Slovenske starice.
Vila.
Ker je — radostno rečemo—vendar enkrat doba dospela , da nam je jelo marljivim biti za domačo reč in domače besede, da se brat z bratom soznani, bode prav , ako Novice nam včasih kako starico prineso, sosebno take verste, ktere beseda je med ljudstvom še živa, da, čeravno je pripovedka zgol smešna in prazna, vendar razumemo besedo naroda. Naj bo meni dovoljeno o „Viliu kaj povedati — o besedi, ki je pesnikom še dandanašnji tako draga.
Mnogi Gorenci, posebno pa uni, kteri prihajajo med bele Krajnce na Dolensko, so že večkrat slišali imenovati „vilo", njenega pomena pa niso razumeti mogli. Mene je bil enkrat vprašal nek star tergovec iz Goren-
— 3 —
skega:   kaj nek vila pomeni,  ali  ni  to morebiti  kaka copernica?
Beli Krajnci si mislijo vilo lepo, tanko, u belo oblečeno ženko, ki ima oblast ljudem srečo deliti; ona prebiva — po starih pripovedkah — u velicih hostah in gorah, in popevaje trosi dneve u obilnosti vsega, česar umeiijivi človek poželeti zamore. Srečen in presrečen je, kdor jo poleti na solncu spavati najde, ter se tako vstopi, da ji senco napravi. Ako on tudi dalječ proč gre, mu vendar dar ne uide. Vila izbudivši se, opazi ji storjeoo dobroto, in polna ljubeznjive radosti proti dobrotniku ga skerbljivo iše, in ne neha, dokler ga ne najde; najdenega pa ljubko vpraša: kaj od nje zahteva (pogerva) ? Zatem poda mu u obilju , česar je od nje poželel. Torej se pogosto pripoveduje, da ta ali uni iz tega uzroka toliko koz ali ovac ima, ker je vilo u spanju našel in ji hlad naredil.                 Jure Sodevski.