i Lisi ljudstvu v pouk in zabavo. b.iii j a vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pel leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nenč$o A K, za dn» fcrveuavstriiske dežele 8 SL Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina le poiilja na: Upravni«tvo .Slovenskega Gospodarja" » Mariboru. — Ust ee depoSBja do odpovedi. — Udi* „Katoliškega ttekoru*«» dništva*' dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — UredaHkvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi te ne «Mitje. — Upnavniitvo i Kmb cesta itev. 5, sprejem naročnino, taserate in rekiemadje. Za inseraie se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, i kvadratni oeattMeter prostora stane 12 vin. Za večkrala« mUh primerni popust V oddelku „Mala aasuaOs* stane beseda 5 vin. Parte in zabvale vsaka petitvrsta 24 vieu, lzjare ta Poslano 36 vta. — iaserati se sprejemajo do torta opoldne. — Nesopste rsMsmnrijr so poitniae proste. Slovenskim Jakom! V©- Velika, težavna in odgovornosti polna jé naloga, katero se nam je naložilo v vojskinem času, ko ste možje odšli pod orožje, branit domovino. Družina, predvsem otroci, dom, gospodarstvo in še ssotine drugih skrbi nam je sedaj naloženih na naša šibka ramena. Skušati moramo, da vsaj za silo nadomestimo moško delo; p*>trojiti moramo svoje napore, da obdržimo dom ljubljenim možem in otrokom. Kakor je veiika in žrtev polna naša materi aska naloga, tako je enako skrbi in muk polna naloga, katero nam je naložila krvava vojska. Me slovenske žene se zavedamo v polni meri te svoje velike naloge. Pismo z bojišča, ki ga je priobčil v »Slov. Gospodarju« št. 39., z dne 30. septembra slovenski o e-vojak, je nas slovenske žene, matere in gospodinje navdalo z velikim notranjim ponosom in veseljem. Iz pisma aamreč zveni ?n sicer skoraj iz vsakega stavka globoka verska in narodna zavest, ki živi v srcih naših mož, ki so na bojišču. Pred vsem damo slovesno in s*eto zagotovilo, da sebo mo ravnale po vaših željah, dragi nam možje in bomo naše otroke vzgojevaL tudi v vaši odsotnosti v strogo krščanskem in slovenskem duhu. Le pomirjeni bodite v tem oziru. Milo se mi aton, ko pogledam svojega petletnega s-nčka. živo podobo očetovo najdražji spomin 0 i ljubljenega moáa! To je moj najdražji zakiad, katerega hočem varovati tako kot punčico svojega očesai Kakor je oče, ki preliva kri na strašnem bojišču, trd, neizprosen Slovenec, tako mora tudi njegov sinko upoštevati in nagiašati, da ga je slovenska mati rodila in vzgojila, da je prva bila slovenska beseia, ki jo je spregovoril, da mu je slovenski oče prideloval ljubi kruhek Kakor moli moj mali Franček vsak dan pred Marijino podobo po večkrat za IjuDega ateka, da bi se srečno vrnil z 1 jute vojske, tako prosim tudi jaz, da bi mi dal ljubi Bog milost, da bi vzgojila svoj najdražji zaklad, svoje otroke v pravem krščanskem in slovenskem duhu. Tako mislim, da delajo in vzgojujejo tudi druge moje tovarišice svojo deco. Največja radost in dušni mir se me poloti, kadar vidim, da moj mali pred Križanim in podobo Njegove matere steguje svoje ročice in moli za ljubega in dragega ateka... To vam je trenotek, da ga ni slajšega v življenju. In ko sinko pravi: Mama, kaj ne, da bom tudi jaz Slovenec, kakor so ata, kdo ne bi bil vesel ? Dragi možje! Slovenske isat?re se bomo do ma vt-dno držaie besed nesmrtnega škoia Slom-šeka ki so rekli: »Kdor svoj mate ni jezik zavrže te* ga pozabi in zapusti, je xmeaemu pijancu poti ben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škidv! si dela Slovenski stariši, ki slovensti znajo, pa svojih otrok kar siovenskega ne učijj, so nehvaležni hšniki, ki s ojim otrokom drago domačo reí, slovenski jezik zapravijo, ki so ga j m njihovi dedje izročili. Podobni so taki očetje in matere slabim gospodarjem, ki svoje očetno gospodarstvo prodajo, drugo pohištvo kupijo, poslednjič pa večji del beraško palico najdejo. Kar je oče dobrega od svojih starišev prejel, mora svojemu sinu zapustiti, in kar se je mati od svoje matere naučila hvale- vrednega, bo tudi zapustila svoji hčeri. Materin jezik je najdražja dota, ki smo ¡o zadobili od svojih starišev; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Kdor svoj materinski slovenski jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje; Bog ga bo enkrat terjal, in vsi z.mičevalci svojega poštenega jezika bodo v zunanjo temo vržem . . .« Ne bojte se možje! zaklad ki ste nam ga pri odhodu izročili v varstvo, bomo tudi skrbno čuvale, dokler se zopet vidimo.; .... f, Poleg otrok, ste nam vi možje najdražje bilje na svetu. Vi niti ne pojmite koliko tihih a tembolj vročih molitev pošiljamo klečoč doma pred podobo Križanega, ali v cerkvi pred Najsvetejšim, tje gor pred prestol Najvišjega. In vse se glase enako: za ljubega moža, da bi ga Bog čuval nesreče, za srečno vrnitev in da bi ostal tudi v divjem vojskinem viharju pošten, zvest veri, narodu in svojim dragim domačim. Slovenske žene občudujemo hrabrost slovenskih mož in miadeničev in vam bomo na veke hvaležne za junaško brambo slovenske in avstrijske domovine. A, dragi možje, «i.,* -..jto jnoal" tudi inemu sebi! Oh, kako veselo m srečno bo snidenje po končani vojski! In naš slovenski dom vam nočemo ohraniti, naj velja kar hoče. Propasti naše domačije tudi v vaši odsotnosti ne smejo! Vse svoje sile bomo napele, da se bo delo pravočasno opravilo, da bodo poija obdelana, živina lepo oskrbovana iu da bo pri gospodarstvu sploh vse v redu. Tudi me žene vemo, kaj pomeni dandanes za celokupni slovenski narod pametno in skrbno gospodarstvo posamez nika. Če bomo po vojski gospodarsko močni in bo sleherni slovenski dom stal trdno, bodo zaman butali ob našo slovensko zemljo, posebno ob naših jezikovnih mejah valovi srdu naših narodnih nasprotnikov. To je naše tretje sveto načelo. Dragi možje! Velike so žrtve vaše na krvavem bojišču in ne mnogo manjše naše doma. A spremlja nas zavest, da je slovenski narod v vsakem oziru v teh velikih časih vršil v polni meri svo:o dolžnost. Me vzgojujemo Avstriji in slovenski domovini zveste sinove in hčere, vi pa tam na svetovnih toriščih prelivate kri za dom in cesarja. Slovensko junaštvo je na vrhuncu svetovne slave. Kar sle vi slovenski možje in mladeniči v tej vojski doprinesli na altar domovine, tega ne opiše nobeno pero. Čez Slovencev ni junakov! In mi, ki smo ostali doma, pa skrbimo s skrnim gospodarstvom, da ima armada dovolj živeža in država dovolj sredstev za veliko borbo. Upamo, da bo, ko se vrnete, vi dragi, na svoje domove, zasijala domoljubnemu in cesarju do skrajnosti zvesto udanemu slovenskemu narodu druga doba, eoba miru, sreče in prostega razvoja. Merodajni krogi bodo gotovo poskrbeli, da nihče ne bo smel kratiti nam Slovencem naših starodavnih narodnih pravic. Saj resni ne so besede, ki so jih zapisali Slomšek v svojem pastirskem listu dne 2. a,»rila 1848 : »Naj svet spozna, < a mi cesarja ne ljubimo samo z besedo, temveč tudi v dejanju in resnici !« Slovenski možje: Na srečno in veselo svidenje! Slovenska žena. mi IfFpa-iiipSRfl B0JISEB. . Boroeviceva armada neprsnfasijiva. Vsa javna pozornost se sedaj obrača na dogodke, ki se vršijo na Srbskem. To je razumljivo, ker se bržkone tam bijejo boji za mir. Toda vsled tega ne smemo omalovaževati dogodkov na italijanskem bojišču. Tukaj so se odigrale ravnokar velike reči. Od 18. oktobra sem so besneli Italijani in hoteli > redreti našo fronto. Posebno hudo je bilo na črti med Tržičem in Tolminom, kjer je napadalo 25 divizij, torej okroglo 500.000 m o ž. Vsi napadi so bili odbiti. Italijani so imeli velikanske izgube padlo jih je vsaj 150.000 mož. Tudi mi smo imeli znatne izgube. In če bi tudi samo eden padel, bi žalovali, kajti življenje vsakega našega vojaka nam je nadvse drago. Toda naše iz-guoe iiihTj v no05m primeri z laSRinii lifuuaim, saj tudi število naših hrabrih braniteljev proti Italijanom ni v nobenem razmerju. Še le pozneje, ko bomo smeli imenovati šlevilke, se bo svet čudil neizmernemu junaštvu v bojih proti Lahom. V Italiji zalo na.ašča tudi med uplivnimi političnimi osebami želja po miru. Socjalisti in prijatelji bivšega ministrskega predsednika Giolitija že javno delujejo za mir. Ponesrečena tretja ofenziva bo njihovo delo gotovo pospešila. P i tem širijo tudi krive govorice, kakor n. pr. da smo mi še vedno voljni Italijanom kaj odstopiti, ako sklenejo mir. Take govorice sicer pospešujejo njihovo delo, toda resnične pa niso. Italija ne oobi nič pač pa se naj pripravi, da še nam kaj odstopi ter plača vojne stroške. Izdaj cam se ne dajejo nagrade, ampak kazoi. Pisma naših slovenskih vojakov so tokrat skoraj popolnoma izostala. Stali so v ognju in tam ni čas za pisanje, ampak za streljanje. Toda gotovo se bodo zopet oglasili. Pozdravljeni! Velikanski laske ugubo v tretj ofenzivi. Ob Soči se bliža tretja bilka svojemu koncu Velikanski tretji italijanski naval, ki se je pričel dne 18. oktobra in s; je dne 28. oktobra s svežimi (etami ponovil, že obnemaguje. V nedeljo, dne 31. oktobra je še sicer napravil sovražnik sunke z močnimi četami proti severnemu robu Dobro-dolske gorske planote, proti več drug m mestom pa samo brezuspešne sunke z manjšimi četami. Toda sovražni napad ni več splošen. Čeprav bi utegnil boj še enkrat vsplamteti, je vendar od italijanske armadne uprave z velikimi besedami napovedana, na glavni bojni črti z najmanj 25 infante-rijsk mi divizijami, t j. okrog 500.000 mož in 1500 do 2000 topov poskušena sovražna ofenziva razbita ob nerazrušljivem zidu naiih zmagovitih čet. Dobljena je za naše orožje dva tedna trajajoča bitka ob soški bojni črti in naša bojna črta je ostala popolnoma nespremenjena, lstotako so ostale trdno v oblasti naših junaških braniteljev na Tirolskem in Koroškem vse postojanke, kakor v pričetku vojske. S temi uspehi je naša oborožena sila vnovič dokazala, kako ničeve so zahteve naše nekdanje zaveznice po nagem južno-zahodnem obmejnem ozemlju, ker je menil, da ga bo mogel z upadom v hrbet zavzeti na lahek način. V bojih v drugi polovici mesca oktobra je izgubil sovražnik najmanj 150.000 mož, torej eno tretjino svoje armade. V prvi in drugi bitki ob Soči je izgubil sovražnik skupaj 200.000 mož, njegove izgube v vseh treh bitkah znažajo za vsem 350.000 mož. Vsled ogromnih izgub na moštvu in vojnem gradivu je za bližnji čas izključena vsaka večja sovražna ofenziva. Ali so Lahi prišli bližje. Mnogi mislijo, da so Lahi prišli v tretji ofen-*vi bližje, ker se je v naše kraje tako razločno #ulo streljanje topov. Toda to je krivo mnenje. Res-»ica je ta le: Na goriški in koroški fronti smo obdržali vse svoje postojanke, na Tirolskem tudi, raz-ven na najskrajnejšem koncu izhodno od Garaškega jezera, kjer so Italijani vzeli kraj Kondino ter prodrli kakih 15 km v avstrijsko ozemlje. Toda kraj Kondino so Italijani že imeli enkrat in mi smo jim ga vzeli, kar se lahko ponovi. Iz Tirolskega pa se streljanje ne sliši in ne more slišati. Gromenje prihaja ali iz primorske ali koroške fronte, najbrž iz primorske fronte, odkoder je približno 150 km zračne daljave. Da se sedaj sliši streljanje, po leti pa se ni slišalo, vzrok tiči bržkone v zračnih razmerah. Sedanji čisti, mrzli zrak je za prenašanje zračnih tr-esov gotovo ugodnejši kakor poletni. Sicer so pa tuintam tudi poleti slišali posamezne strele n. pr. »a Pohorju, na Šeklu pri Gradcu in drugod: Gorica nepremagljiva. Francoski listi opozarjajo na malo število ujet-Mikov, ki so jih Lahi naredili v tretji ofenzivi, in da Lahi niso zaplenili nič topov. To dokazuje, da Lahi niso prišli čez jarke prve črte. Pet mescev že m i »veduje Rim, da bo Gorica padla, a avstrijska čri i stoji trajno trdna. ies not »roti Trstu in Dunaja Angleški list piše: Z bojišča ob Soči se je poročalo zadnje dni v svet, da stoji Gorica pred padcem, a Avstrijci »o preprečili, da se ta vest ni hotela obistiniti. Ono ma.o oaemlje, katero so Italijani zasedli v Tirolah, nima pravzaprav nobenega vojaškega pomena. Važ-»a bi bila za Italijane le pridobitev ob Soči, posebno pri Gorici, od tam vodi najkrajša pot v Trst in na Dunaj. Ce bi Cadornova armada prodrla avstrijski zid ob Soči, bi bilo Italijanom tudi mogoče, z enim krilom svoje armade zadati Avstrijcem su-»ck v bok armade, ki se bori v Srbiji. Pot v Trst in na Dunaj pa j« še le načrt daljne — prihodnosti. Italijani hočejo samo najprej Avstrijce izkrvavel?!).« Tako pišojo Angleži, zavezniki Italijanov. Slab up je napravil Gadoma svojim zaveznikom s svojimi brezuspešnimi napadi. Italijanom je pot do Trsta in Dunaja močno zaprta. Italijanski napori zaman. Crnovo nik Jožef Lah, doma od Velike Nedelje »am piše z italijanskega bojišča: Sovražnik zadnje dni grobno napada z artilerijo. Tudi tu in tam se prikaže plaha inianterija, A vse »man! Uspehov nimajo nikakih, ampak izgube. Polentar napenja vse moči našo fronto predreti, toda krabri na3 pešpolk št. . . . kakor tudi drugi odbijajo »spešno vse napade. Z božjo pomočjo gre vse. Vojak; se tudi prav pridne zatekajo fk brezmadežni Devici. Pa tudi veselje ne izgine. Prepevajo se pesmi v bojni črti, da je veselje, ter še s tem huje jezimo nezvestega zavetnika. Drugače se nam godi pa vsem dobro. Le kadar je slabo vreme, nam zelo »agaja, ker ni peči da bi se posušili ali ogreli. Za icabavo nam služijo domači pošteni listi kakor »Slov. Gospodar« »Straža* »Slovenec« »Domoljub« in drugi, katere r. veseljem vsak prebira. Listi gredo v bojni črti od moža do moža. V»ak je radovedeo kaj je novega doma, ali na drugih bojiščih. Željno pričakujemo tudi tistega poročila, ko se bo rek o »a»ir ¿£ zavladal«, da se bo lahko vsak podal k svojiM iragita v fcabo donaovsoo. Ka vsul» »VKles^el Kako je bilo na Krasu, Z bojišča se piše: Zdi se, da je nehala tretja bitka ob Soči in rsa Doberdolski planoti. Ta bitka se je končala za Italijane kakor vse prejšnje — vsi njih srditi napadi so bili krvavo odbiti in na bojišču so pustili Italijani veliko število mrtvecev in ranjencev, ali so deloma priš!i v naše roke. — Sedaj le tu in tam pade kak strel, zato da vemo, dit še je vojska. Mi na Krasu in ob bojni črti smo vedeli že par dni pred bitko, kaj se pripravlja. Laški letalci so nas vsaki dan obiskovali in poizvedovali o naših postojankah, o gibanju našega vojaštva in naših rezervah Noč in dan nam je sovražna artilerija pošiljala granate, štapnele, dinamitne patrone ia drugo raz streljivo in nam s tem daša razumeti, kaj smemo pričakovati v par dnevih. Ta laška priprava pa jo naše vrste še bolj strnila. Mi smo bili svoje stvari gotovi, kajti poznamo srdito laško napadanje, a poznamo tudi naše pozicije in naše povečini slovanske fante in može, ki liki jastreb na svojo žrtev preže na plen. — Po laškem artilerijskem obstreljevanju kraškega kamenja je prišla na vrsto laška pehota. Nasi fantje so — kakor navadno — mirovali do zadnjega trenotka. Ko so pa Kalabreži začeli upiti tEviva Savoia« in »Avanti«!« ia so pri-rili skoraj do naših ograj, tedaj je žele naša muzika začela iz vseh kalibrov peti, rjoveti, tuliti in žvižgati. Lahi so padali po taktu naaega streljanja. R-ovenje je bilo strahovito, obupno. Klicanje laških ranjencev je bilo grozno. Lahi so obviseli na žični ograji. Eni so pustili tam noge, drugi roke, kos mesa, obleke itd. A Lahe to naše početje ni niti iznenadilo in Kadorna je hotel se več žrtev italijanskih vojakov. Ukazal je drug, tretji, četrti aapad. Obupno so Lahi »sturmali« in »sturmali«, dokler se niso sami sebe končali. Ko je bilo laskih mrtvih trupel nekaj tiso-čev, še več pa ranjencev, in ko je Kadorna videl, da so se mu vrste njegovih vojakov zelo skrčile, je ustavil laško butanje z glavo ob zid in je spet za eno skušnjo in še hujši blamažo bogatejši. Naši fantje in možje so se spet enkrat poka- crali Val najhnljei - t —. s-vi ijp -vptp zemlje proli italijanskemu roparju, ki nam je hotel in nam hoče naso lepo deželo Gori »ko in podjarmiti. Res je marsikdo tudi od naših padel in prelil svojo kri za ljubljeno domovino in za presvitlega cesarja, a ta nedolžno prelita kri vpije in bo upila po groznem maščevanju nad Italijani. Slovenec preliva svojo kri za svojo domon no, za slovensko zemljo, a izdajalski sovražnik naj ve, da preko slovenskih krajev s krvjo namočene slovenske zemlje ne bo in ne bo mogel. To mu danes slovesno prisegamo Sto in stotisoči Italijani bodo pokončani, pred no se bo kaj takega zgodilo. Slovenci nočemo italijanske usilji-vosti in njih gospodstva. Mi smo in ostanemo zvesti Avstrijci in zvesti sinovi našega presvitlega cesarja Franca Jožefa 1. — Emanuela nočemo! — Roke proč, Italijani, od naše lepe slovenske zemlje. Kaj iščete tukaj? Mi nočemo nič vašega, zato pu-stite tudi vi naše na miru! Sicer pa oni laški izdajalski vodilni krogi, ki so to za Italijo nesrečno vojsko zakrivili, bodo dajali težak odgovor pred lastnim ljudstvom, ki mora sedaj molče pod orožje. Italija ima sama v sebi mnogo nevarnega človeškega materijala, katerega žrtev je bil tudi ranjki italijanski kraij Umberto. Pazijo naj italijanski vodilni krogi, da se prej ali sle| n» obrne tudi proti njim izprijen italijanski človeški materija!. Tretja bitka ob Soči in na Dobrdolsko planoto se danes smatra za končano. Lahi niso nič dosegli kakor le to, da so spravili veliko tisočev mladih italijanskih mož in mladeničev v prezgodnji grob. Mi pa smo ostali tam, kjer smo bili, in nas od tu ne požene ne Kadorna in še tako številna njegova vojska, kajti z nami je Bog in pravica! Laž, izdajalstvo in krivica pa morajo biti kaznovani. Kako vrli Dalmatine! Italijane lom Dne 20. t m. se je na vse zgodaj raznesla po Gorici vest, da so naši vrli Dalmatinci ujeli pri S&botinu okoli 230 Italijanov in da jih popeljejo skozi mesto na varno. Ti pogumneži so se spla-sah T urite psatsa« ja.ke, katero so nati navidosno zapustili, in se veselili junaškega čina upajoč, da jih bode vremenski prorok Kadorna za to posebno odlikoval. Toda glej! Zaračunali so se. Naši vrli Dalmatinci prično koj streljati ter planejo na nje kot levi, nakar so se ti z dvignjenimi rokami in klici »aiuto» (pomoč) udali. Noč na Doberdolski planoti. Jakob Zemljič iz Črešnjevca pri Radgoni opisuje boje zadnjih dni na Doberdolski planoti: Tiha mirna noč je. Noben strel se ne sliši. Praporščak me pokliče. »Nesile poročilo gospodu majorju, da je tretja četa razvrščena in pripravljena na določenem mestu « Vstanem ter se podam do g. majorja, in mu sporočim. Odgovor se glasi: »Dobro, recite g. praporščaku, tri četrt na eden-najst, znamenje bo žvižg iz moje piščali, se vzdignete ter tesno sklenjeni z nami izvršite napad na postojanko pred vami. Toda tiho, sovražnik ne sme ničesar slišati.« Pridem nazaj k četi in sporočim povelje ter se vležetn na svoje mesto. Pol ednajstih zatone mesec za gradom v morje Črna tema nastopi. V daljavi tam doli se sliši šumenje Soče. Določen trenutek nastopi. Kratek žvižg iz piščali se sliši in povelje naprej. Dolga vrsta temnih postav se postavi po koncu, in bajoneti se zdaj in zdaj malo motno zasvetijo. Naprej sklonjeni, tiho kot mačka se plazeč, smo se jeli pomikati naprej proti postojanki, ki jo je treba sovražniku iztrgati iz rok. Priplazimo se do gozda. Glasi se povelje, a tiho da komaj slišimo, stoj! Na tla! Tukaj se razširja grozen smrad od nepoznanih mrličev. Ležimo četrt ure in zopet se glasi povelje, naprej. Nekateri so že zadremali. Tudi moj tovariš na levi noče vstati. Potegnem ga za tornistro. Alo v»tani, naprej! Pa se ne gane. Sunem ga s kopitom v ramo pa se mi celi obrne. Kaj pa je. Pogledam mu v obraz, ki pa je črn kot črnilo, samo zobje se mu svetijo. A tako, torej ti razširjaš taki smrad, spavaj mirno naprej. Bil je junak, ki je na mestu ostal tam, kjer je čakal Laha. Zadel ga ie morda šrapnel ali granata, in sedaj mirno spi pri svoji puški. Priplazimo se v gozd. Pa to ni več gozd, ampak par osmojenih debel še štrli kvišku. Jama na jami, prepad za prepadom, ki so jih izkopale granate Naenkrat poči strel, eden tovariš tam nekje zastoka, Bog pomagaj. Ranjen je. Vržemo se na tla. Pa nič več, zopet je vse tiho. Mogoče je sovražna straža kaj slišala, pa je ustrelila. Zopet po konci in naprej vedno višje, vsak pridržuje sapo. Priplazimo se iz gozda. Tam se vidi temen obris postojanke, sovražnik še ne sluti ničesar. Naenkrat pretrga tišino glas trobente bataljonskega trobentača. Naskok! In iz sto in sto grl zagrmi tisti grozen klic: »Hura, hura, hura!« Zadrvimo se naprej po kamenju in po grabah kot burja. Rakete šinejo v zrak, cela pokrajina je razsvetljena. Sedaj spozna Lah, zakaj se gre. Tišina se spremeni v pravi sodni dan. Puške, strojne puške, topoli, granate, šrapneM, vse se oglasi. Zemlja se treso od granat in šrapnelov, tuljenje, žvižganje in sikanje vse to nas hoče pokončati. A zastonj. Ta tresk in grom pregluši zopetni klic hura. Bajoneti drvijo proti postojanki, že smo v nji. Toda to razočaranje. Vse prazno, samo dva polentarja sta še notri. Menda sta se še le zbudila, da jo nista pobrisala za svojimi. Bajoneti se zasadijo v njuni telesi, dvignemo jedva kvišku, ter vržemo bežečim polentarjem za pete. Tu imaš laški vrag. Postojanka je zopet naša in ž njo puške, stre' vo in tornistre, katere so polentarji povrgli, ker je bil naš napad prenaglo izvršen. Počasi se zopet umiri vse, prejšnja tišina nastopi, le tu in tam se še oglasi strel. Soča pa mirno šumi naprej kot bi se nič ne zgodilo, ter poje Lahom smrtno pesem. Pogled na Trst. Pri svojem obisku v glavnem stanu je laški kralj peljal tudi ministra neodrešencev Barzilaia na oglejski zvonik, odkjer se vidi Trst Kralj je baje izvrstno izgledal in na tozadevne časti tke je odgovoril, kakor poroča Barzilai v »Giornale d' Italia«: Kako bi se ne počutil dobro pri tem čudovitem igrokazu, ki ga nudijo naše čete. Čuden kralj, ki se veseli, ako jo bojiiče polno njegovih mrtvih vojakov. i. nori »Tira 191-5. Hii&rKHSH! £ H g t* «S i! 8 iU iiimn jh Sovražnega ptiča smo sestrelili. Tina Jakolič piše dne 14. okt. svojim domačim v Račje: Pred par dnevi so tu pri nas italijanskega ptioa s topovskim strelom sestrelili. Zrakoplov je pr-šel gledat na našo stran, kaj naši delajo. Pa poprej je še vrgel bombo na nas. Padla je med kamenje; zadelo ni nobenga. Tu od nas prav lepo vidimo na morje. Ah ljubi moji, ko bi Vi to vedeli, kako je tukajšnji svet lep. Perila mi ni treba pošiljati imamo ga zmiraj dosti. Tudi kruha Vam ni treba paslati, ker ga imamo dost- in prav dobrega. Cigarete kad'm in pu-šim tako kakor kak turški paša in mislim nazaj na zlate čase in najbolj na Vas preljube domače. Slovenski fantje mi smo mi, po naših žiicah teče kri za našo domovina! Ustavljen železniški promet v gorenji Italiji. Iz Milana javljajo, da je v gornji Italiji ustavljen železniški promet skozi 8 dni, ker vse proge uporabljajo za vlake, ki vozijo ranjence s soške fronte. Ranjenci v Italiji. Za ranjencev in za hitro nastanjenje po bolnišnicah, je v Italiji jako slabo preskrbljeno. Saniteta ni kos svoji nalogi. Velik odstotek ranjencev dospe mrtvih že v bližnja mesta. V Milanu, Veroni, v Benetkah in Turinu ni več prostora za ranjence, tako da jih je treba pošiljati celo v Sicilijo, in sicer v velikem števJu. «■ - IM Laški Rudeči križ. i Na Beneškem so zaprli 60 prostovoljcev Rdečega križa, ker so kradli ranjencem. Našli so pri njih velike dragocenosti. Pri petih prostovoljcih so našli v žepih še prste oropanih mrličev. Na prslih so še tičali prstani, ker jih niso mogli v\ naglici potegniti z njih. Ujetnikom na Laškem se slabo igodi. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Na Dunaj je došlo pismo nekega ujetega avstrijskega častnika, ki izvaja: »Nam se tu ne godi dobro. V Steinu (nižjeavstrijski kaznilnici) se jim godi bolje kakor nam. Mrzlo je, zelo zmrzuiemo in ne dobimo drv, da bi napravili ogenj. Jemo in stanujemo zelo slabo in ne postopajo tako z nami kakor se mora postopati s častniki.« Nočni pohod po skalnatih gorah. Naš prijatelj nam piše z italijanskega bojišča dne 25. oktobra: Zmračila se je. Na majhni delini stojimo pripravljeni na nočai pohod. Podnevi je pet nemarna, ker bi nas lahko s®?ražnik opazil in potem bi bih pozdravljeni od šrapnelov. Č«t®vodja nas op®mni, da bo treba cel* noč hoditi, predno pridem» do naših postojank. Odkorakam«. Kmalu začsemo hoditi navkreber. G«sta tema, da ne vidijo drug druzega. Kaditi nam je strogo prepovedano. Korakamo drug za drug m, k«4ti steza je ozka. Spredaj gre kažipot-Bešnjak, ki dobro zna za vsako pešpot za njim cela kompanija, držeč s« drug dru • zega za suknjo Počasi ss pomikamo naprej, liki verige. Potrebno ss je iržsti a« suknje, kajti vsled teme se ne vidi tovariš pred menoj, ki j« sam® en korak oddaljen Če bi se živa veriga pretrgala, moramo takoj napraviti »alarm«, kajti zadnji k«nec se potemtakem lahko zgubi, ker nima kažipota. Nekaj časa gre po sreči. Naenkrat pa »e spodrsne enemu vojaku, pade spusti sukno pred njim ido-čega tovariša in konec verige ostane vzadi. »Zveza pretrgana«, kriči na vso grlo četovodja, toda zastonj, prvi so izginili. Nekaj časa š« tako plazimo naprej. Ostanemo več kot eno uro tukaj. K® je dobil prvi konec počitek, vpraša častnik, so li vsi tukaj, ko izve da ne, pošlje kažipote nazaj in tako pridemo zopet. srečno vsi skupaj. Ta pohod je eden izmed najtiž*vnejših, ki sem jih napravil, kar sem voiak. Kn»al« pridemo do najalrm^jše pečine, kjer se mora poramerni vojak približno 20 metrov visoko vleči po vrvi nft gor. Kde bi mislil, da j; to mogoč?, toda iz ljubezni do domovine, se da vse prestati Proti jutru pridemo na vrh gore, kjer smo pozdravili večni s&eg. In tukaj je naše no?© bivališče. Franc Bečan. V naši koči« Nahajamo se v malem gozdiču, sredi gorovja! Koča naša je prav umetno in varno narejena, kar se je pokazalo pretekle dni. Zapazili so nas namreč polentarji, in takoj se je začelo pravo peklensko pokanje oko i nas. Pa zadeti znajo slabo! Deset rnelrev okoli nas, je bilo vse razkopano od 30-5 cm. topov! Ob vsaki eksploziji se je usipala cela toča kamenja na naše strehe, ki pa nam ni -druge škode napravila, kot vrata malo poškodovala. Mi pa smo se v kljub temu prav izvrstno zabavali. Ko smo se naveličali igre, smo si zapeli krepko domačo pesem: »Slovenski fantje, saj smo mi!« Mnogo izkrenih pozdravov pošiljamo, domačim, in vsem čitateljem »Slovenskega Gospodarja«, katerega tudi mi vsakokrat težko pričakujemo in s pozornostjo čitamo na bajišču Kadet Franc Kocmut od Sv. Jurja ob Ščav-nici; četovodja Peter Petrovič iz Bukovec pri Ptuju; Ivan Kline iz Novecerkve pri Celju; Anton Letonja iz Kicarja pri Ptuju in Franc Wertl iz Ljubljane. BolpsMsho bojišče. Sedaj Bolgari bolj počasi napredujejo, tudi na jugu. Njih uradna poročila pravijo, da je položaj na južnem bojišču nespremenljiv. Gotovo so morali Bolgari na jugu nanovo razvrstiti svoje čete, da si zavarujejo hrbet proti francosko-angleškim četam, ki so se izkrcale in se še vedno nanovo izkrcavajo v Solunu. Ali bodo te čete mogle preprečiti usodo srbske armade, je veliko vprašanje. Po splošni sodbi to ne bo šlo. Rusi še dosedaj niso napovedali Bolgarom vojske in še tudi niso posegli v vojno drugače kakor z obstreljevanjem Varne z morske plati. Po naš*m mnenju je to znamenje velikih ran, ki jih je ruska armada zadobila na Poljskem. Rusi niso zmožni postaviti nove armade z novimi častniki, z novo municijo in rovimi velikimi topovi. Ruaija je vojaško hudo oslabljena. Na seveni, kjer vodi general Bojadjev bolgarske čete, so zavzeli Bolgari Pirot ter se tudi od izhodne strani približujejo glavni srbski trdnjavi, Nišu. Tudi od severa, od Knjaževca prihajajo bolgarske čete vedno bližje Nišu. Na Donavi je stik med nami in Bolgarijo dosežen, odkar so se naše in bolgarske čete v ozemlju ob Denavi, severno od Negotina združile in pregnale Srbe. Naše ladje že vozijo na Bo garsko. To je velikega pomena. Bolgarija ima veliko žita, fižo la. riža in živine na prodaj. Ako bo naša vlada hotela, bo lahko vsega kupila. Potom Bolgarije pa smo dobili tudi zvezo s Turčijo, kar je velikega gospodarskega in vojaškega pomena. Nemčija bo gotovo poslala Turkom topov in streliva, da lahko nastopi proti Angležem v Egiptu. Tudi vojake za vojsko na Kavkazu proti Rusom bo jim Nemčija oborožila. Iz Turčije pa bomo dobili za vojaštvo bombaža, bakra, salpeira in druge rude. Samo gumija za naše avtomobile še manjka, toda gumi se da vsaj za tovorne avtomobile nadomestiti tudi z železom. Pirot po krvavem boju zavzet. Iz Sofije se dne 28. oktobra poroča: Po dclgem krvavem boju so bolgarske čete zavzele Pirot in so danes slovesno vkorakale v mesto. Bolgari osvobodili avstrijske ujetnike. Pri svojem prodiranju v Macedoniji, so bolgarske čete, v mnogih krajih os-sobodile avstrijske vojne ujetnike, kstenh niso mogli Srbi pravočasno spraviti naprej. Osvobojeni Avstrijci so že na potu v Sufyo. Grčija in Rumunija, Grčija si je z Bolgarijo dobra. Najboljši dokaz za to je, da je Grčija svoje vojaštvo odpoklicila z bolgarske meje. Toda Grčija si je tudi s četvero-sporazumom dobra, in nič ni storila, da bi zabranila nadaljno izkrcavanje čet v Solunu. Le tolik® skrbi, da se ji preveč ne ugnezdijo v Solunu, za to ima tudi svojega vojaštva v Solunu vse polno. Zatrjuj« se, da bo Bolgarija v zahvalo za prijateljsko razmerje prepustila Grčiji od Nove Srbije Bitolj ter ji zaradi Albanije ne bo delala nobenih težav. Grčija želi Albanijo in nihče, razven Italije in Srbije, ji ni v tem nasproten. Zato pa bo nastal zelo zanimiv položaj, ako bo morala srbska armada d« albanska tla. Italija bo nemirna, še bolj pa Grška. Grška zna uporabili to priložnost, da vkoraka v Albanijo in jo zasede. Saj zbira ob me i že svoje čete. Grški «ficirji pa s k*mitaši že v Albaniji delajo nemire proti — Srbom in Italijanom. Težko je verjeti, da bi Grčija proti nam ali proti Bolgarom posegla vmes. Prej zna delati težave četverosporazumu zaradi njegovih čet v Solunu. Toda za to še je čas, ko je srbska armada popolnoma premagana. Rumunija je za nas še vedno bolj negotova kakor Grčija. Toda vojske proti nam skoro gotovo ne bo začela; kajti potem bi uporabi a gotovo boljši trenotek kakor je sedanji. Glede žita in drugih potrebščin pa nam Rumunija še nadalje dela velike težave. Je pač resnica, česar ne smemo pozabiti, da je skoro vsa javnost v Rumuniji proti nam. itostppB-srtislo bojišče. H IpCajpbo s|Srbijo ? Vsakdo sedaj hoče vedeti, kaj bo s Srbijo, ali bo izbrisana iz zemljevida, kako bo razdeljena in kako bo s Črnogoro. Splošno mnenje je, da bo Srbija razdeljena med Avstrijo, Bolgarijo in Grčijo. Splošno mnenje je Ludi, da bo Črnagora istotako mbrala izginiti, ker bi bila sicer središče in zatočišče srbske iredente. Z deželami izgineta seveda tudi obedve vladarski rodovini. Črnogoro bi dobila Avstrija, ki bi postala soseda Grške v Albaniji. Drugi zopet mislijo, da se bo sicer večina Srbije razdelila med Avstrijo, Bolgarijo in Grčijo, a da bo nekaj Srbije ostalo, ki bo združena s Črnogoro v eno državo. V tej novi državi bi vladala rodovina, na katero bi se Avstrija in Nemčija lahko brezpogojno zanesli. Imenuje se ime vojvode meklenburškega, ki je tudi v sorodstvu z rusko carske hišo, iz česar se izvaja upanje, da bi Rusija ne nasprotovala posebno hudo. Toda, in to povdarjamo, to so le ugibanj i. Kako se v naših odločilnih krogih v resnici misli e usodi Srbije, to bomo uradno in zanesljivo še le izvedeli pri mirovnih pogajanjih. S»va ObrenoTae Taljrr» Kragujera« Gor. Milanorac © Oažik • Cuprij» • £ i e Hit Gornji Milanovac naš, Čete generala pl. Kovesa, ki so prodirale južn* od Valjeva, so dne 31. oktobra zavzele mesto Gor nji Milanovac, ki leži aahodno od Kragajevca. Srbi izročili Kragujevac. Po zavzetju Gornjega Mdanovca in vsled ne prestanega prodiranja naše armade ob Morati Srb®» ni kilo več mog®če di žati svoj® trdnjav Sferar S.__'___ Kragir. .¿c, ki leži v ravni črti izhodno od Gornjega M¡' -Liovca. Dne 1. novembra predpoldne &o naše ; ¿te vkorakale v Krsgujevac ia razobesil» na trd-njavskih utrdbah avstrijsko zastavo. O predaji Kraguje*ca se še poroča dne 1. nov.: Danes (1. nov.) zjutraj je odposlanstvo mestnih uradov iz Kra^ujevca prineslo poklonilno pismo ter izročilo mesto Istočasno je poročnik našega pešpolka št. 70 udri v mesto in razvil na orožarni in vojašnicah avstro-ogrsko zastavo. Pričakovalo se je, da bodo mesto izročili, ker so se že včeraj slišale ra^strelbe utrdb, in so letalci poročali, da so čete odšle za srbsko fronto. Izguba Kragujevca je pač najboljši dokaz, da začne srbska moč razpadati. Ca&ik zaseden. Naše čete, ki so prodirale preko Gornjega Mi-lanovca, so dne 2. novembra zasadle mesto Čačak ob srbski Morali. Čačak šteje skoraj 6000 prebivalcev. V Čačaku so bili slovenski ujetniki, n. pr. rajni dr.^Sernec, dr. Jubart in drugi. [Ob črnogorski ^meji. Napram Črnogorcem naša armada ve h čas vojnega stanja ni nastopala napadalno, ampak e saiso odbijala sovražne napade. Črnogorci torej niso bili pripravljeni na avstrijske napade. Zadnje dni so namreč naše čete z nepričakovanimi neakoki odvzele ob čmogorski-hercego vinski meji v bližini mesta Avtovac dve važni gorski višini Troglav in Orlovac Ti dve pridobitvi ste tem važnejši, ker obvladujete vžšini daljno ozemlje na črnogoski strani. Črnogorci so južno od Višegrada zbrali večino svojih razpoložljivih čet, da tako nekoliko razbre menijo zahodno srbsko krilo. |J Boj - za Lovčen. ' __ 'iz boke Kotorske nam poroča Jožef Klemen-čič od trdnjavskega topničarskega oddelka v Troste v Dalmaciji: Črnogorci so si izprositi spet od nekod par tu-catov nekih rjavih starih granat, katere so res raa-lovredne, ker jih le malo eksplodira. V nedeljo, dne 24. oktobra ravno ob pol dvanajstih ko smo bili pri kosilu, in 'si polnili želodce s svinjsko pečenko, obiram ravno malo kost, in kar naenkrat se pojavi v zraku nek« šumenje in trešči ne daleč od nas, da mi kar kost pade iz rok na tla. O ti nepridiprav, si mislim, in hitro poberem kost in tudi svoje spravim na varno; Joško le hajd pod streho, kjer si varen pred ekrasitom, jaši tebe fičuk črnogorska pošast, še pri tako dobrem kosilu nas ne pusti pri mira. Tako smo sprejeli spet precej železja iz Lov-čena po zraku, čedalje bolj goste granate so začele padati okoli naše trdnjave, a le ena ie zadela in Se ta se ni razletela. Seveda je tudi naša sosednja trdnjava Gorazda korajžno odgovarjala na Lovčen Tej kanonadi je storila že okoli tretje ure gosta megla konec, katera se je vlegla čez Lovčen, in na» zakrila cilj, da nismo mogli opazovati naših strelov. Črnogorci s» že devet kilometrov svoje topove odvlekli nazaj in od tam streljajo zelo slabo, ker se na prejšnjih postojankah niso mogli održati, ker so jih na& topovi že nekaj v zrak poslali. Sedaj lahko že na «meh svoje topove prevaža, ker ima že mnogo anegs po Lovčenu. Vsem cenjenim čitateljem »Slovenskega Gospodarja« izročam ičfeffene pozdrave, in tudi na Malo Nedeljo ne pozabim. Kovačov Jožek. Bsstfijstaiu N®* Že večkrat smo rekli, da smo ob ruski ironti zakopani. Posamezni boji ob Stepic in Strypi torej nimajo nobenega večjega pomena. Novi vpoklici v Rusiji. Na carjev ukaz so sedaj vpoklicani pod orožje vsi 43 do 47 let stari Rusi, ki so bili do sedaj oprofičeni od vojafike službe. Petrograjski list »Rieč« piše, da morajo v Rusiji opravljati dela za vojaško «pravo tadi vsi ujetniki, ki se nahajajo v preiskovalnih zaponk, kar dosedaj ud bil« običajno t no-kaan dragi državi Kako je v Rusiji. Iz Petragrada poročajo, da je Rusija sedaj podobna velikanskemu vojnemu taborišču. Vlada je zasegla vse tovarne in večje delavnice, da izdelujejo municijo in drugo vojno gradivo. Skoro vse železnice so podrejene vojaškim oblastim, tudi železniški uslužbenci stoje pod vojaškim zakonom. Vse mehanike so poklicali s fronte, da izdelujejo municijo. Iz Odese poročajo o velikih draginjskih izgredih v zadnjih 14. dneh. Prišlo je do spopadov s policijo. Izgredov bo se udeležili tudi vojaki, ki so se vrnili iz vojne. Kavkašk; podkralj, veliki knez Nikolaj Nikola-jevič, je odredil nasilni izgon vseh Židov iz Kav-kazije tekom 14. dni. MMuuto (hA. 0 Fr - ncosko-angleško napadanje je popolnoma prenehalo. Sedaj se vršijo le manjši spopadi. Na obeh straneh so močno zakopani. Da zadnja ofenziva ni uspela, je v Franciji strašno pobilo ljudi. Sedaj že mislijo na splošne vpoklice, kar je za vsako državo za dije sredstvo. Splošni vpoklic v Franciji Iz Gene ve se poroča: V Franciji nameravajo vpoklicati pod orožje slično kakor leta 1870 vse moške osebe sposobne za orožje. Od vojaške službe ne bo nihče oproščen. Vsi predsedniki vladnih okrožij so bili poklicani v Pariz na tozadevna posvetovanja. Novo ministrstvo v Franciji. Najprej je odstopil zunanji minister Delkase, ker ni odobraval pošiljanja francoskih čet v Solun. Za njim je šlo celo ministrstvo in sedaj je prevzel m»nislrstvo Briand. Bil je že večkrat minister ter si je izbral za svoje tovariše sedaj same bivše ministre, in sicer, kar jo značilno, iz vseh strank. Zakaj iz vseh strank? Dvojno mnenje je o tem seveda si obojno nasprotuje. Nskateri pravijo, da bo Briand vojno za vsako ceno nadaljeval in pri tem se hoče opirati na vse stranke. Drugi prav jo, da je Briand korajžen človek in da bo začel delovati počasi in previdno za mir. Pri tem potrebuje podpore od vseh strank. Ktero mnenje je rešnično, bomo videli. Duhovniške vesti. Cesar je imenoval č. g. Rudolfa Janežič, špirituala mariborskega bogoslovja, za la -antinskega kanonika. Vojna procesija. V nedeljo dne 31. oktobra popoldne so se zbrali verniki mariborskega mesta v stolnico, kjer so imeli prevzvišeni nadpa-stir popoldansko pobožnost, litanije Srca Jezusovega in slovesni blagoslov Potem se je pričela druga vojna procesija. Pomikala se je od stolnice, skoz Stolno ulico na glavni trg, odtod skoz Viktringho-fovo ulico proti Marijini baziliki Udeležba je bila tako velika, da o verniki — cenili smo jih na 4000 — napolnili popolnoma prostorno baziliko. Tu so zopet prevzvišeni knezoškof molili litanije Matere božje trr podelili dvakrat blagoslov z Najsvetejšim. Potem pa so z ozirom na rek sv. Pavla do Hebrejcev: »Bratje, prosim vas, sprejmite besedo tolažbe« podali v ganljivem govoru petero virov tolažbe v tem hudem vojnem času: sveto vero, pravičnost našega boja, varstvo Kraljice sv. Rožnega venca, priprošnjo vseh svetnikov in skrb, ki jo ima sveta Cerkev *a verne duše sploh in zdaj zlasti st-a duše padlih vojakov. Ravno v tem bojnem letu so duhovniki prvikrat smel na vernih duš dan služiti tri svete maše. — Prevzv. nadpa-slir so vernike tudi povabili, naj po vzgledu Izraelcev ob času Mozesovem radi darujejo, kar premorejo, za don.ovino in za njeno pravično stvar, in naj v tem zmislu tudi po svojih močeh podpisujejo tretje vojno posojilo. — Z velikim zanimanjem so sledili poslušalci tolažilnim ia prepričevalnim besedam priljubljenega govornika. Cela cerkev je na to zapela avstrijsko himno, ki je sklenila ve-tičaatno corkvoso m domoljubne svečanost,. 4. novembra 1&1& ■imuim ■■■ iiiwhii ———---i—iimi m mm mi ■■ »imw»i — Vtraji duš dan m mariborskem {¡»kopališču. Posebao slovesno se je letos slavil dan Vernih duš na mariborskem mestnem in vojaškem pokopališču na Pobrožju. Na grobove umrlih vojakov so položili krasne vence polkovnik Holik v imenu častnikov in vojaštva z ginljivim nagovorom, nadalje župan mesta Maribora istotako z nagovorom ter gojene« tukajšnje vojaške višje realke. Urbanek, tudi z nagovorom ter več drug h. Popoldne so pa romale velikanske množine ljudstva na pokopališče. Grobovi padl.h junakov so bili krasno oveačani in razsvefc-ljeai. Cecii-janski pevski zbor je pr«; -v j al dve zelo lepi pesmi, izmed katerih je bla druga točka krasna skladba tukajšnjega profesorja g. E. Berana. Gospsd Umek vojašd kurat, je imel lep nagovor o snovi: Kaj nam govorijo danes vojaški grobovi. Za celo slovesnost &i je pridobil posebne zasluge g. učitelj in četo vodja Žagar, kojega neumorni trud je past*vil tako lepe nagrobne spomenike padlim junakom. Vojni kurat 6. g. Alojzij Čižek, župnik v Slovenj Gradcu, je odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem II. razreda na belo - rudečem traku. Cesar obdaril «¡atenskega očeta, ki ima 7 8> e«t v rajni. Martin Hrovat, kmet v Šmarju pri Jelšah ima 7 sinov v vojni in je zato dobil od presv, cesarja kot odlikovanje srebrno uro z iniciali in 590 kron v denarju. Vojso posojilo. Dae 6. eot. poteče rok za podpisovanje tre&esa vej nega ptwwjila. Opeziajatme, 6u se lahko podpiše tadi aaass) ¿a 100 i» 300 K Čeprav «me Sloven« abegi, vessdar sterimo pa svojife močeh, kar država pričakuje «d »sa Na Cežkem se je v Pragi astea* il pcsebeo »dbor, ki agitir« med Cehi zs pcdpUevacje T«jiw.a posojil*. Vsi aarodi lekmajsjo, da pokažejo pri tsm vojnem pe-sojiia svoje reeaično domoljablje, ki pa je ebarvean tadi čin dobrega geg$cdantva; ker n*di to pešajilo nenavadne denarne ndobutisti. Slovenei, udeisžuao se pe »vcjih močeh tretjega vojnega pswojila. Za ¿ijfeško kuhinjo v Mariboru se darov ali: Dr Radoslav Pipan, odretnik, 100 kroa, Anto* Trinkaae, ka-pelan, 8 kron, Okrajna hranilniea v Slovenj gradeč, 70 krea, Frače Rampre, kapelan, 50 kron, dr. Anton Medved, profesor, (mesto veaea na grob f Srečka S.agnar) 10 kron. Novi vpoklici črnovoj likov. Domobransko mi-nisterstvo razglaša, da so poklicani pod orožje na 16. novembra t. L tisti črnovojniki, ki so bili pri ponovnem prebiranju spoznani za orožje sposobni in sicer letniki 1873 do vštevš*ga letnika 1877, nadalje letniki 1891, 1895 in 1896, črnovojniki, ki bodo pri prebiranju do 16. novembra 1915 spoznani za sposobne ter letniki 1875, 1876, 1877, 1891 in 1895, če že niso pod erožjem, ali pa, če so bili od" pušč ni na določeno ah nedoločeno dobo. 041ikova.il je bil s srebrno kolajno I. razreda praporščak Josip Uc, ki leži ranjen v vojaška bolnišnici v Chrudinu na Češkem. Grobovi »ssših junakov. Danajski v«§-o pomožni nrad mm je poslal poz-v, v katerem pravi da je vojno prevocae vedifcrn itv I. v Krakov« v »rojem delokrogu, t. j. anemije arotrijsKo-ruikega b*ji66a, pripHtrijeno skrbeti, da st grobovi aaših joaakev ne bade «partiji, ampak da se jih bo krasilo in vzdrževalo. £er sa grobovi zele raztreseni p* njivah, gessd svih in »ploh povaed, kjar ie je vrli! boj, se je bati, da gr beri in «posi&sk; kriiei raafa-d&-o C. in kr. Vej ne prevorto ved*v» it I. (FeldtraBS portleitajg) v Kr&kevu prejema dareve m vzdrževanje grobov. Invalidov se vedn» več ogla«%. Za štajerske vojake ki so pohabljeni vsled na bojišč» pridobljenih ra», so se uredile v deželi ¡cares prav blagodejne in nad vse koristne uprave. Do sedaj je v deželi le devet živečih vojakov, ki so popolnoma slepi. Ti so oskrbljeni v Gradcu v zavodu za slepce in se uiijo primernega dela. Uuetnik udov je dobilo v dež?ii do sedaj okrog 200 štajerskih vojakov. Kuratorij oskrbuje tudi za te siromake, da se učij® raznega pasla, k 4 norftmbra ltlS» atapDo ikro "prepo vedalo, ker so nekateri vojaki bili e takimi predmeti preobloženi, dragi pa zo >ot nič dohili. Vlsgafije iifošeaj m npr&ttitef t>4 vojaške dažbe. Vsjao ministrstvo je odredilo, da se morajo vlagati od stdaj naprej vse prošnj"; za oprostitev od vojaške služba oseb poklicanih pod orožje, ki so p» poklicu poljid^ci, ali ki pripadajo gozdarskemu stanu ter raio delcev, ki so važni za km tijstvo, braz izjeme na dotična o!irajm politične oblast Osrajna politična ablast preiskuj? istin^st v prošnji navedenih razlogov ter pošilja vse tozadevne prošnje za oprostitev od vojašKe službe pristojnemu fojašteaiu poveljstvu. Ta določbi velja sa®o za osebe, i. Kakor poroča praški »D. Agrar-blatt«, prošnje za o >rasdtev od vojaške ali črnov>j-niške službi niso koleka proste. Te prošnje so podvržene koleko vanju in sicer po postavi z dne 13. decembra 1862 Vsaka posamezna pola se rasra kolekovati s kolkom ¿a 1 K priUge pa s kolkom po 30 vinarjev. S ^ 1® »Psista Bs«na«, sredstvo proti pero^ospori, se ne dobi več, ker tovarna nima bakra. Dobili smo opis tega sredstva., ki ga priobčimo, ko oo tovarna zopet razpolagala s tvarino. B&keeiia galica. Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu ima zasiguranih več vagonov bakren.} galice. Okrajni zastopi so naročili te dni občinam, da zberejo sezname vinogradnikov, ki rabijo galico. Cena bo 3 K 30 v 1 kg. Vinogradniki, oglasite ^e pri svojih občinah in zuhtevajte, da se vzame vaše naročilo na znanje. ••„.! : ; ^ i j Rikifirasije žffci. V nekaterih občinah mariborskega okraja se je zadnji čas odredilo rekviri-ranje žita: koruze, pšenice, rži, ječmena, ovsa, fižola itd. Ljudje so zelo razburjeni, ker bi na te pozire morali nekateri skoro več oddati kot imajo, oziroma rabijo za svoje potrebe in za seme. Naše uredništvo j« povprašalo na merodajnem mestu, kaj je 8 t» zadevo. Dobili smo sledeči, popolnoma zanesljiv odgovor: Mariborsko okrajno glavarstvo (in menda tudi druga na Spodnjem Štajerskem) še dosedaj ni odredilo v lefeeai ©»čili r®kvHiraiija kake vrste žita. Vse, kar se je dosedaj v tem oziru ¿.a noro žito odredilo, so samo odredbe pooblaščencev vojno-žitso prometnega zavoda, kateri pa do rekviriranja nimajo pravice, ampak samo do prsstovoljnega nakupovanja. Kadar feo politična oblast določila rekviriranje, se bo to po občinah javno razglasilo. Čč. župni uradi se naprošajo, da pojasnijo ljudstvu to važno zidevo. — Omenja so še tudi, da se nam je na uradnem mestu zatrdilo, da se sme koruza prosto pokladati tudi živini. Oves seme iia konje Kakor znano, se. mora odvisni oves oddati vojno žitno prometnemu zavodu in sicer do 10. novembra Oves za seme in za pokladanje konjem se sme doma shraniti, kakor se bo poročalo občinam. Za seme se računi, kakor smo izvedeli iz verodostojnega vira za 1 ha 250 kg ako se seje z roko, če se pa seje s sejalnim strojem, pa 150 kg. Ker pri nas sejejo večinoma z ioko, se torej sme računati za en oral 6 do 7 mernikov semena. Za 1 konja se računa na dan 1 kg ovsa. Ak® torej imaš dva konja, si smeš shraniti razun semena le okrog 700 kg ovsa za konje. 0rw»i krak. Kakor izvemo, dovoljujejo politične citlasti za kraje, kjer pečejo kruh iz ovsene moke, da se sme oves v te svrho zamleti. Občine ali pa posamezniki se morajo v tem oziru obrniti s posebno ulogo na skrajno glavarstvo, ki potem naroči pristojnim mlinarjem, da morajo prevzeti oves za mletje. . • Oddaja nove kornze v storžu. C. kr. ekrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: Ker so zaloge stare kornze (turšice) jako male, nova koruza pa se pred spomladjo nt da dobro rabiti, so napravili nekateri velemlini sušilnice, da tako omogočijo predčasno zmletev koruze. Ne priporoča pa se odpošiljati osmukano, to je od storža odločeno novo koruzo v vrečah, ker se mokrotna koruza jako hitro spridi. Vojnopromctni zavod za žito je torej odredil m kup nove koruze na storžu, kar dokaj zmaršuje nevarnost izprijenja med prezozom in vložbo. S tem «e doseže dvojna korist, in sicer je pridelovalcu mogoče blago poprej in Vrez izgube teže, ki znaša pri es-mukani siavi keruzi d« 15% in pri koruzi na storža da 24% (o&Utkev), prodati, in s drage strani se S r, t* V f! fff H K * 608POI)'A B. zamo e 'preb valstvo poprej preskrbeli s koruzno «oko. Gena ismukani novi korazi se je zasedaj določili na 26 K in novi koruzi na storžu na 18 K za 103 kilogramov od skladišča vojno prometnega zaroda za žito ali železniške postaje. Zadnja cjna je zategadelj nekoliko nižja, ker se storž naravno tudi sotahta in plačuje. D i se vse te koristi pravočasno izkoristijo, je treba k slikar le mogoče hitro dovažati koruzo na storžu, zategadelj se posestniki poživljajo, da ®ddaj® razpoložne (oivišne) zaloge komisijonarjem vojnoprometne^a zavoda za žito in sicer d« nove odredbe zbiralnecnu skladišču vojao-prometnega zavoda za žito v Mariboru, Tegetihoffova cesta štev. 70{ Fiž©l m koruza. Glede rekviriranja ali nakupovanja fižola in koruze po komisijouagih vojno-žitno prometnega zavoda smo iz zanesljivega vira izvedeli sledeče: Nekateri kornisionarji nameravajo zahtevati fižol le pri tistih posestnikih, ki imajo vec kot 100 kg fižola. Posebno pa se bo oziralo tudi na ti rte, ki nimajo drugega žita. Koruza se bo tudi morala v kratkem oddati in sicer ali zlu-ščena in posušena za 26 K 100 kg, ali pa v strokih (nezluščena) 18 K Cena za koruzo pa Se ni popolnoma trdno določena, ampak se bo še najbrž zvišala. Glede ječmena zaslopaja nekateri kemisi-lonarji stališče, da se tistim posestnikom in drugim slojem, ki imajo le majhne množine ječmena in sploh nimajo drugega zrnj? za kruh, pusti ječmen za mletev. feekyizicija flžra. Kranjski deželni odbor je brzojavno prosil ministrstvo, da se naj vsaj najmanjšim posestnikom pusti fižol, ki so ga pridelali, za lastno potrebo. Dne 27. okloma je dobil deželni glavar dr. Šusteršič obvestilo, da je ministrstvo notranjih zadev ukazalo, da tistim pridelovalcem, ki fižola ali drugih stročnic nimajo več kot ga rabijc za lastno potrebo, nič ne odvzame. Še le ko se be izvršilo ugotovitev zalog, se bodo tozadevno izdale morebitne nadaljne odredbe. Kornisionarji in nakupovalne podružnice vojnožitnega zavoda so vsled ministrskega ukaza dobila potrebna navodila. N«*bra t j. v nedeljo po spominu vernih duš, kakor vsako leto. Frani Padel je zopet eden naš h najboljših fantov Tonček Bezjak iz ugledne hiše Bezjakove iz Frama. Sovražna granata je končala 22. okt mlad®, n«.depolno življenje. Blagi, ponižni Tonček počivaj v miru. Iskreno sožalje dobri rodbini! Ploderšniea Na polju časti je umrl Jurij Ha-binger, posestnikov sin na Ploderfinici. Bil je dne 24-. okt od pole ¡tarjeve granat zadet naravnost t glavo. Žrtvoval je svoje mla ¡o živi? ni je /a presvit-lega cesarja in domovino. Težko prizadeti družini izražamo svoje najgloblje sožalj-i, posebno stari vdovi-materi. Ne jokaj se mati! Potolaži se s tem, da je tvoj sin padel za sveto stvar domovine. Mati imej zaupanje, da se bosta tam goraj nad zvezdami še enkrat videla. — Jurij, naj ti bo tuja z mljica lahka! — Počivaj v miru! ¡8 Vorberg. Umrl je dne 26. oktobra Mihael Kro:sl. Bil je povsod priljubljen, in vrli naš pristaš. Rajni zapušča žalujočo ženo, in tri sinove, ki s® vsi v vojaški službi. Vzgojil jih je v strogo krščan-sko-narodnem duhu. Blagemu možu svetila večna luč, ostalim pa naše iskreno sožalje! Ptnj. V noči dne 30. oktobra t. L je ustrelil vojak Avgjst Wolf v neki tukajšnji kavarni iz Iju-bosumnos-; i 231etno natakarico Terezijo Wohlmut Ko so ga nato uklenili in spravili v vojaški zapor se je obesil v zaporu. _ , Ptuj. V nedeljo 7. nov. ob Vr an P°P- ^ vrši v prostorih kmečke posojilnice okrožni shod, katerega se naj ndeleže tsiokcijonarji vseh i r.drug v okraja. feiiöVfefNy^k tí ® s v ¡o y & fe. 4. »»relabra 1S16. * Muretluci pri Ptuju. Desetnik Ivan Streleo nam piše z italijanskega bojišča, da se nahaja na tirolski gori, ki je visoka približno 2686 m, Na gori je Se zapadel nov sneg. Strelec ima dobrega prijatelja Simona Obran iz Zabovec pri Ptuju. Strelec je Sisto blizu italijanskih jarkov, take da sliši Lahe govoriti. Kima bo letos v Tirolah zelo huda. Na tej gori je pa-flel Strelčev prijatelj Franc CuS iz Mezgovec. . Bodi mu tuja zemlja lahka! — S te gore pošilja pozdrav» tncB .Vinke Tepeh o4 Sv. Martina pod Vurbergo*. t Celje, Vsled |ran, zadobljemh na boji&ču, fje umrl Franc Drugovič iz Brežic, častnik c. kr. bataljona prostovoljnih strelcev. Pokopan je bil [na tukajšnjem mestnem pokopališču.^ §|py Mozirje. V četrteh dne 28. t. m. se je vršil pri nas okrožni zadružni shod za zadruge v okraju Gornji grad, katerega so se udeležili zastopniki vseh zadrug, v okraju razen ene ter zastopniki zadrug iz Mirna pri Gorici, katere zadruge delujejo v soaednjam Vrbovcu. Nadrevizor Vlad. Pušenjak iz Maribora je predavai o obrestni politiki, v predavanju orisal sedanje razmere, katerih posledica je spošno znižanje obrestne mere, ter dajal nasvete zadrugam glede obrestne mere. V drugem predavanju je govoril o zadružnem delu po vojski. Po obeh predavanjih se je vnela prav živahoa debata, v katero je poseglo več zborovalcev. Laško. Dne 27. oktobra zjutraj je umrl Alojzij Kranjc, hišni posestnik v Gorici. Rtjni je šel iskat zaželjenega zdravja v Gorico, odkoder pa se je zopet vrnil ob izbruhu vojske, nazaj v svoj rojstni kraj, kjer je našel sočutje svojih starih lašk h prijateljev, posebno v svoji dolgi in mučni bolezni. Bil je globokoveren, velikodušen Slovenec in vrlo delaven za pravično slovensko stvar. Priljubljen je bil v vseh krogih. Pogreb se je vršil dne 28. oktobra ob obilni udelažbi. Vsem iskrena hvala. Rajnemu pa bodi domača žemljica — v materinem grobu — lahka! gg| Brežice. V znamenje zlatega klasa je priredila podružnica Rudečega križa v Brežicah in kmetijski podružnici Brežice in Zakot v nedeljo 24. oktobra na obrežnem dvoru brežiškega gradu ljudsko tombol® z dobitki v raznih jedilih (sadje, moka, vino, špecerije itd.). Isti dan so se prodajali tudi znaki zlatega klasa in drugi predmeti. Ta prireditev je prinesla čistega dobrčka 1001 K 47 vin. kar se je odposlalo c. kr. namestnšji v Gradcu. Zlatih klasov se je prodalo 900. Za naše razmere dovolj lep uspeh! G©rnjigf*»d. Iz ruskega "ujetništva^Te'^ oglasil Jože! Potočnik posestnik v Gomjemgradu ,št. 1904., o katerem že od 18. avgusta minulega leta ni bilo nobenega poročila. Splošno so bili vsi mnenja, da je imenovani že pokojnik. Sedaj pa piše svoji ženi, da se nahaja zdrav ter da dela v tovarni sladkorja gubernija Poltava, Skorochodowo v Rusiji. * Sv. Krištof pri La&kem. Zopet nas je pretresla žalostna novica, dosla s severnega bojišča, da je padel blag fant iz naše sredine, Joiei Kačur, kmečki sin, star šele komaj 20 let. Prideljen je bil 17. peš-polku. Dne 27. septembra ga je zadel šrapnel. Se pred kratkim je pisal svojim starišem, da se bodo zopet videli, ko nastopi ljubi mir, a njegove srčne želje se niso uresničile. Tako je padel nag Jožek za cesarja in domovino, katero je tako ljubil. Naj mu lju- bi Bog da večni mir na tuji zomlji in večna luč naj mu sveti! Prosi sedaj Gospo» vojskinih trum, naj o-hrani in obvaruje našo domovino prad sovražniki! Starišem naše sožalje. Zadnja perotila delta v četrtek, 4. nov. Najnovejše avstrijske! uradno poročilo Uradno se razglaša r SSfgj. . Sstr^ - - ■ punaj, 3. novembr«. Ruske bojišče. Boji ob reki Strypi se nadaljujejo. Busi so pritegnili ojačenja. Severno-izhodno od Buczacza je bil izjalovljen v našem ognju ruski napod. Severno od kraja Siemikovce se je vršil celi dan srdit boj isa posest kraja Siemikovce, Protinapad avslro-ogrskih čet je imel po spreminjajoči se borbi vspeh da so bili Busi v popoldanskih urah pregnani iz vasi in pristave. Po noči so napadale nove ruske moči, tako, da je bilo nekaj skupin hiš zopet izgubljenih. Danes dne 3. novembra se boj nadaljuje. Tudi pri ribniku severno od kraja Siemikovce se vrše boji. Pod poveljstvom generala pl. Linsingcna se nahajajoče avstro-ogrske in nemške čete so udrle s skupino, namenjeno za sunek, pri Bielgovu. zahodno od kraja Czastorysk, v glavno rusko postojanko. Ujetih je bilo 5 častnikov in 660 mož ter zaplenjene tri strojne puške. Sicer je pa položaj na severo izhodu nespremenjen. Italijansko bojišče. Italijani 'neprestano nadaljujejo?isvoje*'napore proti Gorici na rojni črti od Plav do vključno severnega oddelka Doberdolske planoie. Včeraj so napadale zopet zelo močne sile; a bile so povsod odaite. V teh bojih je več italijanskih polkov izgubilo polovico svojega moštve Danes po noči je vodljiva zračna ladja vrgla večje število bomb na mesto Gorico. Na ostalih delih južnozahodne fronte ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Srbsko bojišče. Avstro-ogrske čete. ki* se bore proti Črnigori, so z naskokom zavzele južno od Avtovca na sovražnem ozemlju ležečo višino Bobija in tri gorske vrhove, katere so Črnogorci žilavo branili. 1 ri naskoku na postojanko Bobija so naši dobili v roke 12cm top italijanskega kova. Od zavezniških čet, ki se borijo v Srbiji, je vkorakala avstro-ogrska kolona v mesto Užice. Druge c. in kr. čete stojijo v boju na južnoizhodni strani Čačaka. Južno od ceste, ki vodi iz Čačaka v Kragujevac ter severno in severnoizhodno od Ja-godina se si avstro-ogrske in nemške čete kljub zelo žilavemu sovražnemu odporu pridobile povsod več ozemlja. V Kragujevcu se je uplenilo 6 topov, 20 topovskih cevi, 12 minskih metačev, več tisoč pušk, mnogo streliva in vojnega gradiva. Namestnik naičelnika generalnega štaba: pL Holer, podmaršal. Najnovejše nemško uradno . s :: :> fSßi- m'. h !s ^ Berolin, 3. nov Francosko bojišče. Nobenih bistvenih dogodkov. Ob potoku Scu-chez, severno-izhodno istoimenskega kraja, so pO noči zapustile nemške čete okrog 100 metrov širok prednji kos nek#ga strelskega jarka, kakor je bilo določeno pd naCrtov, ker je bil dotičen kos strelskega jarka preveč izpostavljen nevarnosti cbkolitve. Izhodno od mesta Peroune se je moral vsled ognja nemške iefanterije spustiti na tla angleški zrakoplovf Vodja in častnik sta bila ujeta. Rusko bojišče. Armadna skupina generala feldmar-š a 1 a pl. H i n d e n b u r g a. Pred trdnjavo Dvinsk so Rusi nadaljevali svoje napade. Pri Ilukstu in Gar-bunovki so bili ruski napadi odbiti. Štirikrat se brezuspešno naskakovali Rusi pod izvanrednimi izgubami nemške postojanke pri Gadeni. Med jezeroma Sventen in Ilzen se je morala nemška bojna črta zaupogniti. Rusom se je tamkaj posrečilo zasesti Mikuliški. Armadna skupina generala-feldmar-šala princa Leopolda bavarskega. Položaj je nespremenjen. Armadna skupinageneralapl. Linsin-gena. Pri kanalu Oginsk je bil ssvražni sunek na jez pri kraju Ozariči odbit. Ob obeh straneh ceste Lizovo Czartorysk so bili Rusi vnovič prisiljeni, da sa se morali umakniti. Pet častnikov in 660 mož je bilo ujetih, uplenjene pa tri strojne puške. Pri četah generala grofa bothmerja se še vršč boji na severnemu delu pri Sienikovcah. Balkansko bojišče. Mesto Užice je zasedeno. Prekoračena je cesta Čačak-Kragujevac. Ob obeh straneh reke Morave se še sovražnik trdovratno ustavlja- V trdnjavi Kragujevac je bilo zaplenjenih šest topov, dvajset topovskih cevi, dvanajst metalcev min, več tisoč pušk veliko municije in vojnega gradiva. Nemšie čete armade generala pl. Kovesa so ujele včeraj dne 2. novembra 350 mož ter uplenilo 4 topove. Armada generala pl. Galhvitza je ujela v zad-njsh dneh llpO Srbov. Armada bolgarskega generala Bojadjeva je zapodila Srbe v beg v obeh straneh ceste Zaječar-Paracin, ujela 230 Srbov kr zaplenila 4 topove. Južno-izhodno od Knjaževaca zasledujejo Bolgari sovražnika. Bolgarske čete so zasedle obmostje Svrlj, prekoračile Svrljiski Timok, prodirajo čez goro Ples (1327 m) in goro Galijanska (1309 m) proti dolini Nišiva. Ujele so 300 Srbov ter zaplenile dve strojni puški. V dolini reke Nišave prodirajoče bolgarske čete so se umaknile pred napadom številnejših srbskih čet. Gora Boge v (1154 m) zahodno ed Bele PaUinke je ostala v bolgarski oblasti. ki jih je vlada določila za posamezne predmete in veljajo s a celo deželo. (^«t 100 kgr.) Rž Ječmen za pivovarno Jsčmen za krmo Ove» ŽitO za 86316 Pšenica očiščena K 34 — K 34 — Pšenica neočiščena Ri ečiščeca Ri neočiščena K 28 Pšenjčna moka (bela) fina iz s rob xa kako Ežen» meka K 58 — K. 42 — K 28-- Ječmena Moka K 4926 K 26-—- K S- Koruzna nVi činkrant'1 K 64-86 navadna K 48-85 K 36-37 K 3503 K 30 26 K 28-86 Soršiea (napolica) Koruza Ajda Proso Koruzni zdrob iz čin kvanti na iz navadne koruze K 70 80 K 70 80 Iz hele koruze meka K 53-60 zdrok K 70 80 K 28-— Otrobi (▼ mlinu) K Otrobi (izTMI mlina K 23 50 K 24- K 28-— K Krompir za hran* Krompir za živino Fižol zdrav K 40'- Fižola za konje K 35- Repica Fižol zadnji Leča 25 K 50—" ftrah K 50 — ti K 9 50 K 8-50 K 46- K 44- ki jih je določila cesarska namestnija dno 23. oktobra 1915 žtev. /__. . _ _ ... .. v « ___ VOLI KRAVE Biki TELETA SVINJE Ovc« pitMi izjemna «ena srednje debeli •ubi pitane srednje debele suho pod 60 kg nad SO kg mesne debela K 22®—240 aso K 200—220 K 170—800 K 180—220 K 120—160 K 90—110 K 150-220 K 160—200 K 200 - 220 K 250 -800 K 300—3&0 K 140—200 Loterijske Številko. Orad«, dne 27. okt,. 1»15: J 21 8f 1» 6Ü Line, dnt SO. okt. 1915: 48 3* SI 74 23 V Laporja pri SIot. Bistrici se «projine »eoženjsn orgauist in cerkovnik. Cerkr. predstojništvo. 661 Sprejme se takoj 2 trgorska pomočnika in 2 učenca r. dobre hiše r trgovini Jožof Druškovič r 81»-venigradcu. 664 Pritis« vin ¡Sar, ki ima v»5 delavskih moči, pa takoj sprejme za dobro plačilo. Ponudbe na uprav-aiitvo r.ašefs lista pod št. 661 Sanittiij«* 8ccp*di8s;i ali vdsss, ki se ramime v gospodarstvu, posebno v vrtjarstvu, sadjerejstva, vinor»jstvu, sploh pri vsakem g«-»pod&rpkem deln, se takoj sprejme aa dobra plačilo. Ponudbe na uprav-aiitvo „Slov. Gosp." ped it. 662 Kap« sira (m«) 100-1*0 (cvetlični in ajdni). Pismene ponudbe »a upramištvo Slov. Gosp. pod „Strd" št. 644. Pradsmhlžfiv mariborski oko-Hei, S sobo, 2 kuhinji, klet, vodovod, vrt, brajda. Lepa lsga brez pralin; za peoaoniste zelo priprav-■o. Cena 1200 K. M. W„ Krče-vina št. 142 ob lajteršperski cesti. Vsled odhoda na bojišče se proda aovo Pufcsv» z» zaižano ceno, Vač pove Marija Kurnik, Sv. Trojica v Slov. goricah. " 649 Mesarski «Sesse vešč nemščine in eloveničin» močan fant pe sprejme takoj pri J. Rak Velenje. 665 V Rajata se vsajate 9 prijtodnjim lete-m, kako i&anjie pamrlvo, v bližini kakega w mstte, ca Sp, Štajerskom, Poandb» naj se blagovolijo poslati ¡m ns>slov: „Posestva" pofitas lbžočc Velika b»-ieij&. 687 in «nanufaklorae stroke se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri Jos. Ulaga Maribor. 625 & posest vom, gosdoni. travnikom njivo ali cadonoaaiko n ležeče v bližini kakega mesta ali trga ali Miru železniške postaje na Spodssjem ali Srednje« !?Hajet*k«aa. Kapnina m plača tekaj. Plamene poaadbo pod it. ca upravništvo lista. Krsja&tag» j^oataifca sprejme takoj IUhsca. PaM^»k krojaiiu mejite* Št. Lmee« aad Maržatam. 663 jOelcid» iz ps&eea fe'fa rmaifea aioTasske ga in naafcug« ¿«-k*^ 3« takoj sprejme kot afciaks 7 trgsvino z mešamim bL«««¡ pri Kri«. Stuherl Spodja! Poubavi. «B7 Kupim lepo ntreno praáivo p« visoki ceni. Usorca sprejmsr« ps 5 kg pakjt po poŠti samo fnaiks, Florran Kučan ¿a Št. Jurij ob jai. žeieaatici. 58? surovo maslo, sg?es 0»ir)> kuhano maslo, jajei, vsako množiso, po dnevni eeai. Pošilja tev po povwrtju aa: Meikcr&i Zvitter Beljak. „ ......... Hi v- „Orolett* espIjMf trta prihaja po 10 vin. komad Anton Blodnjak títnfw pošta: Juršiaci pri Ptnjc." AoNcikaisaks itodižns, fearcš, stromstiñaa, isnifctaa in 5 ¿g poífcesne vrača 12 K frsbžk ao povzetja Pol kiliigi-amc vais-prima najflnaj H tej K 2-40 «Mk» A, Sapiii, akEjsri kav« Že és$a Tiszabogdaa 495, Ogreta !!?8 Vam plaéeuB, a* o Važt» ¿tuijfc oé«»%, ferad&vfo«, obttii&a«! v troi daoh bre« bolléis k« -s¡rí neja e keceniae vred 2Ma be.i «tmoic. Lenč»k z garaacijtklK pšrcom 1 K, t leniki fM, 8 leni ksv 4 M Ksrasny, XaMe« íKksm) Z F»stís>oh IS, OfT eno. m Sete 8$ts, ttbl, vinski šem-m m splok vsa lístese* pridtikc, kakoi tndi vrata vrti* kapi velatrgoviat Antps Kolaae, Celji Gm&a it. 24. m St. mm. Mi 27«u RAZGLAS. .r SMeí-sW «aAelnl «fe.r (o «fcteH priredi« twS lets___ atalas vini«wrske teéaje, «a s« vzgoje tsmeljfco fcobraSsnl -Asi éarji za del* ▼ aaaeriirariaMh rlnogradSBi in drrranjfeoak v aju in saioiiju «¿.denonilkov in. si car priredi toSjaje: 1. na eafjé" la vtaorojski Sol v liaili»«rm, as Stolni vfaSfereld fitdt v Mibarbarg« pri UpMtflt. Ti tečaji a« eafta«i« daa 18. latamad« fta m koetiago • •> aeoeRjbjom 1816%. V MarAora ae sprajm® 44, ia v AMbarBerga pa M ferafcih in poM»WKklk alaov. Ti dobivaj» in naKUflb ewroétS etaaavaaj«, perpokio no ia vrh toga B»«wftio plačo 8 K. Inobranba v tak kmrzZi j« v j»rv» vrg& psaKOaM», Sna Id r tebka, k»IIlber j* t» potrebno ea vmriae la mísbi viničfcrji. Na k«w*R tefe;* tobt "safe «dMeianaa sprifrraio 9 «Mp po».bnosrt. Za sprei«a vi te Maje morajo proetloi vkMS koioSe» pmb prt>S»jo naikamafa 0» Orno 10. jazuaarja liti na Ct.^argki ctefeol« ni «dtior. V t«t proíajl m saera toro^no pemeSatf, a Balero nattteSA .'Sol r sktenli, na gori omfipj«n«m zavodu v zimskih n«arih, in sicer v 5aso od 1. decembra 1915 do lil. februarja 1S>16 otvoriti k a pletonje jorbasov in kofcaric za 12 udeležencev. — Udeleženci dobijo »a aavodu prost pouk tn proslo oskrb ter plačajo za hrano, katera se tudi na zavodu preskrbi, mesečno 24 K. — O^jRsi se pošiljajo do ML novembra t. f. na dež. odfcor potom ob6in, okrajnih nastopov ia kmetijskih podružnic. Sprejeli se bodo le ponudniki, M imajo na Štajerskem domovinsko pravico in so najmanj 15 let stari. ProSnji j« priložiti: kr»3tni in domovinski list, spričevalo nravnosti in izjava pionudnika, oziroma njegovih starižev ali korporaotj (okretnih zastopov, kmetijskih podružnic), da plavajo stroiko aa hrano. Gradec, septembra 1915. 883 Štajerski deželni odbor. PivniN v Laškem trgu odda v najem takoj Dr. Jeaip Kolšek ravnoum. ene ?iS»fc VT5Í ÍÍSSCSS EÍ3 7TÍS, k&£Sí fáM f^^® m »a Tfeegcade. ©ssübdga omüks pdáakejcá mileči®». trg št, 10. tífe mskw^ trgali« ipsccHiafe^s blas^ L^^S JIVIIBTI mo-raine se tombolj varovaü, ker se sedaj aadnzi^lv« Wasni, ka» kor SktjclttMoa, Spáüe, osepnl««, kolera, íS^ar v v«áji aaer; pojjr» ^'ajo. Zaín m a*j rr.W povsod., ki«. IdH iKdwaii poiiülejo, 8sí>r» ?wdRriarate» te na» s^a * vwaW ts»i na ra.v Pe frtbáUuA. je v r«;í ^Hte raAxiievalnp t-^sdbSuo v savaáa pro!. LftSIar, sfc; ' "»nfwner, Dlvurtaa, f«s, K6tíf«\ r«rtw, tó. H Je bwa ¿ssiito brsz sirupa !n so ecisi šsr «9 fioW v va&ki I» Starrti in v tariraih steMwal«5h («eloa» p.-stto) za 99 a* Efspefc I>7»ofenaa je ssaesljlv te sanv in m mi» «t vsakega «dravrtka rabi za raakESftvaHjo v kteKM jioste^, za nmiv^a-f» raa, »teMte, ea aaBsepaSa« «vm te aa Mgataio. itTuotm*£i~a&i» je fcuo, aaiaka» asB» za «eateie, ki i i-šst?c»V- Zoraateima fier a»8«ftpSaSn». To m«o ae lab-> k» raki te« »rt aaiobtoffBvsj« ivH, M»r ta« sta otrok« In dc* j«fiSa. ihifc tesSo K&AiM In prsdte» ter >ar«ja jako aro- siatetea ZaOi&scteje le «m te Vi bodM» vedno rabili I» to tevTSteo M f» te dra«^, v perafei pa je j«< fes •fea&na&B», ker ea kas telge ^«a aa4»stej«, Komad is ] K vteaTjer. je »attaepiiiSn* ss«aa voi», H b!b"j te «srt taks-* te g«teve jrtAeas, kmm> o-tm ta ehraai. RaM »a lailte te« jhp aafeoate ▼ grlu, pri pil 3*tar., 9C gnfr** »e «mtetaSK Ma čaS« «A ».dagteje mima par kajiš». sm£teufcia sten« uama lKflCv ter s» v vsak! Mfe&rstf te cVifeir^. ZtaMo knji-0• a roMiiPve^: ^«rovjo te i(9*wtejef?t und 1)«*- »a dMrm smteaj te »mata.- Ohamir feac HBaB*AHW. »«femit a« Lrsstonftvaarto», Vtea. JKSU. teHNd^gao^e i« Pozor kmetovalci! Kupujeta volmo, Tinski kamen, to-sek in suhe gobe. Ivan Ravnikar« Celi« AR J i.i dragilja je vedno večja, aadlažek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju geto ve 10 K b& dan zaaliiiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. Zaslužek je pripraven za moške in ženske. los. SATIC, I Urška Bit'* ca 2« Itr&nisKo a m liOOL" 99 alpski s»liá6ni liniment. Najboljše, bolečino utehuječe sredstvo za vri-banje. Mestna lekarna „pri c. k. orla* Friderik Prull, lekaanav v Maribora, Giavm trg, navea rotevža. tmmm 4. »»Tembra •i 1» Zapomni ne 2&M: Bolan ali «drav, Le jFLORIAN" ?abi, Želodcu bo prav! Želodčni likér je pripravil tek;in prebavo marsikomu. ki je zamàa kupoval draga in neprijetna zdravila! Pri»tal ,FLORIAN;l s« dobi «din® od Kast-Uaske destilacije ..FLORIAN" v L;obiral in to nemudoma sîorue, «ëêko avKtri;,*kiifa R^dftàeg* kri» Mesečni efersk za vseh pas srečk oair. tiobitnih liatev 4fimo 5 kron 1 aredko ogrs&ega Rufšocega križ* 1 srečko budiaepošteinske baziliko 1 dobiini list 3% areak u 1 1880 1 dobitni list 4»/0 ogmke hip. Sf*čk i? I 1884 Itfžreb&nj vs&ko lete, gisvni dobitki 630.000 K. igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do ffrsn§t&* pop^iiteiai® mmmnt» Pojaiii'l6 :b ¡srdai *tin pošilja bffeiplsint. 484 : i Srečkevno zastopstvo 15, Ljubljena, mesa. Najboljše sa koruza in druge žiine vrbte izrabijo kot krruilo, ako koruza (žito) zdrebljsna prid«; v želodec ii-v:ii. To dejstvo je mnogim po.iedeicem je i&e vse premalo, ali pa celo nié zurno Pribito je in prenku&nje ho dokazilo, da h. pr. pri krmljsnju kon; s koruzo, o v sem itd. ces.o ds 20 % (v mnegih sluôaiih ôe več) krme octane neprebavljene, tors; gre v izgubo Najboljše sredstvo, da se krmilna «nia popolnoma podvržejo prebavi, obstoj» edmo v tem, da se zrna umetno zdrobijo in sicar je to vse &no, ali se ta, srna rabijo za krmo konj itd perotnine ali rib Meka (zdrob), ki ga napravi ta majhen domač miia, je iaborno pripravna tudi za domač kruh (po načinu župaika Eneippa, „Graham kruh* imenovan.) M lan i e &li drobljenje žitnih zrn se lahko izvrči v vsakem naiR,a.n;ši ru gospouiajstvu z uporabo ročnega mlha (žrmi) BIdi.'&l", kateri bi naj ne manjkal v nobenem gospodinjstvu. èuvîlna priznanja o tem izbornem stroju ic^m na razpolag , ia iahko z Vbo gotovostjo rečem: „Ta najhen stroj pomaga v gospodinjstvu varčevati kakor nobena druga stvar!' Cena K 20 za 1 komad z zavojem vred. Razpošilja na vsa strani tovarniški zastopnik Teodor Zdarr-ky, Maribor. Tegettboffova ulica 57._ 651 Wm tafepatos in s^®? tëm sa si ^BaasassgaaasgBtsg««^^ P© 14 â&evz»! p&s&saÉ^ m raaš* freti jjj^fmsi;- îâU, s*itBa. pxMH$ski M*, P*mJm§ «M&as «à. kiiàçrt ** »t vi* t tsauas&- Jls* t^a tS m îi, .in Mw BS. pel lafotii». is wdî mt> liai «S » ue v sw^u. Xitt, js '>i«3M«M> fto» azp&»mXi -V Je ia éiiu^ia «&S* t® ja hi t gisšeeia ¡» wwM isf*: ¡s««A isi ¡p"*ispoy, a «t«žiBi#a>i š^a« »«s« » »»» se»;»« «P aisœsêi » S«oi»5sai>siik »f^, 4* fct tare «s- «MMStw s ¿«fjïtiii SMSHSŠ BRš3W. U» »e ï Vssfc «i »j fer« ^ •Jg feikî» 5k*»», '«»s b'itui u», - ?at3i «a«« A. KiTFMAIf«, «I» M. S» rsicîra-i aiîfm »i»»®» MT, «ara^Mesc⻫ S« "m : «m ^«sew. smris. iz Bola (otok Brač) je došla dn? 13. c kljub velik m težavam v dobrem stati; ribor. Cenjeno cbčinst o, naj blagom li vzel ..nanje, da se podpisana tvrdka nahaja v pi polužaju, da lahko prevzame zopet večje p< dokler bo namreč zaloga /adoato a-s. Vico se rad dobre ksko ost; t;>plo p posebiso ljudem, ki so slabokrvni in ki su okrevanja. Za izvor in pristnost vina p: tvruka vsako jamstvo. TvrdkE F. C¥lfifiii*y(iova vinska trgovina Man-or, Šolska ul-ca št. večjj množino iepo posušene koruzne (turži rae m večjo množino svež-h le-kovih pate, o &a grmu. dalje želoda in bukovega ž-ra. in vprašanja: R. Starovašuik. Konj ce 62 ^ t Vsem sorodnikom, ¡irijateijeiu in znanci najni-njamo potrtim srcem žalostno vest, ca v 65 letu svojega živHenja po tež dolgotrtjai, boiejni m>rn« v Gospoda zaspi ra&a preijuba mati ia babici, pliroma taS velebinga gospa bifža poseslnic* i» mbnarica v Samuaaiai Telesni o*tT - ^mitfy r wiiitifr.ivgrttm'rwfîTar 1<& « llUfllWMI llliil .jUI ¿M M rtT^ i^fiBr^imrïiT »ala^Mij* |pc ¡»«ftti s® tos^a .ç«)«JiBtM (W.ST8J ss «Mgiilse». Eflâss» ¿>*«K ^se^atSoft «o». ifljaE^^.-ii^^^^-sia^i^/^^i,-^-^^ «vr.iiausiaaiieeœRramsaiWâisw mtA «iio ia Mttft e4 e. w ^ «s «mmm» t*tot» «d a â» tt m« àe?«iâise S9»««tii puâi, V «Mslii anfc » ^ ta ži^iStei» >s«Baï. j - ■-: I I (Sgr Isu Ml M rMjMteg« «wiëds InwBai s^ïiiteilu. 1 . 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvi" '"^'^^^^i^TTTBrTWiW'ft-Tifrmririi --'T' --' iiimih m» i hm ii i 'ii iiiiinT-'mrrTifïiiinriiriîMMii'iiii'«' ' 'UMa 'rmuiMifUi iigiiiniTriwinfMimnwin iiifUMiMrwrnan * : wnn—iMiniiMnii—nwMiii mini n 111 fliittSffaBassMis^^ ^ m., r[rr.n.,..r^^^^CTy«»^^ ..—^ i • _ _ t« s m ^ m «j" -S i ©ferestiila hrmltna »tog» „ uraaa« ar® M. ® '-'j na vknjižbo, na ©sebni kredit in na zastavo ^ 12 m vrednostnih listin nod zelo ugodnimi pogoji. za stranke vsak dela,/nik od 9- do 12- ur8 cd «taeva vtega d» dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica broz- dopoldne, iientiii davek pla&s p0g0jilaiG& sms. plačno; stranka plača ie koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike - usii^ Siisi (Hotel .Pr! ¥®lw*! w Celili, ©raiia cesta t, I. « naJUiMk^ iklmtu tedtat, a^wwMEoâ KMilaen. Bto»aio adunu n, Htelia s Hju