Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulico štev. 15.
Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
ŠestBtopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £3. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu: za celo leto6gld., za pol leta S gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Fo pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 41.
V Ljubljani v petek 18. aprila 1884.
Tečaj I.
Cesarjevičevo potovanje v Carigrad.
Včeraj je preplula jahta „MiramarM morsko ožino Bospora in visokima potnikoma na njenem krovu odpiral se je v krasoti pomladanskega jutra čarobni svet carigradski. Navdušeno pozdravljena od tisočere množice evropskih naseljencev, spoštljivo sprejeta od najvišjih turških dostojanstvenikov, stopila sta naš cesarjevič in njegova presvetla sopruga na suho, da obiščeta v njegovi staroslavni stolnici turškega vladarja.
Samo na sebi je potovanje našega cesarjeviča in cesaričinje Štefanije prezanimiv do-godjaj, kateri utegne marsikomu v spomin privabiti velike premembe, ki so se tekom našega stoletja vršile na tužnem balkanskem poluotoku. V pesnih in pripovedkah se spominja še naš narod krutega sovražnika krščanske vere in omike, ki je z grozovito rednostjo leto za letom prihrul v naše pokrajine ter pustošil doline slovenske. Takega pro-t.ivnika niso vezale mednarodne pogodbe in Hugo Grotius zanj ni ustvaril mednarodnega prava. Kolikokrat so poslanci krščanskih držav v temnicah „sedmih stolpov" carigradskih morali zdihovati, ako so spolnovaje svoje dolžnosti, s kakim korakom žalili samosvestnega turškega samosilnika. In dandanes? Turčija, onemogla in oslabela, nehala je biti strašilo svojim sosedom; sultan sam se trudi, da kolikor mogoče sijajno sprejme visoke goste, v oblikah zapadne dvorljivosti se klanja naši cesaričinji, razkazuje ji vse zanimivosti in zaklade svojega glavnega mesta in celo tajnosti sultanovega harema se bodo razkrile pred nad-vojvodinjo Štefanijo.
Kadar potujejo vladarji, členi vladajočih rodbin in ministri evropejskih velesil po tujem ozemlji, je ves svet uverjen, da jih vodijo, Bog zna, kake skrivnostne diplomatične namere. Od potovanja našega prestolonaslednika
Listek.
Vieux Saxe.
Domovina križem potovanja.
B.
Iz Kravje doline v Kurjo vas.
Krasno jutro je bilo, ko sem se vzbudil tam doli pri Židanu. Ostavil sem dično gostilno blagodušni prijatelj Ivan je bil uže prejšnji večer poslovivši se, ves račun pobotal in postal sem še nekoliko trenotkov “a griči ter ondu navžil se divnega razgleda sem nem mestnem okrožji. Bilo je — kakor pr02Q, P°vedal — krasno pomladansko jutro, miino'7° T s.inJe nel)0 se Je razpenjalo nad zraku- kal *n 'a^en dih včl je po tihem meval’ ip^i" Planje morskega valovja od-
Polotil ^um 'z I1'^ave mračnje slutnl! ',ne Je neka trPka otožnost in razvozljivo vprašan •1ule 80 mi v duši ~ ne' ljane stalo je	0 bodočnosti bele Ljub-
J Zamišljeni v^?0J-
stopa, sem p„,em .bTSVjjMSS
tega pač nikdo ne bode pričakoval. Uže to, da ga spremlja cvetoča sopruga, kaže jasno, da diplomacija ni narekovala tega potovanja. Ali velikega političnega pomena mu vendar nikdo ne more odreči. Da se naš cesarjevič baš sedaj in spremljan od svoje sopruge poda na grško-slovanski poluotok, da obišče poleg sultanovega dvora tudi rumunskega in srbskega kralja ter se snide z knezom bulgar-skim, je vidno znamenje, da je položaj na jugu postal varen in da se za sedaj ni bati viharnih prevratov, ki se tako pogostoma razvijajo iz zamotanega orijentalnega vprašanja. Njegovo potovanje sploh ni bilo prej mogoče, dokler niso bile prijateljski urejene naše razmere z veliko rusko državo, katera od nekdaj silno vpliva na narode balkanskega poluotoka. Vsa Evropa, miru toliko potrebna, zasleduje s paznim očesom dogodke v balkanskih pokrajinah. Še se ni izbljuval stari ognjenik, še mu žari pod pepelom žrjavica, in hrepenenje Bulgarov po zjedinjenji, prepir porte z grškim patrijarhom, mejni konflikti črnogorski more črez noč izzivati kako novo erupcijo. Zlasti na pomlad imajo puške v balkanskih jarkih in razpoklinah od nekdaj posebno nagnjenje, sprožiti se, in v tem slučaji se razlega njih pok daleč okolu in glasen odmev vzbuja po vseh evropejskih kabinetih.
Drugačne prizore nam kaže letošnja pomlad na balkanskem poluotoku! Zopet grmijo topovi, a njih grom je le pozdrav visokim gostom, zopet odmevajo glasni kriki — a oni izražajo le simpatijo balkanskih narodov do prijateljske avstrijsko-ogerske države, katere sigurno nikdo ne zastopa bolj sijajno nego duhoviti prestolonaslednik cesarjevič Rudolf s prevzvišeno svojo soprugo. Naše razmere k prebivalstvu iztočnih držav postale so prijazne, in da se ohrani to prijateljstvo, da se zavaruje evropski mir, da se omika če dalje bolj razvija na klasičnih tleh balkanskega ozemlja
—	k temu bode gotovo največ pripomoglo cesarjevičevo potovanje v Carigrad ter nje-
ljanice ter itak tožnim srcem pri p o silni delarnici krenil na desno proti Codellije-vemu gradu. Oh — Codelli! evo ti divne slovanske Kodelje! mislil sem si, in globok vzdihljaj izvil se mi je iz tesnih prsij. — Bil je — kakor sem uže dvakrat povedal — krasen po-mladansk dan. Blažen mir prostiral se je nad seljansko idilo pri posilni delarnici, katero je le motilo v solnčnem svitu bliščeče se bodalo vojaškega stražnika, natakneno na njegovo ob desni rami visečo zadanko najnovejšega Werndl-novega morilnega stroja, — toda moj duh se je vsled prejšnjega utopljenja, uglobil zopet v razmotrivanje našega kulturnega življenja in to s pogledom na — umeteljnost,
—	in pozabil sem dičnega stražnika — rojaka, stoječega na iztočni strani posilne delarnice ter korakal sem dalje — uglobljen v motrenje naših žalostnih razmer.
Gospa — če me razumite, me bo veselilo, naopak pa pritožite se pri mojem vzgledniku, po katerem se ravnam. Ergo — poro tractatur!
Tam blizu Codellijevega grada sem zopet obstal in — ostrmel. Nalik morski planoti razgrinjala se je tu doli pred mano proti iztoku sinja bizoviška ravnina, po kateri so blestela razna sela do fečepetalca, do Kor-
govo in ljubeznjive njegove sopruge obiskovanje na vladarskih dvorih sosednih nam narodov.
Deželna kmetska enketa.
V Ljubljani 17. aprila.
Danes zjutraj ob 10. uri zbrala se je v mestni dvorani deželna kmetska enketa. Predsedoval je deželni glavar grof Thurn, vlado je zastopal gospod deželni predsednik baron Winkler. Navzoči so bili sledeči v enketo povabljeni gospodje: baron Oton Apfaltrern, Bavdek Martin, župan iz Vodmata, Dekleva Leopold, župan iz Košane, Deschmann Karol, Detela Oton, Dev Edvard, dr. Dolenec Henrik, Golobič Anton, dekan cerkljanski, Globočnik Anton, okrajni glavar postojinski, Grasselli Peter, Janežič Rihard, Jeršan Anton, posestnik z Unca, Kavčič Franc, posestnik iz Št. Vida, Kersnik Janko, Klun Karol, dr. Kosler Josip, Kotnik Fran, posestnik z Vrhnike, Lavrenčič Matej, baron Lazzarini Henrik, Levec Janez, župan mengiški, dr. Mauer Gustav, Mohar Blaž, dr. Moschč Alfonz, Murnik Janez, dr. Namorš Ignacij, župan iz Vel. Doline, Ogore-lec Vinko, župan iz Škofeljce, Ogulin Anton, posestnik v Novem Mestu, Pakiž Primož, dr. Papež Franjo, Pfeifer Viljem, Pirc Gustav, tajnik kmetijske družbe, Planinec Anton, župan boštanjski, dr. Poklukar Josip, Potepan Josip, župan iz Dol. Semona, Robič Luka, Rudež Karol, dr. Maks Samec, Seunik Josip, dr. Sterbenec Jurij, Svetec Luka, vitez Schneid Josip, Suklje Franjo, Urbančič Janko, veleposestnik iz Turna, Valjavec Aleks, župan bistriški, dr. Vošnjak Josip, baron Wurzbach-Tannenberg Karol, pl. Wurzbach-Tannenberg.
Predsednik enkete, deželni glavar grof Thurn, otvori skupščino s sledečim slovenskim ogovorom:
Slavna enketa! Slavni deželni zbor kranjski je pretečeno leto sklenil, da se uzroki pre-
barja kakor krdela belih pomorskih golobov, dočiin je tu na jugu — Golovec in ondu na severu valovito gorovje Kamniških planin okviralo divno panoramo .... Dolgo sem stal tu gori v prisojni ravnini, uglobljen zopet v motrenje lepe spodnje poljanske domovine in žalostnih njenih in naših kulturnih in narodno-mlačnih razmer.* In — umeteljnost! Ah — umeteljnost naša! Tam pod gradom sem prišel mimo razpela, stoječega na križ-potu. Bogme, to je žalostno v tem oziru pri nas Slovencih! Človek potujoč križem domovine, ali tudi stanujoč v domovini križem potovanja naleti Vam po obcestnih znamenjih in kapelah, tu in tam tudi po cerkvah , na toli borne nedostojne karikature, ki niso slične niti človeški podobi, kamoli onim vzvišenim bitjem, katerih človeška roka niti ni vredna posnemati .... In ko se nam umeteljniško izobražena čutila dvignejo nad kalužo počutnosti, ne bodemo se več hinavsko
—	sramežljivo prekriževali pred umeteljniškimi posnetki .... Predramil sem se iz svojih žalostnih sanjarij, kajti stal sem uže pod o-
' Bilo je to še pred znanim voHinim^shodom.
iščejo, vsled katerih kmetski stau čem dalje tem huje peša in propada, dalje je deželni zbor sklenil, da se naj skliče enketa,^ katera bi imela posvetovati se o tem vprašanji in nasvete staviti, kako bi se dalo zboljšati ma-terijalno stanje kmetijstva. Ti nasveti se imajo potem prihodnjemu deželnemu zboru v daljno porabo, obravnavo in rešitev izročiti.
Na tej podlagi si je deželni odbor vsojal sklicati slavno enketo in velečastite izvedence in zastopnike korporacij povabiti, da sodelujejo pri tej težavni, ob jednem pa velevažni nalogi. Prepričam sem, da so pravi možje skupaj, kateri imajo resno voljo, kmetu pomagati, kateri poznajo kmetijske razmere, ker živč v ozki dotiki s kmetskim ljudstvom in kateri imajo potrebne vednosti v teh zadevah. Dobro razvito kmetijstvo je najmočnejši steber, na katerega se država more naslanjati, on je nepremagljiva trdnjava zoper nevarnosti, katere žalibog v denašnji dobi človeštvo napadajo. — (Nemški:) Da se pridobi potrebni materijal in statistični dokaz in drugi podatki, obrnil se je deželni odbor na c. kr. deželno vlado, oziroma c. kr. finančno vodstvo, na c. kr. deželno sodnijo v Ljubljani in na c. kr. okrožno sodnijo v Rudolfovem, na vsa c. kr. okrajna glavarstva in okrajne sodnije ter na vse prečastite župnike. Skoraj vsa oblastva so odgovorila na njim stavljena vprašanja, za kar jim grč gorka zahvala. Nabralo se je po tej poti zanimivo gradivo, katero obseza mnogo važnih in interesantnih podatkov. — (Slovenski:) Potrudimo se tedaj, kar je v naših močeh, želimo in upajmo, da bode naše delo vspešno, mili naši domovini koristno. Zaklicaje „dobro došli“, pričnem zborovanje slavne enkete.
Gospod deželni predsednik bar. Winkler, kot zastopnik visoke c. kr. vlade, pozdravlja enketo. Vlada se bo gotovo zanimala za vse, kar se bode v tej sl. enketi obravnavalo, ter se bode ozirala na sklepe, katere bo enketa storila v prid kmetskemu stanu.
Mestni župan gosp. Grasselli pozdravlja enketo imenom glavnega mesta. Skupščina razpravljala bode za kmetijstvo važna vprašanja, za katera se tudi Ljubljana zanima, kajti mesto in dežela sta tesno zvezana in ako se kmetovalcu dobro godi, se tudi vsi drugi stanovi dobro počutijo. Ni dvojiti, da bode deželni zbor, kateri se tako gorko zanima za korist kmetijskega stanu, obrnil vso pozornost tudi na blagor meščanskemu življu. Govornik tedaj, pozdravljajoč enketo v imenu prebivalstva glavnega mesta, vošči obravnavam mnogo sadu in vspeha za deželo kranjsko.
Deželni glavar naznani, da so se gg. Adolf Obreza, državni poslanec, Mahkot Ivan, c. kr. okrajni glavar, in dež. posl. baron Schwegel pismeno opravičili, da jim ni mogoče udeležiti se enkete. Vodstvo zapisnika enkete prevzel je državni poslanec gosp. Klun.
lovcem ter otožni svoj pogled vrgel doli na iztočno stran, tjži proti — S čepe talcu. A ni ga bilo prijatelja, ni bilo blago- in nežno-čutečega srca, ni mi bilo žive duše, ki bi me bila povabila tj& na poliček sladkega vinca. Zato tudi ne vem, ali imajo tam rujno ali motno vince.
Naposled me predrami drdranje neke kočije, v kateri je sedel zarujavel gospod. Uljudno me povabi, naj prisedem ter povč mi svoje ime. Bil je najmenj — kak baron; žal da sem ime pozabil; da ne, bi ga zabilježil tu v „večnajo pamjat“. čili vranci vznesli so naju
—	toda jahala nisva — v bliskovitem diru po nasuti, kameniti cesti tam pod Golovcem proti Kurji vasi. Izvrstno sem se zabaval z zgovornim baronom, ali kaj je bil, a vendar sem na desno in na levo upiral oči, da se li ne pokaže kodi kakov gostoljuben — farovž, ali gostoljubna gostilna in vsaj jeden gostoljuben prijatelj v njej — kajti goljaš s papriko, oh dobro poprovan goljaš — ta mi je bil v mislih! Toda ni je bilo gostoljubne hiše, niti gostoljubnega prijatelja in tudi ne gostoljubnega farovža, in v mislih mi je bil le — navzlic zgovornosti mojega uljudnega — barona — Mirza-Schaffy-jev verz:
Besedo dobi kot poročevalec deželnega odbora deželni odbornik g. dr. Voš n j a k. On pravi :
Iz poročil se vidi, da je kmetski stan v poslednjih letih v celi deželi več ali menj propadel, izimši le nekatere kraje na Gorenjskem, kjer so razmere blizo enake ostale.
Dolgovi so povsod naraščali, živine je menj, povsod se gozdi uničujejo. Glavni vzroki kmetijskega propada so obče znani; iskati jih moramo v silnem preobloženji z zemljiškim davkom od 1. 1840 do 1. 1881, v druzih javnih bremenih vsled predrage samouprave tudi v rastočih kulturnih potrebah na kmetih in v splošnem prehodu naturalnega gospodarstva v denarno, na Gorenjskem in Notranjskem še posebno v gospodarskem prevratu, kateri je uničil cvetočo domačo obrtnost na Gorenjskem, in vsled železnic (? Ured.), po katerih je ponehal zaslužek za neštevilne tovornike na Gorenjskem in Notranjskem. Tudi slabe letine so kmeta pahnile v dolgove. Zemljiški davek se je sicer v zadnjih letih znižal, pa nasledki se še dandanes čute v zadolženji kmetskih posestev. Zastran priklad in pristojbin bo treba olajšave. V prospeh kmetijstva in domače obrtnije storili se bodo nasveti. Zlasti pa se mora brzo kaj vkreniti proti množečemu se razkosavanji kmetij. Na Kranjskem je francoska vlada ob času francoske okupacije razveljavila vse naredbe gledč kmetskega dednega prava in celokupnih kmetskih posestev. V druzih avstrijskih deželah pa so te določbe veljale do 1. 1868; stoprav tedaj so s zakonom z dnč 27. junija 1868 neveljavne postale.
Na Kranjskem so delj časa razkosali zemljišča nego povsod drugod v Avstriji, zato je toliko malih posestev več nego na Koroškem in Štajarskem, kjer se je razmerno malo zemljišč razkosalo, posebno v goratih krajih.
Naredba našega zakonika, posneta iz rimskega prava, vsled katere imajo vsi dediči dobiti enake deleže iz zapuščine, storila je, da tako zvani glavni dedič, ako je bilo več sodedičev, nikakor ni mogel deležev izplačati, ter je moral ali denar na posodo jemati ali pa od zemljišča parcele prodajati, največkrat storil je pa oboje in nasledek je bil, da se je posestvo zmanjšalo, vknjiženi dolgovi pa so narastli. To se dandanes še godi in je glavni vzrok, da se parcele prodajajo od zemljišč in da ne ostane v mnogih slučajih toliko, da bi se zamogla živiti družina, in tako postane naš kmet — kajžar.
Iz tega izvirajo vsi nedostatki pri kmetskem stanu. Gozdi se uničujejo, živina se prodaja, da je le denar, nasledki pa ne izostanejo, kajti, kjer je malo ali celo nobene živine, ni gnoja, pa tudi ne pridelka, vse gre rakovo pot. Dolgovi potem naraščajo in kmetski posestnik v svoji obupnosti se vd& žganju,
«Lieber Sterne ohne Strahlen,
Als Strahlen ohne Sterne;
Lieber Kerne ohne Schalen,
Als Schalen ohne Kerne;
Geld lieber ohne Taschen,
Als Taschen ohne Geld!
Wein lieber ohne Flaschen,
Als umgekehrt bestellt!»
Toda tu sva se pripeljala mimo mesta, katero je zabilježeno v našem slovstvu. Tam nasproti Malijeve pristave izgovoril ali zavpil je Prepeličarjev Matevž z Spodnjih Poljan, nekdanji kolega bivšega poslanca notranjskih kmetskih občin — zadnje svoje besede, imenitne in karakteristične, kakor zadnje Goethejeve. Naslonil se je bil — žganja poln, ob ograjo pri Cesarskem grabnu, kateri je bil tedaj poln deroče vode ter je zadremal. V spanji je izgubil ravnotežje ter prevrnil se vznak po visokem in jako strmem bregu v globoko reko. „Hudič, kam pa letim?" vsklik-nil je in — štrbonk! in
»Več ga nismo videli na sveti!*
Pri mostu sem se poslovil od zgovornega
—	barona; še sedaj stavim, da je bil — baron. Krenil sem peš proti— Hrovatu — in srce moje me ni varalo. Našel sem tam dva iskrena prijatelja — plamtečega rojaka
ker izgubi veselje do dela, dobro vedoč, da za njega ni več rešitve. Kmetijsko vprašanje se tedaj ne da rešiti z neznatnimi prenared-bami sodnijskega reda, n. pr. glede eksekucijskega postopanja, z zakoni o komasaciji, o vodnih zadrugah itd. Poseči se mora globo-keje, treba je dati kmetskemu stanu tisto naravno podlago, na kateri more obstati in rešiti svojo imenitno nalogo, da ostane najtrdnejši steber države in človeške družbe. Pravne razmere na kmetih ne morejo urejene biti po istih načelih, kakor pri druzih stanovih. Kmetsko zemljišče ne sme biti vrednostni papir, ki se vsak dan lahko proda in znesek razdeli, ali pa trgovinsko blago, s katerim se kupčuje, kakor s platnom in suknom.
Zemljišče je nepremično, pa je dosedaj istim zakonom podvrženo, kakor vsako premično blago. Toda še drug važen in imeniten razloček se nahaja med kmetom in obrtnikom ali trgovcem. Ako obrtnik ali trgovec v jednem kraji ne more izhajati, gre drugam in prične nov obrt ali novo trgovino, kmet pa, ako se mu proda dom in posestvo, je za vselej s svojo rodovino uničen in postane proletarec. V največjem interesu vsake države pa je, kakor tudi vsacega naroda, da se ohrani zdravi in krepki kmetski stan, kajti iz njega dobivajo nove moči vsi drugi stanovi, tedaj mora postavodavstvo gledati, da se ravna po dokazanih potrebah kmetskega stanu in ne po kopitu, ki se ponaša s tisočletnim starim rimskim pravom, in akopram se nameravani zakoni ne ujemajo s sedaj vladajočimi narodnogospodarskimi teorijami.
Avstrijska vlada je tudi priznala, da je treba kaj storiti proti čedalje večjemu propadu kmetskega stanu. Predložila je državnemu zboru zakonski načrt o dednem pravu na kmetih. Po tem zakonu so mnoge natančneje določbe prepuščane sklepovanju deželnih zborov, tedaj bode slavna enketa imela priliko, svoje mnenje izreči o potrebi tacega zakona sploh in o posebnih določbah. S tem zakonom pa se urejajo premoženjske razmere le v slučaji smrti, ako lastnik ni naredil nikake oporoke. Taki slučaji so pa le bolj redki, ker navadno lastniki uže v življenji izročajo kmetije sinom ali hčeram ali vsaj pred smrtjo izjavljajo svojo poslednjo voljo. Tedaj se bo s tem zakonom proti napredujočemu razkosavanju zemljišč kaj malo doseglo. Vlada to uvideva in prepušča deželnim zborom, po določbi § 16., da sklenejo zakon o nerazrušnih kmetijah sploh. Deželni odbor predlaga tedaj drugo vrsto vprašanj tikajočih se naprave tako zvanih kmetskih domov{Hcimstatteri) naKranjskem.
Po teh napravah se utegne kmetskemu stanu v prihodnje pomagati, pa treba tudi misliti, kako ga rešiti iz zadreg, v katere je zabredel iz raznih uzrokov in kaj storiti, da vsled sedajnih hipotekarnih dolgov ne pride
Danila in dičnega našega „podlistkarja“, duhovitega Maži brka. Po burnem pozdravu usel sem se med prijatelja in med navdušenimi napitnicami in vzajemnim petjem slovenskih pesnij — jaz sem se bil iz melan-holijske Nirvane vzpel na vrhunec jarnega tenorja
— preživel sem ondu na skrajni meji domovine križem potovanja krasen dopoludan; in ko smo ob solnčnem zahodu korakali po mostu preko šumečega Cesarskega grabna, plavalo je jasno solnce nad mračnim — ljubljanskim gradom.
Pozabil sem povedati, da sem baronu ponudil zavarovanje za življenje pri nekem vzglednem slovanskem zavodu, kjer uživam uže petnajst let neomejeno zaupanje; toda mož nema narodnega mišljenja ter mi je odgovoril, da se boji tožbe, advokata in rubežni, ako bi slučajno zaostal s — šestdesetimi krajcarji. Ti ljudje nemajo srca za — narod!
Gospa, še jedenkrat bom potoval za svojim vzglednikom, in sicer izy Kurje vasi od Hrvata — kDalmatincuvŠiško. Potrpite
— samo jedenkrat še Vas bom mučil! Potem pa se bodeva pogovarjala zopet po — domače.
Kretoslav JProstanov alias JP&r.
večina kmetskih posestnikov na kant. Enketa bode imela nadalje izreči svoje mnenje o sredstvih, kako bi se dalo kmetijstvo v vseh strokah, v poljedelstvu, živinoreji, vinarstvu, sad-jerejstvu itd. povzdvigniti, da bode mogel kmet živiti svojo rodbino in shajati navzlic konkurenci, s katero se mu je boriti gledč žita, vina in živinoreje s sosednimi deželami in celo z Ameriko in Rusijo. Domača industrija povsod, Kjer se je udomačila, pomaga kmetom, da imajo postransk zaslužek; da si tam, kjer ne morejo jiveti ob kmetijskih pridelkih, opomorejo po dohodkih domače obrtnije.
Po nekaterih krajih, zlasti po Gorenjskem, se žganjepivstvo strašno širi v pogubo kmetskega stanu v duševnem, fizičnem in materi-jalnem oziru. Tu bode trebalo energičnih sredstev, da se ta kuga ustavi. Poročevalec dr. Vošnjak upa, da bode deželni odbor s sklepi enkete še v letošnjem zasedanji stopil z definitivnimi predlogi pred deželni zbor.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državni zbor se snide 25. t. m. Govori se, da bode zboroval kake štiri tedne in potem počival do jeseni. Kmalu po zaključenji državnega zbora jamejo delovati deželni zbori. Češki listi trdijo, da bodo poslednji precej dolgo imeli svoja zasedanja, posebno pa ga-liški, moravski in češki. V češki deželni zbornici namerava sedanja češka večina spraviti jezikoslovno vprašanje na dnevni red. Manjšina, bode se ve da nasprotovala in zastopala stališče, da pripada rešitev tega vprašanja državnemu zboru.
Dnč 19. t. m. bode imel gospodarstveni odsek gosposke zbornice svojo sejo. Obravnaval bode najprej zakon o pridobitvi pe troleja na Gališkem.
Vsi ogerski listi pripoznavajo važnost zadnje srbske konference ter menijo, da so njeni sklepi dokaz zmage ogerskega državnega principa. „Pesti Naplo" pravi, da zahtevam Srbov principijalno ni mogoče ugovarjati. Sploh bodo Srbi od sedaj važnejši faktor postali in treba bode ž njimi računati.
Tuje dežele.
Črnogorskega Chargc d' affaires, Vukoviča, je sultan na velikonočno nedeljo povabil k kosilu in mu pri tem povdarjal svoje prijateljstvo do kneza črnogorskega. Ob jed-nem je ponovil sultan obljubo, da bode dal potrebne ukaze za rešitev mejnega vprašanja med Turčijo in Črnogoro, kakor hitro boljše vreme zopet omogoči dotična dela. Vukovič je izročil porti nov projekt za ureditev mej med obema državama.
Sedaj se bliža čas, ko bode treba imenovati novega namestnika za vzhodno Rumelijo. Ruska vlada ne želi, da bi to mesto zavzemal še dalje knez Bogorides, čeravno bi bil turški vladi sedanji gouvernčr še najbolj všeč. Ruski listi ostro pišejo zoper Bogoridesa in priporočajo domačina dr. Krestiča, sedanjega vzhodno-rumeljskega generalnega tajnika, za to važno mesto. Ker mora Bogorides 17. maja odstopiti, bode stvar pač kmalu rešena. Tudi Francoska in Angleška imate svoje kandidate. Znano je, da namestnika imenuje porta v soglasji in pritrjenjem vseh vdeleženih vele-vlastij.
Tako zvana Bismarckova kriza je pri vpst' »N°rdd. Zeitung" piše, da so vse nihfp° kaki ministerški krizi neistinite in da mest ne namerava vstvariti novih uradniških
ložila^zak^emu zaveznemu svetu je vlada pred-tere ip ri°n’ (ia se eksteritorijalne pravice (ka-tudi tujim ,l2S™ir,1?1 diP‘?macya) podel« stvu. Vlada trd S S'boV' objeli! m sprem-kona bilo teida ys*5£
srs ss$ \tai svsra. a:
dvojiti	Z VzPrejme, o čemur ni
Cesar se je uže peljal na sprehod in vse vznemirjajoče vesti o svoji hudi bolezni razveljavil.
Na Francoskem so sedaj govori ministrov pri odkritji Gambettovega spomenika v Cahorsu na dnevnem redu. Zgovorni ministri so povedali mnogo besedij. Listi jih tudi v tem smislu koinentujejo in porabljajo za svoje strankarske namene.
Iz bojišča v Aziji prihaja vest, da je kantonski podkralj sam spoznal svojo krivdo in prosil za primerno kazen. Vsled tega je cesarica kineška sodnijsko obsodbo milostivo razveljavila in vkazala novo preiskavo o po stopanju podkraljevim. Dokler se stvar ne reši, ostane mož na svojem mestu. Princ Kun oče sedanjega mladoletnega cesarja, dobil je v roke vodstvo zunanjih zadev, dokler cesar ne postane polnoleten in sam ne nastopi vlade
Marquis of Harcourt je 16. t. m. imel v Derby govor, v katerem je izjavil, da Angleška nema pravice anektirati Egipta; dolgotrajna angleška uprava v Egiptu bi bila povod ved-nemu prepiru z druzimi velevlasti in požirala bi ogromne svote, katerih bi egiptovska vlada ne hotela plačevati.
Iz VVashingtona poroča brzojav, da je zbornica sklenila s 140 glasovi proti 138, v pretres vzeti spremembo carinske tarife.
Dopisi.
Z Dolenjskega, 14. aprila. [Izy. dop/ (Naša učiteljišča in slovenščina.) Precejšnji korak v zboljšanje učiteljišč in v po-vekšanje izobraženosti slovenskih učiteljev storil se je s tem, da se je v prejšnja čisto nemška učiteljišča vpeljal za nekatere predmete slovenski učni jezik na Primorskem in v Ljubljani. S tem se je omogočilo učiteljskim )ripravnikom, da se po polnem izurijo v slovenskem jeziku, katerega bodo potem rabili iot učitelji v praktičnem življenji. Od slej se menda ne bode več pripetilo, da bi učitelji sami ne bili zmožni slovenščine, kakor je to bilo prej v nekaterih slučajih, in to še celo pri takih učiteljih, ki so se šolali v dobi 1870 do 1880 na raznih učiteljiščih po Slovenskem. Ljubljanski in primorski učiteljišči ste v obče zdaj tako osnovani, da v njih izvežbani kandidati še precej ugajajo slovenskim razmeram, ako le imajo kot učitelji dobre osebne lastnosti. Z ozirom na prejšnje pripravljevalnice so sedanja utrakvistična učiteljišča vendar le kot prehodna ustanova še kolikor toliko ugodna.
Vendar se nadejamo, da se naša učite-jišča kmalu tako vrede, da se bodo vsi predmeti poučevali s slovenskim jezikom. In taka uredba se d& utemeljiti s sledečimi razlogi.
Naše ljudske šole bodo postale razen kočevskih v kratkem čisto slovenske, t. j. učni jezik bode za vse predmete slovenski, če se bode tudi tu pa tam še nemščina kot obliga-ten ali neobligaten predmet učila. Učitelj bode torej vse predmete ljudske šole v slovenskem jeziku razlagati moral. Prašam pa, kako naj on uči z vspehom ter pravilno to v slovenskem jeziku, kar se je na pripravnici učil v nemščini? Kakošno težavo bodo mu delali zemljepis, zgodovina, petje, telovadba itd., katere predmete se je učil le v nemškem jeziku?
Tudi s slovenskimi srednjimi šolami se ne strinjajo utrakvistična učiteljišča. Ali ne dela to kandidatu mnogo težav, da se uči zemljepisa zdaj v nemškem jeziku, ko si ga je prej na gimnaziji učil v svojem materinskem jeziku? Razen nekaterih manj važnih predmetov uči se pa na učiteljiščih najimenitnejši nauk še v nemščini, namreč pedagogika.
Od slovenskih učiteljev se po pravici terja, da sodobripedagogi, kar naj pokažejo v prvi vrsti v šoli, v drugi vrsti pa v javnem življenji, kjer naj pedagogične nauke razlagajo z besedo (na pr. pri uradnih in neuradnih učiteljskih skupščinah) in s peresom (v šolskih časopisih). Kako se hoče slovenski učitelj v svojem jeziku dobrega pedagoga izkazati in kot tak narodu koristiti, ko se je te najvažnejše vede le v nemškem jeziku učil? S kratka: Slo-
venci se morajo prizadevati, da dobč naša učiteljišča prej ko prej slovenski značaj in da se tudi pedagogika uči v materinščini naši.
Vendar pa morajo slovenski učitelji p o polnem zmožni biti tudi nemščine. Da se to doseže, naj se primerno število ur odloči temu predmetu, pri katerem naj se učitelj v interesu tega jezika nikakor ne poslužuje slovenščine, razen toliko, kolikor pospešuje urnejše naučenje nemščine. In ako bode za vse predmete obveljala slovenščina, potem naj se pa terminologija uči tudi pri vseh predmetih še ob enem v nemščini, in pedagogika naj bi ostala le toliko časa še nemška, dokler se ne spiše v to svrho dobra slovenska knjiga.
Namen mojih vrstic pa je danes zlasti ta, da opozorim sposobne slovenske učitelje, zlasti glavne učitelje na učiteljiščih, na ta jako občuten nedostatek, da nimamo še v slovenskem jeziku pedagogike. Glejte, kako smo zaostali za bližnjimi brati Hrvati! Uže pred 15 do 20 leti so oni imeli pedagogične in metodične knjige v svojem jeziku, in pred 4 ali 5 leti je začel „Hrvatski peda-gogijski književni zbor“ z nova izdajati vse za pedagogiko potrebne knjige, kakor „Dušo-slovje“, „Vzgojoslovje“, „Naukoslovje“ itd. Kako bi bilo učiteljskemu kandidatu olajšano, ako bi vzel poleg nemške knjige, ki je jako težko umljiva, še slovenski prevod v roke!
Kako bi se slovenski učitelj okoristil s slovensko pedagogiko, ko si je v šoli vseh pedagogičnih in metodičnih naukov le v tujem jeziku prisvojeval! Kako bi veliko ložje pisal in govoril o raznih pedagogičnih strokah, ako bi imel stalno slovensko terminologijo v dobri knjigi. Želeti je, da bi se zlasti profesorji pedagogije na naših učiteljiščih lotili spiso-vanja te tako potrebne knjige! Založniki bodo se našli tudi zanjo, kakor so se za druge šolske knjige, vsaj bodo učitelji in pripravniki radi po njej segali, zlasti ker se nadejamo, da bode tako početje tudi sl. vladi po volji, o kateri smo prepričani, da rada vidi, ako Slovenci literarno napredujemo.	—aj—.
Razne vesti.
— (Dvojni samoumor.) V Szegedinu se je 15. t. m. žandarmerijski ritmajster Nikola Sugar usmrtil s svojo ljubo Katro Gross. Zjutraj ob 6. so Culi ljudje strel in ko so prišli v sobo, našli so 201etno lepo deklico v krvi na tleh v predsobi, njoga pa v sobi. Katra Gross je imela šo toliko moči, da je rekla: „Jaz sem se sama usmrtila, on me ni!“ — Čez nekoliko ur je umrla, Sugar pa je bil koj mrtev po osodepolnom strelu.
-— (Besen vojak.) O vojaku, ki je zadnjo nedeljo streljal na svoje tovariše v Napolju, poročali smo uže svojim čitateljem. Danes dodajamo nekoliko podrobnostij. Vojak je prišel pijan v kasarno in korporal njegov mu ukaže, da naj gre mirno na svoje ložišče. Koj je vbogal, a kmalo je vstal, popadel puško in nekaj patron in kakor besen je jel streljati pri vratih na vsacega, ki mu je prišel nasproti. Pok strelov in vpitje vojakov vznemiril je cel oddelek mesta. Besnega človeka so vkrotili 4 vojaki. Skrili so se pod posteljo in od tam so divjaka spodnesli, ko je letal po sobi okoli in prišel blizo postelje. Potem so planili nanj in ga povezali. Prvo noč je v svoji joči tulil kakor divja zveri
— (Zločinci.) Leta 1879. je bilo v Avstriji 29 046 zločincev zarad različnih zločinov obsojenih; izmed teh jih je bilo 24 761 ali 85'25 °/0 možkega, 4285 ali 14'75 °/0 ženskega spola, tedaj skoro natanko šestkrat več možkih kot žensk. Na vsakih 10 000 prebivalcev brez ozira na spol pride tedaj 14 zločincev, na vsacih 10 000 možkih prebivalcev 25 zločincev, na vsacih 10 000 ženskih prebivalcev pa le 6 zločink.
— (Zgubljen testament.) L. 1866umrl je v Dublinu bogat mož in zapustil vse svoje pre-moženjo, ki je znašalo črez 10 milijonov gold., katoliškemu nadškofu Cullon-u, da ga porabi za cerkveno in blagodejne namene. Sorodniki so liotoh poslednjo oporoko razveljaviti in pričeli so tožiti. A sedaj so jo stvar na nepričakovan način zasu a a — testament je zginil. Nadškof Mac Cabe, naslednik Cullonov, razpisuje 20 000 gld. darila onemu, ki mu prineso dragocen papir.
Domače stvari.
— (Nj. Veličanstvo) je dovolilo, da se predsedniku ljubljanske deželne sodnije, Antonu Gertscherju, o priliki njegovega upokojenja izreče za njegovo mnogoletno zvesto in odlično službovanje Najvišje priznanje.
— (Deželna kmetska enketa) zborovala je včeraj od x/2 5. ure popoludne do ili9. ure zvečer. Obravnavala so se vprašanja o kmetskih domovih, o hipotekarnih dolgovih na kmetskih posestvih, o katerih točkah je poročal deželni odbornik g. dr. Vošnjak, in konečno o vprašanji, kje in kako se naj pospešuje domača industrija. O zadnjem vprašanji je jako razločno in obširno poročal g. cesarski svetovalec, deželni odbornik g. Murnik. Zborovanje, ki se je nadaljevalo danes ob 9. uri dopoludne, zaključi se najbrž danes. Poročali bodemo o vseh obravnavah obširneje, ker dobro znamo, da vsa razpravljana vprašanja enketna ne zanimajo samo kmetovalcev, ampak tudi obrtnike, trgovce, meščane in sploh vso razumnike naše dežele. Danes pričenjamo s poročilom in nadaljevali ga bodemo v prihodnjih številkah našega lista.
Deželna enketa je zborovala danes od devetih dopoludne do ene popoludne. Razpravljala je o po-vzdigi kmetijstva, o čemur je obširno poročal deželni odbornik g. Detela — in kako naj se postopa proti žganjepivcem, o čemur je jako temeljito poročal g. dr. Samec. Zborovanje se bode popoludne ob štirih nadaljevalo in nocoj tudi končalo, ker je rešiti le nekoliko raznih nasvetov.
— (Vabilo.) Vsled odpovedi dveh kandidatov bode drugi shod volilcev II. in III. volilnega razreda v nedeljo dn<5 20. t. m. ob 11. uri dopoludne v čitalnični dvorani. V mnogobrojno udeležitev vabi p. n. gospode volilce II. in III. razreda Narodni volilni odbor. “ Posebnih vabil se ne bode razposlalo.
— (Pogreb najstarejšega veterana) na Kranjskem, umrlega 881etnega FrancetaKinkelna, vršil se jo včeraj popoludne ob 5. uri jako veličastno. Sprevod je vodil načelnik veteranov, kojega so se udeležili v jako mnogem številu s zastavo, predsednik ljubljanskega veteranskega društva, vodja magistratnega urada g. Jurij Mihalič. Spremljala je sprevod vojaška godba domačega pešpolka baron Kuhn št. 17., v katerem je umrli Kinkel služil, polkovnik tega polka g. Fux, mnogo štab nih in drugih oficirjev in velika vrsta podčastnikov in moštva domačega polka, vsi v paradni obleki. Ko so položili krsto v grob, govoril je predsednik veteranskega društva, g. Mihalič, navdušeni govor, v katerem je slavil umrlega veterana kot bojevnika za čast, slavo in obstanek Avstrije in slavil njegovo vojaško čednost vsem potomcem, vsem vojakom slavne avstrijske armade v vzgled. Govor g. Mihaliča je vzbudil veliko pozornost in občno priznanje.
— (Tatvine.) V hiši št. 33 v Florijano-vih ulicah je neznan tat ukradel delavki iz fabrike za tobak Cilki Pušnik tri srajce, rumen svilnat prt in nogovice, vse v vrednosti za 5 gld.; delavcu J. Kožuhu pa zlat prstan z rudečim kamenom, vreden 3 gld., in zlat prstan z višnjevim kamenom, vreden 5 gld., in več žepnih rut.
— (Napad.) V tako zvani „Zeleni Jami" napadla sta delavca Jožo in Francelj Vertačnik delavca Caharijo Gancaris, eden mu je izpodbil nogi, drugi pa ga je z kamenom teško ranil, da so ga prenesli v bolnico.
— (Ognjevit krojač) je Jaka Selan, krojaški pomočnik v Gorenjem Kašlji. Na večer dne 13. aprila zapazil ga je kmetski posestnik Matej Zajec, ki je ravno, utopljen v filozofična premišljevanja, mirno kadil v Zajčevem hlevu. Hudomušnemu Zajcu to ni bilo po volji, a tudi njegovi opomini niso ugajali krojaškemu junaku. Ena beseda da drugo, možaka se sprimeta, toda s krojaško gibčnostjo se iztrga Selan svojemu nasprotniku, zagrabi kamen ter ga zaloputne Zajcu v glavo. Skoraj bi vrjeli zlobnim jezikom, ki se precej zaničljivo izražajo o telesni sili krojačev, kajti navzlic temu, da je bil kamen jeden funt težek, je vendar Zajec le lehko poškodovan na levem ušesu.
— (Vaška idila.) To so vam krotke dušice, ti Selani iz Posavja 1 En dan kasneje podal
se je isti krojač Selan z dvema tovarišema, ki se oba pišeta za Solana, v hišo Jos. Černeta v Za-voglje na maseljček rujnega vinca. Eden iz te se-lanske trojice, mesar Andrej Selan, mora biti pravi Brdavs, tako se ga bojč vsled njegovega pretepanja. Naravno tedaj, da ga ni bila nič kaj vesela družba 15 možakarjev, ki je ravno v božjem strahu se zabavala pri vinski kapljici. Po svoji navadi začel je razgrajati, toliko časa, da je vseh petnajst s svojim zabavljanjem konečno prepodil od Černetovih penatov. Nekoliko časa kasneje se odpravi tudi naš selanski triumvirat. Toda komaj je bila trojica kakih 10 korakov iz gostilne, kar plane nenadoma več fantov na Selana; vržejo ga na tla ter začno razbijati po premaganem Brdavsu. Mož je dobil tri precej hude rane na glavo, udarec na desno oko in lehko prasko z nožem na levi roki. Toliko časa so ga bili mlatili, da se je moral konečno z vozom domov peljati, kjer sedaj v postelji premišljuje, kako bi napadnikom vračal storjeno mu ljubav. Kajti, ker nikakor neče ovaditi svojih nasprotnikov, niti sodnije nadlegovati s kako pritožbo, smemo pričakovati, da bo na drug način skušal poravnati se s svojim Krpanom.
(Sodček piva) je izpraznila 15. t. m. družba kmetskih fantov v Mengišu. Na večer, ko so se ga bili uže dobro navlekli, pričel so jo ob-ligatni prepir in kmalu tudi	protep.	Šlo	so	jo
za — prazni sod! In zaradi tega praznega soda jo potognil Tone Novak nož, pa ga jo zasadil Josipu Friškovcu v desno lice; s tem ga jo težko poškodoval. No, ko bi se bila dala za poln sod, potem bi uže razumeli razburjenost, a za pražil o g a, za tacega se pač no splača postati gost na Žabjaku !
— (Tepež.) Na spodoben način so praznovali Veliko noč štirje kmetski fantje iz Žiberž (v logaškem okraji). Prišli so zvečer ob 9. uri k posestniku Mihu Rupniku ter zahtevali jeden liter vina. Ker pa ta mož nima gostilne, jim ni mogel vstreči in fantje so odšli. A komaj so dospeli dvajset korakov od hiše, jeli so se — pretepati. Trije so padli na četrtega sodruga, Franceta Rupnika, in so ga obdelovali s kamenjem in poleni. Dobil je več prask,	najhuje	pa	mu	je
nekdo pritisnil na glavo. Zdravnik je	izjavil,	da
je fant težko poškodovan.
— (Nagla smrt.) Sedemdesetletni starček Luka Palčič v Zalesji je 14. t. m. padel na stopnicah. Ubožec je tako nesrečno priletel na tla, da si je zlomil vrat in bil takoj mrtev.
— (Utopljenec), katerega so našli 12ega aprila v Pivki pri Postojini in o katerem smo poročali svojim čitateljem, je 271etni gostaški sin Janez Novak iz Planine. Hodil jo zadnje čase mnogo okoli, tu in tam nekaj časa službovaje, potem pa zopet brez dela. Fant je bil nagle jezo in hudo se mu je godilo pretekle dni, ker ni imel ni-kacega posla. Sumi se torej, da je sam planil v vodo in našel prostovoljno smrt.
— (Nesreča.) Minule	dni sta	se	peljala
skozi Črnovče gdčna. Cunder, hči kmetskega posestnika, in finančni stražnik g. Vidic. V sredi vasi, pri posestvu g. J. Luckmanna, splašil se je konj in pala sta oba raz voz. Gdčno. Cunder so pripeljali jako težko ranjeno v vas nazaj, pa tudi g. Vidic je težko poškodovan.
in cesarica počutita in potem predstavil obojno spremstvo. Čez četrt ure se je cesarjevič poslovil. Sultan je zopet ponudil cesaričinji roko in spremil goste do perona. Nekaj minut pozneje je sultan obiskal svoje goste v kiosku, kojega jim je dal na razpolaganje.
—	Popoludne je cesarjevič s soprogo obiskal v gala-vozovih štambulske mošeje.
Darmstadt, 17. aprila. Kraljica angleška je s svojo hčerjo Beatrico došla zjutraj s6m.
Monakovo, 17. aprila. Nemških geografov zborovanje se je danes otvorilo. Ko je prof. Ratzel navzoče pozdravil, je princ Lu-devik zasedel mesto častnega predsednika.
K ah ir a, 16. aprila. General Gordon je 8. t. m. brzojavil Mr. Baringu, da mu je poročal ogleduh, ki je došel od Saleh paše na Sinjem Nilu, da stvar dobro stoji in da ima Saleh 500 konjikov in 57 naloženih ladij seboj. Vsled notranjih razporov v Kordofanu je' Mahdi opustil ekspedicijo zoper Kartum. Dve stranki se baje vzdiguje« zoper Mahdija. Saleh paši se ni posrečilo, vjeti šejka el-obeidskega. Kasala in Senaar sta v varnosti.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 18. aprila.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.................79 • 85
»	»	»	»	srebru.........................80-95
Zlata renta.............................................100-60
5% avstr, renta...........................................
Delnice ndrodne banke............................... 849- 
Kreditne delnice....................................321-30
London 10 lir sterling..................................121-40
20 frankovec........................................ 9-63
Cekini c. kr........................................ 5 • 73
100 drž. mark............................................59-70
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Charkov, 18. aprila. Zaradi nerednosti pri zakladanji suharja (ZiriebacJc) v turški vojski je obsojen general Buschen na odpust iz službe s priporočilom, da se mu kazen spremeni v službeni ukor. Polkovnika Sabo-a je sodišče obsodilo na zapor.
Reval, 18. aprila. Velik sneg; ceste so zametene, na nekaterih krajih sega sneg do streh d ves tr op ni h hiš. Železnični promet ustavljen, vojaštvo je dobilo povelje, progo snega očistiti. Po noči je nastal požar, kateri je uničil več hiš in mnogo živine.
Carigrad, 17. aprila. Na peronu lldic-kioska sprejel je veliki vezir s kamorniki cesarjeviča in soprogo in ju spremil v prestolno dvorano. Sultan je šel gostom naproti in podal cesaričinji roko; prašal je, kako se cesar
Uradni glasnik
z dn6 18. aprila.
Razpisane službe: Na trirazredni ljudski šoli v Radečah pri Zidanem mostu služba druzega učitelja, letna plača 500 gold. Prošnje do 10. maja c. kr. okr. solskemu svetu v Krškem; na drugorazredni ljudski soh v Srednji vasi v Bohinji služba druzega učitelja, letna plača 400 gold., letna nagrada 20 gold. in stanovanje v Soli. Prošnje do 10. maja c. kr. okr. šol. svetu v Radovljici. — V ljub. posilni delarnici služba kontrolorja z letno plačo 1000 gold., l‘/2 fabr. dobička, 4 petletnice po 100 gold., event. služba knjigovod. oficijala z letno plačo 1000 gold. ali 900 gold., petletnice, ali mgrosista s 700 gold. letne plače. Prošnje do 15. maja t. 1. kranjskemu dež. odboru.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kamniku za katastersko občino Košiše; poizvedbe dnš 21., 22., 23., 24., 26., 28. in 29. aprila; pri c. kr. okr. sodniji v Kočevji za davkarsko občino Golobinjek; poizvedbe dn6 28. aprila; pri c. kr. okr. sodniji v Litiji za katastersko občinoKošca; poizvedbe dnž 28. aprila.
Tuj ei.
Dne 16. aprila.
Pri Maliču: Reiling, trgovec iz Monakova. — Vitez Latzel, c. ki-, finančni nadsvetnik; Wintercholer, Baumgartner, Helferich, Griinberg, trgovci z Dunaja.
—	Klein, trgovec iz Prage. — pl. Hostinek, c. kr. general iz Gradca. — Vitez Schneid, graščak iz Gorice. — Urbantschitsch, graščak iz Polh. Gradca. — Rudež, graščak iz Tolstega vrha. — Moline, zasebnica iz Tržiča. — Loj, zasebnica, s hčerko; Rothel, zasebnica, in Bartelma s soprogo iz Kočevja.
Pri Slonu: Kretsmar Jul. pl. Fichtenau, soproga tovarniškega vodje iz Budimpešte. — Venne s hčerko iz Bistrice. — Ahačič, lastnik tovarne iz Tržiča. — Brence iz Mozetiča.
Pri Bavarskem dvoru: Paulič, posestnik iz Visocega.
Umrli so:
Dnž 16. aprila. Marija Turin, železniškega čuvaja soproga, 54 1., Sv. Petra cesta št. 64, jetika. — Pater Ambrozij (Ivan Ivanec), mašnik reda sv. Frančiška, 24 1., Marijin trg št. 5, jetika. — Fran Klopčič, mokar, 69 1., Dunajska cesta št. 14, sušica. — Pavel Mejak, dninar (kaznenec), 32 1., na Gradu, jetika.
Meteorologično poročilo.
8 0	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
17. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	728-14 728-66 729-06	+10-2 +13-0 + 9-9	svzh. sl. » »	p. obl. obl. s. js.	14-2 dež
Odgovorni urednik prof. Fr. ŠukIje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fe d. Bamberg v Ljubljani.