti strup v večjih količinah (želodec, čreva, mesta, kjer so bile dajane injekcije, jetra, obisti, vime itd.). Prav tako je imeti za škodljive tiste organe, za katere je bakteriološko ugotovljeno, da izločajo ostrupnice mesa v primerih, navedenih v t. 6. pod III. člena 66. (n. pr. pri navidezno zdravih živalih, ki izločajo s svojimi odpadki ostrupnice mesa, je treba zavreči: želodec, čreva, opornik z jetri in trebušno slinavko vred, pri živalih pa, ki izlo¬ čajo ostrupnice v seču: sečne organe z obistmi vred). Člen 65. Za neuporabno za človeško hrano je imeti izrezke danke in sramnice, izrezke iz ušes (notranji hrustančasti deli vnanjega sluhovoda), pri svinjah pa tudi popek. Iz¬ rezovanje teh delov spada v dolžnost mesarskega osebja in ga je opraviti pred pregledom mesa. Člen 66. Za pogojno uporabne za človeško hrano je imeti: I. mast v primerih, navedenih v členih 63., izvzemši loj ikrastih goved, če ni v njem parazitov, in izvzemši mast svinj, okuženih z Miescherjevimi mešički, če ni spreme¬ njena. V obeh teh primerih je imeti mast za uporabno za človeško hrano brez kakršne koli omejitve. (Glej III., t. 4., tega člena in člen 69., t. 2.); II. posamezne četrti mesa ali dele četrti, v katerih se najde ena ali več tuberkulozno spremenjenih mezgov- nic, če ne gre za primere, navedene v t. 1. pod lil, tega člena in pod 1. b) člena 69. Te dele je treba omejiti proti mezgovnemu območju spremenjenih vozlov; III. vse živalsko telo, izvzemši tiste dele, ki jih je po členu 64. imeti za brezpogojno škodljive za človeško hrano, če se ugotovi eden izmed tehle primerov: 1. tuberkuloza, Če se najdejo znaki sveže infekcije po krvi, a žival ni zbog te bolezni močno shujšala. 35 Sveža je tuberkulozna infekcija po krvi tedaj, če so se tuberkuli razširili po velikem krvotoku, a niso večji od prosenih zrn. Pregled na svežo tuberkulozno infekcijo po krvi je treba opraviti v vseh primerih, ko se najdejo gnojna ognjišča, ki niso popolnoma zaprta, ali pa sirasta tuber¬ kulozna ognjišča v obliki prog (tuberkulozne infiltracije); 2. rdečica pri svinjah, kolikor ni postopati po t. 10. člena 61.; 3. svinjska kuga, če ni uporabljati t. 11. člena 61. in ne gre samo za posledice prebolele svinjske kuge (siraste spremembe mezgovnic opornika, zrasla čreva, brazgotine v sluznici črev); 4. zdravju škodljive ikre (pri govedih cysticercus inermis, pri svinjah cysticercus cellulosae) kakor tudi ikre pri ovcah in kozah (cystieercus ovis), če ni uporab¬ ljati t. 1. člena 63. Malo ikrasta goveda je treba izreči za uporabna za človeško hrano brez kakršne koli omejitve, če je bilo njih meso 21 dni nasoljeno ali če je v ledenici tako zmrznilo, da je bila v najglobljih mišičnih plasteh najmanj 24 ur temperatura —3° C (t. 4. in 6. člena 68.) in če so bile odstranjene in uničene vse ikre, ki so bile najdene ob pregledu mesa. Jetra, vranico, obisti, želodec, čreva, možgane, hrbtni mozeg, vime, pri malo ikrastih govedih pa tudi loj je imeti za uporabne za človeško hrano brez kakršne koli omejitve, če se s skrbnim pregledom ugotovi, da nimajo iker. Prav tako je imeti za uporabno brez kakršne koli omejitve tudi kri, kosti pa samo tedaj, če so tako očišče¬ ne, da na njih ni mesa ne drugih mehkih delov; 5. trihine pri svinjah, če ni uporabljati t. 3. člena 63.; 6. s kalmi vraničnega prisada ali smrkavosti ali z ostrupnicami mesa okuženo meso. To je praviloma do¬ mnevati pri živalih, ki so bile zaklane obenem z živalmi, bolnimi za vraničnim prisadom ali smrkavostjo, pri če¬ mer se je uporabljalo isto orodje. Za okuženo je imeti tudi meso živali, ki so videti zdrave, so pa malo pred zakolom izločale ostrupnice mesa. 3 * 36 Člen 67. Za pogojno uporabno spoznano meso, najsi je name¬ njeno javni ali privatni porabi, je uporabno za človeško hrano šele, ko se poprej: I. mast stopi v primerih, navedenih v členih 63, in 66.; II. meso in mast a) skuhata v vodi ali vodni pari: 1. pri tuberkulozi v primerih, naštetih v t. 1. pod II. in III. člena 66. in v t. 2. pod I. člena 70.; 2. pri trihinozi svinj v primerih, navednih v t. 5. pod III. člena 66.; 3. če je meso okuženo s kalmi vraničnega prisada ali smrkavosti ali z ostrupnicami mesa, v primerih, na¬ štetih v t. 6. pod III. člena 66.; 4. pri svinjski kugi v primerih, naštetih v t. 3. pod III. člena 66.; b) skuhata v vodi, vodni pari ali se nasolita: 1. pri rdečici svinj v primerih, navedenih v t. 2. pod III. člena 66. Slanica, ki je bila uporabljena za soljenje takih svinj, se mora uničiti; 2. pri ikrastih svinjah, ovcah in kozah v primerih, določenih v t. 4. pod III. člena 66.; c) skuhata v vodi ali vodni pari ali se prehajata pri visoki temperaturi: pri svinjah, ki so se uporabljale za proizvodnjo vi¬ rusa svinjske kuge (»virusne svinje«); d) skuhata v vodi'ali vodni pari, se nasolita ali zmrzneta: pri ikrastih govedih v primerih, navedenih v t. 4. pod III. člena 66. z odstopki, ki so tam določeni za malo ikrasta goveda. V vseh teh primerih se smeta slanina in salo stopiti, namesto da bi se skuhali ali nasolili. 37 Člen 68. Pri pripravljanju mesa, da postane uporabno za člo¬ veško hrano, se je treba ravnati po tehle predpisih: 1. Slanina in salo se morata stopiti v ustreznem kotlu, tako da postaneta tekoči in čisti. Stopita se pa lahko tudi s paro, toda tako, da se segreje mast vsaj na 100» C. 2. Ce se kuha v vodi meso, v katerem so paraziti živalske vrste, ga je šteti za dobro kuhano šele, ko spre¬ meni po vplivu toplote barvo tudi v najglobljih plasteh, t. j. ko dobi goveje meso sivo, svinjsko meso pa sivkasto- belo barvo in ko ni sok, ki se izceja ob novem zarezo¬ vanju, več rdečkast. Trihinozno svinjsko meso je treba kuhati v največ 10 cm debelih kosih najmanj 2 1 /s ure. Meso, v katerem so paraziti rastlinske vrste (kužne kali), je treba kuhati v največ 15 cm debelih kosih vsaj 2% ure v vreli vodi. 3. Če se kuha meso v vodni pari, ga je imeti za dobro skuhano šele, ko so se tudi najgloblje plasti vsaj 10 minut kuhale pri temperaturi 80° C ali ko se je ku¬ halo meso v največ 15 cm debelih kosih pod pritiskom atmosfere vsaj 2 uri tako, da so tudi najgloblje plasti spremenile barvo v sivo (goveje, ovčje in kozje meso) ali v sivobelo (svinjsko meso) in sok, ki se cedi iz novo zarezanega, ni več rdečkaste barve. 4. Ce se meso soli, ga je treba razsekati na največ 2 kg težke kose. Ti kosi se morajo dobro posuti s ku¬ hinjsko soljo ali pa položiti v 25°/ono vodno raztopino kuhinjske soli. V slanici mora ostati meso najmanj 21 dni. Če se vbrizgava raztopina kuhinjske soli z brizgalko, zadostuje, da je tako meso 14 dni pod nadzorstvom. Ta predpis se ne nanaša na meso virusnih svinj. 5. Če se suši meso virusnih svinj v dimu, ga je treba razsekati ua največ 20 cm debele kose in pustiti najmanj 4 ure pri temperaturi nad 72° C, nato 2 uri pri tempera¬ turi 50» do 55» C in naposled 12 ur pri temperaturi 25° do 30° C, da se zboljša okus. Iz kosov mesa, ki so težji od 38 4 kg, je treba izločiti cevne kosti. — Pred sušenjem mora biti tako meso najmanj 14 dni v slanici. 6. Da meso zmrzne zato, da bi se uničile goveje ikre, ga je treba dejati v ledenico, ki omogoča, da se obdrži meso neoporečno v presnem stanju, in v kateri se morejo tudi najgloblje plasti mesa ohladiti na —3° C in ostati pri tej temperaturi 24 ur (priloga št. 2). Člen 69. Meso je imeti za manj vredno, če se ugotovi tole: 1. tuberkuloza: a) Vse živalsko telo je imeti za manj vredno: če sta obolela dva organa ali več in je bolezen v njih močno razširjena ali če so obolele tudi kosti, a ne gre za oblike tuberkuloze, navedene v t. 9. člena 61. in v t. 1. pod III. člena 66. Od tega se izvzemajo posamezne četrti mesa ali deli četrti v primerih, navedenih pod II. člena 66. b) Za manj vredno je imeti ono četrt mesa ali tiste njene dele, ki spadajo v območje obolele mezgovnice: če so v obolelih mesnih mezgovnicah samo suho-sirasta ali poapnela ognjišča, pa niso obolele pripadajoče kosti; 2. duh ali okus mesa po ribah ali ribji masti ali drug nenavaden, mesu nenaraven duh ali okus, zadah po seču, malo spolnega zadaha, duh. po zdravilih, raz¬ kužilih itd.; če se ugotovi nenavadna sestava ali barva mesa; če je meso v manjši meri vodeno ali če je zbog zlatenice svetlorumene barve, če je v manjši meri krvavo in naposled, če je v njem manjša količina Miescherjevih mešičkov (primerjaj t. 2. člena 63., t. 1. člena 64. in pod I. člena 66.) ali poapnenja. Pri vseh spremembah barve, duha, okusa in sestave mesa je treba presojati meso najzgodneje 24 ur po za¬ kolu. Če treba, se mora meso za preskus kuhati ali peči. Če se ugotovi katera izmed navedenih sprememb samo na posameznih četrtih, na drobu ali na manjših delih mesa, je treba samo te dele izreči za manj vredne. 39 Ce se ugotove Miescherjevi mešički, je imeti mast za uporabno brez kakršne koli omejitve, če ne kaže nobe¬ nih, sprememb; 3. popolna mršavost, če ni nastala zbog bolezni (t. 19. člena 61.); 4. meso premladih (nezrelih) ali nezadostno razvitih živali; 5. če kri dobro ne odteče, zlasti pri živalih, zaklanih v sili, in v vseh primerih, navedenih v t. 1. b) člena 26., ako ni drugih sprememb, zbog katerih bi bilo treba upo¬ rabljati člena 61. in 63. Z notranjimi organi takih živali je ravnati po t. 19. in 20. člena 64. Presojanje mesa živali, ki so se uporabljale za proizva¬ janje serumov in cepiv. Člen 70. Za presojo mesa živali, ki so se uporabljale za pro¬ izvodnjo serumov in cepiv, veljajo poleg predpisov v členih 61. do 66. in 69. tudi še tele določbe: I. Živali, katerim so bili vbrizgani živi bacili tuber¬ kuloze: 1, Za neprikladne (škodljive) za človeško hrano je imeti leto dni po vbrizgu: a) vse notranje organe in vime; b) meso na mestu vbrizga in v njegovi okolici s pri¬ padajočimi mezgovnicami vred, če se ugotovijo spre¬ membe na mestu vbrizga. 2. Za pogojno uporabne za človeško hrano je imeti 4 mesece po vbrizgu vse živalsko telo (izvzemši pod 1. navedene dele), II. Živali, katerim so bile vbrizgane druge žive ali nepopolno zamorjene kali, ki se dajo prenesti na ljudi ali na živali (zlasti t. zv, ostrupnice mesa): 1. Vse živalsko telo je imeti za neprikladno (škod¬ ljivo) za človeško hrano, dokler ne minejo 3 tedni od poslednjega vbrizga. 40 Od tega se izvzemajo svinje, ki so se uporabljale za proizvajanje virusa svinjske kuge (t. zv. »virusne svi¬ nje«). Meso takih svinj je presojati na isti način, kakor meso ostalih svinj, obolelih za svinjsko kugo [t. 11. čle¬ na 61., in 111., t. 3. člena 66., z odstopki, določenimi v II. c) člena 67.]. 2. Če so minuli od poslednjega vbrizga več ko 3 ted¬ ni, je treba meso bakteriološko preiskati. (Če se najdejo kali, ki prehajajo na ljudi, je treba zavreči vse živalsko telo; če se ne najdejo take kali, se presoja meso po pred¬ pisih tega pravilnika.) III. Živali, katerim so bile vbrizgane zamorjene kali, ki se lahko preneso na človeka, ali ekstrakti ali produkti presnove takih kali: 1. Če ni minulo najmanj 7 dni od poslednjega vbriz¬ ga, je neprikladno vse živalsko telo. 2. Če je minulo več ko 7 dni, je treba opraviti bak¬ teriološko preiskavo (postopek kakor pod II., t. 2.). IV. Določbe pod II. tega člena se ne nanašajo na meso živali, ki so se uporabljale za proizvajanje seruma zoper slinavko in parkljevko ali svinjsko kugo ali mezgo govejih osepnic. Meso takih živali je presojati po določ¬ bah tega pravilnika brez kakršnih koli posebnih omejitev. Presojanje mesa živali, ki so zaščitno cepljene z živimi kalmi vraničnega prisada. Člen 71. Živali, cepljene po Pasteurjevi in Sobernheimovi metodi, se ne smejo zaklati, dokler ne mine 7 dni, živali, cepljene z enkratnimi vakcinami pa ne, dokler ne mine 16 dni od dne cepljenja. Izjeme so dovoljene samo pri zakolu v sili. Meso takih živali se sme samo tedaj upo¬ rabljati za človeško hrano, če je z bakteriološko preiskavo ugotovljeno, da na mestu cepljenja, v mišicah in v no¬ tranjih organih ni kali vraničnega prisada. Po preteku gorenjega roka je ravnati s cepljeno živino po določbah tega pravilnika, brez kakršne koli posebne omejitve. 41 Vil. Nadaljnji postopek in oznamenovanje mesa. Člen 72. (') Meso, ki ga spozna preglednik za manj vredno, pogojno uporabno ali neuporabno za človeško hrano, mora zapleniti (odvzeti) in o tem takoj obvestiti lastnika ali njegovega namestnika kakor tudi občino in navesti razlog zaplembe. Občinsko oblastvo mora na tako pri¬ ja o takoj odrediti, da je ravnati z mesom po veljavnih predpisih, razen v primeru, navedenem v odstavku 2. tega člena. ( 2 ) Če se lastnik živali ali njegov namestnik ne strinja z izrekom preglednika in zahteva strokovni nad¬ pregled, mora o tem obvestiti preglednika, brž ko ga le-ta obvesti o zaplembi mesa, in zahtevati po občini strokovni nadpregled po nadzornem oblastvu. Nadzorno oblastvo mora odposlati na nadpregled svojega veterinarja, čigar mnenje je odločilno. ( s ) Prav tako je treba postopati, če preglednik ne dovoli zakola žive živali, stranka pa s tem ni zadovoljna, marveč zahteva nadpregled. ( 4 ) Stroške za potovanje veterinarja na nadpregled trpi stranka, ki mora stroške nadpregleda vnaprej za¬ lo/iti. Strokovnjaku, odposlanemu na nadpregled, gredo pristojbine, ki so določene z veljavnimi predpisi za služ¬ bena potovanja. Člen 73. (') Državnim veterinarjem pri ekspertnih klavnicah, pri katerih so posebne naprave za neškodljivo uničeva¬ nje zaplenjenih delov, ni treba prijavljati zaplembe ob¬ čini. Obvestiti morajo o tem samo upravo klavnice in vselej tudi navesti razlog zaplembe. Dolžnost teh vete¬ rinarjev je, da sami odrede in nadzirajo, da se ravna z zaplenjenim mesom po predpisih tega pravilnika. ( 2 ) Če zahteva klavnična uprava strokovni nadpre¬ gled, odpošlje strokovnjaka nadzorno oblastvo po pogo¬ jih, navedenih v členu 72. 42 Člen 74. (') Preglednik mora pregledano meso takoj ozna- menovati po njegovi kakovosti. Če izjavi lastnik ali nje gov namestnik, da s preglednikovim izrekom ni zadovo¬ ljen, in zahteva nadpregled, je treba meso oznamenovati z začasnim znakom, ki se da lahko odstraniti. Z začasnim znakom je treba oznamenovati meso tudi tedaj, če je bil pregled prekinjen zaradi bakteriološke preiskave ali iz drugih vzrokov (t. 15., 16. in 18. člena 61. in t. 2. čle¬ na 69.). Tako meso je imeti do končne odločitve zaprto pod službenim nadzorstvom. ( 2 ) Nadpregled se mora opraviti tako, kakor je po¬ pisano v členu 72. oziroma 73. ( 3 ) Meso, ki je oznamenovano z začasnim znakom, se mora takoj trajno oznamenovati, brž ko se je izrekla o njem konča odločitev. ( 4 ) Znak, s katerim je meso oznamenovano po teni. pravilniku, je treba popraviti, če se prvi izrek predrugači Člen 75. (') Če je preglednik veterinar, je treba oznameno¬ vati javni porabi namenjeno meso s trpežno, zdravju ne¬ škodljivo modro barvo; drugače pa se mora uporabljati za oznamenovanje mesa neškodljiva črna barva. ( 2 ) Vsak pečat za oznamenovanje mesa mora imeti ime kraja pregleda in dan pregleda. Pečati za oznameno¬ vanje mesa pri ekspertnih klavnicah in industrijskih podjetjih morajo navajati razen naziva kraja tudi ime podjetja. Meso goved, svinj in ovac, ki je bilo spoznano za uporabno za človeško hrano, je treba oznamenovati z okroglim pečatom, ki ima v premeru najmanj 3‘5 cm. Kozje meso je treba oznamenovati z enakokrakim tra¬ pezom (dolžina osnovnic 5 in 2 cm, dolžina krakov 3 cm), bivolje meso s šesterokotnikom (dolžina stranic vsaj 2'5cm), meso kopitarjev pa s pravokotnikom (četvero¬ kotnikom), ki mora vsebovati označbo »konjsko meso« (dolžina stranic 5 in 2 cm). 43 ( 3 ) Za javno porabo manj vredno meso (slabše kako¬ vosti) je treba oznamenovati z okroglim pečatom, ki je v kvadratu (premer okroglega pečata je najmanj 3'5cm), pogojno uporabno meso s kvadratom s stranicami po 4 cm, meso pa, spoznano za neuporabno za človeško hrano (ki ga je treba uničiti), s trikotnikom, čigar stranice morajo biti dolge najmanj 5 cm. ( 4 ) Manj vredno, pogojno uporabno in neuporabno meso kopitarjev se mora oznamenovati na isti način, kakor meso drugih živali; le da morajo vsebovati pečati poleg imena kraja in poleg dneva tudi še označbo »konj¬ sko meso«. ( 5 ) Na vsakem pečatu morajo biti napisi jasni in razločni. ( 6 ) Obrazci pečatov so razvidni iz priloge pod A. ( 7 ) Za začasno oznamenovanje mesa je treba upo¬ rabljati zalivke z napisom: »Začasno zaplenjeno«. ( 8 ) Odstranjeni organi ali deli zaklanih živali, ki so bili spoznani za neuporabne za človeško hrano in so take sestave, da se nanje ne dajo pritisniti predpisni pečati, se morajo takoj spraviti v posode, vidno oznamenovane z napisom: »Zaplenjeno meso«; črke napisa ne smejo biti visoke manj ko 5 cm. Te posode se ne smejo upo¬ rabljati za noben drug namen. ( 9 ) Vse zaplenjene zaklane živali, njihove dele in organe je treba kar najhitreje, po možnosti še istega dne, predpisno uničiti. Vse zaplenjeno meso mora biti, dokler se ne uniči, zaprto pod službenim nadzorom. Člen 76. ( 4 ) Pečat je treba pritisniti na spodaj navedena mesta obeh polovic: I. Pri govedih, bivolih in kopitarjih: 1. na vrat (s strani); 2. na zadnji del podlehti; 3. na lopatice; 44 4. na hrbet nad obistjo; 5. na zunanjo stran stegna; 6. na notranjo stran stegna; 7. na zunanje čeljustne' mišice; 8. na jezik, pljuča, srce, jetra, vranico in obisti. II. Pri teletih: 1. blizu prsnice; 2. na potrebušnico; 3. na notranjo stran stegna; če teleta niso v koži, pa še: 4. na lopatico; 5. na hrbet; 6. na zunanje čeljustne mišice; 7. na pljuča in na jetra. III. Pri svinjah: 1. na vrat (s strani); 2. na lopatico; 3. na hrbet; 4. na trebuh; 5. na zunanjo stran stegna; 6. na porebrnico med 10. in 11. rebrom blizu hrb¬ tenice; 7. na porebrnico med 6. in 8. rebrom blizu prsnice: 8. na zgornjo čeljust; 9. na jezik in na pljuča, če so pljuča zaplenjena, pa na srce. Meso svinj, ki je bilo pregledano na trihine in za zdravo spoznano, je treba oznamenovati s pečatom, ki navaja ime kraja, kjer je bilo pregledano, in označbo: »Pregledano na trihine«. Ta pečat mora biti iste oblike in velikosti kakor pečat, ki je predpisan za oznameno- vanje konjskega mesa (pravokotnik). Pečate o trihino- skopskem ogledu je treba pritisniti samo na notranjo stran stegna. IV. Pri ovcah (jagnjetih) in kozah (kozličkih): 1. na vrat (s strani); 2. na lopatico; 45 3. na hrbet; 4. na notranjo stran stegna; 5. na zunanje čeljustne mišice; 6. na pljuča in na jetra. V. Pri jagnjetih in kozličkih v koži: 1. blizu prsnice; 2. na potrebušnico; 3. na notranjo stran stegna. Kazen tega je treba pri vseh živalih, pri katerih je bila porebrnica ali potrebušnica zaradi bolezni odstra¬ njena, pritisniti pečate tudi še na notranjo stran prsne in trebušne votline na prednjih in zadnjih četrtih. ( 2 ) Na lastnikovo željo je dolžan pritisniti pregled¬ nik pečate na druga mesta razen zgoraj označenih. ( 3 ) Prepovedano je pritiskati na meso kakršne koli druge pečate razen tistih, ki so predpisani s tem pra¬ vilnikom. Uničevanje zaplenjenega mesa. Člen 77. (') Meso, spoznano kot škodljivo za človeško hrano, je treba uničiti ali z visoko temperaturo (s kuha¬ njem v vodi ali vodni pari, da razpadejo mehki deli, s suho destilacijo, sežiganjem) ali pa kemijsko. Na ta način dobljeni produkti se smejo uporabljati samo v teh¬ nične namene. ( 2 ) Kjer se to ne more izvršiti, se mora meso za¬ kopati na rnrbovišču. Preden se meso zakoplje, ga je treba na več mestih globoko zarezati in politi s petro¬ lejem, karbolno kislino, krezolom itd. Jama mora biti tako globoka, da se pokrije meso z vsaj en meter debelo plastjo prsti. • ( 3 ) Trihinozno meso (člen 63., t. 3.) se mora uniče¬ vati vselej samo na način, popisan v odstavku 1. tega člena. 46 Vlil. Zapisniki o pregledovanju zaklanih živali. Člen 78. (*) Preglednik klavnih živali in mesa ali njegov na¬ mestnik mora spisati o zaklanih živalih zapisnik po obrazcu, priloženem pod C, in natančno izpolniti vse raz- predelke tega obrazca, in sicer takoj, ko se žival zakolje. ( 2 ) Za vsako vrsto živali je napraviti poseben zapisnik. ( 3 ) Zaporedne številke zapisnikov se prično vsako leto z 1. ( 4 ) V večjih klavnicah se podatki o zaplenjenem mesu ne smejo vpisovati v glavni zapisnik, ampak je o tem pisati poseben seznam (knjiga zaplemb) po obrazcu D. Člen 79. Če se vse živali, vpisane v en živalski potni list, ne zakoljejo na en dan, mora zapisati preglednik število zaklanih živali na zadnjo stran tega živalskega potnega 'lista in navesti tam številke, pod katerimi so zaklane živali vpisane v zapisnik o pregledovanju zaklane živine. N. pr. »Št. zapisnika 21 in 22 iz 1.1937. Dve ovci, zaklani v Beogradu dne 20. avgusta 1937. ^ ^ preglednik.« Potem je treba živalski potni list položiti v arhiv, lastniku pa izdati potrdilo o pridržanem živalskem pot¬ nem listu. Potrdilo mora navajati: lastnikovo ime in pri¬ imek, številko živalskega potnega lista, ime občine, ki ga je izdala ali prepisala lastnino, skupno število in vrsto živali, k’ so v živalskem potnem listu popisane, in dan, ko so se po živalskem potnem listu klale, in koliko. Pri naslednjem zakolu na isti živalski potni list mora lastnik pregledniku to potrdilo vrniti. 47 Člen 80. ( 1 ) Živalski potni list, ki se glasi samo na eno žival, se mora, ko se ta žival zakolje, uničiti, t. j, prečrtati z debelimi črtami ali pa nanj pritisniti pečat: »Uničeno«. Črke tega pečata morajo biti najmanj 3 cm visoke. Na zadnji strani živalskega potnega lista je treba zapisati dan zakola in zaporedno številko, pod katero je ta žival vpisana v zapisnik o pregledovanju zaklanih živali, nato pa ga pod to številko položiti v arhiv. ( 2 ) Če se glasi živalski potni list na več živali, se mora, ko se zakolje poslednja žival, uničiti tako, kakor je spredaj navedeno, in položiti v arhiv pod številko, pod katero je poslednja zaklana žival vpisana v zapisnik o pregledovanju zaklanih živali. Člen 81. ( 4 ) Preglednik mora na koncu vsakega meseca po zapisniku o pregledovanju zaklanih živali vpisati v se¬ znam po obrazcu E število zaklanih živali po vrstah in spolu. ( 2 ) Na koncu vsakega leta preglednik sklene ta se¬ znam in sestavi po njem, po istem obrazcu, sumarni se¬ znam v dveh primerkih za vse leto. En primerek mora obenem z zapisnikom o pregledovanju zaklanih živali in z živalskimi potnimi listi, zloženimi po zaporednh šte¬ vilkah, izročiti najdalj do 5. januarja vsakega leta pri¬ stojnemu občinskemu, drugega, brez prilog, pa pristoj¬ nemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje. Ob¬ enem mora preglednik predložiti najdalj do 5. januarja vsakega leta pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje sumarni seznam o zaplembah mesa v mi¬ nulem letu. Seznam je treba sestaviti po knjigi zaplemb, in sicer po obrazcu F tega pravilnika. ( 3 ) Občna upravna oblastva prve stopnje pošljejo te sumarne sezname (E in F) pristojnim občnim upravnim oblastvom druge stopnje najdalj do 10, januarja vsakega leta, ki sestavijo po dobljenih podatkih, po istih obrazcih (E in B 1 ), sumarna seznama za vse svoje območje in ju predlože ministrstvu za kmetijstvo, oddelku za veterinar¬ stvo, najdalj do 1. februarja vsakega leta. ( 4 ) Veterinarski uradi za posebno službo pošljejo sumarna seznama E in F samo in neposredno ministr¬ stvu za kmetijstvo, oddelku za veterinarstvo, do 10. ja nuarja vsakega leta. Živalske potne liste in zapisnike o pregledovanju zaklanih živali morajo hraniti občinska oblastva in vete¬ rinarski uradi za posebno službo v arhivu tri leta. IX. Honorar za pregled klavnih živali in mesa. Člen 82. F) Veterinarjem in usposobljenim preglednikom gre za pregled klavnih živali in mesa honorar, ki se jim iz¬ plačuje ali pavšalno ali pa v obliki pristojbine za vsako vrsto živali posebej. ( 2 ) Višino honorarja v tem in v onem primeru do¬ loči občinski odbor sporazumno s preglednikom. Pri do¬ ločanju višine honorarja je treba upoštevati krajevne razmere, število zakolov, cene živine in mesa, oddalje¬ nost klavnice, odgovornost preglednika za točno in vestno izvrševanje njemu poverjene dolžnosti in dvakratni pre¬ gled živali, t. j. živih in zaklanih. V spornih primerih odloči banska uprava (upravni oddelek, samoupravni odsek, sporazumno z veterinarskim odsekom). ( 3 ) Honorar se izplačuje mesečno iz občinske bla¬ gajne. Če pobira občina na račun tega honorarja od me¬ sarjev posebne pristojbine, je treba te pristojbine posta¬ viti v proračun na isti način, kakor ostale redne občinske dohodke. ( 4 ) Veterinarsko tržno nadzorstvo živil živalskega izvora opravljajo samoupravni (mestni, občinski) veteri¬ narji po službeni dolžnosti; če jih pa ni, opravljajo to nadzorstvo državni veterinarji. Kolikor gre le-tem za to 49 delo honorar, določi ban za območje svoje banovine, in to po potrebi in obsegu posla. X. Promet z mesom. Člen 83. (*) Meso klavnih živali je dovoljeno dajati v prosti promet za javno porabo samo, če je spoznano za upo¬ rabno za človeško hrano in če je predpisno oznamovano. ( 2 ) Ne sme se dajati v prosti promet nepregledano meso ali meso, ki je spoznano za manj vredno ali le za pogojno uporabno za človeško hrano. Manj vredno in pogojno uporabno meso se sme prodajati samo v poseb¬ nih mesnicah po pogojih, določenih v členih 124. in 125. Prevažanje mesa v mesnice. Člen 84. (') Meso se sme prevažati samo s čistimi, po mož¬ nosti zaprtimi vozmi. Vozovi za prevoz mesa morajo imeti nepropustna gladka tla, ki se dajo lahko umivati. ( 3 ) Meso, ki se prevaža na odprtih vozeh ali v od¬ prtih posodah (košarah, koritih itd.), mora biti popol¬ noma pokrito s čistim belim platnom, čez katero je po potrebi, da se obvaruje mokrote, pregrniti čisto po¬ voščeno platno. ( 3 ) Ob prevozu ne smejo posamezni kosi mesa vi¬ seti z voza. ( 4 ) Kri se sme odpošiljati samo v zaprtih čistih po¬ sodah. Drob, zlasti pa želodec in čreva, je tudi treba pošiljati v prikladnih posodah. ( 5 ) Na vozeh, s katerimi se prevaža meso, se smejo prevažati kože, ščetine, čreva in podobno samo v poseb¬ nem pregradku, tako da je izključeno onečejanje mesa. ( 8 ) Zaklane živali, ki niso odrte (teleta itd.), je treba naložiti na voz tako, da se njih dlaka ne dotika dru¬ gega mesa. 4 50 ( 7 ) Prepovedano je sedeti na mesu ali prevažati ob enem z mesom tudi še druge stvari, razen spredaj na vedenih. ( 8 ) Meso kopitarjev je dovoljeno prevažati samo s takšnimi vozmi, na katerih je z velikimi čitljivimi črkami napisano: »Voz za prevažanje konjskega mesa«. ( 9 ) Meso se sme prenašati z voza v mesnico same tako, da je zavarovano (s čisto, belo prevleko, čepico, predpasnikom itd.), pred dotikom z lasmi, vratom ali obleko nosača. Pošiljanje mesa v druge kraje. Člen 85. ( J ) Pošiljanje za javno porabo namenjenega mesa in mesnih izdelkov iz enega kraja v drugega spada pod nadzorstvo pristojnega občinskega oblastva kakor tud pod nadzorstvo preglednika mesa v kraju izvora in pod veterinarsko zdravstveno nadzorstvo v kraju namembe. ( 2 ) V podjetjih, kjer so državni veterinarski urad, za posebno službo, spada vse odpošiljanje in dopošiljanje mesa samo pod zdravstveno nadzorstvo teh državnih uradov. Člen 86. Presno goveje, ovčje, kozje in svinjsko meso, name¬ njeno javni porabi, je dovoljeno poslati iz ene občine v drugo po tehle pogojih: 1. če je meso od živali, zaklanih v javni klavnici ali v taki zasebni klavnici, ki je odobrena od pristojnega upravnega oblastva; 2. če so bile te živali pred zakolom in po zakolu predpisno pregledane; 3. če je vsak posamezni kos mesa oznamovan in če je razen tega pošiljka opremljena s potrdilom (izkaznico) po obrazcu G, s katerim pristojni preglednik izpričuje, da je meso od živali, ki so bile pred zakolom in po za¬ kolu predpisno pregledane in da je bilo spoznano za 51 uporabno za človeško hrano. V potrdilu je treba navesti dan in uro opravljenega pregleda in natančno izpolniti v e druge razpredelke. Če se pošilja meso iz krajev, kjer je kakšna živalska kužna bolezen, je treba to v potrdilu posebej navesti. Potrdilo mora nositi enak pečat, ki je pritisnjen na meso. Potrdilo velja 48 ur od ure opravljenega pregleda, če se odpošlje meso v času, dokler potrdilo (izkaznica) velja, velja potrdilo za podaljšano, dokler 'ne prispe od¬ poslano meso v kraj prodaje; 4. zaklana goveda, določena za javno porabo, se smejo, če se pošiljajo v druge kraje, razsekati največ na štiri dele: na dva zadnja dela (dve zadnji četrti) in na dva sprednja dela (dve sprednji četrti). Manjše živali se smejo samo po dolgem razpoloviti. Izjeme so dovoljene samo pri tistih podjetjih, ki so pod stalnim nadzorstvom državnih veterinarskih uradov za posebno službo. Ta podjetja smejo pošiljati meso tudi v manjših kosih. Vsak posamezni kos mesa mora biti oznamovan z ustreznim pečatom. Člen 87. Mesni izdelki (prekajeno, nasoljeno, konservirano meso, slanina, klobase itd.) se smejo pošiljati v druge kraje zaradi preprodaje samo, če ustrezajo pogojem t, 1. in 2. člena 86. Vsak posamezni kos (pri manjših klobasah vsak venec ali šop) takega blaga in izdelka mora biti oznamenovan s proizvodnikovo oznako (peča¬ tom, zalivko, etiketo); vse pošiljke pa morajo imeti po¬ trdilo (izkaznico) pristojnega preglednika po obrazcu H. Člen 88. (') Presno meso je dovoljeno pošiljati iz enega kraja v drugega samo v čistih zaprtih vozeh ali po železnici v čistih zaprtih vagonih. Vozovi in vagoni za prevoz mesa morajo imeti nepropustna gladka tla, ki se dajo lahko umivati. 4 * 52 ( 2 ) Mesni izdelki se smejo odpošiljati v druge kraje samo vloženi v čiste zavoje ali posode. Za vkladanje ta¬ kega blaga se ne sme uporabljati material (papir, zaboji itd.), ki je bil uporabljan že za druge namene. ( 3 ) Meso in mesni izdelki se smejo zamotati šele, ko so popolnoma ohlajeni. Člen 89. (') Javni porabi namenjeno presno meso, ki se po¬ šilja iz drugih občin, je treba v kraju prodaje zopet pre¬ gledati. Šele po tem zopetnem pregledu je moči prosto razpolagati z mesom, če nima napak. ( 2 ) Mesni izdelki spadajo v kraju prodaje samo pod veterinarsko tržno nadzorstvo. ( 3 ) Občine, kjer se svinjsko meso trihinoskopsko pre¬ gleduje, so upravičene dati pregledati na trihine vse presno in predelano svinjsko meso, ki se pošilja iz dru¬ gih občin, če ni bilo v kraju izvora trihinoskopsko pre¬ gledano. Za opravljanje tega pregleda pobirajo občine enake pristojbine, kakor jih pobirajo za trihinoskopski pregled mesa svinj, zaklanih v lastni javni klavnici. ( 4 ) Prepovedano je zopet pregledovati meso na tri¬ hine, če je bilo že pregledano. Člen 90. 0) Prepovedano je pošiljati v druge kraje meso ko¬ pitarjev ali izdelke iz takega mesa, če so namenjeni javni porabi. Izjeme so dovoljene samo, če se pošilja meso s sporazumno pritrditvijo (dovolitvijo) občine iz¬ vora in namembne občine. Tudi ob taki pritrditvi se ne sme presno meso kopitarjev pošiljati v malih kosih, marveč samo v četrtih. ( 2 ) Prepoved iz prednjega odstavka se ne nanaša na posušena čreva kopitarjev, ki so bili pred zakolom in po zakolu veterinarsko pregledani in spoznani za zdrave. 53 Člen 91. (*) Za človeško hrano manj vredno in pogojno upo¬ rabno goveje, ovčje, kozje in svinjsko meso je dovoljeno pošiljati iz ene občine v drugo samo po pogojih, dolo¬ čenih v odst. 16. in 17. člena 124. oziroma v členu 125. — Odpošiljanje takega mesa se sme dovoliti po pogojih, navedenih v členu 124., tudi tedaj, če te živali niso bile zaklane v klavnici (pri zakolu v sili). ( 2 ) Pošiljke manj vrednega in pogojno uporabnega mesa morajo imeti veterinarsko potrdilo po obrazcu I. ( 3 ) Manj vredno in pogojno uporabno meso kopitar¬ jev se nikakor in nikdar ne sme pošiljati iz ene občine v drugo. XI. Mesnice in drugi mesarski prostori, predelovanje in prodajanje mesa in mesnih izdelkov. Člen 92. Meso in mesni izdelki (prekajeno meso, slanina, klo¬ base itd.) se smejo prodajati, spravljati in za javno po¬ rabo predelovati samo v prostorih, odobrenih v ta namen od pristojnega upravnega oblastva. Ko se izdaja taka odobritev, se mora vselej zaslišati mnenje pristojnega veterinarskega referenta, Člen 93. (') Za mesnice je dovoljeno uporabljati samo take prostore, ki so v dobrem stavbenem stanju in ki so do¬ volj prostorni, suhi, zračni in svetli. ( 2 ) Mesnice ne smejo biti v neposredni zvezi s spal¬ nicami, ne smejo biti blizu gnojišč, pomijalnikov, hlevov, stranišč in podobnih krajev in tudi ne smejo biti z njimi v neposredni zvezi. ( 3 ) Tla v mesnicah morajo biti iz nepropustne tva¬ rine, ki se da lahko in hitro snažiti. Prav tako morajo biti tudi stene 2 metra na visoko obložene z nepropustno 54 tvarino, ki se da lahko umivati in snažiti (zglajen cement, prevlečen s posteklino ali z oljnato barvo, ali postek- ljene plošče). ( 4 ) Kljuke za obešanje mesa ne smejo biti zarjavele in morajo biti tako postavljene, da se meso, ki na njih visi, ne dotika ne stene ne tal. ( 5 ) Mize v mesnici pa tudi police v izložbi morajo biti gladke, nepropustne in se morajo dati lahko umivati. ( 6 ) Prepovedano je v mesnici: a) spravljati druge predmete, razen oprave, ki je potrebna za sekanje in prodajanje mesa; b) pljuvati, kaditi in piti alkoholne pijače. Člen 94. (’) Prostori, v katerih se spravljajo meso in mesni izdelki, morajo ustrezati predpisom členov 92. in 93. ( 2 ) V prostorih, ki služijo samo za spravljanje mes¬ nih konserv ali mesa v sodih ali zabojih, v prodajalnah, kjer je meso pod steklom, prav tako tudi v gostilnah in podobnih obratovalnicah ni da bi morali tla in stene ustrezati pogojem, določenim v členu 98. Člen 95. P) Tudi za prostore, ki služijo za predelovanje mesa, veljajo predpisi členov 92. in 93. ( 2 ) Okna in vse odprtine v takih prostorih morajo imeti goste mreže iz žice. ( 3 ) Prepovedano je postavljati motorje (razen elek¬ tromotorjev) in parne kotle v istem prostoru, kjer se predeluje meso. Tla v takih prostorih morajo biti rahlo nagnjena proti odtočni cevi. ( 4 ) Odtočna cev, kolikor ne vodi naravnost v glavni kanal ali v tekočo vodo, se mora končati v zadosti glo¬ boko, nepropustno jamo z dobro zaprto zunanjo odprtino. Ta jama mora ležati zunaj zidov tistega poslopja. 55 Člen 96. (’) Prostore, kjer se meso prodaja, spravlja ali pre¬ deluje, prav tako pa tudi stroje, orodje in posodo (klade, mize, tehtnice, stroje in deske za sekljanje, žage itd.) je treba po končanem delu, najmanj pa enkrat na dan, skrbno osnažiti. Pri deskah in strojih za sekljanje se mora to storiti ob vsakem daljšem presledku v delu. Noben predmet ne sme biti zarjavel. Stroji, orodje in posode se ne smejo za nič drugega uporabljati, ko samo za mesarske posle. ( 2 ) Za mazanje strojev, ki služijo za predelovanje mesa, se sme uporabljati samo čista jedilna mast. ( 3 ) Odpadke je treba vsak dan odstraniti, da ne kužijo okolice s smradom, muhami itd. ( 4 ) Pomijalnike (jame za odpadke) je treba vsaj dvakrat na teden, v letni vročini pa vsak dan izprazniti. Člen 97. 0) Meso in mesni izdelki se morajo v prostorih, na¬ vedenih v členih 93., 94. in 95., obešati. Mesni izdelki, ki se ne dajo obešati, se morajo porazložiti po čistih mizah. ( 2 ) Presno, kuhano in pečeno meso, prav tako tudi klobase in drugi mesni izdelki razen konserv, se ne smejo puščati, da bi ležali zloženi drug na drugem ( 3 ) Prepovedano je izlagati in obešati meso na ulici, pred mesnico, pred hišo, na vratih ali na dvorišču ali ga sicer izpostavljati prahu in nesnagi. ( 4 ) Na trgu morajo biti stojnice toliko od tal, da ne morejo psi dosegati meso. ( 5 ) Prepovedano je krošnjariti z mesom in mesnimi izdelki. Člen 98. (’) Prepovedano je v mesnicah in prostorih, kjer se meso spravlja ali predeluje, stanovati, spati ali te pro¬ store uporabljati za kakršen koli drug namen, razen za tistega, za katerega so določeni. 56 Prepovedano je uporabljati v takih prostorih bak¬ teriološka sredstva za pokončavanje podgan in miši. Prepovedano je v njih imeti pse in mačke. ( 2 ) Za zavijanje mesa in mesnih izdelkov se sme uporabljati samo čist beli papir. Člen 99. (') V obratovalnicah in prostorih, kjer se prodaja, spravlja ali predeluje meso kopitarjev, je prepovedano prodajati, spravljati in predelovati meso in mesne iz¬ delke drugih živali. ( 2 ) Konjske mesnice morajo biti oznamenovane z razločno vidnim napisom: »Konjska mesnica«. ( 3 ) Gostilničarji, krčmarji in druge osebe, ki se ba- vijo s pripravljanjem jedi, smejo pripravljati konjsko meso samo s posebno dovolitvijo prvostopnega oblastva. Ta dovolitev se sme kadar koli preklicati. Take obrato¬ valnice morajo imeti napis: »Pripravlja se konjsko meso«. Dobljeno dovolilo za prapravljanje konjskega mesa mo¬ rajo te osebe nabiti v svojih prostorih na vidnem mestu. Člen 100. (’) Prepovedano je v prostorih, kjer se meso pro¬ daja, spravlja ali predeluje, imeti pokvarjeno meso, meso, ki ni bilo službeno pregledano ali ki je bilo spo¬ znano kot neuporabno, manj uporabno ali pogojno upo¬ rabno za človeško hrano. ( 2 ) Prodajalec mesa je dolžan prijaviti pregledniku, če opazi pri sekanju na mesu kako hibo. Člen 101. Sesekljano meso se sme imeti na zalogi samo pozimi, in sicer najdalj 6 ur; poleti se sme meso sesekljati samo na kupčevo zahtevo in vpričo njega. Prepovedano je tako meso pripravljati, spravljati ali prodajati v odprtih pro¬ storih, na trgu, na ulici ali v posebnih mesnicah. Pre- 57 povedano je barvati sesekljano meso ali mu dodajati škrobne snovi, vodo ali ohranjujoča sredstva. Člen 102. Prepovedano je prodajati meso s krivim imenom: kozje meso za ovčje, mlado govedino (jalovino) za telečje itd. — Kot »telečje meso« se sme prodajati samo meso 4 tedne do 3 mesece starih telet. Člen 103. Mesni izdelki se smejo dajati v promet samo z usta¬ ljenimi trgovskimi nazivi, ki so običajni za tako blago in ki natančno ustrezajo vsebini. — N. pr. prodajati se sme: kot »gnjat« brez druge natančnejše označbe samo svinjska gnjat, kot »mast« samo čista svinjska mast brez kakršnih koli tujih dodatkov, kot »salama« samo zimska, milanska, veroneška salama ipd. . Člen 104. C 1 ) Predelovati se sme samo nepokvarjeno meso. — Voda, čreva in druga sredstva, potrebna za pripravljanje mesenine in mesnih izdelkov, morajo biti čista, zdrava in dobre kakovosti. ( 2 ) Za klobase in podobne izdelke se smejo uporab¬ ljati samo živalski ovoji od goved, konj, ovac, koz in svinj, katere je pregledal pristojni preglednik in jih spo¬ znal za popolnoma zdrave in prikladne. ( s ) Uporabljati se smejo tudi umetni ovoji, toda samo takšni, ki so jih preskusile in odobrile pristojne higienske naprave. ( 4 ) Konjska čreva se smejo uporabljati samo za pol¬ njenje zimske salame in drugih trajnih klobas, ki se jedo, ko se ovoj poprej cdlupi (gnjatne, praške, lovske klobase ipd.), in za klobase iz konjskega mesa. Člen 105. ( 4 ) Klobase morajo biti nadevane s svinjskim ali z govejim mesom. Ce je dodano ovčje, kozje ali perutnin¬ sko meso, se smejo prodajati samo z označbo. 58 (-) Prepovedano je dajati v promet klobase, katerim je dodano meso kakršnih koli drugih živali, izvzemši klavnih živali ali perutnine. ( 3 ) Klobase, polnjene z mesom kopitarjev, se sinejo prodajati samo v konjskih mesnicah. ( 4 ) Prepovedano je dodajati klobasam živalske dele, omenjene v členu 65., dele spolovil in oči. Člen 106. (•) Prepovedano je barvati klobase in druge mesne izdelke kakor tudi dodajati preveč paprike radi barvanja. ( 2 ) Barvati se smejo samo vnanji ovoji tistih klobas, pri katerih je to že običajno in se lahko spozna, pa ni v navzkrižju z drugimi predpisi. Za barvanje ovojev se smejo uporabljati samo zdravju neškodljive barve. Ovoji morajo biti take sestave, da ne propuščajo barv. Člen 107. (‘) Prepovedano je dodajati klobasam beljakovine ali kakršna koli druga sredstva, ki rabijo v to, da vežejo v njih večjo množino vlage in vode. ( 2 ) Dovoljeno je samo dodajati presna jajca in mleko takim klobasam, pri katerih je to običajno (jetrne klo¬ base, mortadela itd.). ( 3 ) Klobasam, ki prihajajo v promet suhe, se ne sme dodajati moka ali kakršna koli škrobna tvarina, razen začimb. Ostalim klobasam se smejo dodajati škrobne tva¬ rine, če je to običajno v tistem kraju in če ne znaša do¬ datek več ko 2 %. Člen 108. Vode se sme dodajati klobasam samo toliko, kolikor je potrebno, da se olajša mletje, sesekljanje in mešanje mesa. Dodatek vode ne sme znašati več ko 3 %. Klobase, ki se suše ali kuhajo, smejo imeti dodane vode tudi več ko 3 %, toda ne več nego je potrebno, da so za jed okusne. 59 Člen 109. (‘) Prepovedano je uporabljati pri predelovanju mesa zdravju škodljiva sredstva ali uporabljati postopek, s katerim bi mogli postati mesni predelki človeškemu zdravju škodljivi. ( 2 ) Za konserviranje mesa ni dovoljeno uporabljati druga kemična sredstva razen soli, solitra, sladkorja in kisa. Prepovedana je uporaba kemičnih sredstev, ki de¬ lujejo antiseptično, kakor: borovo kislino, salicilovo ki¬ slino, formaldehid, žveplovo kislino, alkalije, zemeljske alkalije, klorovokisle soli, benzoevo kislino, soli benzoeve kisline itd. Člen 110. 0 Vsi mesni izdelki: gnjati, prekajeno in soljeno meso, slanina, klobase itd., morajo imeti proizvodnikovo oznako (pečat, zalivko, etiketo). Pri klobasah manjše oblike ni da bi morala biti označena vsaka posamezna klobasa, mora pa biti označen vsak posamezni venec ali šop. ( 2 ) Mesenino, ki ne ustreza določbam iz prednjega odstavka, je treba zapleniti. Člen 111. 0 Prepovedano je prodajati meso in mesne izdelke, ki so onečejeni z nesnago ali po žuželkah, ki so močno plesnivi, a ni plesnoba samo na površini in se tudi ne da odpraviti, ki so žaltavi, pokvarjeni zbog zatrtega zo¬ renja, kislega vrenja ali gnilobe ali so sicer po svojem duhu, okusu ali videzu tako spremenjeni, da so nepri¬ merni za človeško hrano. ( 2 ) Nasoljeno in prekajeno meso ne sme imeti ne¬ prijeten duh niti tedaj, če se vanj vbode s sondo za pre¬ skušanje mesa prav do kosti in se na sondi izvleče nekaj mesnega soka. ( 3 ) Ob preskušnji na gnilobo je treba uporabljati poskusno kuhanje ali pečenje, napraviti Ebrov poskus, če treba pa tudi bakteriološko preiskavo. 60 Mast. Člen 112. Prepovedana je prodaja masti in stopljenega loja poginulih živali. Člen 113. (') Mast, namenjena javni porabi, mora biti izdelana iz mastnih delov zdravih svinj, izvzemši mastne dele črev. Mast mora biti stopljena, precejena, enakšna (homo¬ gena) in bela brez kakršnega koli tujega duha ali okusa. ( 2 ) Mast ne sme imeti v sebi več ko 0'3 % vode, 0‘2 % živalskega tkiva in 1'5 % kisline. Člen 114. Prepovedano je dodajati masti barve, ohranjujoča sredstva ali kakršne koli tuje sestavine, razen kuhinj¬ ske soli. Člen 115. Prepovedano je kot »mast« ali »svinjsko mast« pro¬ dajati mast, kateri so dodane rastlinske tolšče ali tolšče drugih živali, razen svinj. Člen 116. Prepovedano je prodajati za človeško hrano oneče- jeno, grenko, žaltavo, plesnivo ali drugače pokvarjeno mast kakor tudi takšen stopljeni loj. Člen 117. Mast sme biti spravljena samo na hladnem, čistem in suhem kraju, brez kakršnega koli duha. Mesne konserve. Člen 118. (') V konserve se smejo predelovati samo takšno meso in takšni mesni izdelki, ki so spoznani kot upo¬ rabni za javno porabo in ki povsem ustrezajo predpisom tega pravilnika. 61 ( 2 ) Konserve se morajo istega dne, ko se škatle pol¬ nijo in zapirajo, sterilizirati. ( 3 ) Vse konserve morajo imeti ime podjetja, od ko¬ der so, in natančno navedbo vsebine in čiste teže. ( 4 ) Konserve, ki ne ustrezajo določbam tega člena, se morajo zapleniti in uničiti. Člen 119. (‘) Prepovedano je prodajati mesne konserve, ki niso hermetično zaprte, ali pa če ima vsebina, ko se odpro, slab duh ali je znatno spremenila barvo in čvrstost. Take konserve je treba zapleniti in uničiti. ( 2 ) Obtolčene in zarjavele konserve je treba vselej preskusiti, ali so hermetično zaprte. Člen 120. C) Zapleniti je treba vse konserve, ki so nabuhle, ki kažejo sledove, da so bile potem, ko so jih zaprli, na¬ vrtane in zopet zaprte in katerih vsebina opazno klopota pri temperaturi pod 25° C. ( 2 ) V sumljivih primerih je treba poslati take kon¬ serve na bakteriološko preiskavo. Člen 121. (') Prepovedano je konserve barvati ali jim doda¬ jati kakršna koli ohranjujoča sredstva, razen soli. ( 2 ) Prepovedano je konškrvam dodajati kakršne koli škrobne snovi. Predpisi za osebje. Člen 122. P) Za osebje, zaposleno v mesnicah in drugih obrato¬ valnicah in prostorih, kjer se meso in mesnina prodajata, spravljata ali predelujeta, veljajo predpisi členov 12., 13. in 14. tega pravilnika. ( 2 ) Prodajalci mesa morajo skrbeti za to, da se iz¬ vršujejo predpisi, ki prepovedujejo, da občinstvo otipava meso. 62 Predpisi za kupce. Člen 123. (') Prepovedano je voditi pse v mesnico. ( 2 ) Prepovedano je otipavati meso in mesnino pred nakupom. XII. Posebne mesnice (proste stojnice). Člen 124. (’) Mesta in občine, kjer se kolje za javno porabo večje število živali, morajo urediti, upoštevaje določbe zakona o obrtih, higienske posebne mesnice, v katerih se prodaja pogojno uporabno meso, ki je bilo usposob¬ ljeno za človeško hrano, in meso, ki človeškemu zdravju ni škodljivo, a je manj vredno ( 2 ) Glede prostorov in oprave posebnih mesnic ve¬ ljajo predpisi členov 92. in 93. ( 3 ) Posebne mesnice so javne naprave. Občinske uprave (mestna poglavarstva) odločijo, v katerem delu mesta (občine) naj se postavijo. Te nameščajo tudi pro¬ dajalce in določajo čas prodaje. ( 4 ) Pristojbine za uporabo posebnih mesnic določajo občine, odobrujejo jih pa pristojna oblastva. Te pristoj¬ bine ne smejo rabiti v zvišanje občinskih dohodkov, mar¬ več samo v pokritje dejanskih stroškov. ( 5 ) Posebne mesnice morajo imeti zunaj napis: »Po¬ sebna mesnica«. (°) Posebne mesnice morajo biti pod stalnim vete¬ rinarskim nadzorstvom. Meso, poslano v posebne mes¬ nice, ki se ne razproda v 24 urah, je treba veterinarsko zopet pregledati. Ta pregled je treba ponoviti vsakih 24 ur, opravljajo ga pa občinski (mestni) veterinarji po službeni dolžnosti. ( 7 ) V posebnih mesnicah je dovoljeno prodajati samo meso, ki je spoznano po predpisih tega pravilnika za manj vredno ali kot pogojno uporabno za človeško hrano in ki je kot takšno oznamenovano. 63 Pogojno uporabno meso se sme prodajati šele potem, ko je bilo predpisno sterilizirano. Sterilizacijo je treba opraviti po možnosti v posebni mesnici. ( 8 ) Manj vredno in pogojno uporabno meso se ne sme predelovati v klobase in se tudi ne sme prodajati sesekljano, ( 9 ) Manj vredno in pogojno uporabno konjsko meso se sme prodajati v isti posebni mesnici, kjer se prodaja drugo meso, toda samo v prikladnih prostorih ali ob posebnem času. ( 10 ) Posebne mesnice je treba po možnosti opremiti s potrebnimi pripravami za sterilizacijo mesa, v večjih krajih pa tudi s hladilnicami. ( u ) V posebni mesnici morajo biti na vidnem mestu nabiti: cena mesa, ime lastnika mesa, vrsta in spol za¬ klane živali in vzrok, iz katerega je bila odrejena pro¬ daja tega mesa v posebni mesnici. ( 12 ) Ceno mesa, ki se prodaja v posebni mesnici, do¬ loči občinsko oblastvo, po možnosti sporazumno z last¬ nikom mesa. Ob nesporazumu ima lastnik pravico pri¬ tožbe. ( 15 ) Mesarjem, klobasarjem, gostilničarjem in vobče osebam, ki se obrtoma bavijo s prodajo surovega, pre¬ delanega ali pripravljenega mesa, je prepovedano, da bi si nabavljali meso iz posebnih mesnic, in se jim takšno meso tudi drugače ne sme prodajati. ( 14 ) V posebni mesnici je dovoljeno prodati enemu kupcu na en dan največ 3 kilograme mesa. Od tega so izvzeti zapori, sirotišnice, kuhinje dobrodelnih zavodov in podobne javne naprave. Le-tem se smejo prodati po njihovem službenem naročilu tudi večje količine mesa. (is) Prevažati se sme meso iz klavnice v posebno mesnico samo v zaprtih, nepropustnih posodah ali v za¬ prtih vozeh z nepropustnim dnom. ( 16 ) V posebnih mesnicah se sme dovoliti prodaja mesa, ki prihaja iz kake druge občine, če je to meso v občini izvora službeno pregledal veterinar in ga spoznal za pogojno uporabno ali kot manj vredno za človeško 64 hrano, pa ga kot tako oznamenoval. — Takšno meso se sme poslati iz ene občine v drugo samo zaradi prodaje v po¬ sebni mesnici, in to samo ob predhodni pritrditvi na¬ membne občine. Namembna občina mora dovoliti uvoz takega mesa, če ga je mogoče razprodati v posebni mes¬ nici. 0 vsaki pošiljki takega mesa mora obvestiti pre¬ glednik občinsko in policijsko oblastvo v kraju izvora in v kraju namembe. Prodaja takega mesa je dovoljena šele po zopetnem veterinarskem pregledu v kraju namembe. ( 17 ) Manj vredno in pogojno uporabno meso se sme pošiljati iz ene občine v drugo samo v zaprtih, službeno zalivkanih vozeh z nepropustnim dnom. Odprema po železnici je dovoljena samo v zaprtih, službeno plombi¬ ranih, nepropustnih posodah. ( 1S ) Kjer ni posebne mesnice in tudi ni možnosti, da bi se prodalo meso v posebni mesnici kake sosedne ob¬ čine, se sme dovoliti, da se proda manj vredno in pogojno uporabno meso — poslednje šele po predpisni steriliza¬ ciji — napravam, naštetim v odstavku 14. tega člena. Manj vredno in pogojno uporabno sterilizirano meso se sme tudi prepustiti lastniku, toda samo tedaj, če se ne bavi s prodajo surovega, predelanega ali pripravljenega mesa (glej odst. 13. tega člena) in če se zaveže, da ga bo porabil v lastnem gospodarstvu. V vseh drugih primerih je treba tako meso uničiti (člen 77.). Člen 125. (') V krajih, kjer ni občinskih posebnih mesnic ali jih ni v zadostnem številu, se sme dovoliti serumskim zavodom, da postavijo sami posebne mesnice za prodajo mesa virusnih svinj. Na takih mesnicah mora biti vidno izobešen napis: »Posebna mesnica za prodajo sterilizira¬ nega mesa virusnih svinj«. ( 2 ) Za posebne mesnice za prodajo mesa virusnih svinj veljajo predpisi členov 92. in 93. in odst. 5., 6., 7., 8., 11., 15. in 17. člena 124. Za prodajo mesa v takih mes¬ nicah veljajo določbe odst. 13. in 14. člena 124.; le da še 65 me v takih mesnicah na en dan prodati enemu kupcu ali gospodarstvu ena cela gnjat, najsi bi bila tudi težja od 3 kg. ( 3 ) V posebnih mesnicah za virusne svinje je dovo¬ ljeno prodajati samo meso in mesne izdelke od virus¬ nih svinj. ( 4 ) Vse meso, ki se prodaja v mesnicah za virusne vinje, mora biti predpisno sterilizirano. Sterilizira se pa klavnici serumskega zavoda pod nadzorstvom držav¬ nega veterinarja. Nadzornega veterinarja določi za vsak zavod minister za kmetijstvo. ( 5 ) Meso virusnih svinj se ne sme predelovati v klobase. ( 6 ) Cene mesa v posebnih mesnicah za virusne svinje določajo lastniki sami. Te cene morajo biti najmanj za 20 % nižje od cene mesa v drugih mesnicah. ( 7 ) Če se pošilja meso virusnih svinj v druge kraje radi prodaje v občinski posebni mesnici, veljajo zanj predpisi odst. 16. člena 124. — če se pošilja v javno mesnico lastnega serumskega zavoda, veljajo tudi pred¬ pisi odst. 16. člena 124.; le da za uvoz takega mesa ni potrebna predhodna pritrditev namembne občine. XIII. Veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora. — Izvrševanje veterinarskega nadzorstva. Člen 126. (') Prostore, v katerih se meso in mesni izdelki, na¬ menjeni za javno uporabo, izdelujejo, predelujejo, tehtajo, zavijajo, spravljajo ali prodajajo, trgovine z ribami, div¬ jadjo, zaklano perutnino, delikatesne prodajalne, hotel¬ ske kuhinje, gostilne, krčme in ljudske kuhinje je treba najmanj enkrat na mesec pregledati. Ob tem pregledu je treba ugotoviti, ali ustrezajo prostori predpisom, ali je v njih vedno potrebna snaga in ali so vsa živila žival¬ skega izvora, ki so tamkaj, uporabna za človeško hrano. 5 66 ( 2 ) Če se najde v teh obratovalnicah in prostorih meso, ki ni pregledano, ga je treba zapleniti. Zaplenit' je treba tudi vse meso, mesne izdelke in mast, ki so pokvarjeni, ponarejeni ali ki imajo zdravju škodljive primesi, kakor tudi meso kopitarjev in drugih živali, ki je zoper predpise prispelo v te prostore. Prav tako je treba zapleniti tudi vse snovi, ki rabijo za ponarejanje živil živalskega izvora (ohranjujoče soli, barve itd.). Za pleniti jih je treba zlasti tedaj, če je nevarnost za zdravje porabnikov. O opravljeni zaplembi kakor tudi o vzroku zaplembe je treba obvestiti lastnika teh živil ali nje govega namestnika in občinsko oblastvo. Občinsko obla- stvo mora zaplenjena živila prevzeti in z njimi ravnat- po predpisih tega pravilnika. ( 3 ) Če je samo sum, da živila živalskega izvora ne ustrezajo predpisom, ni pa neposredne nevarnosti za zdravje porabnikov, in če je za točno ugotovitev potrebna tehnična (mikroskopska, bakteriološka, kemična) pre¬ iskava, je treba odvzeti samo preskusek teh živil prot) prejemnemu potrdilu. Preskuski se odvzemajo na način, popisan v odstavku 4. tega člena. ( 4 ) Preskuski se odvzemajo vpričo lastnika ali nje¬ govega namestnika, če nista navzoča, pa vpričo dveh prič. O odvzemu preskuskov se napravi zapisnik. — Vsak po¬ samezni preskusek je treba spraviti v posebno posodo ali zavoj. Na zavoju kakor tudi na zapisniku se morata podpisati stranka (lastnik, njegov namestnik oziroma priče) in organ, ki je preskuske odvzel. Zavoj je treba zapečatiti s službenim pečatom, pa tudi s pečatom stranke, če to zahteva. Če stranka od tega odstopi, je to v zapis¬ niku ugotoviti. — En tako zaprt in zapečaten preskusek je treba vročiti obenem z zapisnikom občinskemu obla- stvu, ki ga mora takoj odposlati na posebno preiskavo; drugi preskusek pa je treba pustiti pri lastniku, če bi bil potreben ponovni preskus. Če se pošiljajo preskuski na anatomsko, histološko, patološko, bakteriološko ali fizio¬ loško preiskavo, jih je treba poslati veterinarskim zavo¬ dom; če se pa pošiljajo na kemično preiskavo, jih je 67 treba poslati higienskim zavodom, če bi veterinarski za¬ vodi ne imeli za to potrebnih laboratorijev. ( 5 ) Ustanova, ki je opravila preiskavo, obvesti o svo¬ jem izvidu pristojno občino pismeno. Veterinarski za¬ vodi, ki preiskujejo živila živalskega izvora, morajo v poročilu o izidu preiskave vselej navesti tudi svoje mne¬ nje o tem, ali je imeti živilo s stališča veterinarske kon¬ trole ali s stališča zakona o nadzorstvu nad živili za škod¬ ljivo človeškemu zdravju, za pokvarjeno, manj vredno, ponarejeno ali krivo označeno. Na podstavi tega izvida mora postopati občina po določbah tega pravilnika, če je pa opravil preiskavo higienski zavod, po določbah za¬ kona o nadzorstvu nad živili. Ves ta postopek je treba hitro opraviti. Preiskava preskuskov je brezplačna, če se ugotovi, da je blago neoporečno. Drugače plača lastnik za pre¬ iskavo predpisano pristojbino. Tudi vse druge, ob nadzorovanju ugotovljene ne- dostatke in grajanja, če so pomembni in če lastnik ne odpravi takoj vzroka graje, je naznaniti občinskemu oblastvu. — Veterinar, kateremu so ta dela poverjena, mora pisati zapisnik o opravljenih ogledih po obrazcu J. Lastniki v členu 3. in v odstavku 1. tega člena na¬ vedenih obratovalnic in prostorov in pri njih nameščeni poslovodje in prodajalci morajo biti veterinarskim stro¬ kovnjakom ob izvrševanju službe v pomoč, jim morajo na zahtevo pokazati vse prostore in vse blago in jim omogočiti odvzem preskuskov. Nadzorstvo perutnine, divjadi, rib, rakov, žab, želv, polžev in jaje. Člen 127. (‘) Tudi za promet z zaklano, očiščeno perutnino in odrto divjadjo veljajo predpisi členov 84. in 88. ( 2 ) Prostori, ki služijo'za spravljanje, predelovanje in prodajo zaklane, očiščene perutnine, odrte divjadi ali za predelovanje rib, morajo ustrezati v higienskem po- 5 ’ 68 gledu istim predpisom, ki veljajo za meso in mesne izdelke. ( 3 ) Za osebje, zaposleno v teh prostorih, veljajo predpisi členov 12., 13. in 14. Perutnina. Člen 128. Prepovedano je prodajati poginulo perutnino. Tako perutnino je treba zapleniti in uničiti. Člen 129. Meso zaklane perutnine je imeti za neuporabno za človeško hrano, če se ugotovi: 1. perutninska kolera, kokošja kuga, kokošji tifus ; gosja influenca, perutninska levkemija, tuberkuloza in perutninska spirohetoza; 2. zastrupljenje, n. pr. z arzenom, strihninom itd., 3. nenaraven duh ali okus mesa zbog hrane (konop¬ ljeno seme, oljnate tropine, kuhane ličinke sviloprejk itd.!. Člen 130. Pri ostalih boleznih perutnine je dovoliti uporabo mesa za človeško hrano, če ni meso spremenjeno in če so bolni deli odstranjeni. Člen 131. Za neuporabno za človeško hrano je imeti perutnin¬ sko meso, ki je gnilo, plesnivo (pri zrnrzli perutnini) ali je sicer spremenjeno in ima neprijeten duh ali okus, ker je dolgo stalo ali bilo nepredpisno spravljeno. Divjad. Člen 132. (') Prepovedano je prodajati divjad, ki je poginila naravne smrti. 69 ( 2 ) Divjad brez krvavih strelnih ran je treba zaple¬ niti, ker je sumljiva, da je bila ujeta v past, zadavljena z zanko, se utopila ali poginila. ( 3 ) Prepovedano je prodajati divjad, ki se po pred¬ pisih zakona o lovu ne sme loviti. Člen 133. Za neprikladno (škodljivo) za človeško hrano je imeti vso žival (meso, slanino, loj, drob, kri), če se ugo¬ tovi katera tehle bolezni: 1. vranični prisad; 2. steklina; 3. šustavec in drugi plinavi edemi; 4. hemoragična septikemija; 5. tularemija; 6. zajčja psevdotuberkuloza; 7. zajčja hemoragična septikemija; 8. zajčja piemija (venerija, piemija s stafilokoki). V primerih, naštetih pod 1. do 5., je odrediti tudi druge potrebne veterinarsko-policijske ukrepe. Člen 134. O Pri kužnih, parazitarnih in organskih boleznih divjadi, ki niso navedene v členu 133., je treba ravnati na isti način, kakor pri klavni živini oziroma pri perutnini, ( 2 ) Če je le najmanjši sum septične bolezni (smrtne poškodbe itd.), je treba natančno pregledati zlasti mez- govniee, po potrebi pa tudi meso bakteriološko preiskati. ( 3 ) Kržljavo divjad je po stopnji mršavosti in po morda ugotovljenem vzroku (parazitarne, druge kronič¬ ne bolezni, stare rane) treba izreči za manj vredno ali kot neuporabno za človeško hrano. ( 4 ) Divjačino (meso divjadi) z močno razvitim spol¬ nim zadahom je tudi imeti za manj vredno za človeško h rano. ( 6 ) Manj vredna divjačina se sme prodajati samo v posebnih mesnicah. 70 Člen 135. Meso divjih svinj in medvedov je treba, kjer koli je to mogoče, trihinoskopsko pregledati. Člen 136. Gnilo in drugače pokvarjeno divjad (smrdljivo zore¬ nje, smrdljivo kislo vrenje itd.) je treba zapleniti in uničiti. Člen 137. Prepovedano je prodajati divjad s krivim imenom. Ribe. Člen 138. (') Ribe, kolikor niso konservirane, se smejo pro¬ dajati samo žive ali popolnoma presne, z jasnimi, še ne vdrtimi očmi in rdečimi škrgami. Ribe ne smejo biti ne napihnjene ne mehke in jim ne smejo, luskine odpadati. Ribam s strupenimi bodicami, kakor pajkom idr., je treba pred prodajo vse bodice odstraniti. ( 2 ) Presne (nesoljene in nesušene) morske ribe mo¬ rajo biti v toplem letnem času spravljene v hladilnici ali v ledenici. ( 3 ) Pri razsekavanju rib se morajo odpadki vsak dan pomesti in s trga odstraniti. Prepovedano je metati odpadke na tla ali v posode, v katerih se ribe spirajo. ( 4 ) Prepovedano je prodajati ribe brez glave, brez oči ali brez škrg. ( 5 ) Prepovedano je barvati škrge s krvjo ali z barvami. Člen 139. Kot neprikladne za človeško hrano je imeti vse zdravju škodljive, bolne ali pokvarjene ribe. Člen 140. 0) Za zdravju škodljive je imeti ribe z ikrami ši- rokoglave trakulje (diphyllobotrium latum) in ikrami 71 opisthorchis felineus kakor tudi vse ribe, ki so se začele razkrajati ali gniti. ( 2 ) Za zdravju škodljive je imeti tudi ikre mrene v dobi od meseca marca do meseca junija (malo pred drstitvijo in med drstitvijo). V teh mesecih je dovoljeno prodajati mrene samo brez iker. Člen 141. Za pokvarjene je imeti: 1. vse žive ali mrtve ribe z izrazitimi znaki bolezni (tvori, plesen, bolezen lusk, ospe, furunkuloza); 2. vse žive in mrtve ribe, ki so zbog številnih zaje¬ davcev na telesu ali v telesu močno shujšale; 3. ribe z abnormalnim duhom in okusom; 4. zastrupljene ribe. Člen 142. Prepovedano je prodajati ribe, ubite z dinamitom ali kakim drugim razstrelivom, kakor tudi ribe, ki so bile zastrupljene ali nalovljene z drugimi nedopustnimi sredstvi. Prepovedano je prodajati ribe iz močvar, kjer se je voda usmradila. Ribje konserve. Člen 143. (’) Za ribje konserve veljajo smiselno določbe čle¬ nov 118. do 121. ( 2 ) Prepovedano je prodajati konserve, ki so pokvar¬ jene in za človeško hrano neprikladne. Kaviar. Člen 144. (*) S kaviarjem se razumejo posebej prirejene čiste ikre presne beluge (acipenser huso), kečige (acipenser ruthenus) in tema podobnih rib. Kaviar, pripravljen od drugih rib, se sme prodajati samo z označbo. 72 ( 2 ) Posode s kaviarjem morajo imeti zunanjo oznako njegovega izvora. Člen 145. Prepovedana je prodaja zdravju škodljivega pokvar¬ jenega ali ponarejenega kaviarja. Člen 146. j 1 ) Za zdravju škodljivega je imeti kaviar, ki je gnil, skisan, plesniv, žaltav ali ki ima v sebi plerocer- koide širokoglave trakulje (diphyllobotrium latum). ( 2 ) Za pokvarjenega je imeti kaviar, ki je močno sluzav ali popolnoma posušen, onečejen, presoljen, gre¬ nak ali ki ni napravljen iz prečiščenih iker, marveč vsebuje mnogo kožic, masti, veznega tkiva in drugih sestavin ribjega mesa. ( 3 ) Za ponarejenega je imeti kaviar, če so mu dodani sago, olje, mesna juha, pivo ali tem podobne sestavine ali če so mu dodane barve ali kakršna koli ohranjujoča sredstva, razen soli. Raki. Člen 147. Raki, če niso kuhani ali konservirani, se smejo pro¬ dajati samo, dokler so živi. Prepovedano je kuhati in konservirati mrtve rake, Raki, ki so mrtvi kuhani, imajo iztegnjen zadek, oči so sive ali zelene barve (eno oko ali oba), oklep pa je motno rdeče barve. Na njem je včasih videti tudi pege. Take rake prav tako pa tudi žive bolne rake je treba zapleniti. Školjke. Člen 148. O Od školjk prihajajo v promet: ostrige (ostrea edulis), klapavice (mytilus edulis), čančice (cardium) in sorodne. 73 ( 2 ) Školjke se smejo prodajati samo zaprte. Prepo¬ vedana je prodaja mrtvih, od predolgega ležanja starih in gnilih školjk. ( 3 ) Prepovedano je prodajati školjke od meseca maja do konca meseca septembra (čas drstitve). ( 4 ) Prepovedano je dajati v promet školjke iz sto¬ ječih voda ali školjke, ki so bile nalovljene v morju blizu obale večjih mest, kamor se izliva nesnaga iz ka¬ nalov. ( 5 ) Dobre ostrige in klapavice se pri dotikljaju zga¬ nejo in pri jemanju iz vode zapro. Ostrige so belosiv- kaste, klapavice pa modrikaste barve. Voda v njih je iahkotekoča in čista. ( 6 ) Pri bolnih ostrigah in klapavicah je barva zna¬ čilno mlečna, jetra so znatno povečana, zelenkasta in mehka. ( 7 ) Pri mrtvih ostrigah in klapavicah so školjke odprte. Od predolgega ležanja stare ostrige in klapavice so mehke, motnosive, zaudarjajo, na notranji površini školjke pa se pokaže črnkast okvir. ( 8 ) Strupene školjke so manj pigmentirane, nestru¬ pene pa enakomerno temno pigmentirane. To velja zlasti za klapavice. Pri strupenih školjkah so lupine slabejše, širše in se laže lomijo, jetra so večja in krhkejša, mastna in polna pigmenta, duh je zoprn. Pri kuhanju strupenih školjk je voda modrikasta, pri nestrupenih pa bistra. Meso strupenih školjk je svetlorumene barve. Žabe. Člen 149. C 1 ) Od žab se prodajajo odrti kraki, in sicer od ze¬ lene žabe (rana esculenta) in male rjave sekulje (rana temporaria). Kraki morajo biti presni, s svetlordečkastim mesom. Na prerezu se mora pokazati, če se pritisne, svetla rdeča kri. ( 2 ) Žabje krake z vodenim, lepljivim in bledim mi¬ šičjem ali z neprijetnim duhom je treba zapleniti. 74 ( 3 ) Prepovedana je prodaja krakov krastač. Ti kraki so krajši in debelejši, barve so pa temnejše. ( 4 ) Prepovedano je prodajati krake želv za žabje krake. Želve. Člen 150. I 1 ) Od želv sta za človeško hrano grška kornjača (testudo graeca) in evropska močvirska želva iz ribnikov, mlak in močvirij (sklednica — emys orbicularis, emys europaea Gray). ( 2 ) Želve se smejo prodajati samo žive. Polži, Člen 151. j 1 ) Od polžev so za človeško hrano veliki vrtni polž (helix pomatia) in njemu sorodni polži (helix adspersa, helix arbustorum, helix nemoralis). ( 2 ) Polži se smejo prodajati samo živi, z nepoško¬ dovano in popolnoma zaprto hišico. ( 3 ) Prepovedano je prodajati mrtve in gnile polže. Jajca. Člen 152. j 1 ) Kot »jajca« se smejo prodajati samo kokošja jajca. Jajca ostale perutnine se morajo označiti po vrsti perutnine. ( 2 ) Posode (košare), kjer imajo račja jajca na trgu in v prodajalnah, morajo imeti tablico z napisom: »Račja jajca! Če se uživajo surova ali polpresna, morejo zdravju škodovati. Zato jih je treba vselej dobro pražiti in sku¬ hati!« Člen 153. Za pokvarjena in neuporabna za človeško hrano je imeti: 1. plesniva jajca, jajca, ki so se zbog nesnage ali vlažne zaobale navzela plesnivega duha ali okusa; 75 2. jajca, ki kažejo (pri pregledu s svetilko) pege, jajca s krvavo vsebino; 3. jajca, v katerih se je zametek že močneje razvil; 4. jajca, v katerih so tuja telesa (žuželke, črvi, per¬ je itd.; 5. gnila jajca (zaprtki). Takšna jajca je treba zapleniti in uničiti. Člen 154. Za manj vredna za človeško hrano se štejejo: 1. natrta jajca (lupina počena, notranja kožica ne¬ poškodovana); 2. nesnažna jajca (lupina onečejena od kokošjaka); 3. razbita jajca in zmrzla jajca (lupina in notranja kožica počeni, izliva se beljak). Takšna jajca, če so sicer zdrava, se smejo prodajati samo z označbo. Natrta in razbita jajca je treba porabiti poleti že v 24 urah, pozimi pa v 48 urah. Člen 155. Konservirana jajca (v apnu, vodnem steklu ali v hladilnicah) se smejo prodajati samo z označbo. Mleko. Člen 156. Kot »mleko« se sme dajati v promet samo kravje mleko. Ustrezati mora temle pogojem: 1. da je nespremenjeno in da je od zdravih krav; 2. da je dobljeno z rednim, nepretrganim in popol¬ nim molzenjem ene ali več krav od ene ali več molž istega dne; 3. da je dobro premešano; 4. da mu ni nič dodano niti odvzeto. Člen 157. O Proizvodniki mleka in mlečnih izdelkov, name¬ njenih javni porabi, se morajo prijaviti pri svoji občini 76 in natančno navesti prebivališče in število krav. Vsako spremembo prebivališča, kraja hleva ali števila krav je treba naknadno prijaviti. ( 2 ) Občina mora vpisati te prijave v poseben register in imeti vse proizvodnike mleka in mlečnih izdelkov, namenjenih javni porabi, v natančnem razvidu. Člen 158. j 1 ) Osebe in naprave, ki se bavijo s prodajo mleka in mlečnih izdelkov, morajo o vsakem času dovoliti ob¬ činskemu ali pristojnemu državnemu veterinarju pregled hlevov in preiskavo zdravstvenega stanja krav. ( 2 ) Občine odrede najmanj dvakrat na leto komisij¬ ski pregled vseh takih dvorcev v svojem območju. Pre¬ gleduje občinski, če ga ni, pa pristojni državni veterinar skupaj s predsednikom občine ali njegovim namestni¬ kom. Ob tem pregledu je treba ugotoviti: ali ustrezajo hlevi po svoji ureditvi in snagi pogojem, določenim v členih 160. in 161., ali je vsa molzna živina zdrava in ali se ravnajo proizvodniki mleka in mlečnih izdelkov po predpisih členov 162. do 164. ( 3 ) Če se ugotovi v kakem dvorcu tuberkuloza ali sum te bolezni, je treba vse krave tuberkulinizirati; če pa se sumi na Bangovo nalezljivo izvrženje, je treba kri vseh plemenskih živali v tem dvorcu serološko preiskati. ( 4 ) O opravljenih pregledih morajo pisati veterinarji zapisnik po obrazcu K tega pravilnika. Natančnejše do¬ ločbe o izvrševanju tega člena predpišejo banske uprave po razmerah svojega območja. Člen 159. j 1 ) Proizvodniki, ki se povsem ravnajo po določbah tega pravilnika, dobe od svoje občine pismeno dovolitev za prodajo mleka in mlečnih izdelkov. Veljavnost takega dovolila traja največ leto dni. ( 2 ) Drugim proizvodnikom se taka dovolila ne smejo izdajati; stara dovolila pa jim je treba odvzeti. 77 ( 3 ) Prodajalci mleka morajo imeti dovolila za pro¬ dajo mleka vselej pri sebi in jih pokazati organom tržne kontrole v kraju prodaje, če se to od njih zahteva. ( 4 ) Zbiralne mlekarne smejo jemati mleko samo od proizvodnikov, ki imajo predpisna dovolila za prodajo mleka. Člen 160. Hlevi proizvodnikov mleka, namenjenega javni po¬ rabi, morajo ustrezati temle pogojem: 1. morajo biti svetli in zračni; 2. tla po hodnikih morajo biti po možnosti iz nepro¬ pustne tvarine; 3. odtok za gnojnico mora biti iz nepropustne tva¬ rine in tako napravljen, da gnojnica dobro odteka; 4. jasli se morajo dati lahko snažiti; 5. stene hleva, če niso iz tvarine, ki se da umivati, morajo biti pobeljene. Beliti je treba vsako leto vsaj enkrat; 6. hlevi ne smejo biti v neposredni zvezi s stranišči. Člen 161. ( x ) Hlevi se morajo redno snažiti, redno izkidavati, nastiljati in krave snažiti. ( 2 ) Vse posle v hlevu je treba tako opravljati, da ne dospejo v mleko ne posredno ne neposredno prah, ne¬ snaga, tuji duhovi ali povzročevalci bolezni. ( 3 ) Prepovedano je uporabljati za nastil slamo iz postelj ali slamo, ki se je bila uporabila za zavijanje kakršnega koli blaga. Člen 162. ( x ) Pred molžo je treba vime in njegovo okolico skrbno očistiti. ( 2 ) Osebe, ki molzejo, morajo biti zdrave in imeti na sebi čisto obleko, ki se da prati. Pred molžo si morajo dobro umiti roke do lehti z vodo in z milom. Če se roke med molžo zamažejo, si jih morajo iznova umiti. 78 (s) Prvi curki se ne smejo zmolsti v posodo za mleko niti na tla, marveč v posebno posodo. To mleko se mora uničiti. ( 4 ) Osebe, ki molzejo, morajo paziti na to, ali ima mleko normalni videz. Krave, katerih mleko je spre¬ menjeno, je treba pomolsti nazadnje in ločeno od drugih krav. Njih mleko se ne sme mešati z mlekom drugih krav in tudi ne prodajati. ( 5 ) Mleko je treba takoj po molži odnesti iz hleva na čisti zrak, ga precediti in ohladiti. Člen 163. Prostori, v katerih se mleko spravlja ali predeluje, morajo ustrezati temle higienskim pogojem: 1. morajo biti svetli, zračni, hladni in čisti in ne sme biti v njih ne žuželk ne kakršnega koli duha, ki bi utegnil preiti na mleko; 2. ne smejo biti v neposredni zvezi s stranišči ali hlevi; 3. ti prostori ne smejo služiti za stanovanje, spanje ali za bolniške sobe; 4. v njih se ne smejo imeti niti muditi nikakršne živali. Člen 164. O Mleko se ne sme spravljati niti odpreinljati: a) v lesenih posodah; D) v takih posodah, od katerih bi moglo prejeti zdravju škodljive sestavine (bakrene nepokositrene po¬ sode itd.). ( 2 ) Posode za mleko morajo biti iz take tvarine in tako narejene, da se dajo lahko snažiti. Ne smejo biti zarjavele ali preveč obtolčene. ( 3 ) Za zapiranje posod se ne smejo uporabljati za¬ maški ali pokrovi iz tvarine, ki vpija mleko. ( 4 ) Po vsaki uporabi je treba posode dobro sprati z vrelo vodo in jih na čistem kraju obesiti z odprtino navzdol, da se posuše. 79 Člen 165. P) Prepovedano je dajati v promet mleko krav: a) ki imajo odprto pljučno tuberkulozo ali tuber¬ kulozo vimena, maternice ali črev, in mleko krav, ki so sumljive teh tuberkuloznih bolezni; b) ki imajo govejo kugo, vranični prisad, šustavec, hemoragično septikemijo, steklino, nalezljivo vnetje po¬ daljšanega mozga ali so sumljive take bolezni; c) ki so bile cepljene z živimi kalmi vraničnega pri¬ sada, a od cepljenja še ni minulo 12 dni; č) ki so obolele zbog infekcije z bakterijami ente- ritisne skupine ali ki izločajo take bakterije; mleko krav z vročičnimi boleznimi, zlasti takimi, ki nastanejo po otelitvi ali v zvezi z motnjami v prebavnih organih ali z zastrupljanjem krvi; d) pri katerih je splošno zdravstveno stanje hudo prizadeto; e) z boleznimi spolnih organov, združenimi z iztoki; f) pri katerih se je vnela koža vimena ali pa vime samo; g) ki se krmijo s tako hrano, po kateri bi utegnilo mleko biti škodljivo človeškemu zdravju; h) ki se zdravijo ali so bile poslednje 4 dni zdrav¬ ljene z zdravili, ki prehajajo v mleko; i) ki je bilo namolzeno malo pred otelitvijo ali v prvih 5 dneh po otelitvi (mlezivo), ( 2 ) Prepovedano je pripravljati mlečne izdelke in druga živila iz mleka, označenega v odstavku 1. tega člena. Člen 166. Prepovedano je uporabljati za človeško hrano mleko živali, ki se uporabljajo za proizvodnjo seruma in cepiva. Tako mleko se sme uporabljati samo za krmljenje last¬ nih živali, in to šele tedaj, ko je bilo predpisno sterilizi¬ rano. Mleko živali, ki so se uporabljale za proizvodnjo seruma in cepiva, se sme uporabljati za človeško hrano 80 samo tedaj, če se z laboratorijsko preiskavo ugotovi, da živali z mlekom ne izločajo kali (virusov). Člen 167. (*) Za pogojno uporabno za človeško hrano je imeti mleko krav: a) ki imajo slinavko in parkljevko ali izhajajo iz dvorcev, zakuženih s to boleznijo; b) ki imajo tuberkulozo, a ne gre za primere odprte tuberkuloze, navedene v t. a) odst. 1. člena 165.; c) ki so obolele za infekcijo z Bangovimi bacili na¬ lezljivega izvrženja ali izločajo take bacile; č) iz dvorcev, v katerih je ugotovljena infekcija z bakterijami enteritisne skupine, a so krave zdrave; d) ki imajo kravje osepnice. ( 2 ) Pri spredaj navedenih boleznih se sme dati mleko v promet šele, ko se poprej dovolj segreje, tako da je vsaka nevarnost za zdravje izključena. Tudi mlečni iz¬ delki se smejo napravljati iz takega mleka samo, če je bilo dovolj segreto. ( 3 ) V primerih, navedenih v a) in b) odstavka 1. tega člena, se mora mleko predpisno segreti že pri pro- izvodniku. V ostalih primerih smejo proizvodniki odpo¬ slati pogojno uporabno mleko nekuhano, z označbo, v zbiralne mlekarne, da ga tamkaj segrejejo. ( 4 ) Pristojno oblastvo sme izjemoma tudi v primerih, navedenih v t. a) odstavka 1., tega člena dopustiti, da pošljejo proizvodniki v zbiralne mlekarne nekuhano mle¬ ko, z označbo. To se sme dovoliti samo tedaj, če to ter¬ jajo važni gospodarski razlogi in če je zanesljivo zajam¬ čeno, da se bo mleko v mlekarnah res predpisno segrelo. Člen 168. V primerih, navedenih v členu 167., je imeti po¬ gojno uporabno mleko za dovolj segreto: 1. če se je tako dolgo kuhalo, da je vsaj dvakrat zavrelo; 81 2. če je bilo pasterizirano s hitrim segretjem na najmanj 85 9 C z vodeno paro, v vodi ali na kak drug način, ki ga določi minister za kmetijstvo; 3. če je bilo pasterizirano s tem, da se je segrevalo na 63° do 65° C najmanj pol ure v aparatih, odobrenih od pristojnega oblastva, in po pogojih, ki jih določi minister za kmetijstvo; 4. če je sterilizirano. Člen 169. j 1 ) Pasterizirano mleko in mlečni izdelki morajo imeti na vsaki posodi lastnikovo ime in napis »Pasteri¬ zirano« z navedbo dneva pasterizacije. ( 2 ) Sterilizirano mleko in mlečni izdelki morajo tudi imeti na vsaki posodi lastnikovo ime in napis »Sterili¬ zirano«. ( 3 ) Sterilizirano mleko, sterilizirana smetana, kon¬ denzirano mleko in kondenzirano posneto mleko se ne smejo dajati v promet v posodah, ki so nabuhle ali niso hermetično zaprte. ( 4 ) Prepovedano je dajati v promet sterilizirano mleko ali sterilizirano smetano, ki se skvarita v treh dneh pri temperaturi 37° C. Člen 170. j 1 ) Za pokvarjeno je imeti mleko: a) ki je po svojem duhu, okusu, videzu ali sicer po svoji kakovosti tako spremenjeno, da je njegova vred¬ nost znatno zmanjšana; b) ki je nesnažno. ( 2 ) Mleko, označeno v prednjem odstavku, se niti z označbo ne sme dajati v promet. ( 3 ) Mleko, ki se sesiri pri kuhanju ali ko se pomeša z enako prostorninskcr množino 68 volumno odstotnega alkohola ali ki se je samo skisalo in ne kaže nikakršnih drugih sprememb, je imeti za manj vredno in se sme dajati v promet samo z napovedjo. 6 82 Člen 171. 0) Za pokvarjene je imeti mlečne izdelke: a) ki so pripravljeni iz pokvarjenega mleka, ome¬ njenega pod a) in b) odst. 1. člena 170.; b) ki so po svojem duhu, okusu, videzu ali sicer po svoji kakovosti tako spremenjeni, da je njih vrednost znatno zmanjšana; c) ki so onečejeni (zamazani). ( 2 ) Mlečni izdelki, označeni v prednjem odstavku, se niti z označbo ne smejo dajati v promet. ( 3 ) Posneto mleko in smetano, ki sta se samo ski¬ sala in ne kažeta nikakršnih drugih sprememb, je imeti za manj vredni. Takšno mleko in smetana se smeta da¬ jati v promet samo z označbo. Člen 172. Prepovedano je dajati v promet krivo označeno mleko in takšne mlečne izdelke. Člen 173. Za krivo označeno je imeti mleko: 1. ki ni bilo dobljeno z rednim, nepretrganim in popolnim molzenjem ali ki ni dobro premešano; 2. če se daje kot »presno« v promet mleko, ki se sesiri pri kuhanju ali ko se pomeša z enako prostornin- sko množino 68 volumno odstotnega alkohola; 3. če se daje v promet mleko drugih vrst živali samo ali pomešano s kravjim mlekom kot »mleko« brez navedbe, od kakšne živali je; 4. če se homogenizirano, pasterizirano, kuhano ali sterilizirano mleko prodaja kot »presno mleko« ali obratno; 5. če se daje mleko v promet kot posebno presno ali posebno dobre kakovosti, v resnici pa ni takšno, ali če 83 e hvali zaradi kakršnih koli drugih lastnosti, ki jih v resnici nima. Člen 174. Mlečne izdelke je imeti za krivo označene: 1. če pasterizirana ali segreta smetana ali segreto posneto mleko nista za tako označena; 2. če sterilizirano mleko ali sterilizirana smetana nista za tako označena; 8. če se izdelki, ki so celotno ali deloma iz mleka živali drugih vrst, dajejo v promet kot »mlečni izdelki«, ne da bi se označila žival, od katere so; 4. če se dajejo mlečni izdelki v promet kot posebno presni ali posebno dobre kakovosti, v resnici pa niso takšni, ali če se hvalijo zaradi kakršnih koli drugih po¬ sebnih lastnosti, ki jih v resnici nimajo. Bivolje, ovčje in kozje mleko in mlečni izdelki. Člen 175. Bivolje, ovčje in kozje mleko in mlečni izdelki iz takega mleka se smejo prodajati samo z označbo. Člen 176. Za bivolje mleko in mlečne izdelke veljajo predpisi členov 157. do 174, Člen 177. Prepovedano je dajati v promet mleko ovac in koz: 1. ki imajo katero izmed bolezni, naštetih v členu 165. tega pravilnika; 2. ki imajo ovčje osepnice, hemoragično septikemijo ovac, paratifus, bradsot ali malteško vročico. Člen 178. Za pogojno uporabno za človeško hrano je imeti mleko ovac in koz v primerih, naštetih pod a), b), c) in č) odst. 1. člena 167. tega pravilnika. 6 ’ 84 Člen 179. Za ovčje in kozje mleko in mlečne izdelke veljajo predpisi tega pravilnika v členih 162. do 164., 166. in 168. do 174. Člen 180. (') Vse laboratorijske preiskave mleka, mlečnih iz delkov in drugega materiala (krvi itd.), ki se opravljajo da bi se ugotovile bolezni, naštete v členih 165. do 167. in členih 177. in 178., se opravljajo brezplačno v vete¬ rinarskih zavodih. Ostale preiskave (členi 169. do 174. in člen 179.) se opravljajo tudi brezplačno, če se ugoto¬ vi, da je mleko neoporečno. Drugače plača lastnik za preiskavo predpisano pristojbino. ( 2 ) Za odvzemanje preskuskov mleka in mlečnih iz¬ delkov veljajo predpisi odst. 3., 4. in 5. člena 126. Ce se odvzemajo preskuski zaradi bakteriološke preiskave mle¬ ka iz posameznih četrti vimena v hlevu samem, ga je treba namolsti v sterilizirane posode. Če se pa odvzema¬ jo preskuski med tržno kontrolo, posode ni da bi morale preskuski med tržno kontrolo, posode ni da bi morale biti sterilizirane, morajo pa biti suhe in čiste. Pred od¬ vzemom tržnih preskuskov je treba mleko vselej dobro premešati. Posode se ne smejo napolniti z mlekom do vrha, marveč samo do 4 /s- Vselej jih je pa treba dobro za¬ mašiti in zapečatiti. Preskuski za veterinarske laborato¬ rijske preiskave morajo vsebovati najmanj 300 cm 3 mle¬ ka. Če se pošilja mleko na bakteriološko preiskavo, se mu ne smejo dodajati nikakršna ohranjujoča sredstva. Če se pošilja v kakšen kemijski laboratorij in bo dolgo na poti, ga je treba konservirati, in sicer s formalinom ali s kalijevim bihromatom. Kalijev bihromat se dodaje mleku v količini 0’05 do 0-1%, formalin (40% formal¬ dehid) pa v količini 0-01 % (1 cm 3 formalina na 11 mle¬ ka). Kalijev bihromat se ne sme uporabljati za kon- serviranje mleka, pri katerem je treba preiskati speci¬ fično težo, količino suhih snovi in pepela. Pri vsakem 85 preskusku je treba natančno navesti, koliko bihromata ali formalina mu je bilo dodanega. ( 3 ) Na vsakem preskusku (steklenici, zavoju) mleka in mlečnih izdelkov, ki se pošilja v laboratorijsko pre¬ iskavo, se mora napisati ime, priimek in prebivališče lastnika oziroma proizvodnika mleka, v spremnem zapis¬ niku pa je treba vselej navesti tudi vzrok, iz katerega se pošilja preskusek na preiskavo (sum kake bolezni, izid klinične preiskave ipd.). XIV. Kazni. Člen 181. ( ] ) Kdor ravna zoper predpise členov 2., 5., 9. do 14., 16. do 18., 20. do 28., 31. do 44., 46. do 80., 82. do 84. in 86. do 180., se kaznuje, če ne spada dejanje pod težjo kazen, zaradi prekrška v denarju od 10 do 1500 dinarjev, če se pa denarna kazen v določenem roku ne plača, z zaporom od 1 do 30 dni. Veterinarji v javni službi odgovarjajo razen tega tudi še disciplinsko po zakonu o uradnikih oziroma po zakonu o notranji upravi. ( 2 ) Ce se je zbog izvršenega dejanja po nemarnosti razširila kužna bolezen med domačimi živalmi ali če je dejanje namerno širjenje kužne bolezni med domačimi živalmi, pošlje pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje predmet pristojnemu rednemu sodišču, da iz¬ reče kazen zaradi prestopka po zakonu o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. ( 3 ) Privatni veterinarji in usposobljeni pregledniki klavnih živali in mesa, ki se ne ravnajo po določbah tega pravilnika, se kaznujejo v hujših ponovljenih primerih tudi z odstavitvijo. ( 4 ) Zaplenjena (odvzeta) živila živalskega izvora se prodajo na javni dražbi, če jih ni po predpisih tega pra¬ vilnika uničiti. 86 ( 5 ) Denarne kazni in čisti dobiček (skupieek) od prodanih živil, zaplenjenih po tem pravilniku, se stekajo po odbitku stroškov postopka docela v državni fond za odvračanje živalskih kužnih bolezni. XV. Končne določbe. Člen 182. Ta pravilnik stopi v veljavo v treh mesecih po raz¬ glasitvi v »Službenih novinah« in tedaj prenehajo veljati pravilnik za ogledovanje klavne živali in mesa Vt. št. 8749 z dne 8. septembra 1925* kakor tudi vsi ostali razpisi, naredbe in odredbe ministrstva za kmetijstvo, kolikor nasprotujejo določbam tega pravilnika. V Beogradu dne 15. julija 1938.; št. 56.845/IV. Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r. Priloga št. 1 k pravilniku za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora št. 56.845/IV—1938. I. Odvzemanje in pošiljanje mesa za bakteriološko preiskavo. Treba je vzeti od sprednje in zadnje četrti po en kos mesa, dolg najmanj 6 do 8 cm. Izbrati je treba po en kos mesa, prevlečen z mišično kožico, od mišic podlehti in spodnjega stegna, ali pa po en kos mesa, ki ni pre¬ rasel s kožicami, od katere izmed tehle mišic: m. supra- spinatus, anconaeus longus, brachialis, rectus femoris, semitendinosus in gastrocnemius. * »Uradni list« št. 848/104 iz 1. 1925. 87 Od drugih dveh četrti je treba vzeti po eno mesno mezgovnico z okolnim veznim ali mastnim tkivom vred (vrhnjo vratno: Ln. cervicalis superficialis, ali pa plečno nezgovnico: Ln. axillaris proprius in eno veliko mezgov¬ nico globokega dimeljskega vozla: Ln. inguinalis pro- fundus). Razen tega je treba odposlati eno nepoškodovano manjšo cevno kost, eno obist in kos jeter, po možnosti vratnični del, z mezgovnicami vred. Ta kos mora biti velik najmanj za dve človeški pesti; treba je odposlati tudi žolčnik. Pri tem je treba žolč iztisniti in žolčnik zavezati. Pri malih živalih je treba odposlati jetra z žolčnikom vred. Vselej je treba poslati tudi vranico. Če je vranica močno otekla, zadostuje poslati samo en njen kos v velikosti človeške dlani in to iz spremenjenega dela. V mezgovnice in v obisti se ne smejo delati zareze. Poslati je treba tudi spremenjene dele: s krvjo in sokrvico prepojene infiltracije itd., ki so sumljivi, da so v njih zdravju škodljive bakterije. Če se ne misli opraviti bakteriološka preiskava ta¬ koj v kraju zakola, je treba poslati material nujno in neutegoma pristojnemu bakteriološkemu zavodu. Vse kose, ki se pošiljajo na preiskavo, je treba za¬ viti v čiste, bele platnene krpe, namočene v l%nem sublimatu ali v denaturiranem špiritu, in sicer vsak kos posebej, nato jih pa vložiti v zabojček, čigar praznine se docela napolnijo z žagovino ali otrobi. V zabojček je treba dejati tudi poročilo za bakterio¬ loški zavod, kateremu se pošiljajo organi v preiskavo. Material je treba poslati po posebnem kurirju ali z ekspresno pošto. Dokler ne dospe odgovor bakteriolo¬ škega zavoda, mora biti to meso ločeno od drugega mesa. II. Bakteriološka preiskava. Z bakteriološko preiskavo se ugotavlja, ali ima me¬ so v sebi: 88 a) specifične ostrupnice mesa (pripadniki skupine bakterij salmonella); b) specifične povzročitelje raznih kužnih bolezni; c) razne druge bakterije v večji ali manjši meri, Bakteriološko se meso preiskuje: 1. mikroskopsko; 2. s posejanjem podlog; 3. z razmnoževanjem bakterij; 4. z določanjem kolonij, zraslih na ploščah. Posejati je treba: a) aerobno: 1. ploščo z navadnim agarjem; 2. Lofflerjevo agarjevo ploščo z malahitovim zele¬ nilom; 3. Gassnerjevo agarjevo ploščo z metahromovim ru- menilom ali Drigalski-Conradijevo lakmus-laktozno agar¬ jevo ploščo. Vsaka plošča se sme uporabiti za največ dva pre- skuska. Posejane plošče je treba pustiti v termostatu naj¬ manj 18 ur pri 37° C. Žolč cm 3 žolča) je treba z Drigalskega lopatico razmazati na veliko Lofflerjevo agarjevo ploščo z malahi¬ tovim zelenilom s premerom 18 cm, nato pa z isto lopa¬ tico napraviti razredčen razmaz na Gassnerjevf agarjevi plošči z vodnim modrilom in metahromovim rumenilom ali na Drigalski-Conradijevi lakmus-laktozni agarjevi plošči; b) anaerobno: Na anaerobne kali je treba preiskovati v 3%>nem grozdnosladkornem agarju v globoki plasti. (Pustiti je treba v termostatu najmanj 18 ur.) Preiskati je treba po en košček mišice in po en košček vranice ali obisti. Razmnoževanje bakterij: Podloge za razmnoževanje bakterij je treba pose¬ jati: če so poslani v preiskavo deli mišic brez ostalih organov ali če je telo živali, od katere se pošilja mate- 89 rial, bilo zmrzlo ali pa pri sumu, da gre za organe živali, ki izločajo kali (klicenosci). Razmnožujejo se pa takole: Iz srede vsakega posa¬ meznega preskuska se po predpisni sterilizaciji njene površine izreže s steriliziranimi instrumenti po en ko¬ šček, velik nekako kakor grah, se kar najdrobneje se¬ seklja in se tako dobljeni material iz vseh preskuskov skupaj poseje v 50 m 3 tetrationatove mesne juhe po L. Mullerju. Ker imajo mišice in mezgovnice redoma v sebi manj kali, kot ostali organi, se iz enih in drugih kali lahko tudi ločeno razmnožujejo. Podlogo za razmnoževa¬ nje (tetrationatova mesna juha) je imeti v termostatu najmanj 6 ur pri temperaturi 37° C. Potem se posejeta iz tetrationatove mesne juhe Lofflerjeva agarjeva plošča z malahitovim zelenilom in Gassnerjeva agarjeva plošča z metahromovim rumenilom ali pa Drigalski-Conradijeva lakmus-laktozna agarjeva plošča in se pustita v termo¬ statu najmanj 14 ur pri 37° C. Določanje kolonij, zraslih na ploščah: Kolonije, zrasle na posejanih podlogah, je treba pre¬ iskati na običajni način (razmaz preparata po Gramu, Oltu, Giemsu itd., preskus gibljivosti v večji kaplji itd.). Pri sumu na ostrupnice mesa je treba opraviti sero¬ loško in biokemijsko preiskavo. Pri sumu na vranični prisad je treba opraviti poleg preskusa kolonij tudi prečipitacijo in poskus na živalih. Pri bakteriološki preiskavi je treba uporabljati ra¬ zen tega tudi še najnovejše priznane pridobitve znanosti. III. Presoja bakteriološkega izvida. L Bakteriološki zavodi morajo priobčiti izid preiska¬ ve tistemu uradu, ki ga veterinar v svojem spremnem poročilu ob odposlatvi materiala imenuje. Izid je treba takoj po opravljeni preiskavi priobčiti brzojavno ali tele¬ fonsko, razen tega pa tudi še pismeno. Nadaljnja preiska- 90 va in končna ocenitev uporabnosti mesa spada v področ¬ je pristojnega veterinarja Ta je dolžan to opraviti kar moči hitro. 2. Če se najdejo v materialu ostrupnice mesa iz skupine bakterij salmonella, je treba izreči za neuporab¬ no za človeško hrano vse telo tiste živali (meso s kostmi vred, mast, drob, dele kože, ki se uporabljajo za člove¬ ško hrano, in kri). Glej t. 8. člena 61. tega pravilnika. 3. Če se z bakteriološko preiskavo ugotove specifič¬ ni povzročitelji kužnih bolezni n. pr. bacili vraničnega prisada, bakterije rdečice itd., se je treba ravnati po predpisih členov 61. in 66. oziroma členov 70. in 71. tega pravilna. 4. Oe se v preskuskih ne doženejo ne ostrupnice me¬ sa ne povzročitelji kužnih bolezni, marveč se najdejo v mišicah druge bakterije v večji ali manjši meri ali če se vobče ne najde nikakršna kal, je treba oceniti uporab¬ nost mesa in organov po predpisih členov 61. do 66. in členov 69. do 71. tega pravilnika, in to na podstavi vseh činjenic, ki so se ugotovile ob zakolu te živali (zakol v sili ali zakol bolne živali, izvid pred zakolom, patološko- anatomski izvid, presoja, kdaj so bili odvzeti preskuski in kako dolgo so bili na potu, vpliv toplote in prostora, Mayev preskus o kvarljivosti mesa, preskusno kuhanje). Dokončno more odločiti samo pristojni preglednik- veterinar, ki mora mimo drugega ugotoviti tudi, ali gre za primer, ki ga navaja t. 20. člena 61. tega pravilnika. 5. Izid bakteriološke preiskave je treba vpisati v zapisnik o pregledovanju zaklanih živali v razpredelku »Pripomba«. Veterinar-preglednik, prav tako pa tudi bakteriološki zavod, ki je opravil preiskavo, morata hra¬ niti vse dopise in vse podatke o opravljenih preiskavah najmanj tri leta v arhivu. 6. Če se ugotove z bakteriološko preiskavo ostrup¬ nice mesa, je treba klavni prostor, opremo in vse pred¬ mete, ki so prišli v dotiko s truplom tiste živali, očistiti in razkužiti. 91 Ce se ugotove povzročitelji živalskih kužnih bolezni, je treba odrediti poleg razkužitve tudi še vse ostale ukrepe, ki jih določa zakon o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. Priloga št. 2 k pravilniku za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora št. 56.845/IV—1938. Navodilo, kako je napraviti, da meso slabo ikrastih goved zmrzne. K členu 68., t. 6. 1. Preden se dene meso v ledenico, ga je treba pu¬ stiti, da se ohladi vsaj do temperature zraka. Če ima klavnica prostore za predhodno hlajenje, je treba ohla¬ diti meso na -(-5° C. 2. V ledenici je treba meso tako obesiti, da more zrak od vseh strani do njega. 3. Na vsakem posameznem kosu mesa mora biti čitljivo naveden dan, ko je bil dejan v ledenico. 4. Srednja temperatura v ledenici ne sme biti višja od —10° C. 5. Ledenice, v katerih je spravljeno meso ikrastih goved, morajo biti zaklenjene pod službenim nadzo¬ rom. Prepovedano je imeti v njih ob istem času sprav¬ ljeno tudi drugo meso. 6. Meso se ne sme odnesti iz ledenice, dokler ni ugotovljeno, da so tudi najgloblje mišice ohlajene na —3° C in da so imele to temperaturo 24 ur. Temperatura v globini mišic se meri tako, da se najprej izvrta v meso luknja, in sicer v debele mišice zadnjega stegna. Luknja se napravi z jekleno paličico, ki je na spodnjem koncu priostrena. Paličica mora biti dolga 20 cm, debela pa tako, kakor termometer. Na zgornjem koncu paličice mo- 92 ra biti ročaj, s katerim se da lahko potegniti iz mesa. Takoj, ko se potegne paličica iz mesa, se potisne v luk¬ njo termometer in pusti v njem najmanj 3 minute. Pri tem je treba termometer počasi vrteti, da ne primrzne. Za take meritve je treba uporabljati dolge steklene termometre, ki kažejo stopinje mraza od 0° do —5° C in na katerih je moči brati temperaturo tedaj, ko so zataknjeni v meso. Ne smejo se uporabljati termometri, ki se zabadajo v meso s kovinskim oklepom, ker ne kažejo natančno temperature mesa. — Ko se ugotovi temperatura, je treba potegniti termometer iz mesa, luknjo pa zamašiti s koščkom sala. Če se meritev po¬ novi, je treba vselej napraviti v mesu novo luknjo, ker je zrak ledenice, ki je prodrl v staro luknjo, hladnejši kot temperatura v mesu. Če je v globini mišic zadnjega stegna že ugotovljena temperatura —3° C, ni treba tem¬ peraturo mesa več meriti, ako je bila potem v ledenici 24 ur temperatura vsaj —4° C. 7. Zmrzlo meso se ne sme sekati, dokler se ne otali. Otajanje se opravi najbolje pri temperaturi +7° do + 9° C. V prostoru, kjer se meso otaja, mora biti zme¬ rom prepih. Ko se je meso otalilo, ga je treba pri tempe¬ raturi -(-1° do +3° C povrhoma hitro osušiti. Meso tako istočasno zori. 8. Meso, ki je po navodilih v točki 6. predpisno zmrznilo, se sme dajati v promet šele, ko se otali in ko je z veterinarsko preiskavo ugotovljeno, da je dobro ohranjeno in da ni pokvarjeno. Priloga št. 3 k pravilniku za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora št. 56.845/IV—1988. I. Neprikladno za človeško hrano je vse telo, če je žival, zbog tuberkuloze močno shujšala (člen 61., t. 9.). 93 II. Pogojno so uporabni: 1. vse telo razen tistih delov, ki jih je po členu 64. imeti za brezpogojno škodljive za človeško hrano, če se ugotovi tuberkuloza z znaki sveže infekcije s krvnim tokom, a ni žival zbog te bolezni močno shujšala (člen 66., III., t. 1.); 2. posamezne četrti mesa ali deli četrti: a) če se najdejo v njih mezgovnicah sveže tuberku¬ lozne spremembe (ne glede na to, ali so kosti obolele; b) če se najdejo v njih mezgovnicah samo suhosira- sta ali poapnela tuberkulozna ognjišča in so istočasno obolele tudi k njim spadajoče kosti; c) če so obolele v oni četrti ali v enem njenih delov samo kosti, najsi bi tudi ne bilo tuberkuloznih spre¬ memb v pripadajočih mezgovnicah. III. Manj vredni so: 1. vse telo, če sta obolela dva organa ali več in je bolezen v njih zelo razširjena ali če so obolele tudi kosti, ne gre pa za oblike tuberkuloze, omenjene pod t. I. in II. (člen 69., t. 1. a); 2. posamezne četrti mesa ali tisti njih deli, ki spa¬ dajo v območje obolele mezgovnice: če se najdejo v obo¬ lelih mesnih mezgovnicah samo suhosirasta ali poapnela ognjišča, a niso obolele pripadajoče kosti t. 1. b člena 69. IV. Ce so istočasno spremembe, navedene pod II/2 in III/l, so posamezne četrti ali njih deli pogojno upo¬ rabni za človeško hrano, vse ostalo telo pa je manj vredno. V. Spremenjeni deli se morajo imeti vselej za ne¬ uporabne za človeško hrano (t. 4. člena 64.), kakor tudi vsak organ, če se samo v eni izmed mezgovnic, ki mu pripadajo, najdejo tuberkulozne spremembe, ne glede na njih vrsto in starost (t. 4. člena 64.). 84 Obrazci pečatov. Meso goved, ovac in svinj, uporabno za javno porabo: Kozje meso, uporabno za jav¬ no porabo: Bivolje meso, uporabno javno porabo: za Beograd 10. decembra 1937 Konjsko meso, uporabno za javno porabo: Beograd 10. decembra 1937 Konjsko meso Meso pregledano na trihine in spoznano za dobro: Beograd Pregledano na trihine 95 Meso goved, bivolov, ovac, koz in svinj, uporabno za javno porabo, toda slabejše kakovosti: Konjsko meso, uporabno za porabo, toda slabše kakovosti: enak pečat z napisom: »Konjsko meso«. Meso goved, bivolov, ovac, koz in svinj, pogojno uporabno za javno porabo: Konjsko meso, pogojno upo¬ rabno za javno porabo: enak pe¬ čat z napisom »Konjsko meso«: Beograd 10. decembra 1937 Meso klavnih živali, spozna¬ no za neuporabno za človeško hrano: Obrazec A pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (čl. 75.). Zaporedna številka Mesto (kraj) Zaporedna številka zapisnika o pregledo¬ vanju zaklanih živali Lastnikovo ime in prebivališče Zapisnik o pregledovanju mesa na trihine Leto — Kraj izvora pregle¬ danih svinj (ta raz- predelek je izpol¬ niti samo, če je izvid pozitiven) Vrsta pregledanih živali ali mesa (svinje, divje svi¬ nje, gnjati itd.) Dan pregleda na trihine Izid pregleda na trihine Pripomba i Obrazec B pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 56.). Mesto (kraj) Leto Zapisnik o pregledovanju zaklanih živali Dan pregleda & g 73 rt p 'o J* rt > rrt *rt rt -p > S >N S ^ rt rt o TJ ČV C/3 Cfi rrt ’E’rt ,Cu a o ^ rt rt -L ^ ° ^ a rt rt & rt cd .S > - 's ;s * .O CO o OP3 '•Vi rt rt rt ® rt bD 0) c rt t3 rt os rt 73 D ""bJO e •£ CD O O ■S - u< o o ČD rt cD rt Z7 NI O-jP jQ a-S iB 03 & o Ul tSJ > rtj rt rt .rt CD <3 Sl ._, p. =« g is; N Pripomba Obrazec C pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (Sen 78.) Mesto (kraj) Leto Knjiga zaplemb rt rt rt 73 rt u. O rt- rt N rt rt si > lil > (D N rt rt o | gjl Ort a.i .g, rt q. rt N -Q S CD "E rt o rSj c > rt s Q Vrsta in popis živali Za porabo prepovedano m s rt bi3 r*J % rt 73 i| 1.3 rt g.g Ph bD Za porabo manj vredno ali pogojno uporabno bc r—d >g rt 73 s ® g rt rt ^3 rt Cfi 5-1 o .rt Cd br rt -P P- rt rt rt r* rt o- rt’ g &d N Pripomba Obrazec D pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 78.). — III — Srez Občina Seznam števila zaklanih živali leta . . v javni klavnici v . v privatni klavnici v V .. dne ... Preglednik mesa Banovina Obrazec E pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 81 .)- Banovina Srez . Seznam Obema zaplemb mesa leta . v javni klavnici v . v privatni klavnici v . Obrazec F pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 81.). Podpisani potrjujem s tem, da sem žival, od katere je ta pošiljka mesa, po predpisih pregledal živo, pa tudi po zakolu danes ob .ih m našel njeno meso uporabno za človeško brano. Preglednik V ... dne . Obrazec G pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 86.) Št. Leto Potrdilo, s katerim potrjujem, da sem predelano blago, sestoječe iz skupaj v teži . kg, pregledal in spoznal, da je uporabno za človeško hrano. Obenem potrjujem, da so ti izdelki od živali, zaklanih v javni (privatni) klavnici v ., ki sem jih pregledal pred zakolom in po zakolu in našel zdrave. Trihinoskopski pregled svinjskega mesa je bil negativen* Vsak posamezni kos te pošiljke ima proizvodnikovo oznako (pečat, zalivko, etiketo) z napisom: . Pošiljatelj . iz ... prejemnik . V ctae (M. P.) Preglednik * Ce ni bito pregleda na trihine, je treba ta odstavek prečrtati. Obrazec H pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 87.). Št.. Leto Potrdilo* o manj vrednem (pogojno uporabnem) mesu, ki je od živali, zaklane v ki se odpremlja v posebno mesnico v .:... Podpisani potrjujem s tem, da sem žival, od katere je ta pošiljka mesa, po predpisih pregledal živo** kakor tudi po zakolu dne . ob . uri in spoznal, da je njeno meso manj vredno (pogojno uporabno) za človeško hrano. Hkrati potrjujem, da je bilo to meso pod mojim nadzorom predpisno sterilizirano.*** V dne Veterinar * Ta potrdila morajo biti rdeče barve. ** Če žival ni bila pregledana pred zakolom, je treba to prečrtata. *** Če meso ni bilo sterilizirano, je treba to prečrtati. V razpredelek »Pripomba« je treba vselej vpisati številko in dan, pod katerima je namembna občina dovolila uvoz takega mesa. Obrazec I pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 91.). Občina . Leto Kraj Zapisnik o veterinarskem nadzorstvu proizvodnje mleka, namenjenega javni porabi 3 Nadzorstvo proizvodnje mleka Ime, priimek in prebivališče last¬ nika krav > to S 5 d° ?-< M Cu S, > to vi to M > 'M (D 3) Td 'd O 35 Ugotovljene bolezni Tuberkuloza Živali, ki so re¬ agirale pozitivno na tuberkulozo rd 3 03 > d * S3 o5 c3 o N C! ° O ^ N ”3 ’c fi £ 'S a; •S S o >13 s >“ as .s •3 ^ * a> rČ d S S £) o fH ^ 3 S P ’Sh'^ _2 d P* XI Druge bolezni O ,o -d d Pripomba Obrazec K pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo živil živalskega izvora (člen 158.). JS91U IH IJBAIZ qiOABI5{ 8fu>BA0pa[88jd BZ B}(TU'|!ABjd M 99ZBjqO 33. zv.: Zakon o obrtih. Druga izdaja. Razprodano. 34. zv.: Državni svet in upravna sodišča. Druga, pregledana iz¬ daja. Bros. Din 16'—, vez. Din 24'—. 35. zv.: Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, z izvršilno uredbo in žig. tarifo, broš. Din 16'—. 36. zv.: Uredba o občinskih uslužbencih. Glej 50. zvezek. 37. zv.: Naredba o mrliško-preglednem redu. — Navodila za mrliškega preglednika, broš. Din 5-—. 38. zv.: Uredba o ban. trošarini na vino in žganje, broš. din 6'—. 39. zv.: Zakon o mestnih občinah, broš. Din 8-—. Razprodano. 40. zv.: Gradivo, norme in predpisi, vez. Din 60'—. 41. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Razprodano. 42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom in zakon o zasilnih poteh, broš. Din 24-—, vezan Din 32-—. 43. zv.: Zakon o volilnih imenikih in zakon o volitvah narod¬ nih poslancev, predelana izdaja, broš. Din 10'—. Gl. št. 57. 44. zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic, broš. Din 5-—. 45. zv.: Uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih usluž¬ bencev in upokojencev, broš. Din 6'—. 46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broš. Din 8-—. 47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov itd., broš. Din 8'—. 48. zv.: Pravilnik 0 pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev, broš. Din 4'—. 49. zv.: Pravilnik o fin. poslovanju v občinah, broš. Din 16'—. 50. zv.: Uredba o obč. uslužbencih s komentarjem in dodano uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakul¬ tetam, broš. Din 24'—, vez. Din 36'—. 51. zv.: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. Din 3'—. 52. zv.: Pravilniki k uredbi o likv. kmetskih dolgov^ broš. din 6'—. 53. zv.: Zakon o gospodarskih zadrugah, broš. Din 8'—. 54. zv.: Trgovinski zakon, broš. Din 48'—, vez. Din 56'—. 55. zv.: Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev, Din 8'—. 56. zv.: Predpisi o izvršbi in zav., broš. Din 48'—, vez. Din 56'—. 57. zv.: Zakon o volivnih imenikih in zakon o volitvi narodnih poslancev, tretja, prečiščena izdaja, br. Din 12'—•, vez. Din 20. 58. zv.: Uredba o pravnih fakultetah, broš. Din 8'— 59. zv.: Predpisi o zaščiti pred zračnimi napadi (Uredba), broš. Din 8-—. 59. /1 Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, I. del (bojni strupi, evakuacija, zaščita otrok), broš. Din 4'—. 60. Uredba o oprostitvi mož od vojaške službe, broš. Din 8'—. 61. Pravilnik za pregledovanje klavnih živali in mesa, broš. Din 16'—. Sledijo nadaljnji zvezki. V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle naslednje leposlovne knjige: Mala knjižnica: zbirka 10 zvezkov, broš. Din 120’— posamezni zvezki broš. Din 15'—, vez. Din 20'— Dr. Ivo Šorli: Izbrani spisi, 6 zv., broš. Din 230'—, vez. Din 320'— posamezni zvezki broš. Din 45'—, vez. Din 60'— Vacbek: Kri ne kliče po maščevanju. Roman broš. Din 48-—, vez. Din 54'— Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih; vsak del broš. Din 20'—, vez. Din 26'— oba dela skupaj broš. Din 40'—, vez. Din 46'— Ouida: Faramor. Roman broš. Din 28'—, vez. Din 35'— 3. špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mla¬ dino v petih slikah broš. Din 10'— Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici '— s r * i " Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku Razno: Dr. Milan Vidmar: Moj pogled na svet vez. Dr. Milan Vidmar: Oslovski most vez. Andrej Gabršček: Goriški Slovenci, I. del vez. Dr. I. Matko: Perkusija in avskultacija vez. din 120'— Pomen trgovinskega registra broš. Din 4'— Ženevske menične konvencije broš. Din 6'— Dnevnik za babice broš. Din 4'— Porodni izkazi broš. Din 1'— Razne tiskovine po obrtnem zakonu. Ob naročilu je poslati denar vnapred in za odpravo in poštnino 1 Din za izvod.