fchajavol 1 ^.vuk dan reaan sobot, oadelj in praznikov. jjgued dailjr eaeept 8aturdaj* Sundajs and Holidajs. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urad&likd tn >687 South - Otftco al Publlcatkm: M67 South Laamdalo Am Talaphona, Rockwall 4N4 ^O-VEAR XXXVL Cena lista Je $6.00 Enter«d m aecond oUm matur Januar7 M. 1181. at ta« »oat-otflaa •t Chlcago. Illinois, undrr Ut« Act of CongrMi oI Marata t, im. CHICAGO 13. ILL.. PONEDELJEK. 1«. JUNIJA (JUNE 11). 1S44 SubecripUon |6.00 Vearlj ŠTEV.—-NUMBER 114 Ameriške in angleške čete Acceptance /or malling at ipeclal rate of posta«« provldad fbr In seetion 110», Act of Oct t, 1»1T, autbortsad on Juno 4. 1011. prodirajo na francoski fronti Vojaški oddelki in padalci presekali glavno cesto 111 zel ' •_ « . • , • ?» \Uniia zahteva zase- General Eisenhower ima sestnajst diviziji ' ima v Franciji. Berlin napovedal zavezniško in vazijo Belgije.—Peta ameriška armada še vedno podi Nemce v Italiji.—Moskva naznanila obnovo bitk pri Tarnopolu.—Ameriški letalci potopili štiri japonske rušilce, dva pa poškodovali skem," pravi Berlin. "Skupna London. 12. jun.—Ameriške in angleške čete so V prodiranju v Normandiji dospele do točke, ki je oddaljena manj ko dvanajst milj od Cherbourga, se glasi uradni komunike. Zdaj naska-kujejo Carentan, ki je deloma obkrožen. Zavezniške in nacijske oklop-ne kolone so zavojevane v ljutih bitkah na severni in zapadni strani Caena, ki so morda uvod v velike nemške protinapade. Ameriške čete prodirajo z ozemlja pri Ste. Mere Eglisu proti Montebourgu in Cherbourgu. Izvršile so prehod čez reko Mere-det z vzhodne in zapadne strani go lastnine družbe Nova stavka proti Montgomery VVard & Co. se obeta Waahlngton. D. C.. 10. jun. — akcija se pričakuje nekje med Samuel Wolchok, predsednik u-Dunkirkom in Ostendom. Po- "ije United Retail, Wholesale & leg Montgomeryjeve armade ima Department Store Employes general Eisenhower na razpola- včlanjene v Kongresu industr j-go 50 divizij za invazijo Belgi- organizacij, je na zaslišanju „ pred kongresnim, odsekom za- 3 Nemško poveljstvo je prizna- Preval ponovno zasego lastnine lo, da zavezniki drže tri važna Montgomery VVard & Co. v Ch -mostišča. Glavno je na zapad- cagu po federalni vlad ; Trdi ni strani ustja reke Orne, drugi J«. ft bo le zasega pris lila kom-dve pa pri Fort Bessinu in Qui- P«™Jo v sprejetje zahtev unije, nevillu. Ljute bitke divjajo pri Konflikt med unijo, vojnim Caenu, ki je še v nemških ro- delavskim, odborom in kompani v jo je izzval stavko, kateri je sle- Rlm. 10. jun. — Peta ameri- dila zasega lastnine kompanije ška armada je prodrla 20 milj po federalni vladi 25. aprila daleč in okupirala Viterbo, 45 VVolchok je pred odsekom, ki milj severno od Rima, važno breiskuje legalnost zasege last-cestno in železniško križišče. |nine kompanije, dejal, da bo u in odbile nemške napade na svo- _ ie P°zicije- >x. x , „ . 1 Prej" so zavezn^ške čete zased-1 nija ponovno oklicala stavko, če Druge ameriške čete se vale JCivitavecchij0f pristaniščno I bodo njene zahteve odbite, proti Carentanu z vec strani. V Vetrallo in Tarquino. Vojni delavski odbor je po- prodiranju od Isingnyja in ire- Qstanki armade feldmaršal« novno odredil, da mora kompa vieresa skozi Lison so dospele do Kesge a vednQ ^ pred nija podaljšati veljavnost »tare severne konice Ceriskega gozda. I ^^ Izgleda,dase ne bo- pogodbe do sklenitve nove. Ta Angleške in kanadske čete se K ugtgvili dokler ne doSežejo vsebuje tudi provizijo o unijsk bližajo rekama Odon ln Oren. Te L^ Florenci, 150 milj proč delavnici.. Sewdll L. Avery, na so odbile vse nemške naskoke na od R[mg Amerigka jn britska čelnik odbora direktorjev, je na svoje pozicije. bojna letala mečejo bombe na znauil, da kompanlja ne bo n Radio Vichy pod nacijsko kon" j bežeče nemške kolone. Poroči- kdar podpisala pogodbe s provt trolo je poročal, da so enote za- L . da s0 ^be razbile zijo p unijski delavnici, vezniške bojne momariee nemških motornih 'vofclt irt Wolchok in James B. Carey bardirale Toulon, veliko franco- 1Q6 železniSkih vagonov. tajnik-blagajnlk CIO, ki je tudi sko mornariČno bazo ob Sredo- LpndpB, 1 o, jUn. — Moskva je nastopil pred kongresnim odse zcmskčm morju. Poro&lcr trdi, Laznanija obnovo bitk pri Tar- kom, sta obdolžila Avertfa od da so Nemci potopili eno topni- nopolu stara Poljska. Nazna- govornosti za konflikt, ker se čarko. Ali so se zavezniške čete l.j0 / sledilo poročilu, da se noče pogajati z unijo. Carey je izkrcale v južni Franciji, poro- Lugke armade pripravljajo za o- udaril tudi po kongresu. Dejal čilo ne omenja. fenzivo na vzhodu. je, da je več raketirjev v London. 10. jun. — Ameriške Sovjetske čete so zasedle stra- gresu kot v unijart CIO. čete in padalci so presekali tegične hribe na severni strani - glavno cesto in železniške pro- jasija, Rumunija, po ljuti hm \lUInrQUnll Vina ge, ki vodijo v Cherbourg, ve- v kateri je padlo več sto Nem- /HUf OflUlI, "»»gj liko pristaniščno mesto, v več^v Poročila iz Berna, Švica, f ,ange za kooperacijo med poljaki in rusi! Domače vesti I Nov predsednik j ' « Vodja podtalnega gibanja dobil pozicijo ibiddle nastopil 0t1 mihajlo-ivicevemd agentu ».r o "ZZt* ..litaJi/mkdt« Mt padla plast kamenja na rojaka Joaepha UduČa in ga ubila. Njegov pravi priimek je bil Perle. Doma je bil s Kersln vrha pri , 1 Krškem. Zapušča dva alnova Profesor pojasnil vtise \ m eno hčer, v Clevelandu, O., pa i» t e dve sestri Rlm« iun- — Maršala Pie-z obiska. Sov jetike __L BidogUjli organizatorja Pu- unije Smrtna noareca ^ k[ ^ ^ultiral v strmoglav- TjT " Arma, Kans. ~ V Mulberryju hjenju Mi*ssoUniJevega fašlstlč- DA7rnvnl»l ^ STA. se J* »mrtno ponesrečil Frank nega režima v septembru pre-KA£UUVUJll a |Cop| aUr 39 let ln člgn društva tek*lega leta, je nasledil kot prt^d- ......... 434 SNPJ. Rojen Je bil nekje 8ednlk noVe italijanske vladel na Hrvaškem ln v Ameriko je hVanoe Bonomi, vodja podtalne- ■ prišel 1. 1920. Nesreča se Je pri- g gibanja v Rimu v času nem-, r,B„ Chicaoo 10 lun — "Poljski P*11*' k0 P°l0ŽU ^u4k0 ške okupacije mesta. Bonomi JH ^^ddi Ju ^^^^^^^^^ Chicago. 10. jun. - aviomobil, da se odpelje na trlLtar 70 |et m bil Je premier 1 cii B4idd,f ^ »tor11 kl.orik0 P?11 Američani lahko store največ za mjjje ^daijeno farmo. Puška L 92i ln 1922 agentu jugoslovanske ubeine svojo rojstno delelo, če delujejo M je sprožila in krogla ga Je za- , , vlade, ki širi propagando v pri- kot Američani in zavzamejo sta- j dela pod srce. Zapušča ieno, NaznanUo o fonnIranju nove log generalu Mihajlovlču v A-Roi^mei. J . J,e. vlade Je bilo objavljeno po seji meriki. Zahteval Je, da ae ime išče kooperacije s sovjeUko Ru- mater v Cltyju^er» se^ ^^ U||Ujttni|klh političnih Wnta odstrani z liste agen- sijo." Tako Je izjavil 0scar| vojaklh F ' . ^ strank ln reprezentantov zavez- tov Združenih narodov, ki Imajo *— u*—^" 'posebne privilegije. "Prizadeti agent je Miloje N. LINOM W MOLO-TOVČM | Priporočil je akcijo v pismu driavnemu tajniku Hullu NEMCI PORA2ENI V I BITKI PRI CERKNICI Waahlnotoa. D. C.. 10. jun. — v mn ti strank in reprezentantov zavez Lange, profesor'ekonomije aal __I niške kontrolne komisije. N» Čikaški univerzi, po povratku v \q a a . Iznanllo sta objavila Badoglio in Chlcago lz Rusije, kjer se je mu- vlOVRU C l UHO V 001716 prestonaslednlk ^Unibertci, kate-l^^ kl lmi iV0j urid v Ntw 1 'remu je kralj Viktor Emanuel Yorku. Soklč seje regli I../.AII Alut ru> .auafnlllfl n. I i . ■ . . ... dll Šest tednov. , • • a Lange je naglasll, da nI komu- !!!!!/£ M(UI(I nist in da je premier Stalin, s katerim je govoril dve uri ln dvajset minut v Moskvi, vedel, da ni komunist. Imel je tudi Izročil oblast po zavezniški o-kupacljl Rima. On je še ostal kralj ln načelnik savojske dinastije. Viktor Kmanuel je držal bese-, do, katero je pred nekaj meseci Lockland« O.. 10. jun. — Okrog da| Wve*nlškim vojaškim vodi-15,000 delavcev, članov avtne u-..... Produkcija letalskih motorjev obnovljena I registriral pri federalnem Justičnem de* partmentu kot uradni publiclj-skl agent jugoslovanske u bežne vlade. Kot tak racpečava Miha j lov ičeve bu letine in poročila v Ameriki. Juatlčni tajnik Biddle je pri-proti Soklču. v kon- dve konferenci s zunanjim ko-. deltvcl>V| ČUnov avtne u-|u~,umt da m ^ odpovedal obla-lporočil akcijo p—, misarjem Molo^ovom in razgo- nije Cjpt kl ,0 tastavkall proti at, kaluro imel skoro 44 let, pismu drUvnemu tajniku Cor vore z delegacijo poljskega na- Wright Aeronautlcal Corp., se Je ko l)odo xaVeznlžke armade vko-1 detlu Hullu. Zakon, ki sahteva rodnega sveta v okupirani Polj- vrnilo na delo na ukaz vojnega raka|e v Kini ln gu osvob\ A nfil iti FranCOZ* •SaiJ Sim Z bili dt vlla!n P rrantozt je wmk)u v«) hlovljenif m ne vmejo na delo. Osvoboditev je blisu, pravi Eisenhower Važna posvetovanja o vojni strategiji Waahlngton, D. C.. 10. Jun. — krajih in zasedli Ste. Mere E-1 omenjajo širjenje nepokoja v Lj^ J J -j J nftdonU gliso. Na drugi strani polotoka Rumuniji, Bolgariji in na Ogr-i™"vw v so v akciji britske in kanadske I skem. predsednik rumunske vla-čete. Ide Antonescu, Hitlerjeva lutka, Bitka za posest polotoka se Je I ^ morda resigniral. poostrila, Nemške oklopne ko- zav#sniškl stan. Nova Gvlne lono pri Caenu so bile ojačane.lj^ jq jun — Ameriški letalci Poročila pravijo, da zavezniki IM napadii japonsko brodovje pri Predsednik Roosevelt je razkril, prodirajo naprej. Levo krilo a-|otoku Manokwaru, holandska da ,0 trije vodilni ameriški po-mori.ške armade prodira v sme-|Nova Gvineja, in potopili štiri veijniki dospeli v London in da ri Carentena, važnega železni-1 rujijcef dve drugi bojni ladji pa ^ tam vrše posvetovanja o voj .^•ga centra, in ob reki Viri. I poškodovali, poroča glavni stan ni strategiji in zavezniški ofen Ameriške čete so ustanovila no-lgpnera)a Douglasa MacArthurja. Ljvi proti nemški oboroženi sili va mostišča pri Formignyju pol £)rugj roj| ameriških bombni- v Evropi, okupaciji tega mesta. Povelj-|kov go bombardirali japonski- V Londonu so general George mk ameriške sile je general O- bazc na otokih Truk, Holmahc ra. c» Marshall, šef generalnega mai Bradley. : Ponape in Pakin. Bombe so po- Utaba; general Henry H. Arno d, Ameriške in briUke bojne I ^^ voja&kih naprav in za- vrhovni poveljnik ameriške le mili to armado, Je dokaz, da Je sovjetska vlada odkritosrčna v svojih namenih napram Poljski. Voditelji so Izjavili, da so hva ležni Sovjetski uniji za pomoč ln da verujejo v zagotovilo sovjet ske vlade, da se ne bo vmešava la v poljske notranje zadeve. Vojaki hočejo močno, neodvisno in svobodno Poljsko. Ljudstvo mo- Dubinsky izvoljen za predsednika unije Resolucija o Rusiji izvala vročo debato Justični department nI pojasnil razlogov glede akcik proti Soklču, toda dlplomatjs thdljo v tej nadaljnjo znamenje, ds, se Amerike obrača prod od MlhsJ-iJoviča. Očitno Je, da as Je po-stavila na stran maršala Tita, poveljnika Jugoelovanake osvobodilne armade, ki vodi borbo proti nemški okupacijski alll v Jugoslaviji. .1 London. 10. jun. Partizani London. 10. jun. - Uencre maHUl,a m Mdali ^iks u* Dwlght D. Eisenhower, vrhovni (Jam, Nemcem v b(tkih v poveljnik zavezniške alle, kl Je idn| BoflnL ^^ flvobodna Invadirala zapadno Evropo, Je Jug0B|>v|ja ^^ da „ ^^ objavil proklamacijo t apelom r-n| (ldb||, firm|ka nap-da na na Francoze, naj pomagajo' »-Lvoll, |M»KiciJo pri Clračacu v bll-veznikom z vsemi raspoUižlJiv|. >Jni' jadranakt,ga morja |n ptf. ml sredstvi. Proklamaclja •« pr4m m WJVrttžnlkov v bitki pri Cerknici na Notranjakem. "Državljani Francije! Dan o- T|lov g|avnj -tan prej na-svobodltve Je prišel. VaW tovs-1 »Minil, da ao ojačani nemški vo-riši v orožju so na francoski jaAk| (Mide)kl reokupirali Ribnik, ___lil ___________H. L »a. Imuni I . .in 1 ..a .a. rlZTlU vladtin ono moraT- Bo,lon' ^ Ju"" ^^IzemlJI. Pono^n ^m, ker imam Jm„ito v FMpadnl o^ni 110 milj ^Ir^L^alol^^oii vtnc,ji unlJo ; ^^ povljatvom JunaškeLtnovzhodV« .kI Zagreba, hrva-živati popolno svobodo govora,| ^ Garm uddllJt||t ^^ u (>l Ifdj« so zbrane v bližini obreHnetile požare, ja in pripravljene na bombar-l jfam|y< Ca i Ion. 10. jun. — Za branje nemških oklopnih I vezniške čete so v akcijah v Vl/i 1 v momentu, ko bodo vrže-|vgeh sektorjih indijsko-burmske v protinapade. I fronte. Ameriške in kitajske ko- ^sta zavezniška divf^ija, o-|lone ^ poveljstvom generala P" ml jena s tanki, je zavojeva-1 jogcphfl Stilwella so zasedle ve< n « v ljutih bitkah z oklopnimi L rajev y ^erni Burmi. Brit-kolonami maršala Erwina R°m-|gke in indijske čete m porazile nt« la, enote britske armade Pa|jap0nce v bitki na južni strani !>r»»dirajo po cesti na južnoza-|j^0hime. 'padni strani Bayeuxa proti St. W ' Kljub slabemu vremenu '•vi zniftka oborožena sila Jačl-1 'Wlin prjročn, da ima general t>*ight D. Blsenhower šeet-"-jst divizij v Franciji. V bit-* ■•h je zavojevanih okrog 400,-(HK' mož, 200,000 na vsaki strs-ni. talskc sile, ln admiral Ernest J. |na pf)|jska omogočila doaego te konferiralt s predsednikom Koo-| c1lja seveltom zadnji torek neka) ur. . . po zavezniški invaziji Francije.| S profe«>rjem vred Je obokal Mnenje prevladuje, d. bodo v j Rusijo nrv. HUn.slav Orlem-n. Londonu sprejeti zaključki o ski P"lj«ko-.merilkl du^vnik vodstvu zavezniških operaclJ,|iz Sprlngflelds, Mass. Slednjega General de Gaulle obišče Ameriko Razgovori o priznanju francoskega odbora "ritski, kanadski in poljski '" ilci so potopili dve nemški >"'jni ladji, tri pa poškodovali v Waahlngton. D. C- 1«. jun hl./int otoka UshanU ob Bre- Predsednik R/io«nrelt Je najT E nakem pr»lotoku. Od začetka I stanku s časnikarji razkril, da ''"•azije ao zavezniki ujeli če«|je dobil f«»rmalno prošnjo gled»' Nemcev. Kadio Berlin Je napovedal 'a vem like Invazijo Belgije med I>inkirko«i ln Ostendom. MDi-pripravljene za Invazijo ,w*lg«)e. ao zbrane v severo-v^hodai Angliji ln na ftkot- <»biska generala Charleaa de Gaulle. predsednika francoskega nanidnega odbora. Waahingtiina Prošnjo Je posUl admiral Kay mond fenard, oaebni reprezrn-tant generala v Ameriki. Amerika priznava De Gaulla jakl zahtevajo tudi agrarne re forme, razdelitev veleposestev med kmete, podržavljenje velikih industrij in bank." l^ange Je rekel, da Zveza poljskih rodoljubov v Rusiji je proti* poljski ubežni vladi v l»ndo-nu iz razloga, ker veliko število njenih članov predstavlja stari režim ekonomskih prednosti in privilegijev, V svojem kratkem govoru po radiu je Lange ponovno poudaril svoje mnenje, da Je Stalin za stabilizacijo ekonom- katerih cilj Je zdrobitev naclj ske oborožene sile v Evropi. ko .....—— r . - - i iuNiii uavifMiv i*«"" OSVOIH> za predsednika. To je že nJSflOV d|Uy fVOjf domovine. Prišli smo četrti termin. 1 ..... ■ ",,,L Mlinlstl so partisanl porazili Nemce in Jih vrgli nasaj. četrti termin. I zedlnlenl cla na bojiščih zaklju-IFflr/e^ resigniral kot Pred zaključkom konvencije voJnU( kaU,ro ste zadnja ^ \ načelnik demokratske ie bila sprejeta re^luclja s po- |Ji><)plrMa „ svojim «Klp«itom irankm rusko ljudstvo, naJ J proti nacljaki okupaqlJ.kl sili. Je bila sprejeta resolucija rlvom na rusko ljudstvo, naj. • ^^ okupUq|jBki formira svobodne strokovne u" 1 |Jni6iti lamw» nacijsko trini»štvo, nlje, ki naj bi nadomestile seda-K |jf||j<| ,juditva Kvrope s|wt nje po sovjetski držsvl domini- Ljvl.,a v a^obodl. Kot vrhovni rane organizacije. hioveljnik zavezniške oborošene Resolucija Je Izzvala ortro de-|JJje y((- 0^otarjarn| da w morate pokoriti ukazom, ki so bili že le kot predsednika francoskega odbora. Vsi napori, da prizns ta odbor kot začasno vlado francoske republike, ao se Izjalovili. Samo sovjetska Rusija mu Je dala polno priznanje. General De Gaulle In Roosevelt sta se prvič seatala lansko pomlad v Caaablancl. Od ta-,Haupt. krat se širijo govorice, da De nemškega Gaulle ni napravil posebnega vtiaa na ItooeevelU ln da ae mu ni priiJo^ Pričakuje se, da izdajatva bo vprašanje priznan ta odbora tvorilo predmet diakuztj v VVaahlnfto-nu. Možnost da bo De Gaul ie prišel v Waal»ingt/*i prihodnji ao avtoritete katoliške cerkve disciplinirale, y-r Je zapustil svojo faro brez dovoljenja Lange ni hotel komentirati po-težkol- tega duhovnika po p*>-vratku v Ameriko. bato za In proti. I)ubinsky Je v teku debate prvič razkril, da je bila konferenca Svetovnih strokovnih unij, ki se Je imela pričeti ft. Junija v Londonu, preklicana, ker so sovjetske strokovne unije namignile, da ne bodo poslale delegatov na konferenco. Hillman nastopi pred senatnim odsekom Washington, D. C., 10. Jun -Sidnev Hillman, načelnik odbo ra za politično akcijo Kongreaa Industrijskih organizacij In pred aednik unije Amalgamated Clothlng Worlwrrsv bo prlhudnjl U„..nt .nninon I torek nastopil pred senatnim od Haupt spoznan , y ^ pri,iuk„0 lroše- za krtvega izdajstva ^ ^^ 1M financiranje VO-Chicago jun. — Hana Mas lllnlh kampanl. Naznanilo, da o6e llertierta Haupta, je bil Hillman pozvan k zeall- __špiona, kl je bil u šanju, je objavil a. naU»r Clr« eri, smrčen"na električnem st^ilu, Je denn»krat z Rhode Wenda In btl ponovne spoznan za krivega načelnik odaeka CUnl odaeka po poroti, katero Je p, soglasno zavrnili predlog se-,«t moških In š» 4 natorja Kergua^ma, re|iublikanc a žensk Obravnava se Je vršila iz Mlchigana. da ae odredi pre-rn^ed federalnim sodnikom i P Iskava pr^HI lalbr^u CIO pre Barnrvi/m. Minimalna »uuen je .den Hllln^n nastiipl pred odae pH lei zapora In ptačltev $10/100.|kom . ^ Izdani In onim, ki bodo Izdani. To te važno In potrebno. Zanašam ae na vas, da biate koope-rirall z nami ln nam pomagali v vaeh ozlrih Naš glavni clll je totalno uničenje nacijske Nemčije In vzpostavitev zgodovinskih svobodščln v Franciji. So-vražnlk se bo v svojem obupu odločno boril, Uida |*iraz Je ne-izla-žen Naša stvar Je pravična, naša armada močna. Z Husl, našimi hrabrimi zavezniki na vzho du, bomo korskalt naprej v ga trdijo, da Je pravi v/iok oposictja proti ponovni nominaciji Kooaevelta sa predsedniškega kandidata demokratske stranke. Farley je kot načelnik osrednjega odbora stranke vodil prvo In drugo Rooaevel-tovo predaedniško kampanjo, prišla pa sta v konflikt, kot Je Rooacvelt tretjič kandidiral u pjedardnika. Karley je dejal, da se t jo udeležil konvencije de-mokratake stranke v Chicagu IV julija kot delegat. On Je načelnik odbaet vojaških letalcev ae je u-bilo, ko sta dva b»»mbnlka treščila na tla In ae razbila Nesreča ae Je pripetila v rezidenč-nem diatrlktu tega meeta Unije proti reviziji zakona o kontroli cen Chu ago, 10 jun. — Unije Kon-gre»a industrijskih organizacij, Ameriške delavske federacije In irlernlške bratovščine so naznanile »kupno kampanjo, 4a preprečijo levizljo zakona o kontroli cen v kongresu Izjavile so, da bi revtslja zakona zavezala roke uradu sd min is t racije cen. \ , .... GLASILO IM PROSVETA THE ENLIGHTEHMEMT LASTNINA SLOVEMSKE NAHOD« POD#OIWE JEDNOTE 8WfM« National »raeftl SoctotT Organ of aad publbhad by_ Narotaiaa sa Zdzuiana drta»a (Irran Cbiea»eM« C.nada UM pf |N1 Chic^ro aad Cook Cmmif S7JS pat yae*. fo^ig. c^nirm SMO T-^ . .. ^ I C^-. oalaaov po dogovoru-—Rokopiai dopbor _ d^Tjoami iKL) m rroaio pošUJalalju lo v slučaja, to ie prflešU 1 Advorticiag raloa oa agraomonL—Maauacripta ol IGlasovi iz ■I fiaselbin IZDELOVANJE BOMBNIKOV organizacija in najbolj napred-Sacramento. CaL-Lansko le- na, oa poglejte, kaj sta Cleve-to sem delal 19 milj daleč od te- land in gL odbor naredila z Mol-ga me*ta, namreč tam, kjer sku->m! Tako dolgo so ga scipeli. paj sestavljajo raznovrstne iz- da je imel preveč in je pustil. On delke in pritikline za velike voj- ** j« držal konvenemb sklepov, ne bombnike. Predno sem za-,on ni Drestopil pravil. To rečem, 'da pokojni Zavertnik je bil •ad u^oUciiod arlicio* will not bo raturaed. Otbor monascrtpti. »uch m atoriM. pUy«. pooma. alc^ wUi bo raiuroaa aa nu 00.7 br -ll-aUdr-sod and stomped eavolepe. Naslov na vse. kar Ima stik s iiatomr PROSVETA 2857-59 Lawndalo Ave« Chicago 23, Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PREM Žarek iz Washingtona Prvič po dolgem, dolgem času je zasijal majhen žarek svetlobe v Wa*hingtonu, kjer je v sedlu torijska reakcija. Zadnja leta, posebno po zadnjih kongresnih volitvah, so iz nase prestalice prihar jale skoraj same slabe vesti. Rcakcija v kongresu in izven njega je naskakovala vse, kar je bilo količkaj progresivnega in v splošno korist ljudstvu. Vse, kar je zgradil dobrega "new deal," je bilo tarča napadov. Reakcija vsegi seveda ni porušila, je pa v zadnjih petih, šestih letih preprečila sprejetje vsake nove socialne zakonodaje in izboljšanje že obstoječih zakonov. V svoj val je reakcija zajela tudi administracijo, ki se ji je "prilagodila" skoraj na vsej črti in se prelevila v "old deaL" Lani je l>i edsrdnik to sam javno priznal, ko je na neki časnikarski konferenci oficielno pokopal "new deal,M češ, da ti besedi nista vec na mrstu. Izmed starih "newdealovcev" jih je le še malo število na važnih vladnih mestih, toda še ti so večinoma postali—konservativni. Vse glavne pozicije so zopet v rokah predstavnikov ameriškega velebiznisa in monopolističnega kapitalizma. Posebno je to resnica, kar se tiče raznih vojmh agencij, ki danes vladajo deželo In tako so tudi iz obeh zbornic kongresa zadnja leta prihajali le toiijski glasovi. Posebno po zadnjih kongresnih volitvah je reakcija smatrala, da je dobila mandat od volilcev, da poruši vse, kar je količkaj dišalo po "new deelitf* Njegov duh je bil že pred vojno ubit, potem pa so se torijci lotili raznih Mnew dealskih" ustanov. Ena teh ustanov je Tennessee Valley Authority, vladna ali javna koipoiacija za gospodarsko razvijanje velike Tennessecške doline z gradnjo velikih jezov v svrho preprečenja poplav, ki so skoro vsako leto napravljale milijonsko škodo, in z gradnjo elektrarn in raznih tovarn. To vladno podjetje, ki je v zadnjih desetih letih ogromno prispevalo k industrializaciji Juga, je največji monument "ncw deala." Reakcija v službi clektrarskega trusta je ponovno pričela naska- kovatl to zelo pomembno vladno podjetje. Hotela je njeno upravo podvteči politični kontroli, jo na ta način diskredltirati in ubiti. Na čelo tega boja se Je postav'1 torijski senator McKellar iz Ten-nesseeja. Ker ima elektrarskl trust stotine lobistov v VVashing-tonu, se je McKcllarju posrečilo, da je senat sprejel njegov reakcionarni načrt. Ta načrt je določal (1), da inora uprava Tennessee Valley Au-thoi ity (TVA) predložiti kongresu v odobritev svoj letni proračun; (2), da vse veščakc z letno plačo $4500 ali več v bodoče nastavi predsednik Združenih držav s privoljenjem senata. Prva točka pomeni, da bi bila TVA gospodarsko odvisna od kongresa, druga točka pa, da bi bila vsa njena uprava spremenjena v eno samo ogiomno politično korito. K sreči se McKellagu ta nakana ni posrečila, ker je bil njegov načrt poražen v nižji zbornici. Proti Jej potezi je završalo po vsej Tcnnesseeški dolini, kakor tudi v raznih krogih širom dežele. &e celo notorični demokratski bosa Andy Crump v Tennessecju je nasprotoval McKellarjevi potezi. Tako Je bil atentat na to važno vladno gospodarsko ustanovo odbit. Na drugi strani je pa senatna zbornica preprečila reakciji v nižji zbornici atentat na vladno financiranje šolskih kosil. V zadnjih par letih se jc ta program razširil po vsej deželi in ga deloma financira zvezna vlada, deloma pa države iz svojih blagajn. Po t< m progi umu M>Uki otroci lahko dobe v šolskih kuhinjah opoldne dobro kosilo z mlekom vred zu nekaj centov. V ta namen jc zvezna vlada polr<«šilu T>(J milijonov dolarjev na leto—polovico manj kot stane danes velika bojna ladja. Prav toliko bo potrošila v pri-hodnjem fiskalnem letu, ker je kongres končno le dovolil to vsoto. Za zdravje šolskih otrok Je ta program zelo velikega pomena, kakor tudi za farmarje, ker povečuje trg za njih pridelke. V deželi je še dane« mnogo otrok, k* bi bili lačni, ako bi ne bilo teh šolskih kosil. In če lahko vsak teden |>otrošlmo par milijard do-laijev za človešk«) klanjr in uničevanje, defttla gotovo ne bo obubožala, ako |>otioši teh boith rut milijonov dolarjev letno za nast-eavanjo skoiaj nest milijonov šolskih otrok. čel delati, me je zdravnik temeljito preiskal od. glave do pet in mi dobro rebra prešteL Seveda so tudi mojo kri pregledali. Prišla je strežnica in v roki je imela šivanko, na koncu šivanke pa je bila majčkena gtekleničica. Strežnica je zabodla šivanko v žilo moje desne roke in tako dobila nekoliko kapljic krvi, nakar se je obrnila k zdravniku. Ali mislite, da so mi kaj povedali o mojem stanju? Prav nič. Le pojdi delat, so rekli, to je bilo vse, kar je seveda pomenilo, da sem olcej. Ko sem sc vozil na delo na avtobusu, tako seveda tudi z dela, da ste videli, kako glasne so bile delavke, ka dile so cigarete in veselo prepeval. Vprašal sem šoferja, /caj to pomeni, ker so te delavke tako razposajene. Odgovoril je, da so tako navihane zato, ker vidijo par pečlarjev, pa so hude kot muhe. Ncik sem dejal, bajgali, kaj neki naj počno s temi šest-desetletnimi možički? Smejal se je in jaz tudi, Bližala se je deževna zimska sezona in delovodji sem naznanil, da nameravam delo "kvita ti". Vzrok? Well, na dežju ne morem delati in deževno vreme se je šele pričelo. Par dni pozneje sem se vrnil in dobil sem od pustitveni list, katerega sem nesel skozi kakih 14 uradpv, da so ga pravilno podpisali z oznanim okejem. Naj dodam, da Usti prostor za izdelovanje bombnikov je ogromen, zavarovan z vladno stražo, s strojnimi puškami in s policijo. Ta prostor bo ostal v obratu tudi po vojni, kajti tam bodo izdelovali potniška letala Moj naslov: John Težak, General Delivery, Sacramento, Calif. John Teiak. par lepih pesmic, nakar je skupno z našim krožkom prepeval ubrane melodije. Po programu je sledil običajni ples, mladine je bila polna dvorana, največ deklet; pozna se, da so naši fantje v službi strica Sama. Mi starejši pa smo tudi imeli zabavo v spodnjih prostorih, kar je pač nekaj navadnega. .Tudi Vrhovnik se nam je pridružil, vmes pa je obiskaval dvorano, da se je zasukal. Tako smo v veseli družbi končali to proslavo sploh ne potrebujo nobenega protektorata od nikjer in ga odločno odklanjajo; jugoslovanski narodi so politično in kulturno sposobni za samovlado. Ne morem reči, da tisti, ki se niso udeležili shoda, držijo z jugoslovanskimi kvizlingi—s Pa-veličem, Nedičem in Rupnikom —pogrešala pa sem nekaj takih, ki jih je baš denar južnih Slovanov obogatel. Kadar gre za zaslužek, kriAte o geslu svoji k svojim, kadar pa bi morali s svo- 1*44 WARFUND T --------------~ r---- - - ___- .. .$2, Mary Kos $2, Yurk Plaeczar Mislil sem, da to je vse, pa jo navzočnostjo pokazati stoip- ^ Vaslelevsky $1, Steve Mrak je prišla k meni Frances Novak nost, pa srce okameni in nočete ^ ■ Jogeph Modic $5 N I ___»Ct«^ Doznati svoiih bratov m sester n... * „„ urednik it 1, brat Molek pa st. 2. Ko pristopiš v organizacijo, prisežeš, da ne boš nikdar svo-lega sobrata oškodoval v. nobenem slučaju. Kaj je gl. odbor naredil z Molkom9 Molkovi uredniški članki so bili privlačni in on se ni dal posameznemu pod noge. Boljše bo za jednoto, da postavi br. Molka nazaj za urednika, ako hoče sprejeti. Nimam nič Droti sedanjemu uredniku, ampak ljubim poštenost. Naj dodam, da sem član društva 397 v Crested Butte, Colo., odkar je bilo ustanovljeno in naročnik Prosvete. Tudi moj sin je član istega društva. Prigibno pošiljam izrezek iz denversfcega dnevnika, v katerem je {»oročilo o junaštvu ameriških vojakov, med katerimi je bil tudi moj sin, Sgt. John Sukle Jr., ki je pride-ljen rad i oopera to rskemu oddelku 5. armade v Italiji. V omenjenem poročilu je omenjeno, kako je moj sin z dvema drugima vojakoma uspel, da niso Nemci zajeli ameriške posadke s tem, da so na spreten način pravočasno obvestili svoje tovariše o preteči nevarnosti. Omenjena trojica naših vojakov je namreč prestreg la nemško poročilo o nameravanem naskoku in tako je bil na pad odvrnjen. Ti fantje nosijo s seboj radioaparate in to jim je omogočilo, da n' bilo nobeno življenje zgubljeno. Znano je, da je mnogo naših slovenskih fantov na vseh bojiščih in povSod so se izkazali kot dobri in hrabri vojaki, kakor vselej v preteklosti. Upajmo, da se srečno Vrnejo domov po za-ključenju vojne, to je, po zmag nad sovražnikom. John Sukle, 397. z veselo novico: "Stric, jutri po- poznati svojih bratov ln, s<*ierIBrkič $1. Če kateri zapazi, dal poldne bomo imeli večerjo v v njihovi najtežji preizkušnji. njegovo ime man)ka ali ni po-•dvorani, ki jo bo pripravil mla- Takrat ni zanje centa ne srca.i ^ na< mi sporoči pismcno dinski krožek in vas vabimo na | Ostali Jugoslovani pa naj si za-1 da bom Drihodnjič popravila to večerjo." Obljubil sem, da | pomnijo kdo je kdo, podpirajmo Vga ^^^ pisma p0Šijite na pridem. I tiste, ki so pripravljeni poma- Mary Vidmar 301 Boyer gt j____i« eati našemu narodu, ki se naha-1 T.nfi.n Pn Naslednji dan se j* najprej 8atl vršila seja društva 262 SNPJ, | J« v najhuj^ krizi^ ' ^V6* delo SANSa in je prečital reso- torej lepo izsazan, aa stojijo okincane s cvetjem, > * ki ^ bile sprejete na kon- hrabro ob strani sVojih junaških ?kleta so se oa urno W Ki g^JJ 0bainstvo bratov partizanov. Nikdar ne " je glasno odobravalo njegova iz- bo poražen narod, ki se bori za "1 - - * — 1 svojo svobodo s tako odločnostjo ze so bile pripravljene, pregr njene in starejša dekleta so ae pa sukala v kuhinji. No, sem si mi to 60 P^ km0' riVafanja in delo odbora SANSa, I vadna vccer^ Ob pet.h ^ moral veiJ m tako junaško kot sc bonjo ju- b.l. povelje, da Je večerja sku- ^ prenehati z govorom vsled goslovanski narodi v osvobodiln, hana Zasedi, smo stolt;. ^ bromov,tega aplavza. Tako so fronti Jugoslavije. Mi pa, bra- m.z m ze so nam serv.r»I. kurjo | 8iui!iralovanski nase.| tje in sestre, na noge, da oč.t- no in javno pokažemo, da stojimo rama ob rami za O. F.! Saj to je naš narod, moj in tvoj! Mary Vidmar. GLAS IZ COLORADA Paonla. Colo— Dne 30. maja sem obiskal mojo staro naselbino Crested Butte, Colo., v kateri sem živel 46 let. Udeležil sem se povorke na pokopališče z mojimi še živečimi prijatelji. Žalostno se mi je zdelo, ko sem videl toliko spomenikov od mojih prijateljev. Mojo staro naselbino ljubim, kajti v nji sem živel toliko let. Od prijateljev sem odšel zaradi mojega zdravja. John Sumich, še se bomo sestali in zapeli tisto o luči in o fantu ter o ključu, ki mu ga je dala mladenka. Tukaj na Paoniji sem kupil r^ajhno kmetijo in se ukvarjam s sadjerejo. Tu rastejo breskve, hruške in jablane. Vse je seveda že odevetelo in kaže, da bo obilo sadja, ako ne bo toče ali kaj drugega, ki bi uničilo sadni pridelek. V Prosveti čitam razne dopise, ki jih pišejo razni rojaki, kateri so mnenja, da je gl. odbor naredil veliko napako, ker je šel tako daleč, da je moral br. Ivan Molek odst piti <»<1 uredništva. Ko ponaša, da je delavska bratska o tej zadevi govorim s člani na Obe zbornici kongresa stu se tudi sporazumeli na podaljšanje j jcif|| drujitva 397 SNPJ in z dru-življenja za eno leto jKiljedelski zaščitni administraciji, ki daje po- Kimi roJaki. pravijo, da se SNPJ ojila |m• nizkih obrestih iVialitn larmarjem. Za male farmarje jc t.i vladna ustanova storila že veliko dobrega, vsled čenar jI Je reakcija skusalu zasaditi nož v hrbet iNiitja zlMirntca kongresa je rešila tudi življenje predsednikovemu) • izi>osia\ Ijeni ameriški zamorci, čeprav soj l* lrHkt\tii di/avljaru Sme Hi apiopriarijskl načrt določa pol milijona dolarjc\ /a upravne stioške tega odbora, ki jje posebno \ilik tin v i m* 11 ju/mm burb«"»cem. Sko/i /adnjlh par im m*v j« izgletlalo, da so vse te zakonske (»ostavke in \Utint ustanove < bnojene na izbriMinje ali |>a na dra-lu no fHutlabiUnjc k.ijti tnrljska leakclja ne je zaganjala proti \ «m Zaenkrat •>«• i« te nakane i/|M»dlct«'lc Ker sn»<» zadnjih |>a» Ut va « m le slabih vesti I* W aah ing tona. | ;« th.\ek ttrn uorazu m akule kar nekam hvaležen konguiu, ki i n» i*»rušil nekaj, kar Ji bil<» preti leti z veliko muko zgrajeno. Poudariti je treba, da ta lista zmage pravice nad krivico ne pomeni da j« bila Mirejeta k.tka nova zakonodaja v prid delovnim ma-•am Obvarovano j< bilo le nekuj, kar te bilo že skoraj zadavljen i < Najbi/i j« on tem na "ljudske" poslance vpli\-alo precej tudi 'i«>»tvo. k*ee. V boljše razumevanje to- rim o ječmenovcu. Vse je bilo 8» "aJ P^f"1' •a 11 u«.«« za Zvezo slovenskih župnij na- lmenitno napravljeno, kar ni me » f^ #on 5« t . ... . . . brali $20, naš shod dne 28. maja čudnega, kajti nase klance D ^ ^ Mi. vsčlej pripravijo vse najboljše, | ^ >_s ^^ kakor smo se že mnogokrat pre- šlim, da ni pri tem treba nobene- ŠE O "ZDRAŽBARIJI" Bellingham. Wash.—Danes je prvega junija. Na šiht nisem vsi^oni. ki ^"vMk'^eiTdeleini I ~ Najiskrenejfe se zahvaljujem I L, ker dežuje, zato bom napi- večerie v teh nrostorih Dobra, i oddaljenim posctnlkom, ki so me sai dopis ki se bo nanašal na SVprtaLT^ežba to Ueleli^ebno videti, nekateri ce-kdražbarijo.. Ni res da jc fil. pričali ne samo mi, ampak tudi «®Jkomentarja. je pač nekaj vredno. Po večerji smo spet imeli program in stoloravnafelj je bil Joe Garm, predsednik društva 262 SNPJ, ki je nagovoril navzoče, nato pa dal besedo marsikomu, tako seveda tudi br. Vrhovniku. Po končanju govorov je voditeljica mladinskega krožka Frances Novak vodila program in po- lo iz Youngstowna, Ohio, enega ime pa sem pozabila, ki je pri-1 šel iz bližine Filadellije. Prišli ao iz Greensburga in Homer Ci-1 tyja. Te vrle Slovenke in Slo-j vence želim zopet videti. Bodite I uverjeni, da mi ostanete v hva-! ležnem spominu. odbor odstavil urednika na ljubo neki manjšini; gl. odbor je uvidel, da je bila Prosveta zelo pristranska in proti onim, ki se dejansko borijo in umirajo na bojiščih za svobodno Jugoslavijo. Urednik ^e je skliceval na demokracijo, kakor da niso pri- Prispevali so kot sledi: Lloy- jatelji partizanov tudi prijatelji delski Slovani. Anton Vidrich demokracije. $2.50, Mary Vidrich $2.50; po $2 ©č^dno ni brat urednik upo- .T Člar,kfka' j" Frank Švelc, AngeU švele. to- UteT^va.T j^ Jugoslavi-ga. po dva m tri skupaj, nazad- Guze, Anton Gerbec. An. ^^ju^ £ zato ne more bi- 'Z** V^kTh Hribar, Agata švigel, An- f ^no urejena, kako, niso , kot ptrfk. slovenske m angle- L Brence John Vičič. Thomas „itfdruge 2av0jevane države z ike pesml končno pa šo ples»H Teržtki Joseph Arhar> Mary ^ vgreed. p^i « boju-eevljarsko (suštar) polko m dru- Hribari Matija Hribar. RudoU jejo ^ svojo svobodo, lako tudi ge plese. Kotar, Anton Ivančič, Frank ] jejo za svojo za svobodo zaveznikov in kot taki so tudi že priznani. Adamič Tako smo večerjo zaključili . peržon Leopold Kuilan, John 5o luul ic ................ programom in bdi.smo zadovol,- & Ra j^egel, Jakob Je- ^7 ^ °povedal, kar nl.zveecrob osmth paje br.Vr- b John Jereb Frank Guzel, " do£z da vePkaj piše. NjeBo-hovnik kazal jednotme filme «| Martin Kocijan, M.ry KoUr in P^p^anje in pisaije br. Molka starega kraja v barvah. Videli smo tudi Ribnico in Ljubljano] ter več drugih slovenskih mest. Poleg tega p^ smo videli tudi slike našega mladinskega krožka, ki so bile snete na naši tar-mi leta 1941; te slike je moral Vrhovnik naši mladini dvakrat Nick Sikora; po 50c Ema Kesti mer, Gregor Koušča in Louis Hribar. Skupaj $47.50. Onalidski rojaki: Andy Liko-vic $5, Frank Zalar $5, Joseph Brence $2.50, Alojzija Brence $2.50, Joseph Matičič $2, Louis Sernel $2, Jakob Debevec $1.50; se je zelo razlikovalo, pa vendar sta oba Jugoslovana po rojstvu, oba literata, oba napredna in. oba borca za pravice tlačenih. Prosveta se mi je zdela, kar se tiče uvodnikov, kakor da nas hoče zazibati, da bomo pozabili na boje v Jugoslaviji. Kaj nas kazati, da jih je zadovoljil. £ $1 John Debevec *~ph | b^gJ^Crj-oTpravijo neka. sl?_ j Svelc, Andy Ferlila, Johana Fer-1 h s J r lila, Frank Korošec in Frank ko smo kar dva dni skupaj si vili krožkovo proslavo, ki se je zaključila v zadovoljstvo vseh! navzočih. Hvala za fino zabavo. Nekaj se namiguje, da bomo letos slavili 40-letnico SNPJ, katero nameravajo prirediti druš-j tva št. 31, 262 in 755 SNPJ. Več o tem se bo pisalo pozneje. Anton Valonlinčlč. 262. Very weU prijatelj; tebe ne briga, to je pac tvoja za- USPE&EN SHOD Johnatown. Pa^—Dne 28. maja se je tukaj vršil jugoslovan ski shod, ki je bil prilično dobro I vcnski dom Deželan; Andy Poje 50c. Skupaj $27. Dunlo: Anton Poyer $1; Anton Butcher 50c. Skupaj $1.50. Vsega skupaj sta torej nabra la Frank Švelc in Joseph Matičič $76, zakar jima gre iskrena zahvala, tako tudi vse prizna nje za požrtvovalnost lojdel skim rojakom in ostalim. deva, mene pa briga, zelo me briga, briga pa tudi mnoge druge. Adamič je spisal že dve knjigi o Jugoslaviji in čitali so jih v ogromni večini tudi taki, ki niso prej niti vedeli za to deželo, k večjem po imenu, pa bi jaz ne čital njegovih knjig? Da je gl. odbor ustregel neki manjšini, ni resnica. Gotov sem. Sledeča društva so prispevala: i - - .. ,..irll. Rodoljub $25, Moksamski .lo- d» >e.^TISU'"SLiteS ~ 1 zane in za SANS. Grmenji m ». ...uu, n. u"«.« vensKi aom arusivo oi. - . hnriteliem obiskan in gmotno uspešen. Rc-1 Louis št. 36 $20, srbsko društvo katerih proti tem bontt^ či moram, da sem pričakovala jwo $20, društvo 160 SNPJ $20, kaze nevednosl 311 P Ni večje udeležbe od strani hrvat- društvo št. 3 SNPJ $20, društvo namenoma "J*1 zd/az^n ^ skih bratov, vsa čast pa onim, ki sv. Ciril in Metod št. 16 $15, hr- cudn°' da i*-Ad*T dela Ve- - - .....1 napornega duševnega dela. v čino svojega časa je dal svoje; se zavedajo, da so sinoVi in hče- vatsko društvo IWO $15 in dru re lepe*hrvatske zemlje. Njiho- §tvo sŽZ št. 104 $5. va kultura in splošen razvoj je na isti stopnji kot ostalih narodov, torej so zreli za sa m ood ločevanje; jugoslovanski narodi Oecar Laaga. pro na tikaškl unimiL 1H h odpotoval v Moakro kjer jo konfariral t ruskimi ▼odilelji. se pogovarja ■ dakletL ki slalije v poljski armadi v RusljL Andy Vičič $2, Joseph Gerbec $2, Joseph Matičič $1.50, Michael Brochalk $1.50, po $1 pa Chris-topher Bestine in Ralph Yerman. Posamezniki: Michael Milko-vich $100, Milan Bogdanovich $50, Mike Markovich $50, Cvet kovich $25, Andy Dolgan $25, Anton L i kovic $J0, Isa Budosav-| cah po streznenju ljevich $23, John Jordan $10, Frank Mcle $10, Paul Paljan $10, Dušan Cvetišar $10; po $5 Mike Krofina, Mike Potekae, Mike Blazic, John Brezovac, Rosic Rech, John Ceglar, Ilija Babic. Auslan Orkman, Tomo Go-lobič, Joseph Težak. John Ores-kovich, Anton Ukmar, Vid Ro-vanšek. KaUlina, Peter Velic, Mary Vidmar, John Nadu. Louis Stepanlch, John Ptiparič, Joseph Placutan, Nadulan, Marv Cher^, Anton Premru, WU1 Kost. John Bevc, Frank Fiket, Andrew Vidrich. Anton Rturm, Joaeph Zupan. Mic|isel Tomee, Jmeph Gprsin. Terezija Zalar, Anton Gorucak. Steve Saula in Anton Kauclc; Jernej Intihar $3, Johana Pečjak (Greenaburg) va.iv/ >T nično bolnega ideal »ta P» edino zdravilo počitek George Gornik. 493. pij* , da ' nnMF.DELJEK, 12. JUNIJA Domača fronta PROSVETA (CXfice of War Information, Washington, D. C.) ?r1SLMORNARICO Uprava za pomorski promet * ^ poročala, da se je v zad-fiih dnevih priglasilo v 40 ve-S mestih več nego 7000 m a H11 i ic i« IT in rvr»l lo, dlh mož med 16 in 17 in pol le-L za vežbanje v pomorski libi Združenih diSav.' Okoli L mladeničem, ki spadajo v to postno skupino in so bili spreleti je bilo naročeno, naj se ne-Jnudoma prijavijo na stanice za vežbanje v pomorski službi. Uradniki WSA so dejali, da odkar se je vojna pričela, je bilo to največje število priglašencev je presegalo število vseh prejšnjih prijav, če računamo za podobno dobo. Pri WSA so dejali, da je sprejem mladih mož v trgovsko mornarico stara navada. Že leta so Velika Britanija, Norveška, Danska, Francija in Švedska gojile šole za kadete trgovske mornarU ce, ki so pripravljale mladeniče ra življenje na morju, in so dajale tem deželam izvežbane in sposobne pomorščake. TRIJE VOJNI FILMI Tri 16 mm vojni filmi iz vojnega oddelka, ki so bili do sedaj zadržani, bodo sedaj dani na razpolago javnosti skozi občinske organizacije, ki se za to zanimajo, da bi jih kazale med kampanjo petega vojnega posojila, ki se vrši od 12. junija do 8. julija. Filmi so "Poročilo od obrežja", ki je na kratko invazija Italije pri Anziju; "Poročilo iz vojnega letalstva", ki kaže napad osme zračne sile v zasedeni Franciji ter Nemčiji in peto zračno silo v akciji pri Port Moresbyju v Novi dvineji in pa "Kaj tvori bitko", ki kaže načrte in izvedbo invazije na Mar-shallskc otoke z združenimi udarnimi močmi na zemlji, z morja in iz zraka. Urad za vojna obvestila je dejal, da so ti filmi* lahko prišli v javnost zaradi sodelovanja vejnega in finančnega oddelka. Krajevne organizacije, ki hočejo dobiti te filme, da jih bo javnost videla, morajo stopiti v stik z ližjo 16 mm filmsko knjižnico ali pa z okrajnim odborom vojnih financ"blagajništva Združenih držav.' Filmi bodo med kampanjo petega vojnega posojila dostavljeni zastonj. ' * ^ VEČ MATER BO SPRE-JETIH V VOJNE SLUŽBE Ker je 1,500,000 manj moških delavcev za vojno produkcijo k"t jih je bilo v marcu 1943 in 5,410,000 manj nego v marcu 1^2, je Joseph D. Keenan, pod-P'wlsednik odbora za Vojno pro-dukcijo poudaril, da leži rešitev problema na ženah, ki že lt;|k zavzemajo vsako tretje me-sl" v vojnih službah. "Mnogo mater je v vojnih jtaah m mnogo žena, ki jih b"'1" h krutirali, so matere," jc a'J ! uiadnik WPB. "To pome-11• morajo vsi odbori posve-tij'< i" ebno pažnjo naraščajoči f*4"1'! za skupinsko otroško tokil,., K " je dejal, da "je bila P' Hjo število fantov in (h klet, ki se danes udejstvujejo pr slovenskih dramskih društvih, v pevskih zborih, v podpornih društvih In drugod, kjer Jim slovenščine prav pride, ftolu se Jeza te mlade ljudi izkazala za dobro ustanovo, Sredi oktobra so začenja novo šolsko leto v Uj šoli, in Je priporočljivo, da starši svoje šolske otroke vpišejo vanjo. Ce se nekoliko bolje priučijo slovenščine kot bi se Jo mogli doms, Jim prav gotovo ne bo Kltaiaka vojaška atraša t v Burmi. ameriškimi tanki v džungli fronte Govor McNutta (Office of War Information, Washington, 1). C.) Predsednik odbora zu vojno delavstvo, Paul V, McNutt, je dejal, du je sedunju ameriška vojna produkcija rezultat sode-uvunju med upravlteljstvoni in deluvstvom ln daleko presega najbolj optimistične upe zu nuj-hitrejšo produkcijo, Ko je govoril v Centrul Colle-gu, Fuyettc, Mo., dne 25. muja, e McNutt dejul: "Prvu kurukteristiku vzgoje v demokraciji je poudarjanje človeške vrednosti. Je svobodtiu v smislu, da pripruvlju može ln žene zu svobodo. Ju nu nusprot-nem polju lužnjivu vzgoje, ki jo rublju diktatorji, da zakrijejo obzorje človeškegu umu. "Postavili smo si skoru nedosegljive cilje in kovull vojno orožje s tuko brzino, du smo pre sonetili svet. Nobenu deželu sc ni prestavila nu vojno produk cijo v tuko kratkem čusu. V ro kordnem času smo grudilt ludjo, zrakoplove, tanke in puške. Njih proizvod se bo nuduljevul zuto, de bodo na pruvem mestu ob pravem čusu. Mi morumo Iti nu-prej z istim pogumom in sode« Igvunjem po vojni. Za vsakogu ki bo delo potreboval in ki bo hote) delati, da bo dela dovolj. "Mi se moramo obrt\Hl proč od nupačnegu mišljenju, du je potrebno imeti več- milijonov ne zaposlenih. Veliko število nezaposlenih mož in žena vplivu nu gospodarsko dobrobit nus vseh To pomeni neuporubljen odvl šek. Kar Je le bolj važno, ti lju dje postanejo nezudovoljni dr žavljuni, Postavljeno bolj kori kretno to jMimeni slabo hranje-ne otroke, slabo oblečene iu slu-bo stunujoče družine. Ml ne smemo nikdar pozabiti, du je vjrostuvitev Hitlerja bila mogoča zurudi velike množice nezaposlenih v Nemčiji, Mi n« moremo vzdržavuti "mulo nezaposlenosti". Nezaposlenost Je ku-kor plaz. Zbira se sporedno t zmožnostjo strojev, ki producl-rsjo dobrine hitreje nego morejo biti porabljeni. "Velikanska naloga producira-nju vojnega materiala jeiiiiii do seženu skozi sodelovanje upruvi-teljstvu In delavstva. Rezultat tegu Je bil, du srno lahko najiru-vili velikanske vojne naloge na prostovoljni (HMlIugi. Vojna pro dukcija Je daleč presegla naj IjoIj optimistične upe v nagim "To je bilo storjeno mod ču som, ko smo mobilizirali največjo ainiado v zgodovini te de/e le. Naloga |jh n»»ni naioda n> do neke mere naših /ave/nlkov, ne vire za dostojno in dobro ilv-jenjc. Mi smo ohranili demokratične lastnosti naroda med to vojno-—pruvico do demokratično vzgoje, pruvico kritiziranju in odločcvanja o političnih «mernicuh ln udministrucijo skozi svobodno asociacijo. Mi smo obdržali svobodni tisk. Mi smo nbvarovuli svobodo debate. Mi smo očuvuli pravico čaščenju. Vse to tvori temulj našega demokratičnega življenja. Mi se /avedumo družubnih težkod, ki preizkušujo naš narodni značaj. Nekaj Jih Je globoko ukoreninjenih. TI predstavljajo nevarne vrtince v reki življenju našega narodu. Lahko bi nas povlekli v vrtince sovraštvu, netole-rance, prevare in sebičnosti. Mi ne moremo oluuniti demokracije, če bodo te težkoče večje kot pu nušu moralna volja." Partizani se vežbajo p za nove bitke je bila doseženu /uiudi zdtužc ikodovslo,' lahko pt" jim koristi. I "'K* napo. a našega farmskega imeli tUdI vlvMvIstVM. Isto sodelovanji Enake šole so J Buenos Alresu, ki pu so morali. ! i odi razmer prenehati, Upoštevati je vredno, da je slovenščina dober ključ do diu-j gih slovanskih jezikov. Kdor /n« slovensko, bo brez tefkoč razo- |x> vojni lahko doseže čudeže s pMMlukciJi /a mirne čase In v zu poslenobti. "Ce ii|»mi a bitno našo vcš< no»t našo voljo, našo odločnost, mi lahko tfuiuntifaino vsakemu mo žu, žen' In otroku najvišji živ be rnel Hrvata ali Srba ter pr^tj |jeniki standard, ka» Jih je svet dobro tudi Bolgara ln Slovaka : fp4i/nkl M( |fniim<| t„hlUČIHt Po paitedenskem obcevsniu bo /nftMB(V(l,0 zmožnost in narav razumel tudi Ceha ali Pollaka.I m ^ ^ KuAčma, ta največji slovanski j jezik, ki se bo morde v bodočno Amerika mnogo trn« " ^ " ^ ^ . JL^ » ..,1. m nuluai Iu klovkoi/mi čudovito Iiodobne sngieacine oovianan mw ni«'- Nekuj sto jugoslovanskih partizanov, ki so se pred munj nego dveml meseci borili v osvobodilni vojski v Jugosluviji, se sedaj vežbu nu Srednjem vzhodu, kuko se ruvna s tanki, oklop-nlml avtomobili in drugimi voj-hlml stroji. Med njimi sta dve dekleti, ena stara 17, drugu 18 let; obe stu bili v bltkuh ranjeni, mlajštt sedeinkiut. Delata kot bolnlčurski pomočnici in stu odgovorni" zs evakuiranjo runjen-cev za čusu strelskih napadov Iz zased, s katerimi presenečajo In motijo Nemce, Akoruvno so na vužbuliščih šele kratek čus, so se partizani hitro znašli, Učijo se zu šoferje, adlooperutorje, topulčurje, mehanike ln poveljnike, Vsi so »režetl želje, tla se čim prej vrnejo v borbo. Angleški čustnlki so jim ' učitelji, jugoslovanski tolmači jiomugajo Angležem pri predavanjih ln praktičnem pou-*u. Povprečno so stari po 17 do 20 let, u mnogi izmed njih izgledajo mlu)šl od 17. Ker pa nobeden nima kistnegu listu, nihče ne more doka/uti4 karkoli o svoji starosti. Med nurednikJ*učitolji Je angleški "l(oyul Marino", ki Jo bil nu Kreti od Nemcev ujet, |>u je nu |Mitl v ujetništvo |xibegnll v Jugoslaviji iz vlaka In služIl dve leti pri partizanih prej, nego se je zopet priključil angleški vojski v Italiji. N V pogovoru z nJim o možeh In ženah v Jugoaluvljl, s katerimi Je živel in delal tako dolgo časa, je rekel i "Naravnost navdušeni so ru delo in zelo so bistri in pametni. Niso samo zadovoljni, de gotova stvar vrši gotovo delo, ti mveC hočejo tuill vedeti, zakaj." Major srednjih let, ki je dolžnika predstavil /branim partizanom, je rekel o vojni vi>bče: "Smatram, da nam je vojna, gledano s širšega stališče, prinesle nekaj dobrega, v kolikor Je povzročila. du so Slovenci, Hrvati trt Srbi, ki tvorijo naš narod, pozabili na tvoje rodbinake prepire in postali resnično en narod. Videli smo pteporod naroda in /avrftli vse male piapire, ki so nas v preteklosti delili. Sedaj smo zeti I njeni In stojimo skupno proti sovražnikuZOJSA. Zato na) bi mladina ne /a Ameriško letalo v srak« ned letališčem v Angliji. f/redka v splošnem, a največja I slovenščini čudovito jiod revolucija je bile ravno v po Ruski in alovenakl Jezik sta si »»o ICledu prometa. Pred dobnm mnogo bližja kot na primer slo rnetoveia 'T F venski ln reški. To pomeni, da dober kljui do svetovna« kdor zna aH bo znal slovenščino, - venskega je/ika Otrod ti se bo, če ga bo zanimalo, z lil.ko i vežnmtl ne ra ved S JO, /ato naj I to priučil ruščine. In zelo verjet bila dolžnost staršev, de Jih na no Jt, da bo unela po tej vojni | njo opozorijo prometa stoletjem se ljudem še sanjalo ni o udobnostih, ki Jih Imamo dane* na potovanju. In mnogi ljudje ee danes ruti ne zadovoljijo s temi udobnostmi r«> PROSVETA1 PONEDELJEK. 19 Trvr^ P MIHAIL ARCTBASEV - " -=- S A N IN j Poslovenil Sti ia« Kraševte am ALLIED BOMBS SHATTER FACTORY AREA IN PARIŠ _ (Nadaljevanj«) "Jaz prav nič ne odrekam velikanske uloge krščanstvu .. /' "Potem nasprotujete samemu sebi!" se je malone zadušil von Deutz v novem, zmagovitem navdušenju in se veselil, da je Jurij neprimerno neumnejii od njega in da se jasno vidi, da ne more on niti približno razumeti, kar je tako vitko in lepo zgrajeno v glavi njega, von Deutza. "To se "vam" zdi, da si nasprotujem, v resnici pa .. . jaz nasprotno .. . moje misli so popolnoma logičneje in ni moja krivda, da vi . . . ne želite mene razumeti," je Čisto rezko zavpil Jurij, krenivši na stran. Grizlo ga je. "Jaz rečem in sem vedno rekel, da je krščanstvo že prežvečena snov in da v njem kot takem že ni mogoče in ni zmisla pričakovati rešitve. "No, dobro, ali pa vi zanikujete blagoden vpliv krščanstva ... to je to, da postane ono naravnost podlaga ..je mrzlično hitro lovil von Deutz svojo misel, ki bi bila skoro zdrsnila pri tem povratku s spomina in je prav tako zvišal glas. "Ne zanikujem .. "Jaz pa zanikujem!" se smejavo oglasil od zadaj Sanin, ki je šel ves čas molče. Njegov glas je bil vesel, miren in se je ludno zarezal v viharni in mesarski ton prepira. Jurij je obmolknil. Užalil ga je ta mirni glas in očiten dobrodušen nasmeh, ki je, zazvenel v . njem, ni pa vedel, kaj bi odgovoril. Bogvc zakaj mu je bilo vedno sitno pregovarjati se s Saninom, kakor da bi vse tiste besede, ki se jih je posluževal, bile čisto drugačne, kot bi jih rabil za Sanina. Juriju je bilo vedno tako, kot da bi stal na polzkcm ledu in skušal podreti kakšen zid. Toda von Deutz je zavpil z visokim in besnim glasom; pri tem se je spotaknil in rezko zažvenketal z ostrogami. "Zakaj pa, če vas smem vprašati?" "I, tako," je z nejasnim izrazom odgovoril Sanin. "Kako tako! ... Če govorite, govorite take stvari, ki jih lahko dokažete! ..." "Čemu bom pa dokazoval? . . "Kako, čemu?" "NIČ mi ni treba dokazovati. To je moje prepričanje, da bi pa vas prepričeval, si niti najmanj ne želim in bi bilo brez vsakega zmisla." "Prosim, če bi vsi tako mislili," je rezervirano izpregovoril Jurij "potem bi morali vso literaturo vreči v staro šaro!" . "Ne, čemu neki!" se Je odzval Sanin. "Literatura je velika in zanimiva stvar. Literatura . . . Prava literatura, kot jo razumem jaz, ne polemizira z vsakim puhloglavcem, ki nima drugega dela in bi rad prepričal ves svet, da je pameten . . . Ona preureja celo življenje in človeštvo jo od rodu do roku vsrkava globoko v kri. Če bi uničili literaturo, bi izgubilo življenje mnogo barve in bi postalo sivo kot fotografija . . .M Von Deutz se je ustavil, spustil Jurija naprej, se pridružil Saninu ter vprašal: , "Ne, prosim . . mene nenavadno zanima misel, ki ste jo sprožili vi . . .H Moja misel je zelo enostavna," se je zasmejal Sanin, "In če bi tako radi, vam jo lahko razložim. Po mojem je odigralo krščanstvo v življenju žalostno ulogo . . . Takrat, ko človeštvo že ni moglo več vztrajati in je že malo manjkalo, da bi se ne lotili vsi ponižani in prikrajšani razuma in z enim udarcem prevrgli neznosno težki in nepravični družabni red s tem da bi uničili vse, kar je živelo od tuje krvi, se je kot nalašč prav takrat pojavilo tiho, pohlev- no, nadebudno krščanstvo. Ono je obaodilo borbo, obljubljalo notranjo blaženost in vdahnilo sladko spanje; dalo je religijo, da se ne sme protiviti zlu z nasiljem in je, kratko povedano, izpustilo vso paro! ... Tisti ogromni značaji, ki jihje stoletno zati ranje vzgojilo za borbo, so šli kot idijotje vseh idijotov na areno in so s tako možatostjo, ki bi bila vredna nesknčno drugačne uporabe, malone z lastnimi rokami drli kožo raz sebe! Njihovim sovražnikom pač ni bilo treba nič boljšega! . . . Sedaj je pa treba zopet stoletij in stoletij, treba je neskončnega poniževani a in zatiranja, da bi zopet zavaloval upor. Človeško osebnost, ki je preveč nebrzdana, da bi mogla postati suženjska, je pokrilo krščanstvo s spokorniško raševino in skrilo pod njo vso pestrost svobodnega človeškega duha . . . Ono je prevaralo močne, ki bi lahko takoj, že sedaj vzeli v roke svojo srečo in je preneslo središče njihove težnosti v bodočnost, v sanje po ne-uresničljivem, po tem, kar ne bo iz njih zagledal nihče .... Vsa krasota življenja je pa izginila, poginila je svobodna strast, poginilo je vse, kar je bilo krasnega in ostala je samo dolžnost in nezmiselne sanje o prihajajoči zlati dobi. . . zlati za druge, seveda! ... Da, krščanstvo je odigralo grdo ulogo in Kristusovo ime bo ležalo še dolgo kot prekletstvo nad človeštvom! . . Von Deutz se je nenadoma ustavil in videti je bilo v temi, kako so se dvignile in omahnile njegove dolge roke. "No, veste!" je izpregovoril z nenavadno plašnim in dvomečlm glasom. V Jurijevi duši je vzklilo zapleteno čuvstvo: kakor da bi ne bilo v Saninovih besedah nič posebnega in kakor da bi lahko Sanin in tudi Jurij govorili in mislili vse, kar bi hoteli, toda senca ogromnega strahu pred Neznanim, strahu, ki je Jurij pozabil o njegovem bivanju v svoji duši in ni hotel nanj misliti, je legla na njegove misli, ki so se bile ustavile. To skrito bojazen je Jurij začutil in ona ga je užalila. "Ali si pa vi tudi predstavljate tisto krvavo mašo, ki bi se vzdignila nad človeštvom, če bi je krščanstvo ne bilo napovedalo in svarilo pred njo?" je vprašal v nenavadni, ostri jezi nad Saninom. "Eh!" je zamahnil z roko Sanin. "Pod krinko krščanstva je prvič zalila arene mučeniška kri, potem so pot ljudi ubijali, jih metali v ječe, v blaznice; dan za dnem lije toliko krvi, da ne bi mogel nobeen svetovni.prevrat napraviti več! Huje od vsega je pa to, da dosežejo ljudje vsako izboljšanje svojega položaja na isti način kot prej, to je z revolucijo, z anarhijo, na podlago svojega življenja pa še vedno kljub temu polagajo človekoljubje in ljubezen do bližnjega . . Nastanejo pa neumne tragedije, hinavstvo in laži . . . ne riba ne meso! ... Jaz bi rajši videl, da bi takoj nastala svetovna katastrofa kot pa medlo in nezmiselno, pogubno življenje še za dvatisoč let naprej!" Jurij je molčal. Čudno je bilo to, da se niso njegove misli ustavile pri vsebini besedi, ampak pri sami Saninovi osebnosti. Saninovo zavestno prepričanje se mu je zdelo nenavadno žaljivo in sploh neznosno. "Povejte, prosim," je hipoma izpregovoril, ne da bi sam tega pričakoval ter se predal strastni želji, da bi zbodel Sanina: "čemu govorite vedno v takem tonu, kakor bi poučevali majhne otroke." Von Deuz se je začudil, se zmedel in nekaj zamrmral ter pri tem pomirjevalno zažvenketal z oatrogami. (Dalje prihodnjič.) Pipa miru lila Ehronburg f ' Najfinejši svetlobni žarek potrebuje tisočletja, da dospe zvezd k nam, človeško življenje pa ie kratko:-—detinatvo, ki mine v igri, potem ljubezen, delo, brilezen in smrt, Imamo nenavadno močne daljnoglede, razpredelnice, ra/urn, oči- toda, kako bi »e dala iz vsega tega naplaviti tehtnica, ki bi mogli na njej stehtati to kratko življenje; v eni skodelici najfinejši avctlob-ni žarek, brezkončne vrste številk. prostor, avetovje—v drugi postanek in konec človeškega semena, združitev, kako gre v klasje in kako usahne? Kdo ve, mogoče tehta štirideset ničevih človeških let več. Hila je vojna. Nekoč je dobila pridevek "velika" ali "mala", da bi jo mogli enkrat za vselej t a/, likov* t i od drugih, prejšnjih uli poznrj&ih vojn Za ljudi, ki so živeli v tistem letu. le bila enostavno vojna. em»t£vna kakor —kug«, enostavna kakor smrt lilla je vojna in na neki točki, 1'tfki med točkami—v bližini *"»blja, ki ae je preje imenova- lo Ypern (belgijsko mesto, znano iz svetovne vojne), so ležali, sedeli, jedli in umirali tujci, ki ao prišli semkaj, umirali so hitre smrti, dvigajoč roke kvišku. Imenovali so jih 118. redovni |*>lk francoske nrmnde. V tem IMilku, ki so ga sestavili na jugu, v Provansi, ao bili kmetje:— viničarji in pastirji. Sest mesecev so jedli in spali ti kodrolasl, temnopolti ljudje v ilovnatih kotanjah, streljali, umirali drug za drugim, dvigajoč rbke kvišku, v štabu pa so rekli: 118 redovni polk hrani postojanko pri "Črnem prehodu.** Njim nasproti, pet sto korakov daleč, so sedeli drugi ljudje »n no prav tako streljali. Med njimi je bilo le malo kodrolasih in temnopoltih. Bili so svetli ln Imeli so Jasne oči, na prvi pogled so bili močnejši in okor-nejši kakor viničarji In so govorili v drugem jeziku Ilili so po-morjanski kmetje m v drugem štabu ao jim rekli 87 nadomestni bataljon pruske armade. To ao bili sovražniki ln med sovražniki je ležala temlfa, o kateri »o viničarji in kmetje rekli: Zemlja med frontama '** Spadala tu niti k nemškemu česarstvu roti k francoski republiki niti k belgijskemu kraljestvu. Ležala je tamkaj, razrita od izstrelkov, križem razjedena z zapuščenimi strelskimi jarki, polna belečih se človeških kosti.in rjaveče kovine—mrtva, nikomur pripadajoči zemlja. Na njeni garjavl koži ni ostala niti ena sama travnata bilka nepoškodovana in julija je dušeče smrdela od nesnage in krvi. Toda za noben še tako blagoslovljen vrt z najbo-hotnejšim sadiem in najkrasnej-širni cvetkami se ljudje niso nikoli tako borili kakor za to puščavo, ki je bila namenoma prepuščena trohnenju. Vsak dan se je apla/il kdo iz nemških ali francoskih kotanj na "zemljo med frontama" in je mešal rumeno ilovico z lepljivo, rujavo krvjo. Nekateri ao rekli, da ae bori Francija za svojo svobodo, drugi, da si hoče napleniti premoga in železa. Toda Pierre Dc-bota. vojak 11« redovnega polka. ae je boril le. ker Je bila voj-na Pred vojno je gojil trto. Ce Je mt*»ftn deževalo ali če je trt-na uš prcpredla njegovo trtje, je bil Pterre slabe volje in Je bičal svojega psa a suhimi vejami, ker mu Je preveč pojedel. Ob do-brth letinah, ko Je prodal ves pridelek, pa ai je kupil naškro-lian predarajčnik in ae odpeljal A sram IN UNHAPPT PAtlS ls ptetured ln tba ruta that an Alllad bomb recently made of tt, according to th« caption accompanjlng this radiophoto from Switzerlan